Leto 1906.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCIIL — Izdan in razposlan dne 1. novembra 1906.
Vsebina: St. 212. Zakon o pridobitvi enotno dopuščenega glavnoželezničnega omrežja in lokalnih železnic cesarja Ferdinanda severne železnice in pa Ostrava-Friedlandske železnice po državi.
212.
.1.
o pridobitvi enotno dopuščenega glavnoželezničnega omrežja in lokalnih železnic cesarja Ferdinanda severne železnice in pa Ostrava-Fried-
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Naslednji med ministrstvoma za železnice in za finance v imenu vlade z delniško družbo c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice na Dunaju dne 3. marcija 1900.1. sklenjeni dogovor o odkupu enotno dopuščenega glavnoželezničnega omrežja in lokalnih železnic c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice, dalje o pridobitvi nekih sestavin druge imovine imenovane delniške družbe po državi in pa o prevzetju družabne rudniške železnice v državni obrat se odobrava.
Člen II.
Še ne oddane in ne izžrebane ostale delne iznose, ki naj jih po § 2, točki 4, gori omenjenega
landske železnice po državi.
Zakon z dne 31. oktobra 1906
dogovora c kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica prepusti državi, in ki naj jih ta prevzame, da jih sama in edina plača:
a)	družbinega predstvehega zajma z dne 1. decembra 1888. 1. za 10,434.000 (deset milijonov štiristotridesetštiritisoč) kron in
b)	družbinega predstvenega zajma z dne 1. avgusta 1904.1. za 51,060.000 (edeninpetdeset milijonov šestdesettisoč) kron,
oziroma iz vsakokratnih delnih odprodaj teh zadolžnic (obligacij) dobljena izkupila s fruktifikacij-skimi obrestmi vred, kolikor bi se te gotovine po določilih v § 7 v členu I navedenega dogovora ne pritegnile v založbo državi po zmislu tega dogovora pogodbeno naloženih plačil ali kolikor bi se ne porabile po zmislu člena V tega zakona, je upravljati in uporabljati kakor ločen investicijski zalog za proge c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice, katera je odkupiti.
Uporabo tega investicijskega zaloga, ki je do ločen za založbo troškov za nove in razširjalne gradnje, nabave voznoobratnih sredstev, inventarnih predmetov in enakih stvari za imenovane proge, in pa za napravo panožnih in industrijskih železnic, ki se stikajo z njimi, je zahtevati ustavnim potom, pri čemer bodi ustrezni delni iznos dotičnega zaloga, ki ga je v državni preudarek dotičnega leta vposta-viti kot izreden dohodek, za založbo.
(^lo\en!»oh.)
204
Za leti 1906 in 1907 se vladi za plačevanje takih investicijskih razhodkov dovoljuje iz prej omenjenega zaloga iznos za 15,000.000 K.
Člen III.
Letne rente, ki so c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severni železnici v § 3, točki a in b, v členu I navedenega dogovora zagotovljene kot odkupščina, so rentnine proste in naj se ne privzemajo v podlogo družbine pridobnine.
Člen IV.
Vse služabno osebje c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice, kolikor ga njena uprava ne ohrani še dalje v svojih službah, mora država prevzeti po natančnejih določilih § 12 v členu I j tega zakona navedenega dogovora in potemtakem | sosebno, varujoč pravice, katere si je to osebje pri- ! dobilo v času, ko navedeni dogovor sprejme c. kr. ! priv. cesarja Ferdinanda severna železnica, ali z dovolitvijo državne uprave tudi po tem času, in pa preskrbne in druge pravice, katere mu gredo po meri obstoječega družbinega pokojninskega pravilnika zase in za svojce.
Severne železnice uradnikom spodnjih slu-žabnih razredov do vštevši 5000 K plače, katere potemtakem prevzame država, se puščajo letne nagrade, katere jim običajno vsako leto prizna druž-bina uprava te železnice v tisti višini, kakor so jih prejemali ob zadnji splošni obdaritvi pred časom, ko je c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica sprejela dogovor, še dalje, dokler se s svojo prosto privolitvijo ne uvrsté v osebni stalež avstrijskih državnih železnic, v obliki osebnih priklad, ki še ne vračunjajo v svoječasni pokojninski užitek, s to posebno ugodnostjo, da se te priklade ne sinejo ustaviti ali prikrajšati po meri poznejših povišanj plač.
Dokler ni kake druge zakonite uredbe, mora c. kr. državna uprava nameščajoč služnike v kakem kraju z meševitim jezikom, katerega kraja se dotika } severna železnica, ozirati se na pripadnike posameznih narodnosti po meri tam obstoječih jezikovnih j potreb v prometu in pa v poštev jemajoč ter kolikor | moči varujoč obstoječe narodne razmere.
Člen V.
Vlada se nadalje pooblašča za odkup prog c. kr. priv. Ostrava-Friedlandske železnice razen i
delnic, ki jih pridobi po § 5, lit. b, v členu I tega zakona navedenega dogovora, pridobiti še druge delnice tega podjetja, kolikor jih je dobiti po ceni 1000 K poprečno za vsako, in ko bi se tako mogla izvršiti pridobitev vseh delnic c. kr. priv. Ostrava-Friedlandske železnice, proge te železnice, pre-vzemši vsa aktiva in pasiva podjetja, sosebno tudi' prevzemši družbini predstveni zajem oprostivši ga, odkupiti za državo, da plača vse sama in edina.
Kolikor bi prostoročna pridobitev vseh delnic ne bila mogoča, se vlada pooblašča, za proge c. kr. priv. Ostrava-Friedlandske železnice, poprijeti se po dopustilu pridržane si odkupne pravice ter družbini predstveni zajem, ako je že oproščen, prevzeti, da ga sama in edino plača, odbivši od odkupne rente za njega obrestovanje in razdolžbo potrebne letne iznose,
Ako bi se vladi videlo, da je to državnemu zakladu na korist, se tudi pooblašča, namesto letnine, katero je po § 4 dopustilnice z dne 2. januarja 1869. 1. (drž. zak. št. 30) plačevati na dopustilno dobo, družbi izplačati glavnično vrednost, tej renti ustrezno po 4 odstotke obresti od obresti diskonta van o.
V ta namen in pa za to, da prostoročno pridobi družbine delnice, kakor je nameravano v prvem odstavku tega člena, se vlada pooblašča, izdati zadolžnice investicijskega zaloga, ki se napravi po členu II tega zakona.
Vendar je vladi na voljo dano, po svoji sodbi namesto tega v založbo te potrebščine in pa po določilu v § 5, Tit. b, v členu 1 navedenega dogovora na 3,936.000 K ustanovljene kupščine za tistih 3936 delnic c. kr. priv. Ostrava-Friedlandske železnice, katere naj c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica izroči državi v last, izdati zadolžnice z zakonom z dne 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 131) ustanovljene rente.
Ko bi se vlada poprijela tčga pooblastila, je izdati zadolžnice v potrebnem številu ter izročiti finančnemu ministru.
Člen VI.
•
Za dogovor, naveden v členu 1, in pa za vse v njegovo izvršenje potrebne imovinske prenose in drugačne pravne posle, premene pravil, vloge, oproščenja (eksliberiranja), knjižne vpise in izbrise, pogodbe, zapisnike, izdaje, prejemna potrdila (vštevši pobotnice, katere je spisavati po §§ 4 in 7 omenjenega dogovora) in druge listine katere koli
vrste, se podeljuje prostost od kolkov in pristojbin.
Vlada se dalje pooblašča, ko bi odkupila proge c. kr. priv. Ostrava-Friedlandske železnice, za dogovor, ki bi se morda sklenil v ta namen in pa za imovinske prenose, vloge, vpise, izdaje, pogodbe, pobotnice in drugačne listine, potrebne vsled tega dogovora in vsled nastale likvidacije železnične družbe, sosebno tudi za listine, izrecila, vloge in vpise,» potrebne za oproščenje družbinega predstvenega zajma, dovoliti prostost od kolkov in pristojbin.
