LIST trgovino.,. jtadusfarJJ«*, £q obrL Haročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za leta 45 Din, iieseono 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži Be v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 2. junija 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 65. Danes se otvori VIII. ljubljanski vele* sejem. VELESEJEM - MANIFESTACIJA SLOVENSKE DELAVNOSTI. — ORGANIZACIJA LETOŠNJE PRIREDITVE. Danes otvori Ljubljanski velesejem že osmič svoja vrata, da nam v lepi, pestri reviji pokaže uspehe našega gospodarskega dela in naših borb, ki so nas še vedno navdale z zdravim optimizmom in najlepšimi perspektivami, ter nas utrdile v zaupanju do boljše gospodarske bodočnosti. Zopet bo to eden onih veselih dni, ki so tako redki v gospodarskem življenju in kojih se mora veseliti vsak, kdor ljubi slovensko zemljo, kdor spoštuje in ceni delo domačih rok in pozna križev pot našega gospodarskega delavca. Brez vsakega hrupa se je že davi ob zori dvignila na našem sejmišču slovenska trobojnica, ki s ponosom naznanja začetek te lepe manifestacije, pravega praznika slovenskega gospodarskega dela. Po živahnem vrvenju, ki je vladalo te dni na sejmišču, po pripravah raz-stavljalcev in razporedih uprave velese,jma ni dvoma, da bo tudi uspeh letošnje prireditve v vsakem oziru zadovoljiv in da bo prireditev v celoti dokaz, da smo tudi v preteklem letu napravili dokajšen korak naprej k sanaciji in izboljšanju gospodarskega položaja. Organizacija prireditve je po dosedanjih izkušnjah in s spretnostjo sejmskega uradniškega aparata izpeljana v vseh podrobnostih najboljše. Mednarodni sejem v ožjem smislu besede je razdeljen na sledeče skupine: I. Strojna industrija. 2. Izdelki iz železa, jekla, puškarstvo, municija. 3. Ostali kovinski izdelki. 4. Poljedelski stroji, poljedelsko orodje. 5. Avtomobili, dvokolesa, pneumatika, vozovi. 6. Elektrotehnika in razsvetljava. 7. Kozmetika, farmacevtični in kirurgič-ni izdelki. 8. Papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine. 9. Pohištvo in stanovanjska 'oprema. 10. Ostala lesna industrija. II. Usnje in konfekcija usnja. 12. Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni para-menti. 13. Klobuki, slamniki, košar-stvo, vezenine, čipke. 14. Lončena roba, majoMka, fayence, steklo. 15. Galanterija, bižuterija, draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarji. 16. Kemična industrija. 17. Industrija živil. 18. Poljedelstvo. 19. Stavbarstvo. 20. Godala. 21. Razno orodje. Posebno skupino tvori razstava pohištva in posebno zopet strojni oddelek. H i g i j e n s k a razstava, ka- Kdo je dolžan nabaviti davčne knjižice za usluž-henski davek. Mod delodajalci na eni in delojemalci na drugi strani ni polne jasnosti, kdo je dolžan nabaviti davčne knjižice, v katere mora delodajalec vpisovati izplačilo na mezdi in druge podatke, potrebne za uslužbenski davek. Predvsem ni jasno, ali je to dolžan uslužbenec ali gospodar glede onih uslužbencev, ki so bili dne 1. aprila 1928, ko je stopil zakon o uslužbenskem davku v veljavo, že pri njih uslužbeni. Zakon določa v členu 98., da mora vsakdo, ki ima uslužbenskemu davku zavezane dohodke, nabaviti pred za- tera se prireja že četrtič, bo nudila dokaj zanimivosti. Trikrat je že imela ta razstava velik uspeh, a za letošnji velesejem