xil. Umik.
V	(lonci, dne li. jamivarja ] 01*4.
2. Številka.
fc—.	.~~7%7	M.Mir	’	I
 1
Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne Rokopisi se »e vra
čajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije fi K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče »v. Hilirija 4tev. 7
L*'%
albv en^Ko; I iuctotvd'
Ife- .-li
telfsifrir
‘ • ^ *4. - '• t^zLe-
. VV*Vi. v - f
Naročnino In tia znanila sprejema upravništvo v Oorlci. Semeniška ulica S. 16 Posamezne številke se prodajaj.o v loba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Jo-sip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi ,in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: ft v ali Hajl v Gorici
Tiska „Xarxta» tlsiaraa“ (odgoT. J. Marušič) v Gorici.
%
Učite vse narode!
(Konec.)
Časopisje javlja svoj mogočni upliv tudi na zasebno življerje. Iz časopisov črpa navadni človek svoje znanje, izobrazbo. Lahko rečemo, da se pri neiz-obražencih ali pri *na pol omikancih zrcali tduši — časopis, ki mu je prirastel k srcu. Po načelih, ki 86 jih je nasrkal v liatu, uravna svoje naziranje in svoje privatno življenje. — Kako osodepolne posledice izhajajo vsled tega iz časopisja! Katoliški listi utrjujejo v posameznikih vero, postenje, dajejo mu pravi mir. Toda slabi listi vzbujajo verske dvome, razburkajo strasti, vzamejo človeku često vero in mir srca. Vsled tega se pojavljajo, žal, v družini, občini in deželi kreg in prepir.
Kdo ne ve, koliko zla je učinilo slabo časopisje v srcih naše mladine!
Modro je rekel sv. oče papež Leon X!H.: „ V s o zle posledice današnjega č as a s e m o r a p o pravici pripisovati slabemu časopis-j u“. —
Torej vže posledice bi morale katoličana prepričati, da dolžnosti do časopisja niso malenkostne. Zalo trdimo z Spirago (II. str. 181): „Slabi časopisi so vsakemu človeku škodljivi; kdor jib čita, pride polagoma ob vero in notranjo zadovoljnost, kdor j ih pa naroča, je aovraŽniksvoje ve re“.
Dobri časopisi so zvezdo vodnice priprostemupa tudi izobraženemu človeku. — Ko divjat strast, ko viharji prepira razsajajo, ko je vse morje javnosti razburkano, kje naj najde človek varno pristanišče, &ko ne v katoliškem časopisju, ki se tesno oklepa trde skale — sv. cerkve ? — Marsikak zapeljanec mora jadikovati:
„ Morje lažnjivo,
Kje su bregovi,
Grozna širjava,
Orom in vetrovi?
LISTEK.
Žrtva spovedne tajnosti.
Zgodovinska povest.
Spisal Ivan Mezinec.
III.
Bankirjev mlajši sin je stal malo trenutkov pozneje na strani svojega onemoglega očeta. „Patrik,.... sin moj*1, šepnil je tiho bolnik, s pogledom, iz katerega si mogel razbrati prošnjo do mladeniča.
„Kaj želite oč(*r Hočete,daostanem tu?M
„Da, dragi moj,., čas je kratek... in jaz bi ti imel mnogo, mnogo povedati I... Vedi, Patrik, jaz sem vzgojen v katoliški veri.... pa, o jaz ubožec, toliko časa žo se nisem zmenil zanjo!
„0če, ljubi oče, naj Vas ne vznemirjajo te nepotrebne misli, one le huj-iajo Vašo bolezen; potrebni ste popolnega miru !“ ^Nepotrebne reči,..........
nepotrebne1*, vzdihoval je bolestno onemogli ... „ Mnogo, morda vse; karkoli sem počel v svojem življenju, je bilo nepotrebno, a na to, kar je bilo potrebno, sem pozabil!- „Ali oče, kako se morete tako muditi? Vi ste in ste bili vedno pošten! Vsi listi v Baltimori govore o Vašem položaju, hvalijo Vaše milosrčje,
Zija slapovji*
Hjovo peneč«• li.irki! razbije V brezilno jili meč**!"
V	lakom položaju kaj rad pozdravi dobre listo rekoč:
Zvezde prijazni*
Pot mi kažite.
Srečni vetrovi Čoln mi vodile!“
(J en ko.)
Skrbimo torej z združenimi močmi za dobre liste ! Saj je to tudi — ne le želja —'ampak ukaz najvišjega zapoved-nika na zemlji. Papež Leon XIII. je v svoji okrožnici z dne 15 oktobra 1889. izrekel naslednje velevažne besede: „Ka-t o I i š k o č a so p i s j e ima nalogo razkrinkati hudobne naklepe sovražnikov sv. cerkve in podpirati delo pastirjev hiše božje. Zato je tudi dolžnost katoličan o v časopisje krepko podpirati. Vsak naj odreče slabemu časopisju popolnoma vsako udeležbo, dobremu pa naj po možnosti pomaga k življenju in vspevanju11.
Zanimivo je, kako je sodil sedanji papež Pij X. o časopisja, ko je bil Se patrijarh v Benetkah. Tamošnji katoliški list „La Difesau je začel hirati. Vneti vladika je bodril vernike, naj priskočijo na pomoč katoliškemu listu s temi v resnici apostolskimi besedami: „Jaz se ne bojim nobene žrtve, da podpiram katoliški list. če bo treba, dam v ta namen svoj škofijski prstan in pektorale (naprsni križec), celo svojo kardinalsko opravo sem pripravljen dati, ker hočem, da list na vsak n ačin izhaja1'. —
In za kar se je navduševal kot nekdanji patrijarh, za to gori tem bolj kot krmar Petrovega čolna. Zdi 3e, da odmevajo njegovo besede sedaj po širnem svetu: „H oče m, da katoliški listi na vak način izhajajo11...
Željo sv. cerkve glede tiska je tol-
vaše dobrote!...“ „0, da, Patrik, v očeh
ljudij, da, ali ljudstvo sodi stvari po
/unajnosti, a vest,  gorje mi! M
„Oče, oče, ne tako dalje, te Vaše besede me mučijo!“
„Patrik,  torej nočem govoriti
dalje,... niti bi ne imel moči zadosti, in saj ni še taka sila. Samo eno besedo... a ne zabi, kar ti poreče umirajoči oče: Sijaj in sreča mineta; pravi mir srca pa pridobimo samo z Bogom in v Bogu! Išči ga v moji veri, v kateri bi žide! umreti, išči ga v katoliški cerkvi. Ali mi hočeš obljubiti, Patrik?-1 „Oče, pa zakaj toliko skrbite za te stvari, za katere se prej niste zmenili?•* „Obljubi mi, Pjjtrik .... o ali ne ljubiš... svojega očeta?“ „Da, bodi oče“, odvrni! je mladenič, da bi ga potolažil, „da, poskušati hočem to, kar želite1...“
„Dobro, Patrik, poskušaj;.... Hari
misli, da sem govoril v omotici,  ne,
hvala Bogo, moj razum je tako jasen, tako čist, kakor nikdar še v mojem življenju  Bližnja mi amrt je potegnila
zaveso raz moje oči. Še nekaj, Patrik: Prinesi mi — in razmišljal je nekoliko hipov potem nadaljeval — prinesi mi 2(XXX) dolarjev in deni jih v mojo milnico, a kljqč daj meni!“
mačil II. slovenski katoliški shod v Ljubljani, ki je sprejel pod pokroviteljstvom slovenskih škof)v naslednjo resolucijo:
„Na časnikarskem polju je treba ▼ prihodnje še pomnožiti delovanje, da zajezimo med našim narodom razširjanje brezverstva in moralnega propada, ki mu grozi vsled naraščajoče sile veri'sovražnega duha, pojavljajočega se zlasti potom liberalnega časopisja tudi v naši do-moviniu.