Glen VII.
x Železnične proge cesarja Ferdinanda severne železnice, ki so predmet v členu I omenjenemu dogovoru, in ako se odkupi Ostrava-Friedlandska železnica, tudi le-to, naj državna uprava obratuje v svoji upravi in obrat se sme na zasebnika ali družbo prenesti samo na podstavi o tem izdanega zakona.
Izvzet iz tega določila je obrat po kosu Bogu-min — državna meja, po katerem smejo vlako-odpravno in vozno službo še nadalje po pogodbi opravljati kraljeve pruske državne železnice.
Člen VIII.
Za vse proge cesarja Ferdinanda severne železnice, ki se odkupijo, je poleg enotnega obratnega računa za omrežje državne Železnice, ki jih obsega, vsako leto postaviti ločen obraten račun, v katerem je tiste postavke, katerih lokalizirano po številkah ovedeti iz organizatorskih ali gospodarskih ozirov ni mogoče, vstaviti s tistimi iznosi, kateri se podadd na podstavi poključnega preračunskega načina, ki ga ukrene železnično ministrstvo.
Člen IX.
Kar se tiče obdačevanja podržavljenih prog cesarja Ferdinanda severne železnice (glavno omrežje z lokalnimi železnicami vred), se uporabljajo določila zakona z dne 19. marcija 1887. 1. (drž. zak. št. 33) z naslednjimi izjemami:
1.	Z vsemi podržavljenimi progami cesarja Ferdinanda severne železnice (glavno omrežje z lo-
! kalnimi železnicami vred) se bode (ako se do tedaj zakonitim potom ne ukrene kaka drugačna uredba) do leta 1940. ravnalo kakor s posebnim državnim podjetjem, kojega čistemu donosu se odmerja davek v zmislu § 93. odstavka 2 0. D. Z., samo-stalno in ločeno od drugih železnic, ki so lastnina države, na podlogi ločenega obratnega računa, ki ga je vsako leto postaviti po členu VIII.
2.	Na mesto poslednjega odstavka § 3 omenjenega zakona naj pride § 104 O. D. Z. Dolgosti železničnih kosov, kateri se stavijo v račun pri krajni davčni delitvi tistega dela omrežja državnih železnic, s katerim je v zmislu prejšnjega odstavka 1 ravnati kakor s posebnim podjetjem, naj se pri krajni davčni delitvi od ostalih državnih železnic ne vštevajo več.
Člen X.
Kar se tiče davčnega ravnanja s progami c. kr. priv. Ostrava-Friedlandske železnice, naj se od časa, ko jih je odkupila država, do konca 1948. 1. zmi-sloma uporabljajo v predstoječem členu IX za davčno ravnanje s progami c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice ukrenjena določila in v ta namen je za oznamenjene železnične proge pisati samostojen obraten račun po načelih, povedanih v členu VIII.
Člen XI.
Da se zveže obrat po avstrijski severozahodni železnični progi Zellerndorf—Sigmundsherberg ločenih prog cesarja Ferdinanda severne železnice Breclava—Zellerndorf, ki se odkupi, z obratom cesarja Franca Jožefa železnice, je z družbo c. kr. priv. avstrijske severozahodne železnice ukreniti dogovor, s katerim se upravi državnih železnic pri-voljuje pravica, prosto ustanavljaje tarife cele vlake ali posamezne vozove v prehodnem prometu čez imenovani kos avstrijske severozahodne železnice, plačavši stalno odškodnino (železnični novci) pd-pravljati ali odpravljati dajati.
Dovolitev te pravice se more — ako se tak dogovor ne dožene do preteklega leta 1907 — zahtevati razlastilnim potom.
Na postopek, katerega se je držati, vštevši ovedbo odškodnine, se uporabljajo določila zakona z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30) o razlastitvi za napravo in obratovanje železnic tako, da naj
a)	predmet razlastitve nstanovi politični deželni urad, v kojega ozemlju leži po številu kilometrov večji del gori imenovanega železničnega kosa in da je
b)	za ustanovitev odškodnine pristojen sodni dvor I. stopnje na mestu v a) oznamenjenega deželnega urada.
Za odškodnino bodi letnina (železnični novci), ki naj se plačuje ves čas, ko se rabi gori ozname-njena pravica, vsako leto družbi c. kr. priv. avstrijske severozahodne železnice ; to letnino je odmeriti vsaj v tistem iznosu, ki se podaje po razmerju deleža državno-železnične uprave od celokupnega števila osnih kilometrov vozil vsake vrste, katere obojestranski vlaki prevozijo v predmetnem letu po že-lezničnem kosu Zellerndorf—Sigmundsherberg, ako se resnični razhodki družbe c. kr. priv. severozahodne žgleznice za služabne panoge, ki jih je oskrbovala po gori omenjenem železničnem kosu, kolikor
naj le-tč služijo prehodnemu prometu državno-železnične uprave, in s 5 '/16 odstotki izračunjena letna potrebščina za obrestovanje in razdolžbo na gori imenovanem železničnem kosu porabljene napravne glavnice, dado ovedbi v podlago.
Člen XII.
Izvršiti ta zakon, ki stopi v moč tistega dne, ko se razglasi, je naročeno Mojemu železničnemu in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dne 31. oktobra 1906. 1.
Franc Jožef s. r.
Bock s. r.	Korytowski s. r.
Derscliatta s. r.
Dogovor,
sklenjen na Dunaju dne 3. marcija 1906. I. med c. kr. ministrstvom za železnice in c. kr. finančnim ministrstvom v imenu c. kr. vlade z ene strani in upravnim svetom delniške družbe c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice z druge strani,
o odkupu enotno dopuščenega glavnoželezničnega omrežja in lokalnih železnic o. kr. piiv. cesarja Ferdinanda severne železnice, dalje o pridobitvi nekih sestavin druge imovine imenovane delniške družbe po državi, in pa o prevzetju družbine
rudniške železnice v državni obrat.
Ker je državna uprava proglasila, da namerava poprijeti se pravice, ki ji gre po meri dotičnih do-pustilnih določil, odkupiti enotno dopuščeno glavno-
železnično omrežje in lokalne železnice c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice, z veljavo od dne 1. januarja 1906.1., dalje pridobiti neke sestavine druge imovine imenovane delniške družbe in v državni obrat prevzeti družbino rudniško železnico, dogovorilo se je med gori oznamenjenima pogodni-cama naslednje:
§ 1.
Nazaj sezajoč na 1. dan januarja 1006. 1. preideva c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica v last c. kr. državne uprave in le-ta prevzema v svojo last tu doli imenovane železnične proge c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice v tistem razsežaju in v tisti kakovosti, kakor jih je posedala ali posedati pravico imela c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica dne 3 I. decembra 1905. L, in to:
1.	Z Najvišjo dopustilnico z dne 1. januarja
1886.	1. (drž. zak. št. 7) kot enotno omrežje dopuščene železnice, in to:
1. Glavno železnico od Dunaja do Krakova s krilnimi železnicami v Brno, Olomuc, Opavo, Belsko, Granico in Mislovice;
2.	krilne železnice od Floridsdorfa v Jedlesee od Gänserndorfa v Marchegg in od Bogumina do pruske meje;
3.	moravsko-sleško severno železnico od Brna prek Olomuca v Sternberg s stransko železnico od Nezamislic v Prerov;
4.	panogo od dunajskega kolodvora severne železnice k donavskemu nabrežju in k donavski po-brežni železnici;
5.	železnico od Belska v Živec;
6.	železnico od Breclava v Hrušovane in Zellerndorf ;
7.	moravsko-sleško mestno železnico od Belska prek Bistrice p./H., Ilulina in Kromeriža v Kojetin, in pa
8.	železnično progo Krakov—Podgorze (krakovsko cirkumvalacijsko krilo);
11.	naslednje lokalne železnice c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice:
a)	z Najvišjo dopustilnico z dne 4. avgusta 1881 1.