se je še preuredila in izpopolnila, tako da obeta še več kot druga leta. Zelo zanimiva bo tudi razstava avtomobilov. To prireja USAT (Udruženje slovenskih automobilskih trgovcev v Ljubljani). Odrejeni termin velesejema je letos za to stroko prvič ugoden, medtem ko so se prejšnji velesejmi vršili vedno v jeseni, ko je avtomobilska sezija že minila. Optimizem, ki nas navdaja ob pogledu te lepe naše revije opravičuje zlasti dejstvo, da se je letošnje prireditve udeležilo veliko število inozemskih razstavljalcev, ki so s tem najlepše priznali, da našim razmeram zaupajo, ki so prepričani o gospodarski bodočnosti naše države, ker stremijo za poglobitvijo kupčijskih stikov z nami. Zlasti nas mora razveseliti lepa udeležba Francije, ki je poslala na velesejem nad 35 močnih tvrdk, ki so se razvrstile v posebnem paviljonu. Veliko zanimanja bo vzbudila na letošnjem velesejmu brezdvomno tudi razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri iz Št. Vida pri Ljubljani in iz okolice. Poleg njih razstavlja tudi še več drugih pohištvenih tvrdk samostojno. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnosti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene so kuhinjske, spalne, jedilne oprave, pisarniške oprave in dr. od najpriprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Isti mojstri nameravajo z nekaterimi ljubljanskimi mizarji aranžirati na prostorih ljubljanskega velesejma stalno razstavo za mizarske izdelke. Kakor je mizarska stroka razstavila na letošnjem velesejmu svoje najboljše proizvode, tako najdemo tu seveda tudi mojstrska dela iz vseh strok naše industrijske in obrtne delavnosti, tako, da nudi sejmska prireditev v celoti pravo, zaokroženo sliko našega gospogarskega položaja. Ta lepa slika mora služiti v jesničen ponos prirediteljem sejma, v priznanje vsem razstavljalcem in v bodrilo vsem, ki se trudijo in stremijo po zdravem gospodarskem razvoju in napredku svoje domovine! čet ko m koledarskega leta, vsekakor pa pred vstopom v službo, davčno knjižico, v katero vpiše občinsko ob-lastvo njegovo ime kakor tudi imena in leta starosti otrok. Nabava knjižice je torej izrecna dolžnost uslužbenca. Ker se pa ponekod uslužbenci izgovarjajo, da nimajo na razpolago podatkov, na podlagi katerih bi jim občina potrdila navedbe glede otrok, odlašajo nabavo knjižice. Dasi je nabava izrecna dolžnost uslužbenca, vendar pa zakon ne nalaga uslužbencu nikake kazni, ako te dolžnosti ne izpolni. Obstoja edino predpis, da se pri preračunanju davka uslužbencem, ki ne izkažejo z uradno potrjeno davčno knjižico starosti svojih otrok, ne smejo upoštevati odbitki, ki zna-I šajo pri dohodkih do 4000 Din na mesec za vsakega otroka izpod 18 let 100 Din, odnosno pri tedenski mezdi do 980 Din za vsakega takega otroka 25 Din in pri dnevni mezdi do 160 dinarjev za vsakega otroka 4 Din. Zakonodajalec je bil vsekakor mnenja, da je ta sankcija zadostna, da bo prisilila uslužbence, ki reflektirajo na odbitke, da si nabavijo potrjene davčne knjižice. Glavno skrb za davčne knjižice je _ zakonodajalec indirektno naložil gospodarjem. Zakon jim nalaga, da vpisujejo v davčne knjižice vsa izplačila in vse koristi v denarni vrednosti ob vsakem izplačilnem roku kakor tudi odtegljaj davka ter potrdijo njegovo točnost s svojeročnim podpisom. Ako teh vpisov sploh