K temu dostavljamo besede slavnega škofa Kettelerja:
..Katolik, ki po svojih močeh ne podpira klAttoli^k ega tiska, ni vre d eri im eho vali se dobrega otroka sv. cerkveV
Naj te vrstice zadostnjejo, da nas prepričajo o potrebi in dolžnosti, skrbeti za prospeh dobrega časopisja. Prihodnjič, spregovorimo še par besed o; načinu, kako zamoremo podpirati po svojih naQ* Čeh /časopisje, ter uvažsyati nekatere malovredne izgovore naših brezbrižnežev.;
Koncem rečemo le to: Časi so resni in hudi. K očitnemu odpadu od katoliške cerkve je £e hujskal Slovence zloglasni dnevnik v Ljubljani. Trd boj so bije'za naše najdragooenejše svetinje, za vero naših očetov. Treba jo tu složnega delovanja. Zlasti gospodje, ki ip po svojem1 poklicu vzgojitelji naroda, naj bi krepko zastavili svoje moči, da prospeva katoliško časopisje, ki je postala tako važna vzgojevalna sila. „Surgite, qai dormitis!“. — Ponavljamo : . v a g<o j i-\ telji naroda so v ta namen prvi poklicani. Je pač čndno, v vseh strokah se zahtevajo izpiti vspoBObJje-nosti: učitelj, duhovnik, zdravnik, uradnik, celo rokodelec mora dokazati svojo sposobnost, pred no prične svoj posel. Le za največjo učilnico, za časopisje, naj bi bil vsak „faliran študent1* dober!?... Zatorej kličemo vsem vzgojiteljem naroda: Vi ste v to poklicani. Na delo torej! — Pri delu pa, ki se temu ali
„Ali oče, zakaj?, prašal je sin, boječ se, da oče zopet blede. „Ne po-prašuj me, Patrik“, „ako nočeš, da bi
tvoj oče “ toda prekinil je svoj govor.
Izraz neumljiv silne bolesti se je pojavil na obličju bolnikovem.
„Hiti ain, poprej ko bode prepozno!11 In sin videč očetovo bojazen, se dvigne, da bi Bpolnil željo umirajočega. Malo za tem se je vrnil s pušico.
„Si-li prinesel denar, Patrik? Stopi bliže, pa pokaži mil“
Patrik se je razveselil, da ni prinesel prazne pušice, kakor je sprva hotel. Odprl jo je in pokazal bolniku kup denara! Z vzdihom spustil je bankir glavo na predalnik, a pomiril se ni prej., dokler mu ni položil Patrik ključa pod vzglavje, kakor je zahteval oče. „Hvala
ti, Patrik, vedi-  toda en pogled v
vprašajoče oči sina je zadržal besede, katere je hotel izgovoriti. Ne, sinova nista smela vedeti, zakaj je zahteval oče ono s^oto, kar potem bi bila vedela, da premoženje „ Viljema Blacforda in sinovu ni tako čisto, kakor misli svet. O koliko bolje bi bilo, ko bi bil le nekoliko po-giedal naprej v bodočnost!
O koliko bi bilo bolje, ko bi se bil ponižal pred svojimi sinovi, ker bi bil
onemu zdi morda brezvspeln^, ft*) ;ga tolaži in krepi obljuba Gospodova V
„Mojaboseda te praio"i| meni ne povrne!“ — Saj šknŠrijfc uči, da je resnična trditev papeža Leona XIII.: »Večkrat odtehta eno samo zrno od naše strani, če pade na prava tla, cel mernik zastrupljenega žita, katerega raztresajo nekatoliški listi*.
Odkrito rečemo, da nam je dopadlo, ko je nekdo v šali trdil: n e kd a j so za vero kri prelivali, sedaj črnil o !u In tako je v isti ni I Boj, ki se je razvnel po svetu, se bije dandanes 9 peresom in črnilom. In 'kakor' so v turnih .časih bodrili hrabre Slovape v boj za resnico proti krutemu Tucku, tako nas kliče sedaj sv. cerkev v boj zoper sovražnike naše vere. Na delo torej| — z$ resnico, za naš n a j d r a ž j i
j . j ;t0jedi v*ši{zanj lievihu.krvgu, .'■'Otci vasi zanj lievahu krvcu,
Zanj vi isti krvcu prolievate i Z$' vaa 'draže u svijetu nema !“
I'.
(Sdart Smail-age Cengičai)
—n.
Socijalnedrobtinice.
Pravo pridobivati li laatalno j# osebno.
Dognano je, da je pravo pridobivati ai prehodno in trajno lastnino vrojeno človeški naravi. Iz tega sledi, da je vrojeno vsaki osebi, ki ima človeško naravo. Pravo pridobivati si lastnico je tedaj osebno.
Socijalisti bi radi v tajili to resnico, katero uči naravni razam. Pravijo, da je pravo pridobivati si lastnino le kolektivno, ne osebno.
Kolektivno bi bilo to pravo, ko bi bil človek po naravi vsestransko od drugih odvisna oseba. To pa ni resnično. človek je po svoji naravi deloma neodvisna oseba in le deloma odvisna.
tako odvrnil veliko nesrečo od nedolžnega bitja.......
IV.
Molčeč in tih sedel je Patrik ob postelji svojega očeta, kadar se je vrnil zdravnik z duhovnikom. Bil je to lep mož, star kakih trideset let, visoke in močnate postave. Pogled njegov je bil sicer strog, ali vzbujajoč zaupanje. Na bobi ni imel ne roketa, ne štole, samo talar ga je kril. Desna na njegovih prsih počivajoča, pričala je, da nosi s seboj telo Gospodovo. Ozrši se okrog po sobi, dal je znamenje Cerkveniku, naj vstopi. Ta je vstopivši odprl mal kovčeg, vzemši iz njega roket in štolo za duhovnika, potem še razpelo in dvoje svečnikov s svečami, ter postavil vse zaporedoma na mizico ob postelji. KHar je duhovnik odložil Najsvetejše na pripravljeno mizico, vrgel je nase roket in štolo.
Patrik je zrl na vse to z temnimi in nezaupljivimi očmi, in 2e je hotel spregovoriti nekaj be»6d, ko ga prime zdravnik Vorld za roko in Šepetne;
„ Idi te gospod Blacford; ako ljubite svojega očeta, pustite ga samega z Bogom in njega služabnikom 1“
Nevoljen se je pustil mladenič od«
Odvisen je človek po svoji naravi kot družabno bitje t. j. kot nd Clovelke družbe, v kateri živi in katero nujno ta svoj obstoj potrebuje.