(drž. zak. št. 106) dopuščeno in vsled razglasa
trgovinskega ministrstva z dne 30. januarja
1895.1.	(drž. zak. št. 22) od c. kr. priv. cesarja
Ferdinanda severne železnice pridobljeno lokalno železnico od Kromeriža v Zborovice;
b)	z Najvišjo dopustilnico z dne 27. julija 1882.1. (drž. zak. št. 117) in vsled razglasa trgovinskega ministrstva z dne 16. decembra 1884.1. (drž. zak. št. 194) dopuščeno, po razglasu c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 30. aprila 1891. 1. (drž. zak. št. 57) od c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice pridobljeno lokalno železnico od Granic v Krasno s panogo v Rožnov in od Valaškega medrečja v Vsetin;
c)	z Najvišjo dopustilnico z dne 4. junija 1886.1. (drž. zak. št. 102) dopuščeno lokalno železnico Belsko—Vadovice — Kalvarija ;
d)	z Najvišjo dopustilnico z dne 19. marcija 1888. 1. (drž. zak. št. 47) dopuščene lokalne železnice :
od Drösinga v Zistersdorf, od Godonina k tamošnji erarijalni tobačni tvornici, vštevši vsled Najvišje odloke z dne 20. septembra 1890. 1. (Razglas trgovinskega ministrstva z dne 3. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 184) dopuščeno panogo tja do deželne meje v meri proti Goliču, od Rogatca v Stražnico, od God-slavic v Novi Jičin in od Golešova v Ustran;
e)	z Najvišjo dopustilnico z dne 23. julija 1889.1. (drž. zak. št. 138) dopuščeno lokalno železuico od Studenka v Bilovce;
f)	z Najvišjo dopustilnico z dne 16. aprila 18901. (drž. zak. št. 90) dopuščene lokalne železnice od Suhdola v Budišov, od Suhdola v Fulnek in od Opave v Benošov;
•
y) z Najvišjo dopustilnico z dne 3. septembra
1894.	1. (drž. zak. štf,194) dopuščeni lokalni železnici od Vranovic v Pogorelice in od llru-šovan-Židlihovic v mesto Židlihovice;
li) z Najvišjo dopustilnico z due 20. januarja
1895.	1. tflrž. zak. št. 33) dopuščeno lokalno železnico Kojetiu Tovačovo ;
i) z dopustilnico z dne 26. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 157) dopuščeno lokalno železnico Petroviče—Karviu ;
k) z dopustilnico z dne 10. marcija 1900 1. (drž. zak. št. 60) dopuščeno lokalno železnico od
Breclava do ogrske deželne meje proti
Brodski.
Ta lastninski prehod obsega sosebno: prej navedene železnice same. zemljišča in zgradbe, katere k njim pripadajo, vso njih nepremično in premično pritiklino, vštevši vozila, inventarne kose in zaloge vsake vrste, dalje, razen družbine rudniške železnice (§ 13), vse dovlačnice in druge stranske kolejne naprave, ki so last c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice, ter se stikajo z glavno-železničnim omrežjem in družbinimi lokalnimi železnicami, brez razločka, ali so v misel vzeti predmeti že vpisani v železnični knjigi ali ne.
S tem prehaja tudi v Valčicih napravljeno „cesarja Franca Jožefa jubilejsko otročje pribežališče c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice“ v last države, pribežališče, ki ga bode nadalje vodila c. kr. državna uprava v zmislu določil v zapisnikih 78. in 79. velikega zbora delničarjev c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice.
Nasproti ostanejo v lasti c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice sosebno rudniške naprave (to je družbini premogovniki, moravsko-ostravsko—dombrovska rudniška železnica z do-vlačnicami in krilnimi železnicami vred, ki se stekajo vanjo, in briketna tvornica Ostrava) in pa vsa premična in nepremična pritiklina teh naprav, vštevši vozila rudniške železnice (10 lokomotivov in 4 ten-derji), inventarne predmete in zaloge vsake vrste, dalje zemljišča in nepremičnine, ki jih je državna uprava pripoznala za svobodno last družbe, kolikor ne prehajajo na podlogi § 5, lit. a tega dogovora v last države.
Kar se posebno tiče materijalne zaloge enotno dopuščenega glavnoželezničnega omrežja, se določa, da naj. ko bi množina te materijalne zaloge dne 1. januarja 1906. I. in to, če se materijah cenijo po dotičnih zaraČunskih predpisih c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice, dne 31. decembra 1904. I. ne dosegla po inventarju s 7,176.444 (sedem miljonov sto šestinsedemdesettisoč štiristo štiri in štirideset) kron cenjene višine, c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica c. kr. državni upravi dopolni kako manjšo vrednost teh zalog nasproti gori navedenemu iznosu, izplačavši primanjkljaj v gotovini.
Materijalne zaloge lokalnih železnic naj preidejo v last države v toliko, kolikor so nabavljene iz njih napravne glavnice.
§ 2.
G. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna želez-1 niča prepušča dalje, in to tudi v kolikor ni za to dopustiinih, pogodbenih, ali pravilnih obveznosti, z veljavnostjo od dne 1. januarja 1906. 1. državi tu doli oznamenjene družbine zaloge po stanju, kakor se pokaže po družbineni računskem sklepu za leto 1905., ki ga popreski c. kr. državna uprava:
1.	Pokojninski zalog oddelek A in B, ki je pritiklina z Najvišjo dopustilnico z dne 1. januarja
1886.	1. (drž. zak. št. 7) enotno dopuščenega že-lezničnega podjetja, proti temu, da država vstopi v dotična bremena in obveznosti na mestu družbe (§ 12);
2.	po § 11 Najvišje dopustilnice z dne 1. januarja 1886.1. (drž. zak. št. 7) narejeni razdolžni zalog za družbina 5 odstotna predstvena zajma v srebru z dne 1. januarja 1871. 1. in z dne 1. julija 18721. v iznosu 27.951 (sedemindvajsettisoč devetsto ena in petdeset) kron 25 h; nasproti pa prevzame c. kr. državna uprava po 31. dnevu decembra 1940. 1. dospele iznose za obrestovanje in razdolžbo teh dveh zajmov, da ju plača sama in edina, in to ne na odbitek od odkupnih letnin (§ 3);
3.	gradbeno-pričuvne zaloge družbinih lokalnih železnic.
Dalje prepušča c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica državi:
4.	še ne oddani in neizžrebani delni iznos družbinega predstvenega zajma z dne 1. decembra 1888. I. za 10,434.000 (deset milijonov štiristo-štiriintridesettisoč) kron in ne še porabljeni in ne še izžrebani delni iznos družbinega predstvenega zajma z dne 1. avgusta 1904. 1. za 51,060.000 (edenin-petdeset milijonov šestdesettisoč) kron; nasproti pa prevzame c. kr. državna uprava obrestne in raz-dolžne iznose, ki spadajo na njej predane zadolžnice omenjenih zajmov, in pa dotične troške druge vrste, kar se jih nabere po 1. dnevu januarja 1906. L, sosebno kar se morda predpiše davkov in pristojbin, da jih plača sama in edina, toda ne na odbitek od odkupnih letnin (§ 3 a in b) ter se zavezuje, družbo odškodovati za vsak tak razhodek, ki nastane c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severni železnici zgolj iz predaje teh predstvenic, in bi ga torej ne bilo treba poravnati, ko bi ne bilo tiste predaje.
Ker se je konvertiranje petodstotnih predstve-nih zajmov v srebru završilo dne 31. decembra 1905. 1., je uničiti dotlej ne oddane zadolžnice obeh predstvenih zajmov v srebru z dne 1. januarja
1887.	I.
§ 3.