ne izvrše ali jih ne izvršijo v dejanskem znesku, zapadejo kazni od 20 do 500 dinarjev, poleg jamstva za davek. Gospodarji, katerim uslužbenci niso predložili davčnih knjižic, naj davčne knjižice sami nabavijo pri občini in sicer brez podatkov o starosti otrok in jim ne glede na število otrok pobirajo davek v isti izmeri kakor uslužbencem brez otrok, da se tako ognejo kazni, katera bi jih zadela, ako bi izplačil ne vpisovali v knjižice, odnosno ako bi brez občinskega potrdila priznali pri preračunanju davka za otroke izpod 18 let kake odbitke. Opustitev predaje alkoholnih pijač. Radi razveljavljenja točilne pravice mnogim trgovskim točilcem bodo mnogoštevilni obrati primorani koncem tekočega meseca opustiti točenje pijač. Razne organizacije so sicer vse potrebno ukrenile, da se razveljavljenje pravic pavšalno odloži vsem točilcem, vendar pa še ni gotovo, ali bodo imela njihova prizadevanja kaj uspeha. Ako se razveljavljenje ne odloži še tekom tekočega meseca, se morajo oni, ki bodo točenje opustili, obvarovati vsaj plačila točilne takse za drugo polletje tekočega leta. V ta namen morajo najkasneje do 30. junija t. 1. odpovedati se finančni pravici za točenje pijač pismenim potom. Odpoved se mora vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani, lahko se pa vloži tudi pri sreski upravi ali pa pri oddelku finančne kontrole. Odpoved je treba kolkovati s kolkom za 5 Din. Pri davčnih uradih vložene odpovedi so neveljavne. Kdor bi se finančni točilni pravici do 30. junija t. 1. ne odpovedal, bi kljub razveljavljenju obrtne pravice moral plačati točilno takso tudi za drugo polletje 1928. 1 * * * MAKSIMIRANJE POSOJIL PRI DRŽAVNI HIPOTEKARNI BANKI. Upravni odbor Državne hipotekarne banke je sklenil da se imajo od 1. t. m. sprejemati samo prijave za posojila do višine 100.000 Din. Ta odredba velja za vse podružnice v državi. * * * ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V MARIBORU. O sklepu ljubljanskih denarnih zavodov o znižanju obrestne mere za vezane vloge od 7 na Q'A % smo že poročali. Sedaj objavlja mariborska mestna hranilnica, da znižuje obrestno mero za vezane vloge od 8 na 7^% od 1. julija 1928. Temu zgledu bodo sledili najbrže tudi drugi mariborski zavodi, ker v Mariboru ni enotne obrestne mere za vse ondotne zavode. Pospeševanje slovenske lesne industrije. V produkciji kakor tudi v trgovini z lesom imamo v Sloveniji do sedaj zaznamovati precej soliden napredek. Celo Anglija se je v zadnjem času pojavila kot kupec. Slovenski producenti vedno bolj prihajajo do prepričanja, da bi se dalo veliko več milijonov zaslužiti, če bi blago odgovarjalo zahtevam in željam kupca, kajti v tem slučaju ne bi bila Slovenija več tako odvisna od italijanskih kupcev. Za razmah slovenske lesne industrije pa so prvi predpogoj dobre zveze z Jadranskim morjem. Poleg tega je logično treba ustvariti primerna pristanišča za izvoz lesa. To je tem bolj potrebno, ker se bliža ratifikacija net-tunskih konvencij, s katerimi si bo brez dvoma opomogla Reka na škoflo .Sušaka. Toda da se izognemo Reki, nam lahko prav dobro služi luka Mar-tinščica, ki je za izvoz lesa zelo prikladna in ki — kar je zelo važno — po nettunskih konvencijah ne spada več v ono cono, v kateri bo imela samo Italija dobiček. Martinščica se prav lahko s kratkim odcepom zveže z .Bakrom, ali pa direktno s Sušakom potom tunela, kakor ga je zamislil naš .znani železniški strokovnjak g. inž. .M. Klodič. Ravno tako je v interesu naše lesne industrije treba, da se čim-prej dogradi železniška zveza iz Kočevja in Črnomlja preko Severina (Jadrča) na Vrbovško (reška proga). Detajlno trasiranje te proge je ravnokar končano. Z dograditvijo te proge bo Sloveni ja šele neodvisna od Italije, ki igra danes samo vlogo posredovalca med nami in drugimi državami ob Sredozemskem morju. Omenjena zveza pa bo znatno zmanjšala razdaljo Slovenije do Splita, ki že sedaj igra zelo važno vlogo za slovensko lesno industrijo in trgovino. Neobhodno jo potrebna tudi direktna telefonska zveza Ljubljana—Split, kajti zveza preko Zagreba ne zadostuje. Samo ob sebi se, razume, da mora naša država poleg vsega tega skleniti trgovske pogodbe s posameznimi državami ob ^Sredozemskem morju, a pred vsem s Španijo. Povpraševanje po posebnih vrstah lesa v Sloveniji kakor orehu, brestu, jesenu, jelši in bukovini je posebno .živo. Tudi za jelovino se močno povprašuje. Grška in Španija zahtevata v Sloveniji madriere. V splošnem moramo reči, da je tendenca zelo čvrsta in da se čim dalje večje število tujih držav pojavlja na slovenskem lesnem trgu. Gospodarski krogi in uradniške težnje. Celokupno narodno gospodarstvo, kakor tudi vsak obrat zase, potrebuje za obstanek, miren in stvaren razvoj zakonske zaščite in v danem slučaju tudi kazenske sankcije. Za izvajanje abstraktnih pravil pa je treba tudi organov, ki skrbe za njihovo uporabo. To je uprava v . širšem pomenu besede. Kaka medsebojna zveza obstoji med narodnim gospodarstvom in upravo? Odgovor: Trgovina, obrt in industrija se more v redu razvijati in napredovati le tam, kjer je zagotovljena absolutna varnost osebe in imetja; le tam, kjer se spori, izvirajoči iz kupčijskih poslov, hitro in točno rešujejo; le tam, kjer ume uprava pri ustanavljanju in vzdrževanju obrtnih in industrijskih naprav spraviti v sklad in- tencije in zahteve podjetnikov z javnimi interesi in interesi delavske zaščite; le tam, kjer se davki pravično nakladajo in obzirno iztirjujejo; le tam, kjer državna in samoupravna oblastva pospešujejo razne gospodarske panoge po jasno začrtanem in pametno izvajanem programu. Obstoj in razvoj narodnega gospodarstva zahteva tedaj brezhibno, hitro in točno poslujočo upravo. Ker pa sestavljajo upravo organi, individualni ljudje, je naravno, da morejo ti vršiti svojo službo vedno in povsod v smislu nanje stavljenih zahtev le, ako so 1.) moralno in kvalifikativno neoporečni in 2.), ako morejo kot ljudje — primerno živeti. K 1.) danes imamo še, zlasti v južnih krajih, mnogo uradništva, ki v moralnem in kvalifikacijskem oziru ne odgovarja. Odtod razne zlorabe, zarada in korupcija v upravi, odtod razne upravno-strokovne pogreške in hibe. Težki stotisoči dinarjev so vsako leto izgubljeni, tako v državnem, kakor v narodnem gospodarstvu sploh. K 2.) delavec, ki ni zadostno plačan, da more preživljati sebe in družino, je večinoma slab delavec, ali pa dela le po sili razmer. To velja še veliko bolj za duševnega delavca, za javnega nameščenca. Kako je ta danes plačan, to je naši javnosti dovolj znano in ne rabimo o tem še posebej pisati. Prejemki državnih nameščencev v Sloveniji, Dalmaciji in deloma na Hrvatskem