Kolikor je človek po naravi neodvisen, neodvisno je tndi njegovo pravo pridobivati si lastnino. To našo svobodo in neodvisnost omejujejo le naravni za-koni, kateri izvirajo it okolnosti, da je človek nujno nd človeške dražbe, v kateri živi in katero v mnogih ozirih potrebuje. Ti naravni sakom pa ne jemljejo človeku osebne svobode. Da« je človek nd človeške družbe, je vendar le svoboden in neodvisen t razvijanja ivdjih zmožnosti. Iz osebne neodvisnosti in svo-bode v razvijanju svojih zmožnosti pa izvira pravo pridobivati si lastnino. To pravo je tedaj osebno, kakOr je vsakemu človeku pravo razvijati svoje zmožnosti in spopolnjevati se osebno.
Če bi hotel kdo imenovati naše pravo do zasebne lastnine kolektivno radi tega, ker je vendar-le odvisno in omejeno od naravnih zakonov, kateri izvirajo iz okolnosti, da je človek nnjno ud človeške dražbe t. j. družine, države in vesoljnega človeštva, bi mi temu ne nasprotovali. Celo želeti je, da bi 80 n*“ rodje nekoliko bolj zavedli svojih pravic nasproti nesrečnim pijavkam, ki spravljajo ogromne zaklade in nakupujejo ogromnih posestev, katerih zase ne potrebujejo, niti jih obdelujejo. Iz tega kopičenja nezmernega bogastva pri posameznikih izvira na drugi strani velika revSčina delajočega ljudstva. V tem smislu želimo našemu času, nekoliko več kolektivizma. Krivi kolektivizem so-cijalistov se je porodil prav iz teh nezdravih razmer v našem času. Te razmere treba izboljšati s tem, da se zopet uveljavijo naravni zakoni, nikakor pa ne s tem, da bi se naravni zakoni pogazili, kakor hočejo socijalisti.
Politični pregled.
Nafi notranjepolitični položaj*
—	Dunajska „Information“ piše, da se širijo v dunajskih političnih krogih govorice, da se skliče češki deželni zbor že meseca jannvarja ter da bode državni zbor z ozirom na zasedanje delegacij in pa češkega deželnega zbora, sklican šele koncem meseca febrnvarja. Češki deželni zbor pa se skliče za to, da bi se za časa njegovega zasedanja napravil zopet poskus spraviti Čehe in Nemce, da bi potem, ako bi se»ta poskus posrečil, prišlo v državnem zboru do rednega delovanja. Po pordčilih istega lista, bi se vlada hotela nekako tudi Slovencem približati s tem, da bi odstranila s Kranjskega sedanjega deželnega predsednika bar. Heina, s katerim je večina . i državnozborske kranjske delegacije nezadovoljna.
' Avstrijska delegacij«. — V proračunskem odseku avstrijske delegacije je bil V torek vsprejet proračun za zunanje minisieratvo. Pri razpravi tega proračuna se je vnHu politična debata o naši zunanji politiki. Govoril je tudi delegat dr. Šušteršič. Izjavil je namreč, da ne odobrava tega, da se je Avstrija poslužila veto-pravice ob zadnji papeževi volitvi, strinja se pa z vladnim postopa-njen v zamotanem balkanskem vprašanju ; želi samo hitrejšega, krepkejšega nastopa zveznih držav, da spomladi za-
vesti zdravniku iz sobp. K j je zapustil tudi cerkvenik spalnico, ostal je umirajoči sam z duhovnikom.
Precej časa moral je cerkovnik čakati, da je duhovnik dokončal svoje opravilo. Ko je bilo vse opravljeno, zapustil je dahovnik bolnika ter čakal na hodniku bankirjeva sinova. Hari In Patrik prišla sta takoj, ko jima je bil sporočil ringa, da čaka na nju služabnik Gospodov, žaleč se ž njima pogovoriti.
rGospoda, svojo nalogo sem »vršil dejal je duhovnik bratom«; „Vajin oče bo počival mirno zdaj, ker se je spravil z Bogom. Poprej ko se oddaljim, prosil me ie, naj vam naznanim, da je njegova naj Večja želja, da bi vstanovili po njegovi smrti sirotlšče za irske izseljence. Ako hočete spolniti željo umirajočega1 očeta, s«n vedno pripravljen podpirati vaju z vsemi svojimi močmi!“
Brata se mu priklonita, ter ga odpustita, ne da bi se mn zahvalila le z eno besedico. Vstopivši nato v sobo, dobila sta ojjieta samega. Njegove roke so počivale fla prsih, njegove oči so bile zaprte. Samo na lahkotnem dvigovanju I njegovih prs se je moglo spoznati, da 4e Aivi ... Molil je.
pet ne izbruhnejo novi nemiri. Glede Srbije je govornik obsojal kraljevi umor, a opomnil je, da niti avstrijska politika ni popolnoma prosta neke gotove sokrivde, ker je vso balkansko politiko opazovala z Milanovega stališča. Avstrija je vkljub velikim žrtvam, ki jih je imela glede Srbije, danes pri Srbih in pri drugih balkanskih narodih predmet sovraštva, ker velja Avstrija kot slovanstva sovražna država.
minister dr. Koerber o sodnikih. — Na Silvestrov komers spodnjeavstrijske odvetniške zbornice prišel je tudi miniBterski predsednik Korber, kakor voditelj pravosodnega ministerstva. Korberja je slavil baron Mayer. Nato se je oglasil za besedo dr. Korber, ki je govoril
o	prepotrebnem složnem delovanja odvetnikov in sodnikov. Povdarjal je, da sodnik ne sme nikoli postati avtomat zakona, marveč mora biti njegov vestni tolmač, radi tega sme tudi čutiti. Jnstica ni loterija, povdarjal je govornik, v ka-terej bi se smelo poskusiti tudi z nezadostno utemeljeno obtožbo. Sodni mehanizem lunkcijonira točno le tedaj, kadar tožiteij, branitelj in sodnik iščejo le resnico in vso svojo bistroumnost postavijo v službo pravičnosti.
Tirolski deželni glavar odstopi.
—	V kratkem odstopi sedanji tirolski deželni glavar grof Brandis. Njegov naslednik postane baje državni posl. Ka-threin ali pa grof Trapp.
Ogrski državni zbor nadaljnje v znamenju obstrukcije podrobno razpravo
o	zakonskem načrtu gledč kontingenta vojaških novincev.
N* skrajnem Vztoku. — Še vedno vse negotovo. Res je pa vedar, da se pripravljati Japonska in Rusija za vsak slučaj, da se oborožujeti, ter se oskrbujeti z vojnimi sredstvi kakor z živili, s premogom za vojne ladije in dragimi potrebnimi rečmi. Japonska je naročila na Reki tudi mnogo torpedovk. Pri vsem tem pa so zadnja poročila nekoliko mirnejšega značaja. Nekateri pravijo, di zadnji odgovor Rnsije ni sicer povsem zadovoljil Japonske, da pa tudi ni Uk, da bi silil Japonsko do ultimatuma, marveč' da se nahajajo v njem take sporne točke, o katerih se da še pogajati Drag’ trdijo, da se Japonska prav za prav zaradi tega ne upa napovedati Rusiji vojskej' ker bi vaied nekega dogovora med Francosko in Angleško, vsled katerega bi ostali imenovani državi nevtralni, .ostala osamljena. Torej ni nič gotovega, ampak agolj le ogibanja.