Za železnične proge, naštete v § 1, ki jih je odkupila država, s pritiklino vred, in pa za imovine, ki jih je šteti za tako, navedene v § 2, sub 1, 2 in 3, bo c. kr. državna uprava plačala naslednjo odkupno ceno:
a)	za železnice, v § 1, točki I, navedene, z Najvišjo dopustilnico z dne 1. januarja 1886. 1. (drž. zak. št. 7) enotno dopuščene s pritiklino vred od dne 1. januarja 1906. L do 31. decembra 1940. 1. tekočo letnino v iznosu
30,537.000	(trideset milijonov petstosedemin-tridesettisoč) kron ;
b)	za lokalne železnice, v § 1, točki II, sub b) do vštevši k) navedene, s pritiklino vred letnine, navedene v prilogi A, ki je celokupen del tega dogovora, za tam povedano dopustilno dobo;
c)	za lokalno železnico, v § 1, točki II, sub a navedeno, od Kromeriža v Zborovice s pritiklino vred glavnični iznos, ki ga je od 1. dne januarja 1906. 1. do plačilnega dne obrestovati s petimi odstotki, za 1,559.654 (en milijon petstodevetinpetdesettisoč šeststoštiriinpetde-set) kron.
Vse v točkah a) in b) navedene letnine bo c. kr. državna upraXa c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severni železnici plačevala brez vsakega davčnega odbitka.
Tudi naj se ne privzamejo v pridobninsko podlogo c. kr. cesarja Ferdinanda severne železnice.
Ako bi se pa oznamenjene letnine vsled izpre-mene zakonodajstva skrajšale z davki ali prikladami, bo c. kr. državna uprava c. kr. cesarja Ferdinanda severni železnici povrnila nastalo obremenitev.
§ 4.
Na odbitek za odkupščino enotno dopuščenega družbinega glavnoželezničnega omrežja, in v § 1, točki II sub b) do k) navedenih železnic, v § 3 sub a) in b) ustanovljenih letnin, ki jih je plačati v dveh enakih poluletnih, dne 30. junija in 31. decembra vsakega leta dospelih dekurzivnih obrokih, in vra-čunjajoč nanje — toda ne krateč določil v § 2, točki 2 in 4 in v končnem odstavku pričujočega paragrafa — prevzame c. kr. državna uprava tu doli navedene iznose družbinih predstvenih zajmov, kj se vknjiženi držč teh železnic,, po oproščenju od nji I naložene zasebne obveznosti, ki naj ga izprožj

družba, kolikor je to zakonito potrebno in dopustno — nazaj sezajoč od 1. dne januarja 1906. leta, da jih plača sama in edina, in to:
I.	od petodstotnega zajma z dne 1. novembra
1872.1.	iznos za 181.200 gl. a. v. = 362.400 (tristodvainšestdeset tisoč štiristo) kron;
II.	od petodstotnega zajma z dne 1. januarja
1871.	1. in od petodstotnega zajma z dne 1. julija
1872.	1. (za moravsko - sleško severno železnico) iznos za 159.200 gl. a. v. — 318.400 (tristoosem-najst tisoč Štiri sto) kron;
III.	od štiriodstotnega zajma z dne 1. marcija
1886.1.	iznos za 47,880.000 gl. a. v. = 95,760.000 (petindevetdeset milijonov sedemstošestdeset tisoč) kron ;
IV.	od štiriodstotnega zajma z dne 1. januarja
1887.1.	iznos za 13,472.700 gl. a. v. = 26,945.400 (šestindvajset milijonov develstopetinštirideset tisoč štiristo) kron:
V.	od štiriodstotnega poroštvovanega zajma z dne 1. januarja 1887. 1. iznos za 17,858.000 gl. a. v. = 35,716.000 (petintrideset milijonov sedem-stošestnajst tisoč) kron:
VI.	od štiriodstotnega zajma z dne 1. decembra
1888.	l.(za lokalne železnice) iznos za 12,163.000gl. a. v. = 24,326.000 (štiriindvajset milijonov tristo-šestindvajset tisoč) kron :
VII.	od štiriodstotnega zajma z dne 1. julija 1 891.1. iznos za 13,080.000 gl. a. v. = 26,1 60.000 (šestindvajset milijonov stošestdeset tisoč) kron:
Vlil. od štiriodstotnega zajma z dne 28. februarja 1898. 1. iznos za 18,340.000 gl. a. v. =
36,680.000	(šestintrideset milijonov šeststoosem-deset tisoč) kron;
IX. od štiriodstotnega zajma z dne 1. avgusta
1904.	1. iznos za 7,500.000 (sedem milijonov petsto tisoč) kron.
Potemtakem se odbijejo v dobi od 1. dne januarja 1906. 1. do 31. decembra 1940. 1. v vsakem posameznem poluletju dospeli obreslni in odkupni iznosi od države, da jih plača sama in edina po gori rečenem prevzetih predstvenih zajmov, od polovice v § 3 sub a) in b) navedenih letnin, ki veljajo za odkupščino.
Dalje se letnine v vsakem drugem polulelju skrajšajo za tisti iznos za 845 (osemstopetinštirideset) kron 32 h, ki je še polreben za napravo v § 11 Najvišje dopustilnice z dne 1. januarja 1886. 1. (drž. zak. št. 7) oznamcnjenega razdolžnega zaloga.
Kar potemtakem še ostane iznosov polovičnih letnin, se izplača družbi dne 30. junija in 31. decembra vsakega leta. proti pobotnicam, ki jih izda ona, oziroma nje overovljeni zastopniki, na Dunaju na plačilnem mestu, ki ga določi c. kr. državna uprava.
Po dnevu 1. januarja 1906.1 dospeli obrestni in razdolžni iznosi od predstoječih zadolžnic se zastarajo v prid c. kr. državni upravi.
G. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica bo službo predstvenih delnic in zadolžnic Krakov-gorenjesleške železnice tudi še dalje oskrbovala na svoj račun po formalnostih, ki jih je o svojem času ustanovila c. kr. državna uprava.
§ 5.
Nadalje se družba zavezuje tudi z veljavnostjo od 1. dne januarja 1906. 1. državi v last predati:
a)	Nepremičnine, navedene v prilogi B. ki je celokupna sestavina tega dogovora, s pripadnimi inventarji vred v tistem razsežajn in v tisti kakovosti, kakor jih je c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica posedala ali posedati pravico imela v gorenji dobi, plačavši kupščino za 3,715.000 (tri milijone sedemstopetuajst tisoč) kron s štiriodstotnimi obrestmi vred od 1. dne januarja 1906. 1. do plačilnega dne:
b)	tistih 3936 (tristo tisoč devetstošestintrideset) delnic c. kr. priv. Ostrava-Friedlandske železnice, ki so v njeni lasti, z dividendnimi kuponi od 1. dne januarja 1907. 1. proti odmeni za
3,936.000	(tri milijone devetstošestintrideset tisoč) kron s štiriodstotnimi obrestmi vred od 1. dne januarja 1906. 1. do plačilnega dne.
Kolikor bi se iz te kupščino proti knjižni vrednosti dotičnih delnic izvirajoči dobiček, ko se postavi v bilancijo c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice, privzel v pridobninsko podlogo družbe, bo c. kr. državna uprava, kolikor pride nanj pridobnine s prikladami vred, povrnila c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severni železnici; toda to povračilo ne sme nikakor iti čez tisti iznos, za katerega vsa družbi predpisana pridobnina s prikladami vred preseza minimalni davek v z.mislu § 100, odstavka 2 in 3 zakona o osebnem davku z obrestmi vred.