so taki, da niso v čast državi in širši javnosti. Zato državni uradniki le vegetirajo oziroma delajo dolg na dolg. Heroizem moremo tedaj imenovati, da isti, zlasti v gorenjskih pokrajinah, še vedno opravljajo težko, odgovorno delo z veliko vnemo, točnostjo in nepristranostjo. Toda opaža se, da jim peša telesna ener-giija in raste v njih nerazpoloženje do dela in delodajalca. Ali naj se tudi pri nas pritirajo razmere tako daleč, da bo uradnik delil pravico, da bo sploh delal le pod tem, od koga in koliko je prejel podkupnine? Posamezni slučaji take nerednosti in podkupljivosti so se že zgodili tudi v severnih krajih. Napraviti red je dolžna država. Odstrani naj, v kolikor se to še ni izvršilo, manj vredno, strokovno nekvalificirano uradništvo in plača preostalo tako, kakor se spodobi. Gospodarski krogi pa imajo na vsem tem eminenten interes, zato tudi oni s svoje strani pozivajo vlado: 1.) Urede naj se prejemki in izvrši — po sprejetju novele k uradniškemu zakonu — nova pravičnejša razvrstitev, zlasti prečanskih uradnikov. 2.) Od državnega nameščenca ne moremo samo zahtevati vestno delo, ampak moramo mu tudi zagotoviti kot predstavniku oblasti primerno in človeka vredno eksistenco, moramo mu skratka prejemke tako zvišati, da bo jnjegov materijalni obstoj zagotovljen in on v svoji službi popolnoma neodvisen. 3.) Vlada izplačaj še letos takozva-ne razlike za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924, da se enkrat že odstrani ta sramota za državo-zmago-valko. Začasno kritje — razlike znašajo okrog 260 milijonov dinarjev — bi se moglo najti v Blairovem ali novem inozemskem investicijskem posojilu. Izposojeni kredit bi se mogel vrniti po vstavitvi za to potrebne postavke v proračunu leta 1929/30. ______________________-____________O. Ljubljanska borza. ŠVICARSKO TRŽIŠČE SADJA IN ZELENJAVE. Iz konzularnih poročil posnenvuno, da je glavna ovira za uvoz sadja in zelenjave iz naše države dolgotrajni transport. Jabolka, hruške, grozdje in češplje bi se mogle uvažati v Švico v večjih količinah samo, ako bi se uvedli za prevoz posebni vagoni za sadje, ki bi se priklapljali brzovlakom ati direktnim poštnim vlakom, kakor to že dela Nemčija in Italija. Tem potom bi mogel postati naš izvoz svežega, posebno zgodnjega sadja v Švico jako izdaten. Za sveže sadje je v Švici sezona v mesecih juniju, juliju in avgustu. — Lešniki se uvažajo v Švico v velikih količinah iz Rumunije in Ogrske. Krompir prihaja v poštev samo, ako je v državah, ki neposredno meje na Švico, slaba letina. Zelje bi se dalo težko uvažati. — Suhe češplje. Lansko leto je bil uvoz bosanskih češpelj onemogočen vsled ostre konkurence kalifornijskih češpelj, ki so se v Švici prodajale veliko ceneje nego bosanske. Letos je treba napeti vse sile, da se obdrži bosanske češplje na švicarskem trgu, sicer je zanje ta trg izgubljen. — K o n z e r -v e. — Švicarski trg se zanima za kon-servirane jugoslovanske proizvode, kakor za konzerve leče, graha in šparglov. Dosedaj se ti predmeti še niso uvažali v Švico, izplačalo bi se pa vsaj napraviti poizkus. — Uvozniki in ko m i s i -j o n a r j i : Allgemeine Konsumverein Beider, Basel; Frutta A. G., Basel; Ge-bruder Rodi; A. iMozellinii, Basel; E. Set-telen & Co., Basel; Edoardo Fries, Zii-riich; Rourgeois S. A., Genf. * * * EKSPRESNE PISEMSKE