Japonska vojna mo#. — Neki ruski vojaiki list je priobčil te dni pogovor, katerega je itael te dni njegov urednik a nekim visokim ruskim častnikom; ki se je ravnokar povrnil s skrajnega Vztoka. častnik je rekel, da je dandanes Mandžurija popolnoma rnska, in Kitajei sami blagoslavljajo ruskega carja in ruske vojake. Nato je častnik rekel, da ruski vojaki, nahajajoči se v Mand žuriji, komaj čakajo, da bi se smeli meriti z japonskimi vojaki v boju. častnik je tudi rekel, da se japonski vojaki v ni-kakem pogledu ne morejo primerjali ruskim vojakom. Naj bo le japonski vojak še precej izobražen in tudi izurjen v orožju po evropejsko, je isti vendar slaboten in ne more prenašati trada in štrapac, na katere je ruski vojak popol-
Z globoko bolestjo sta zrla bratu nanj, niti ziniti si nista upala, da bi no motila njegovega miru. Bolnik pa, za-čutivši njuno prisotnost, je oči odprl. Podal jima je roko, in onadva sta jo poljubila s solzami v očeh.
„Oče 1“ vskliknila sta skoro istočasno. „Ah, sinova moja“, dejal je s slabim glasom bolnik, „zdaj sem srečen, zdaj
umrjem rad spravljen z Bogom ....
in moja zadnja prošnja in molitev bo za 'vaju, da bi se vrnila tudi vidva k Bogu, a ne tako pozno ko jaz ... u
„ Ali vama je razodel duhovnik mojo željo?" prašal je, ko se je malo odpočil.
„Da, oče, Vaša želja je za naju sveta dolžnost", odvrnil je Hari.
„Bog vaju blagoslovi sinovau, dejal je umirajoči, toda svojega imena ne
smem razkriti  Vsaj v zadnji uri
hočem storiti nekaj dobrega, ne da kdo
ve za to  Zdaj hočem spavati....................
truden sem.... silno truden, sinova!'1 „Bog vajn blagoslovi!“ S temi besedami je vsnol, a to je bil zadnji njegov sen. Patrik mu je zatisnil oči....
(Pajje pride.)
noma navajen. V Evropi, rekel je častnik nadalje, si ne morejo niti misliti, kako mnenje imajo Japonci o nji. V japonskih šolah se pripoveduje, da je Ja-poska največja in najmočnejša država na svetu. Le še Angležka da jo morebiti prekosi. Da bi zamogla Japonska vspešno bojevati se na suhem, o tem ni niti misliti. Nov vojaški zakon in po njem reorganizacija vojaštva na Japonskem, zvršila se bode popolnoma šele v letu 1911. In dele ko se to zgodi, štela bode Japonska 150.000 mož stalne vojske, 160.000 mož v prvi in 150.000 mož v drugi rezervi s kakimi 9000 častniki. Iz tega je razvidno, da Japonska ni še pripravljena na vojsko.
MLacedonUa. — Ta teden pride baje na Danaj Boris Sarafov, da zaprične tudi tam propagando za macedonske begunco. Turški poslanik je že v naprej storil vse potrebne korake, da se Sarafovu prepove javno predavanje.
Dopisi.
Z Vipavskega. — Socijalni de-mokratje so se vrgli na Vipavce pe vso silo. Shod se vrši za shodom kjer se ponavlja laž in zavijanje. Na shodu v Ajdovščini je tamošnji župnik očital soc. demokratom britko resnico, da so kot ^prijatelji ubozega ljudstva" na javnem shodu se oglasili proli deželnemu šolskemu zalogu. „To je laž“ rekel je takrat g. Kopač, a trditve svoje ni dokazal. „Prim. ListM je svoječasno prinesel to žalostno novico in je še posebej tiskana v knjižici „Socijalno vprašanje11 od pok. dr. J. Pavlice. Okraji goriške dežele plačujejo šolski davek od 80% do 160%, mesto Gorica pa le 16%. Ali bi ne bilo prav, da bi drug drugemu pomagali nosti to breme! Socijalisti goriški, polni gorke ljubezni do ubogega ljudstva, so potegnili z bogatimi judi in meščani. „To je laž!" Raj ne g. Kopač! Ni laž nel Resnica je. Pri Rebku je g. Kopač svoje poslušalce opozoril na župnika v Ajdovščini češ: ta bi rad imel kanone, da bi streljal na one, ki 2 njim ne volijo. Ne g. Kopač J Vi dobro veste, kaj je govoril župnik pri shoda* ali laž in zavijanje je poklic soc. demokracije. Ko se je na shodu očitalo duhovščini, da ni nič storila za delavsko ljudstvo, da nima pravice zastopati delavstva, opomnil je župnik, da je to neresnično. Sioer pa je naloga cerkve v prvi vrsti boljšati sroe človekovo, no-trajnost prevstrojiti, zunajnost ima druga oblast v rokah. Imamo zapovedi, ali k izpolnjevanju teh napeljuje cerkev v prvi vrsti, zlasti dandanes, le z duhovnimi sredatvi, telesne kazni deli država. Cerkev uči: ne kradi, ne utrguj zasluženega plačila delavcu, ako pa kdo vkljub temu krade, delavce zatira, ga cerkj&v dandanes ne more telesno kaznovati, zato je postavljena posvetna oblast. Greh^ svela prilastujojo cerkvi. Habemas ck-nones, non can6nes. Ste razumeli g. Kopač! Dotaknil se je na Bhodu p*i Rebku tudi celibata. No, no! Kaj to pač briga soc. demokrate! Sodbo o tej zadevi prepustite onim, ki so za to postavljeni.
„Zakaj niso prišli danes poslanci na shod. Danes je bil za nje sodnji dan“. Ali se tresete, kaj, gg. poslanci? Znamenju se prikazuje na nebu, trompete se oglašajo, zemlja se trese itd — „Dajte odgovor !•* Brez glasu ste, še poleg nočete, gg. poslanci! Gorje vam, ker kmalu boste slišali glas „Poberite se“ in vaše štolo bodo drugi zasedli-. In revni učitelji, kje so? Zadnjič so poslance zapodili, ko so prišli poročat o svojem delovanju, za ta shod pa so jih vabili. — Mogoče so hoteli moliti unisono „confiteoru.
G. Kopač pride še na Vipavsko. Nikar se mu ne čudimo. V Trstu izgublja svoj upliv, delavstvo v mestih se mu iz-neverja, zato hoče poskusiti svojo srečo pTi kmetih. Ne bo nič. Naši Vipavci radi poslušajo govore ali Bog jim je podelil toliko razsodnosti, da ločijo dobro od slabega. O zmotah soc. demokracije si ustvarja uničujočo sodbo.