Ako se nadalje, ob porazdelitvi gori navedene kupščino na delničarje ali o njeni položbi v pričuvni zalog, samo in edino iz nje narejen, ali pa slednjič o izplačanju ali o kaki drugi, v z.mislu § 96 0. d. z.
davi'no dolžnost utemeljujoči uporabi dotičnega pri-čuvnega zaloga obdavči kupščina, bo c. kr. državna uprava nanjo pripadajočo pridobnino z obrestmi vred — z utesnitvijo, obseženo v končnem stavku prejšnjega odstavka — povrnila c. kr. cesarja Ferdinanda severni železnici.
§ 6.
Lelnino v iznosu za 64.637 (štiriinšestdeset tisoč šeststosedemintrideset) kron 26 h, katero je c. kr. priv. cesarja Ferdinanda železnici na podlogi dogovora z dne 14. marcija 1888. 1. plačati do konca leta 1940. kakor odmeno za </6 deleža pri dunajski zvezni železnici, ki ga je država pridobila iz družbine lastnine, odkupi c. kr. državna uprava z dnem 1. januarja 1906.1. plačavši glavnični iznos za 1,058.382 (en milijon oseminpetdeset tisoč tri-stodveinosemdeset) kron 74 h. Ta glavnični iznos je od 1. dne januarja 1906. 1. do plačilnega dne obrestovati s petimi odstotki.
§ 7.
Glavnične iznose, katere je po § 3, lit. c, g 5, lit. a in b, in g 6 plačati c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severni železnici, bo c. kr. državna uprava družbi opravila najpozneje dne 31. decembra 1906.1.,
in to, kakor si sama izbere, ali v gotovini ali v delnih zadolžnicah družbinega predstvenega zajma z dne 1. decembra 1888. 1. ali z dne 1. avgusta 1904.1. po pari-kurzu izračunjene, izravnavši kosne obresti.
llkratu je obresti oznamenjenih glavničnih iznosov družbi plačati v gotovini.
§ «.
Predajajo in prejemljejo se vse' po § 1 tega dogovora odkupljene železnice in njih pritiklina v lizično posest države po spopolnitvi (perfekciji) tega dogovora (§ 18) hkratu, ko c. kr. državna uprava prevzame obrat, s posebnim zapisnikom.
Določiti dan pristoji c. kr. državni upravi varujoč dotično domembo v g 10 tega dogovora.
Isti dan naj se tudi dejansko predadö vsi drugi imovinski predmeti družbe, kateri na podlogi tega dogovora prehajajo na državo; hkratu naj družba izroči vsi' svoje akte, listine, črteže, knjige, račune in kake druge zapiske, ki se odnašajo na gradnjo in obrat odkupljenih železnic in pa na vse druge državi predane iinovine, c. kr. državni upravi, ki jih bode
najmanj deset let, pri posebni važnosti do 31. decembra 1940. 1. hranila tako. da jih bode moči rabiti upravnemu svetu družbe ali pa njegovim pooblaščencem.
§ 9.
Obratovanje odkupljenih železnic in gospodarstvo z drugimi na državo prehajajočimi imovin-skimi predmeti in pa sosebno tudi služba družbinih zajmov se do dne 31. decembra 1905. 1. opravlja samo in edino na račun c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice primerno dotičnim dopu-stilnim in pogodbenim določilom.
Za obračun o povodu dne 31. decembra
1905.	1. nehajočega lastnega obrata družbinih že-lezničnih prog naj veljajo naslednja načela:
1. Kar je dne 31. decembra 1905. 1. gotovine v blagajnicah družbe, in to tako v osredju kakor na progi bivajočih ali drugače elociranih gotovinskih ali efektnih gotovin, kolikor ni le-teh po drugih določilih tega dogovora predati državi, in pa tiste terjatve, imovine in dohodki, ki se tičejo gospodarstva do 31. dne decembra 1905. 1., ostanejo družbi; nasproti pa bode le-ta tudi zanaprej nosila vse do konca leta 1905. nastale dolgove, bremena in obveznosti.
Ako bi se hotelo na podlogi takih iz gospodarstva do 1. dne januarja 1906. 1. nastalih obveznosti družbe uveljaviti zabteve proti c. kr. državni upravi, bode morala družba c. kr. državno upravo v tem primeru popolnoma odškodovati.
Potemtakem bo morala c. kr. cesarja Ferdinanda severna železnica iz svojega poravnati sosebno tudi zavarovalne prispevke, katere ji na podlogi bilan-cije poklienozadružne nezgodne zavarovalnice avstrijskih železnic z dne 31. decembra 1905.1. priračuni ta zavod.
C. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica se odpoveduje zase in za svoje pravonasled-nike nasproti c. kr. državni upravi vsem odškodninskim pravicam iz naslova brambi železničnih naprav v kilometru 269-11 do 2<»9• 7G železnične proge Dunaj—Krakov služečih utesnitev svoje lastne sedanje rudniške posesti, katere pravice bi morda ji šle že sedaj ali bi ji utegnile nastati v bodočnosti in proglaša svoje privoljenji', da se ta odpoved vpiše v rudniško knjigo.
2. Računski sklep družbinih železničnih podjetij za leto 1905. naj se napravi enako, kakor za leto 1904., tako da bode obsegal v vsakem oziru polno letno gospodarstvo.
(Slovonlsch.)
205
Ukazila razpisa c. kr. železničnega ministrstva z dne 4. oktobra 189G. 1.. št. 1166/11 naj veljajo tudi za napravo reserv iz obratnega donosa leta 1905. in njihovo uporabo, pri čemer je vpoštevati vse obveznosti, ki so družbi ostale po določilih pričujočega dogovora.
§ 10.
Porazumno se priznava, da se, ako se spo-polni ta dogovor (§ 18), obrat odkupljenih želez-ničnih prog in pa uprava drugih po tem dogovoru na državo prehajajočih imovinskih predmetov od 1. dne januarja 1906. 1. do dne, ko jih fizično preda (§ 8) c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica, za račun in v korist državi začne brez posebne odmcne.
Tudi mora družba službo zadolžnic, ne krateč v §§ 2 in 4 o tem ukrenjenih določil, dalje oskrbovati do gori povedanega časa.
Družba ne bode od današnjega dne počenši brez poprejšnje privolitve c. kr. železničnega ministrstva prodala ali zastavila nobenega več odkupnega predmeta, in gledé vseh čez področji' rednega opravilnega obrata sezajočih stvari in pa o sklepanju po-godeb, kojih moč in veljava seza čez leto 1906., bo poiskala privolitve c. kr. železničnega ministrstva, katera naj velja za dano, če se v 14 dneh izrečno ne odreče. Za škode in izgube, katere bi nastale c. kr. državni upravi, če se v nemar pusté ta določila, ostane družba odškodbo dolžna. Po spopolnitvi pričujočega dogovora (S 18) bode vrhu tega imel pri družbi postavljeni cesarski komisar dolžnost braniti interese c. kr. državne uprave, imel bo v ta namen pravico, ustaviti kake sklepe družbine uprave, kateri se mu zde nasprotujoči fmancijalnim interesom države. Tudi prevzema c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica dolžnost po tem času obratujoč odkupljene železnične proge in pa upravljajoč druge po tem dogovoru na državo prešle imovinske predmete ravnati se po na to merečih, od c. kr. železničnega ministrstva izvirajočih ukazilih. V ostalem so za obratno vodbo merodajna dosedanja načela, zaračunski predpisi in običaji.
Dolžnost c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice, odkupljene železnične proge obratovati na račun države, mine dne 31. decembra 1906. 1.
Nasprotno prevzema c. kr. državna uprava prav tako brez posebne odmene poravnanja, pendencij, po končanem obratovanju c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice ostalih iz družbinega lastnega obrata na državo prehajajočih železničnih
prog in imovinskih predmetov, na račun c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice.
Ko bi se bilo v dobi od 1. dne januarja 1906.1. do današnjega dne na odkupljenih predmetih kaj izpremenilo s prodajo ali zastavo, bode družba državi dala polno odškodbo.