Iz Štanjela. — Na sv. tri kralje ob 2 7» popoludne se je vršil pri nas pogreb pokojne matere našega g. kurata. Bil je to v dolgi nepretrgani vrsti veličasten sprevod, kakeršnega gotovo ni bilo pri nas mnogo let. Za križem je bila vrejena vsa šolska mladina pod vodstvom g. voditelja in gč. učiteljice, za njo „Marijiaa dražbau s svojimi znaki. Cerkvena opravila je izvrševalo pet gg duhovnov. Za krsto so šli v obilnem številu bližnji in daljni sorodniki ter znanci prišli iz raznih krajev Vipavske izkazat svoje spoštovanje
priljubljeni rajni. Domačega občinstva je bilo v dolgi vrsti ogromno število. Med njimi se je opazilo p. n. gg. inženirje vladne kot podjetniške, razno uradnike in uslužbence železniške. —■ Žene v črnih oblačilih so nesle križ, krasno krsto in Hvečnike. Dva venca, katerih enega je poklonila preapoš. obitelj Fabiani, drugega ostali rajne, sta poveličevala slovesnost sprevoda. Domači pevci so zapeli žalostinke v župnišču, v cerkvi in na pokopališču. Mej sprevodom je vladala največja tihota in popolen red. Vse krčme so bile zaprte. Ves sprevod je bil v resnici ailno ginljiv; marsikateremu so se utrinjale solze sočutja. Jasen dokaz, da si je rajna pridobila kot prej tudi v 7 letih svojega tihega a pobožnega življenja v Štanjelu, spoštovanje vsega domačega ljudstva, vseh znancev in gostov g. kurata. Bodi ji zemljica lahka!
Iz Rihemberga. — V Kihembergu je imelo 10. t. m., kakor je bilo v „Pr. Listu“ naznanjeno, vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine Bvoj redni občni zbor. Veselje je bilo gledati obilno udeležbo udov, ki se navdušeno zanimajo za to blagohotno društvo. Najprej prečita denarničar g. Amb. Poniž, nadučitelj, račune, ki se glase: Dohodki: t. jan. 1903 v domači blagajni 24-10 K
Udnina 1 1903 .................. 2000 „
Zavarovalnina 1. 1903 . . . 1042 75 „
Menila . .  .................... 46 — „
Vzel \i c. kr. poštne hranilnice 588 — „ Skupaj 172086 K Stroški:
Izplačalo za poginolo živino 827‘62 K Vložilo v c. kr. poštno hran. 866-— „ Remuneracija podblagajnikom 22‘— „ Za eno knjižico za opisovanje —-80 „ 31. dec. 1903. v gotovini doma'	6 03 „
Skupaj 172085 K
Novih udov v 1. 1903. pristopilo je 10. Tedaj je koncem leta 1903. vseh udov 329. Denarno stanje koncem leta 1903.: V ajdovski hranilnici, c. kr. poštni hranilnici, doma in približno obresti, skupaj 2744 61 K. Narastlo od leta 1899. do I. 1903. za 1695 39 K.
Koncem računov zahvali predsednik g. Jož. Pavlica denarničarja za'.rije>ga trud in neumorno delovanje v blagor društva. — Potem se prestopi k volitvL Gosp. Ant. Mužina, učitelj, predlaga, se tudi v prihodnje voli dosedanjega predsednika g. Jož. Pavlico. Soglasno izvoljen je tedaj zopet za predsednika g. Jožef Pavlica. Za podpredsednika je bil z večino glasov izvoljeh g. Fr. Mrevlje z Brji. Denarničarjom je bil soglasno izvoljen zopet g. Amb, Poniž, nadučitelj. Tako je bil tudi soglasno izvoljen za društvenega tajnika g. Ivan Sever s Cvetroža. Odbornikom so bili izvoljeni : g. Anton Mužina, učitelj Brje, g. Ahton Birsa, posestnik Preserje, g. Jože Birsa, posestnik Birsi, g. Anton Ličen, posestnik' Vas, g. Anton Vidmar, posestnik Polje. Nadzorniki: g.Iv. Colja, Birsi,predsednik, g. Ferdinand Kodrič, Brje, nd, g. Franc Pečenko, Miheli, ud. Razsodniki gg.: Fr. Fabjan, Jožef Mužina in Stefan Kodlfič. Potem je bilo izvoljenih 10 cenilcev in 10 podblagajnikov, razvrščenih primerno po občini Rihemberg-Brje. Po končani volitvi sprejme se več predlogov in se zborovanje zaključi.
Hvala tedaj vsem udom, posebno odboru, najbolj pa blagajniku in predsedniku za neumorno delovanje in trud v blagor društva. Želeti je tudi v prihodnje enakega delovanja!
Iz Krepljen. —- Dne 1. t. m. je imelo tukajšnje „Bralno-vinogradsko-sad-jarsko društvo“ svoj običajni občni zbor. Razun raznih reči je bila na dnevnem redu volitev odbora. Izvoljeni ao bili*: Andrej, Tavčar h. št. 1 predsednikom, Andrej Tavčar h. št. 13 podpredsednikom, Alojzij Brandala h. št. 22 podpredsednikom, Anton Tavčar h. št. 13 blagajnikom, Anton Tavčar h. št. 24 tajnikom, Ivan Tavčar h. št. 25 odbornikom, Viktor Širca iz Godenj in Franc Vendarmin nadučitelj iz Dutovljev, odbornikoma.
Občni zbor se je vršil redno, bijo je tudi več odličnjakov. Kot zastopnik županstva se je zbora vdeležil g. Ivan Gomizel, podžupan ' iz Dutoveljev. V minulem letu je društvo zgradilo svoj „Domu, poslopje za klet in sobe, poslopje ima svoje dvorišče z vodnjakom. Poslopje je dozidano pa ne izdelano. Minulo leto je imelo društvo izvzemši stroškov za poslopje dohpdkov 1955 kron 10 vin., stroškov 1962 kron 50 vin.
Ker ima podjetništvo nove železnice svojo uradnijo, je v vasi vse polno ljudi,
raznih narodnosti in raznih ver, riosedaj ae pa lepo vedejo in ho ni zgodilo nič slabega.
Iz baške dolino. — Naprednim Francem in Frančekom bodi povedano enkrat ?.a vselej, da rudi prepuščamo njihovi stranki tiste zaslepljence, ki se nemara dajo prodati za par glažev Snopsa. S takimi podkupljene!, potem lahko pometajo kakor hočejo. Pri poštenih in previdnih možeh ph naprednim mešetarjem vsa njih domišljava modrost nič ne pomaga.
Pust je tukaj. Naj torej le brcajo !
Ro rja mi. — Stari možaki so mi pravili, da je kobariški Kot tristo let za drugimi, pa jaz jim nisem hotel verovati. Zdaj pa vidim, daje skoraj res vsaj pri nekaterih. Ko sem bil 11 let star, me jo moj oče peljal nu Koroško a trebuhom za kruhom in tako služim že 35 let. Pretečeno leto sem bil na železnici pri Wadgasto'n, majhnem mestecu. Tje prihaja veliko ljudstva, ubozega, srednjega in imenitnega stanu. Prišel je tudi belgijski kralj. Kralj je Sel vsako nedeljo in vsaki preznik k sv. maši. Bili so pa tam tudi iz kobaridskegu Kota, katere poznanj, a niso bili celo leto pri maši. Ali ni to žalostno! To so posledice slabih časopisov. Ali niso taki ljudje 300 let nazaj? — Naznanjam Vam; da je velik požar, kj je bil nastal tukaj v Bor-jani v noči od »27. decembra, naredil Škode okoli 8000 kron. Zahvaljujemo vso Staroselce in Krejce, in pa posebno sel-skega župana, z jedno besedo vse po-magalce! Hvala Bogu, da so z velikim trudom ogenj vstavili, da ni še več zgorelo. Zavarovana sta bila oba pogorela kmeta pri banki „Slaviji“.	M. H.