Vsi po 1. dnevu januarja 1906. 1. iz družbinih železničnih prog, ki jih je pridobila država, in drugih imovinskih predmetov dobljeni dohodki, obresti in rabnosti gredo c. kr. državni upravi, katera bode pa nasproti tudi nosila vse gledé teh predmetov po imenovani dobi nastale razhodke, obresti in bremena, med temi sosebno tudi za dobo od dne 1. januarja
1906.	1. naprej pripadno pridobnino s prikladami vred, kakor tudi vse druge davke in davščine za te predmete s prikladami, pristojbinami itd., vendar v lej meri, da naj se od razhodkov obče uprave za leto 1906. odbije iznos za 30.000 (trideset tisoč) kron kakor delež c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice pri teh razhodkih, in da bodo razhodki za kolkovne pristojbine od delniških kuponov in za tantijeme upravnega sveta zadevali c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severno železnico.
Ko bi se kaj zahtevalo iž obveznosti proti c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severni železnici, ki po gorenjih določilih zadevajo c. kr. državno upravo, bode c. kr. državna uprava na to stran popolnoma odškodovala družbo.
Dobro se urne, da bode po 1. dnevu januarja 1906. 1. dosežene dohodke, obresti in rabhosh. ki imajo v sebi tudi iz prejšnje dobe izvirajoče kvote, stvari primerno prav tako porazdeliti med pogodniei kakor tiste razhpdke in obresti, ki se tičejo, dasi so bile plačane še le po 1. dnevu januarja 1906. 1., pred tem rokom opravljenih storitev.
Obračun o gospodarjenju, ki ga je oskrbovala na račun državi c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica, v katerega bo privzeti tudi dotlej dospele odkupne rente, se opravi tri mesece po predaji železnice v fizično posest in obrat c. kr. državni upravi (§ 8) vzajemno vračunjaje kontokorentne obresti z enim odstotkom pod oticijelno obrestno mero avstrijsko-ogrske banke za krajne menice, pri čemer je v račun staviti vse dejanske dohodke in razhodke vsakega meseca dne 15. dotičnega meseca.
Dotični saldo se bo poravnal, pridržuje računsko preskušnjo 14 dni potem, ko se je predložil račun.
C. kr. državna uprava stopi v vse pogodbe, ki jih je c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica sklenila z upravami železnic, stikajočih se z odkupljenimi železničnimi progami, pogodbe, ki
se tičejo stika, službe v stičnih postajah ali obratovanja po stičnih tujih železničnih kosih, ki ga opravlja c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica; dalje v vse pogodbe, ki se tičejo dovlačnic, stikajočih se z odkupljenimi železničnimi progami, slednjič sploh v vse pogodbe, ki se tičejo obrata in gradnje odkupljenih železničnih prog ali druge, na državo prehajajoče imovine, z močjo in veljavnostjo z dne 1. januarja 1906. 1. na mesto c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice, z vsemi le-tej idočimi pravicami in naloženimi z dolžnostmi.
Ko bi c. kr. državna uprava po spopolnitvi tega dogovora (§ 18) ukrenila razveljavo ene ali druge pogodbe, bo c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica takoj, kakor je po določilih dotične pogodbe dopustno odpovedala pogodbo.
§ 11.
Po spopolnitvi tega dogovora (§ 18) bo družba na zahtevo c. kr. državne uprave izgotovila ter ji na razpolago dala vse tabulante listine, potrebne, da se vse pravice, ki jih je na podlogi tega dogovora pridobila država, zapišejo v železniško, zemljiško, oziroma rudniško knjigo.
§ 12.
1.	Vse osebje c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice — izvzemši tiste uslužbence, o katerih c. kr. priv. «cesarja Ferdinanda severna železnica izreče, da jih namerava še dalje v svoji službi ohraniti v nadaljevanje svojih lastnih opravil (sosebno za obratovanje svojih rudnikov) — prevzame država, varujoč mu pravice, katere je pridobilo v času, ko ta dogovor vzprejme c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica (§ 18, odstavek 1), ali s privolitvijo c. kr. državnoželezmčne uprave tudi po tem času, torej sosebno tudi varujoč mu tiste službene prejemke, ki gredo omenjenemu osebju na podlogi službene pragmatike ali drugih pragmatičnih pravil ali na podlogi posebnih službenih pogodeb.
2.	G. kr. državna uprava zagotavlja osebju c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice preskrbninske in druge pravice, katere gredo po sedaj obstoječem „pokojninskem pravilniku c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice za njene uslužbenec, njih vdove in sirote“, njemu in svojcem njegovim.
3.	G. kr. državna uprava naj c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severni železnici izroči tiste razrnerne deleže gotovin po c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severni železnici ustanovljenega pokojninskega zavoda in pa bolniške blagajnice, deleže, katere je
ovedeti na zavarovalnotehnični podlogi in kateri pripadajo osebju, ki ostane v družbini službi.
V ostalem ostaneta še dalje pokojninski zavod in bolniška blagajnica s svojimi pravili, dokler se ta pravila ne izpremené tako, kakor se predpisuje v njih, oziroma ako in dokler se ne ugotovi s privolitvijo obojestranskih udeležencev zveza z enakovrstnimi preskrbninskimi ali dobrodelnimi zavodi c. kr. državnih železnic ; kar se pa tiče bolniške blagajnice, ne krateč razpoložne pravice, ki pristoji po § 49 zakona z dne 30. marcija 1888. 1. (drž. zak. št. 33) c. kr. državni upravi.
Država stopi v vse pravice in obveznosti, katere ima cesarja Ferdinanda severna železnica glede pokojninskega zaloga in bolniške blagajnice po meri sedaj obstoječih pravil.
Pravice, ki so po teh pravilih priznane upravnemu svetu družbe, vrši c. kr. državna uprava.
4.	G. kr. državna uprava se zavezuje, onim sedanjim ali nekdanjim uslužbencem družbine žčlez-nične službe, katerim je c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica do dne. ko c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica sprejme ta dogovor (§ 18, odstavek 1 ), • ali s privolitvijo c. kr. državne uprave tudi še po lom času za primer, ko bi stopili iz službe ali ko bi umrli, zase in za svojce
j zagotovila preskrbnine ali doplatke k preskrbninam, milodare i. e., ki se ne dajejo iz pokojninskega zavoda, dalje onim nekdanjim uslužbencem družbine železnične službe ali njih svojcem, kateri že uživajo take s strani c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice jim dovoljene prejemke, za njihovo osebo, oziroma po njih smrti njih svojcem preskrbnine, doplatke, milodare i. e., katere jim je zagotovila, oziroma dovolila c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica, na mestu nje pod enakimi pogoji in po enakih načelih, ki so do sedaj veljala pri c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severni železnici zadovoljenje, plačevanje, podaljšanje, oziroma prenos takih prejemkov, dovoljevati, plačevati, oziroma (kolikor so taki prejemki dovoljeni samo za čas ali preklic); podaljšavati, slednjič o smrti prejemnika deloma prenašati na zapuščen ce njegove.
5.	Prav tako se c. kr. državna uprava zavezuje iz svojega plačevati osebno dohodnino in plačarino z dokladami in prikladami vred, ki spadajo na pokojninske in druge preskrbninske užitke nekdanjih uslužbencev c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice, njihovih vdov in sirot in ki jih naj na podlogi zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) in katere naj po sedaj veljajočih zakonitih predpisih (§§ 234 in 235 kar prav imenovanega zakona, oziroma cesarskega ukaza z dne 8. julija 1898. 1. [drž. zak. št. 120]) odpravlja on. ki izplačava te prejemke.
205*
§ 13.
Moravsko-Ostravsko-Dombrovsko rudniško železnico s krilnimi železnicami in stičnimi dovlačni-cami vred prevzame c. kr. državnoželoznična uprava na podlogi obratne pogodbe, ki naj so sklone med c. kr. ministrstvom za železnice in c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severno železnico, na dobo do 31. dne decembra 1940. I. proti povračilu pavšali-ranih lastnih troškov v obratovanje.
§ U.
Ta dogovor kakor tudi vsi v njegovo izvršitev potrebni imovinski prenosi in drugi pravni posli, iz-premene pravil, vložki, oproščenja, knjižni vpisi in izbrisi, pogodbe, zapisniki, izdatki, prejemne potrdil-nice (vštevši pobotnice, ki jih je spisavati vsled § § 4 in 7) in druge listine katere koli vrste so kolkov in pristojbin proste.
§ 15.
Pogodnici se odpovedujeta, ta dogovor izpodbijati zaradi oškodbe čez polovico vrednosti.
§ 16.
Določila pričujočega dogovora naj zadobé za c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severno železnico moč in veljavo pravilniških določil in ona se za-
Na Dunaju, dne 3. marcija 1906. 1.
vezuje, po spopolnitvi tega dogovora (§ 18) kar naj-1 prej izpremeniti, kolikor je potreba, družbina pravila.
§ 17.
Vse iz tega dogovora morebiti nastale pravne spore naj razsoja c. kr. deželno sodidštvo na Du-1 naju na prvi stopnji.
§ 18.
Pričujoči dogovor zadobi za c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severno železnico obvezno moč s tem, da ga sprejme veliki zbor njenih delničarjev, ki naj se skliče najpozneje na 31. dan marcija 1906. 1.. za c. kr. državno upravo z ustavno pritrditvijo, ka-I tero je izprositi potem.
Ako bi pritrditve ne bilo do dne 30. junija j 1906. 1., nista obe stranki dalje navezani na ta dogovor.
S spopolnitvijo pričujočega dogovora izgube moč in veljavo vsa dopustila, podeljena ali nanjo prenesena z ozirom na železnične proge c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severne železnice, ki jih je odkupila država.
V dokaz lega se je ta dogovor spisal kolka in pristojbine prosto v dveh izvodih, katerih eden se je izročil c. kr. državni upravi, -drugi c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severni železnici.
Voditelj c. kr. ministrstva za železnice:
Wrba s. r.
(L. S.)
C. kr. finančni minister:
Kosel s. r.
(L. S.)
C. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna železnica:
Mejni grof Pallaviciui s. r. p. p. Jeitteles s. r.
(L. S.)
/
o g-a A
O CO 05 T—< lO O
co N H cc
rH 03 CD (M 00
t- O c; i> O

' e -
.	. |i§ .
S
« ’S
q e cc a k o
j
Priloga B.
Spisek
nepremičnin, katere naj po § 5. lit. a dogovora c. kr. priv. cesarja Ferdinanda severna
železnica preda v državno last.
Tek.
Cd
3
X»
cd
Katastralna
občina
Sodni okraj
Poslopje
I
u
tl
!
Oh Cd 1= 00
% =3
S.?
1!
(S
I
r-
Ploskev
Oporanja
Dunaj—Krakov.
				214	1407		cela	2	16	
1	Donaufeld	Dunaj, XXI. (Floridsdorf)	Hiša (enonadstropna), stara	214 214	—	1408/4 14061	del	2 1	08 18	
			restavracija	214	1406/4	—	JI	—	18	
				214	1408/3		cela	7	12	
2	Donaufeld	Dunaj, XXI. (Floridsdorf)	Dve uradniški hiši (dve-nadstropni)	214 214	—	1408/4 1405	del V	3	60 30	
				214	—	1403/1	n	4	34	
				214	1408/1			cela	2	45	
			Hiša (eno-	214	—	1408/4	del	2	60	
3	Donaufeld	Dunaj, XXI. (Floridsdorf |	nadstropna), nova	214	—	1408/2	It	—	32	
			restavracija	214	—	1406/1	It	—	68	
				214	1406/4	—	*	—	36	
				178	814/1	—	cela	2	30	
				178	814/3	—	n	2	30	
		V		178	814/4	—	n	2	30	
				178	814/2	—	del	9	50	
	<*-•									
	Ut									
	O									
	T3	‘ET								
	tn	■s								
	Ut	Ul 'O								
	<v	'E								
		o								
4	T3 0)	« X	24 delavskih hiš (dve-	178	820/1	—	cela	2	30	
	•“»	X	nadstropnih)	178	820/2		II	2	30	
	M	'5* o		178	820/3	—	n	2	30	
	—	«		178	820/4	—	»	2	30	
	0)			178	820/6	—	»	2	30	
	>			178	820/6	—	„	2	30	
				178	820/7		n	38	30	
1				.1 'E ■	« O S	S-l		Ploskev		
Ü Xf)	Katastralna	Sodni okraj	Poslopje	rt >co Ê S>	ts _§ >	OJ « |o	o 1J			Opomnja
£	občina						o.’0	1		
£ H				tl OJ CSJ	■> S rt >to m	|8 CSJ	.S’a OJ O	“	m2	
				178	821/2	—	cela	2	30	
				178	821/3	—	9	2	30	
				178	821/1		del	13	20	
				178	827/2		cela	2	30	
				178	827/3	—	Tl	2	30	
				178	827/4	—	O	2	30	
				178	827/5	—	Tl	2	30	
	Im »i			178	827/6	—	Tl	2	30	
	O	c-		778	827/7	—	Tl	2	30	
	O)	■S		178	827/8	—	del	32	51	
	u.	to ”0								
	OJ	•c								
		O								
4	'TS	fe.								
	OJ	—:								
				178	827/10	—	cela	2	30	
	M	'c? C		178	827/11	—	«	2	30	
		D Q		178	827/12	—	Tl	2	30	
	OJ			178	827/13	—	»	2	30	
	>			178	827/14	—	Tl	2	30	
				178	827/9		del	27	40	•
				178	827/15		cela	2	30	
				178	827/16	—	Tl	2	30	
				178	827/17	—	del	5	—	
				178	—	827/18	Tl	44	20	
	»		Hiša in delavska							
5	Veliki	Dunaj, XXI.	restavracija	178	824/2	—	cela	22	37	
	Jedlersdorf	(Floridsdorf)	(pri tleh) z dvoriščem	178	824/1	—	del	17	99	
			vred							
6	Dolnji Gänserndorf	Matzen	Uradniška hiša (dve-	143	244/2	—	cela	3	52	
			nadstropna)	143	—	4734/11	del	9	32	
			Delavska	54	75/3		cela	2	66	
7	Grub	Matzen	kasarna			314/2	del			
			(pritlična)	54				6	84	
						'1				
(SloT«ni«eh.)