Iz Ložlc na desnem bregu soške doline. — Po naši dolini, kakor znano, se nahaja mnogo, delalcev na železniški črli, posebno mnbgo'jih je iz obljubljene dežele Kalabrije, kateri imajo“ večinoma neko hinavsko politiko. Več takib je, ki dobivajo na* kmetih hrano in prenočišče, geveda za denar. Nekatera naša dekleta t rtaši vasici pa so zaljubljena v te Ka-labreže, ter se tako daleč že spozabljajo, da hbdijo s ter>,+ Kalabreži pod pazduho zvečer po krčmah. Sramota nas obhaja, , ko misl|mo kaj tacega l Dajih ni sr^re I Doti dpi št^rišj, odprite oči, ne dajajte potuhe trojim, še >nedo.]žnim otrokom. Pasi$0,' $okWfl'jer'<te/ časi Ako bo šlo tako Tpaprej,' bo naša: dolina, preden rbft. konec tega dela «a železnici, postaja'. pr^vaJbjibilonija.	./
Novice.
., j ^ ,r^	.j	^	T
w, jffnvi notar v Kanalu; gosp. ( dr. Ferd^f e r ku-č,- je 29; decembra po-loAHk predpisano prisego, in Odprl svojo . piattfnja^ope 11. t. m.
f i 4In»rlje dne 8. jannvarja na svojem doma-v. Podragi Mirko M a š i č, dijak 6. razreda realke v Gorici. Zdrav je prišel na počitnice, a ko se je bilo čas vrniti, je obolel za.pljučnico. V.nedeljo je bil pogreb. Prišli so v Podrago pokojnikovi sošolci iz Gorice, in tudi drugi njegovi znafici,i da skažejo svojemu tovarižu zadnjo čast. Ko je bilo truplo blagoslovljeno, zapeli so dijaki ganljivo žalostinko v slovo. N. v m. p. l
Promocija. — Pretekli teden je promoviral na Dunaju doktorjem vsega zdravilstva gosp. Izidor Reja.
Za slovensko sirotišče oziroma za „kalol. društvo detoljubov“ so darovali:1 P. n. gg. Ivan Franke, kaplan,
1	K; Josipi Balič, učitelj 3 K; Podgorec
1	Ki kot ugovor,. da je g. predsednik društva za Rovarjenje, .pravilnih besed, sami izgovoril nekaj ptojk; neko društvo kot kazen za izgovorjene ptujke86 v; Josip,Klanjšček, župan 1 K; I. 1. 50 v.
;'Z»Alojzijevlšče“:'Preč. g. Ant. Cibič 10 K, preč. g. Fr. červ 10 K, preč. g. Jur. Peternel 10 K, preč. g. Alfons Poljšak 10 K, preč. g. Got., Pavletič 6 K, g. Fr. Zocchiatti 10 K, g. M! Černuta 5 K, g. Teiimir 40 K.	,
Bog stotero povrnil
Odbor zastopnikov zavarovalnic za goveilo bo imel sejo dne 21. t. m. ob,' VaA'1 uri dopolnilne „Pri zlatem križu11. Vi Gorici. - Kedaj bo deželni odbor tiskal, pravila deželnega zavoda in kedaj uredil'.ustanovitev, se še ne ve, a vsekako je želeti, ,da se sedanje zavarovalnice izrAzijo predno se zasnuje daželni zavod, kajti ne zdi s6 nam umestno, -da bi zraven deželnega zavoda imeli Se kra-jevne zavarov«lnioe.'Cne ali tel
Slovensko društvo zn zavarovanje goveje živine v Gorici bo imelo v nedeljo dne 17. t m. ob 10. uri v kmetijski Soli občni zbor.
Kmetijski shod bode prih. nedeljo dno 17. t. m. v Št. {Petru. Začetek ob 3. pop. (po blagoslovu).
Koncert Jaroslava Kociana. —
V nedeljo je bil v dvorani goriSkega gledališča drugi in zadnji Kocianov koncert. Občinstva je bilo pri tem koncertu Se več nego pri prvem. Navdušenje je bilo velikansko. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Kocian je vsled burnega ploskanja, ki ni hotelo prenehati, nadodal Se dve točki k določenemu programu Ko-ciana je pri zadnjem koncertu spremljal nu glasovirju g. Prohazka. Bila je tudi jedna točka za glasovir, katero je g. Prohazka tako mojstrsko izvedel, daje vzbudil med občinstvom občudovanje. Jaroslav Kocian se je podal iz Gorice v Trst, kjer je včeraj priredil koncert.
Teleta In politični sleparji I — „Soča“ je objavila v zadnji številki uvodni članek: Politični sleparji Naslov lega članka jo pomanjkljiv, glasiti bi se moral: Teleta ali politični sleparji. „Soča“ piše namreč :
Še se dobijo ljudje, ki govorijo, da razkol na Goriškem sta vzročila edinole dr. Tuma >n Andrej Gabršček, da je razkol nastal le radi tega, ker sta hotela dr. Gregorčiču izviti iz rok vajeti političnega vodstva. Ljudje, ki tako govorijo, so ali teleta, ki nič ne razumejo ter se pustijo farbati od vsakogar, ali pa so politični sleparji, ki govorijo tako ob raznih prilikah, kadar se jim zdi tako umestno in prav. Vedno: kakor kaže.
Kakor je iz tega razvidno, glasiti bi se moral uvodni članek: Teleta ali politični sleparji. Pa bi kdo tajil, da ,,Soča“ ni za salone in za „telegenco“.
Tujci v Gorici. — V 1. 1903 je obiskalo Gorico 16.709 tujcev, in sicer 12.694 možkih in 4.016 žensk. V tem številu so zapopndeni le oni tujci, ki so y, ^Gorici prenočili.
Prepeljali so v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov Vencoslava Lozarja ii Gojač, ker si je po nesreči prerezal 2i|e na levi roki.
Z gugalnice, ki se nahaja sedaj Ua izvoznem sadnem trgu, je padel učenec 3. razreda tukajšnje realke in se je močno poSkodoval na obrazu. Zdravnik mu je moral zašiti rane.
Pod policijsko nadzorstvo je postavljen Batič Jožef iz Sv. Križa na Vipavskem, katerega so te dni po prestani
2	in pol-letni ječi, v katero je prišel zaradi tatvine, odgnali v njegovo domačo občino. Batiču pa menda doma ni do-padlo, kajti v pondeljek našla ga je policija zopet v Gorici in ga zaprla.
Z zaušnico je hotel plačati ra-čim. — 34 letni zidar Jože Žbona v Gorici šel je v četrtek zvečer v neko ljudsko kuhinjo, je tam pil in jedel. Ko mu lastnik kuhinje pove, da znaša njegov račun 84 v, di mu Žbona mesto vinarjev zaušnico. Seveda mu ni tudi ta ostal dolžan ter mu ni ponudil še drugega lica, pač pa ga je spravil v stranišče in poklical policijo. Policija je Žbono aretirala, našla pri njem 92 v, od katerih je odštela lastniku kuhinje 84, Zbono pa je spravila pod ključ.
Hodite mirni po mestu! — V nedeljo po noči šlo jo več šempeterskih mladeničev po mestu. Kričali so in poleg tega tudi zvonili pri vseh hišah po Ra-batišču. ter s tem vznemirjali mirne ljudi.
V ulici Vogel zasačila pa jih je policija, ko so ravno zvonili pri neki hiši. Dva je prijela, drugi so pa odnesli pete. Ali danes so ji znani že vsi, ki bodo gotovo dobili plačilo za Bvoj popolnoma nepotreben trud.
Ponarejeni bankovci za 20 K krožijo po Goriškem. Najprej so jih zapazili na Furlanskem. Spoznajo se na tem, da imajo nekoliko manjšo obliko, rdeča barva ni popolnoma zadeta in orel je na eni strani širji, kakor na drugi. Podobi Avstrije in Ogrske sta slabo zadeti in podpisi so nečitljivi. Tudi pravopisne napake so v nemškem tekstu Poglejte torej natanko vsak bankovec, da vas ne opeharijo 1
Iz Kozam* se nam poroča : C. kr. okrajni šolski svet v Gorici je sklenil v svoji seji dne 10. decembra, da se prične v Kozani v kratkem z zgradbo prepotrebnega novega šolskega poslopja z učiteljskim stanovanjem vred. Ravno zdaj pa je tam razpisana služba nadučitelja in voditelja. Oglasilo pa se je do
sedaj Se prav malo prosilcev, to pa baje zaradi te«a, ker ni v Kozani primernega stanovanja za učitelja Glede stanovanj« ra učitelja pa vendar ne stojimo tako na slabem v Kozani. Na razpolngo jih je več in tudi primornih. Sicer pa dobi v kratkem, kakor smo zgoraj omenili, bodoči nadučitelj svoje primerno stanovanje v novem šolskem poslopju. Gospodje učitelji naj torej brez strahu vlože svoje prošnjo za to meoto ; prepričani naj bodo, da bodo ž njimi zadovoljni. Ob jednem ae nam poroča, da ne sira-patizujejo z dosedanjimi prosilci Tie ta-moSnji Občinarji in tudi krajni šolski svet ne.
Piskrce. — Prijatelj nam je poslal iz Bovca šopek svežih piskrc. Pač čudna prikazen sredi zimel Tudi sveži jabolčni cvet, ki nam je bil poslan pred kratkem, je bil iz Bovcu.
Ilud pretep v Renčah. — Na sv. tri kralje pili so v Žnidarčičevi krčmi Peter Pahor, France Mozetič in Ludovik Komel. Tje je prišel kasneje tudi opekarski del vec Marega Ivan iz Fare, ki pa stanuje sedaj v Biljah. Kmalu nastane med Marego in med Pahorjem, ki se nista že od poprej le pogledala, prepir, v katerega je koj posegel tudi Mozetič. Ta zasolil je Maregi zaušnico, katero je Marega vsprejel, ne da bi reagiral in se podal od tam v Hebatovo krčmo. Tu je našel več znancev in ostal ž njimi skoro do tl. ure. Vrnil se je pa ž njimi potem zopet v Žnidarčičevo krčmo. Tu je nastal zopet prepir med njim, Pahorjem in Mozetičem. Kmalu nastane med njimi pretep. Na pomoč priskoči Maregi njegov prijatelj Komel Valentih. Tu pa so se spravili vsi na Komela, ga začeli pretepati s kozarci, s steklenicami in sploh z vsem, kar jim je prišlo v roke, po glavi in po životu tako, da so ga hudo ranili na glavi in na levi roki. Vsega krvavečega in nezavestnega ao potem nekateri pobrali, ga položili na neki voz ter ga pripeljali okolo 3. ure popolunoči v tukajšnjo bolnišnico. Ko so opravili svoje delo pri Komelu, poiskali so pretepači še Marego, ter ga s stolicami, s kozarci, s steklenicami in baje tudi z rezilnim orodjem tako obdelovali, da je Marega komaj več dihal. Razbili so mu glavo, zlomili jedno roko, ranili so ga na prsih in sploh po celem životu. Takega so prijatelji vzdignili ter spravili na neki senik v Bukovici. V četrtek so tudi njega pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. — Ni-li to »idilično" življenje na deželi ? In kako zaporedoma so se začeli posebno zadnji čas ponavljati taki slučaji ? Kam pridemo, ako pojde to tako dalje?
Nesreča. — lz Podmelca nam pi- • šejo: Na sv. tri kralje zgorela je na Kneži št. 119 gospodinja Marijana Hvala. Pomagala je še svojemu možu Mihu okoli 10. ure dopoludne, da je šel čveterit se svojimi konji nekemu vozniku čez'strini kneški klanec. Potem je stopila še k svoji materi za malo časa in na to je šla kuhat domov polento. Zasula je v kotel moko, da se praži in počenila na ognjišče. Obleka se ji vname, bežala je v sobo, da si jo ugasi, pa našli so jo vso zgorelo na tleh. Lahko si mislimo žalost in tarnanje vrnivšega moža. ki je pustil doma ženo zdravo, a našel mesto nje kup sežganega trupla in množico ljudstva okoli nje.
llazpis natečaja. — Deželni odbor razglaša: Odpre se natečaj za eno mesto asistenta eventualno za eno mesto računarskega vajenca pri deželnem hipo-tekičnem zavodu. Kdor misli prositi za višenavedeno mesto, mora predložiti prošnjo pri deželnem odboru do 25. januvarja t. 1. — Prosilci se morajo izkazati s spričevali o svojih študijah, o praktični uporabi in o svoji zmožnosti za kritje tega mesta, 7 ostaiem pa veljajo glede drugih kvalifikacij za predležeči natečaj odločbe pravilnika za deželni odbor in Statuta za osobje deželnih uradov z dne 11. julija 1901. Podrobna pojasnila glede predležečega natečaja se dajejo ob uradnih urah pri deželnem odboru. Opomni se, da se bo izvršilo imenovanje provizoričnim potom iu da bo sledilo definitivno imenovanje do-tičnega uradnika v slučaja povolj nega uspeha po zaključku prve upravne dobe hipotekičnega zavoda.
Vabilo k rednemu občnemu zborn »ŠebreljBke štedilne posojilnice14 reg. društva z neom. zavezo, ki bode dne 31. januvarja 1904. ob 2 uri popoldne v društveni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrditev računa za L X908,
3. Predlogi članov, o kojih bode pravo-močno sklepal prihodnji občni zbor.
Knjige »Slovenske ftolsker Matice v ljubljani" so nam došle. »Šolska Matica1* je izdala letos čvetero koristnih knjig: 1. Pedagoški letopis, Ut. zvezek. 2. Realno knjižico, III. snopič. 3. Analiza duševnega obzorja otroškega in duše-slovni proces učenja 4. Učne slike. 11. del.