206
Tekoča Številka	Katastralna občina	Sodni okraj	Poslopje	Zemljiška knjiga Vloge št.	Stavbne parcele številka	Zemljiške parcele številka	Gela parcela ali del	Ploskev		Opomnja
										
8	Breclava	Breclava	Prostorišče za restavracijo s stranskim poslopjem	228 228	588	3762/1	cela del	20 6	46 88	
9	Breclava	Breclava	Uradniška hiša z dvoriščem (dvonadstropna)	227 227	593	y ~ 3763	cela del	20 11	50 80	
10	Nova vas	Breclava	Hiša (pritlična), nekdaj sprejemnica	iii	571 573	6061	tela 9 del	2 11	41 25 08	
11	Godouin	Godonin	Hiša (dve-nadstropna), z dvoriščem vred-	911	631	—	del	16	47	
12	Rogatec	Stražnica	Hiša (••no-nadslropna)	213 213	240	2245/2	cela del	2 7	05 73	
13	Pitek	Ogrski Ostrog	*	476 476	242	2309	cela del	2 3	16 59	
14	Staro mesto	Ogrsko Gradišče	-	1346 1346	401	5174	cela del	3 8	42 45	
15	Napajedla	Napajedla	Hiša (enonadstropna), nekdaj sprejemnica	412 412 412	648 649/1	881/3	cela	2 1 2	37 29 19	
16	Hulin	Kromeriž	Hiša za uradnike in uslužbence (enonadstropna), nekdaj sprejemnica	779	463	—	cela	3	56	
17	Prerov	Prerov	Uradniška hiša (dvonadstropna)	842	949/1	—	cela	3	52	Obdajajoča ploskev glej parcelo št. 5757/8, tek. št. 18
										
Tekoča številka j	Katastralna obina	Sodni okraj	Poslopje	Zemljiška knjiga Vloge št.	Stavbne parcele številka	Zemljiške par- I cele številka	Cela parcela ali del	Ploskev		Opomnja
								a	m*	
18	Prerov	Prerov	Uradniška hiša (dve-nadstropna)	842 845	949/2	5757/8 5757/9	cela del	3 12	52 67	
19	Prerov	Prerov	Hiša (Tomašek) (eno- nadstropna)	842 842	959/1		cela del	3 2	92 59	
20			Šola (pritlična)	842 842	959/3 959/4	—	cela *	7	50 48	
21	> O i- 07 u. Û*	> O U 07 (m Cm	Hiša za uslužbence (dve- nadstropna)	842 842 812	953	5757/19 5757/9	cela It del	2 28 7	59 85 91	
22 23 24 25			•	842	954	—	cela	2	70	Obdajoča ploskev glej parcelo št. 5757/9 ! in 5757/10, tek. št. 21
			11	842	955	—	cela	2	70	It
			»	842	956	—	cela	2	59	«1
			• -	842	957/1	—	cela	2	55	11
26			*	842	957/2	—	cela	2	55	1»
27	Lipnik	Lipnik	Hiša za uslužbence (pritlična)	2470 2470	440	3431/4	cela del	1 3	80 38	
28			-	2471	441	—	del	3	02	
29	Belotin	Uraniča	Hiša (pritlična)	123 123	63	1494/2	cela	1 7	76 45	
30	Suchdol	Fulnek	Hiša z dvoriščen) vred (enonadstropna)	266	240	—	cela	13	42	
										
Tekoča številka	Katastvalna občina	Sodni okraj	Poslopje	Zemljiška knjiga Vloge št.	Stavbne parcele številka	Zemljiško parcele številka	Gela parcela ali del	Ploskev		Opomnja
								a	m3	
31	Studenka	Belovec	Hiša (enonadstropna)	210 210	209	1469	cela del	3 6	52 59	
32	Svinov	Klimkovice	Hiša za uslužbence (enonadstropna)	122 122	106/1	1261	cela del	2 9	52 13	
33	N O > u CL	rt > rt t- CA O n* o a	Nekdanja restavracija (enonadstropna in pritlična) in ročno skladišče s stranskim poslopjem v ed	77 77 77 77 77	184 182 181	402/3 402/1	cela T» ft del	17 1 7 2	05 94 95 93 38	
34			Hiša (enonadstropna)	77 77	175	402/2	cela n	3 10	24 81	
35			*	77	179	—	cela	3	02	Obdajajoča ploskev glej parcelo št. 402/2 tek. št. 34
36			Uradniška hiša (dve-nadstropna)	77 77	176	402/1	cela del	2 20	99 16	
37			ft	77	177	—	cela	2	99	Obdajajoča ploskev glej parcelo št. 402/1, tek. št. 36
38			1»	77	178	—	cela	2	99	*
39			J»	77	180	—	cela	2	99	*
40			Hiša (dvonadstropna) staro nadzorno poslopje	77	1S5/1	—	cela	4	75	Obdajajoča ploskev glej parcelo št. 404, tek. št. 41
										
Ploskev
Katastralna
občina
Opomnja
Sodni okraj
Poslopje
Perilnica in drvarnica (prej hiša)
Hiša (enonadstropna) nekdaj Florinekova hiša
Otročji vrt
Dve hiši za uslužbence (dve-
nadstropni)
Dve hiši za uslužbence
Dvorišče hiš tek. št. 41—47
Uradniška hiša (dve-nadstropna)
Obdajajoča ploskev glej parcelo št. 701/6, tek. št. 50
Uradniška hiša (dve-nadstropna) hlev
Tekoča številka	Katastralna občina	Sodni okraj	Poslopje	Zemljiška knjiga Vloge št.	Stavbne'parcele številka	Zemljiške parcele številka	Cela parcela ali del	Ploskev		Opomnja
								a	»P	
52	Šunihel	Bogumin	Poslopje za otročji vrt	64	123	—	cela	1	33	Obdajajoča ploskev glej parcelo št. 701/4,	; tek. št. 49
53	Dediča	Belsko	Točilnica restavracije	144 144	176	514	cela	1 4	15 32	
54	Čehovica		Hiša (enonadstropna) nekdaj Rogerjeva gostilna	267	478	—	cela	12	82	
55	Brezinka	Osvetim	Hiša (enonadstropna)	243 243	199	2442/4	cela It	4 17	68 44	
56	Krakov »	Krakov	Hiša za uslužbence (dve- nadstropna)	1255 1255	1192/27	1000/2	cela del	4 20	96 69	
57 58			*	1255	1192/28	—	cela	4	96	Obdajajoča ploskev glej parcelo št. 1002/6, tek. št. 56
			Hiša (enonadstropna)	1257 1257 1257	1195 2434	1000/5	cela T*	2 5	01 25 80	
Gänserndorf— Marchegg.										
59	M a r c h e g	bo bo OJ X3 o Im «e	Šola (enonadstropna) nekdaj hiša	385 385 385	222 258	967/3	cela * del	2 24	63 14 36	
60			Hiša za uslužbence (enonadstropna)	385	195	—	{ cela	6	—	Obdajajoča ploskev glej parcelo št. 967/3, tek. št. 59
61			Uradniška hiša (dve-nadstropna)	385	196	—	cela	4	17	N
										
Tekoča številka ||	Katastralna občina	Sodni okraj \ Poslopje		Zemljiška knjiga Vloge št.	Stavbne parcele številka	Zemljiške parcele števijka	Cela parcela ali del	Ploskev a i m2		Opornnja
Bre cia va—Brno.										
62	Gornja Geršpica	Bino	Hiša (pritlična, deloma enonadstropna) z dvoriščem vred (Skuteckijeva hiša)	29	1		cela	17	16	
Breclava - Zellerndorf.										
63	Zellerndorf	lletz	Uradniška hiša (enonadstropna)	184 184	719/2	703/2	cela del	•7 1	09 11	
Prerov—Olomuc.										
64	Hodolaui	Olomuc	1 Hiša (eno- j nadstropna) j		: ! 139 j	—	: cela			7	77	
Pripadna stranska poslopja.										
65	Suhi Kruti	flis'ejov	Ledenica	153 153	134/8	2542/2	cela del	—	61 94	
66	Prerov	Prerov	Rastlinjak (steklenik)	842	959/2	—	cela	—	40	
67	Svinov	Klimkovicc	Ledenica	122	106/2	—	cela	—	65	Obdajajoča ploskev glej parcelo št. 1261, tek. št. 32
										
Kata strain a občina
Sodni okraj	Poslopje	Zemljiška knjiga Vloge št.	Stavbne parcele številka	Zemljiške parcele številka	Cela parcela ali del	J	Ploskev	
						a	m2
	Skladišče	64	199	—	cela	—	18
	olja	64	—	701/3	del	—	93
a							
		64	119			cela	2	69
S	Perilnica						
s		64	—	701/4	del	1	52
to							
o							
ca	Stara čuvajska	64	135	—	cela	—	36
	hiša in	64	136	—		—	29
	lesena lopa	64	—	701/11	del	10	14
Opomnja
68
«
J3
O
9