Žalostno. — V Koroški Beli so bile te dni občinske volitve, pri katerih so zmagali s pomočjo slovenskih tako-zvanih liberalnih Slovoocov — Nemškutarji iz tovarne na Javorniku. „Sloven-ski Narod" je od veselja ves iz sebe, ker je pri teh volitvah propadla katol.-narodna stranka, in so dobili v tem za-stopu s pomočjo njegovih pristašev večino Nemškutarji. Daleč je že zapeljala strast naše slovenske liberalce I
V	Gradcu jo bil v nedeljo javni shod krščanske ljudske stranke, ki je protestiral proti zavoženemu občinskemu gospodarstvu in proti odpuščanju mestnih delalcev. Da bi popravila nekoliko fi-nknce, hoče občina mej drugim znižati število mestnih delalcev od 806 na 640 mož. Navzoči soc. demokratje so izjavili, da bodo šli v iej zadevi skupno s krščansko ljudsko stranko, kajti kadar se gre za politično in gospodarsko povzdigo ljudstva, tedaj se ne sme kazati strankarstva in če treba, bode uprizorjena skupna stavka graških mestnih delalcev.
Ali je dovoljeno v doli klofutati?
Da, kajti znani celjski sodnik pl. Ducar je to s svojo razsodbo neomajano potrdil. Kakor so razni slovenski listi poročali, je učitelj celjske obrtne šole neki Horwath, udaril nekega učenca s tako silo po obrazu, da mu je odbil kočnjak. Oče učenca je učitelja tožil, in v petek je bila obravnava. Kot veščak je bil navzoč celjski zdravnik dr. Negri, ki je izjavil, da je bil pač zob tenak, ker je tako hitro odletel. Dr. Dncar je bil istega mnenja in je Hornata oprostil. Zastopnik državnega pravdništva je prijavil priziv proti tej razsodbi. — Malo čudno je res, ali kaj se hoče, učitelj je „Nemecu in zobje slovenskih učencev (deček je star že 16 let) so žalibog tako tanki, da 2e poštena klofuta, katero je učitelj priznal, zadostuje, da se izbijejo iz ust. „Prid’, sodnik, se les učit" I
Draga zaušnica. — Posestnik Albert Nader v nekem mestecu blizu Heba na Češkem prisolil je svoji sluikinji tako močno zaušnico, da ji je prebil ušesno mreno. Služkinja ga je tožila In Nader je bil obsojen na tri dni zapora ter na odplačilo odškodnine, katera se je do-. ločila na 22.000 K.
Oče zaklal sina. — Pri sv. Emi na Štajorskem je priiel v četrtek zvečer posestnik Jote Kovačič pijan domov in hotel ženo pretepati. 34letni miroljubni sin je mater branil, oče mn vrže velik nož v trebuh, da se čeva izsujejo. Še preden je bil previden, je sin prosil očeta odpuščenja ter rekel: „Da bi le oče ne bili zaprtiu. Orožniki so očeta najprvo peljali k mrtvemu sinu, nato v ječo. —
Korporal — morilec. — V Karlovcu je desetnik 96. polka Šime Čodlovič prišel k trgovcu Ljubiču ter zahteval 100 gld. Ker je trgovec denar odrekel, planil je Čodlovič nanj ter mu zasadil bajonet v prsi. Bajonet je pustil v prsih umorjenega trgovca ter zbežal v vojašnico po drugi bajonet, s katerim je šel izven mesta nad trgovca Frolicha, ki pa je zgrabil težko steklenico ter jo vrgel napadalcu v glavo, da se je steklenioa razbila. Vojak je pa vendar zbežal, tor ga je šele drugi dan dobil neki orožnik krvavečega v gozdn.
Spomenik papeža Leonu XIII.
—	V nedeljo, 10. t m. so sklenili vsi pod Leonom XIII. imenovani kardinali Leonu XIII. na svoje stroške postavili spomenik v Lateranu. Vodstvo zadeve je prevzel kot najstarejši kardinal Vanutelli.
Odprto pismo I
ttaspodu lekarju K. Germanu
t Je lovaru (HrvaUka).
S puiuoiio V#ie živtfenjike e»ence »t*na popolnoma oiaravel od moje dolgoletne bolezni. Pri tej priliki »e Vara najsrčnejše zahva-Kujem in obreMam javno v»e, da je Germanoma življenjuka eaenca najbolje zdravila za telodčne bolezni in hemoroide (zlato lilo). Proaim Se 6 steklenic za tvojega prijatelja. S* ipoltovanjem Anion Gregorič, c. kr. poitni poduradnik.
Trn, U. decembra 190&.
C. kr. notar
dr. Ferd. Terkuč
je otvoril dne 11. jan.
svojo
notarsko pisarno v Kanalu.
____
jfatton fon.
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. _______________
Priporočilo.
Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lastni hiši na Kolehih pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po zelo nizkih cenah. A. Mavrič, kroj, moj ter s.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Teod. Slabaiya
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12
Se priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrta po poljubnem sloga.
Stare posode popravi in prenovi, poslati in posrebri v ognju, poalati tu-di strelovodne u-sti vse po naj-nižjih cenah.
Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročal corkvonpga kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s lem, ila jim je pripravljen napravljati blago, katero katero se izplačuje na obroke> Preč. p. n. naročevale si obroke lahko sani določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
3*3 CCCOOS
Pokusite jih
in prepričali se bodete, da so postale ,Ilirske testenine4 — ne vsled reklame, temveč vsled finega okusa, redil-nosti in jednostav-nepriprave priljubljene v vseh slojih. Pazite na napis: Ilirske testenine,
^©e
loooooee-e
C. kr. notar
dr. Marij Pascoletto
je otvoril dne 4. jan. 1904
svojo notarsko pisarno
v Gorici, ulica Vetturini 9
v prostorih bivše pisarne c. kr. notarja Josipa Kaučiča.
Krojaška zadruga
(Jopica, (gosposka uliea 7,
naznanja,
da prodaja oblačila za dame in gospode, modne barhente, in drugo manifakturno blago posebno za bližajoči se zimski čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah.
Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
a
•P*
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Donita cesta št. IS v Meijatovi hiši v pritličju
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove liiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Yzajemna zavarovalnica v Ljubljani" je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahkb meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
ROJAKI! Zavarujte svoje
imetje pri domačem zavodu! “*•
$*«#a
O Odlikovana!. 1903 s častno diplomo in zlato svetinjo g)
I« Eopae svecar.
Gorica — ulica sv. Antona št. 7 Goricft
priporočam preč. cerkvenim predstojnlstvom ter p. 11. slavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče Kg po K 4 90. Jamčim z 2000 K za pristnost.
Sveče /.a poRrebe iu stranska razsvetljava po zello nizki ceni. Imam v zalogi kadilo, stenje iu slekla za večno luc, nit d najboljših vrst.
®-r odlikovan trikrat ed srebrno svetinjo in enkrat s6 za-služnim križcem in zlato kolajno v Runu.
o o o
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4,/a°/o polumesečnojne-vidign6ne obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Fo«ojlla
udom na osebni kredit po 6% injna vknjižbo po 6Vi"/«
„ Centralna posojilnica11
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
s glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 E. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.