POŠILJKE V RUSIJO. Po ministrskem odloku št. 17251 z dne 1. maja 1928 so od 15. t. m;. v Rusijo dovoljene tudi ekspresne pisemske pošiljke. Zadnja pot prof. Podkrajška. Tečaj 1. junija 1928 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZB: Amsterdam 1 h. gold. . . Berlin 1 M Bruselj 1 belga Budimpešta 1 pengfl . • Curlh 100 fr 13-5875 9-914 1093-50 7-982 277-06 56-71 222-75 168-10 22-9375 13*6175 7-932 9-944 1096*50 8-012 277-86 5691 224*75 168-90 29950 Newyork 1 dolar Pariz 100 fr Praga 100 kron Tret 100 lir Ali srt že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika? a nm a proireh za pecivo Jk, vaniiin.iraSh.or-• m m WFf : &dmo pruv/ib zanesljivi / SODELOVANJE ZASTOPNIKOV GOSPODARSTVA PRI VAŽNEJŠIH ŽELEZNIŠKIH VPRAŠANJIH. Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da se pri vseh oblastnih železniških direkcijah ustanove posebni odbori, sestavljeni iz zastopnikov gospodarstva, ki bodo imeli nalogo, da so di rekcijam1 s svojim svetom na razpolago. Ti odbori bodo oddajali svoje mnenje o vseh važnejših vprašanjih, ki pridejo za dotično direkcijo v poštev, posebno glede voznega reda in tarif. Obstojali bodo iz 9 članov; od teh jih imenuje Zbornica 6, ostale tri pa zadružne zveze. Zasedanje teh odborov se bo moralo vršiti vsaj dvakrat na leto. * m * MEDNARODNA POSOJILA V NEW-Y0RKU IN LONDONU. Po poslednjih statističnih podatkih je dosegla emisija novih mednarodnih posojil v prvi četrtini t. 1. v New-Yorku ogromno vsoto 345 milijonov dolarjev, oziroma 70'5 milijonov funtov šterlingov, dočim je bilo v isti dobi preteklega leta izdanih za inozemska posojila 61'5 milijonov šterlingov, leta 1926 pa 38-8 milijonov. Od celokupne vsote letošnjih posojil odpade več kot polovica (38-2 mili jona funtov šterlingov) na Evropo. Od evropskih držav je na prvem mestu Nemčija z 10*6 milijoni, na drugem Italija z 8'5 milijoni, na tretjem pa Norveška s 71 milijoni funtov šterlingov. V istem času je bilo v Londonu razpisanih ino zemskih posojil za 45 9 milijonov funtov šterlingov: od teh pripada samo 9 milijonov evropskim državam. Vkupno je bilo torej razpisanega ino zemskega posojila na newyorškem in londonskem denarnem trgu v prvi četrtini t. 1. za 116'3 milijone funtov šterlingov; evropske države so si iz posodile 41*7 milijonov. Dne 31. maja t. 1. se je vršil pogreb pokojnega prof. Podkrajška. Zadnjo čast so mu izkazali poleg šolske mladine Tehnične srednje šole v lepem številu stanovski tovariši z ravnateljem g. Reisnerjem na čelu, številni prijatelji in znanci ter zastopstvo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo pod vodstvom zborničnega podpredsednika g. Ogrina, načelnik Zveze obrtnik zadrug g. Rebek ter številni obrtniki iz Ljubljane. Ljubljansko obrtništvo se je s številno udeležbo v imenu vsega slovenskega obrtništva izkazalo pokojniku hvaležno za ves trud, za vse prizadevanje in za vso ljubezen, katero je izkazoval s svojim neumornim delom, daleko preko svoje službene dolžnosti obrtnemu stanu. Tekom zadnjih 20 let jc spisal sledeče učne knjige za obrtno nadaljevalne šole: 1. Nemško in slovensko stakoslovje; 2. Obrtno računstvo za obilne šole; 3. Računske naloge za obrtne šole; 4. Obrtno zakonoznanstvo; 5. Obrtno knjigovodstvo z naukom o smernicah; 6. Zemljepis za obrtne šole; 7. Slovenska čilanka za obrtne šole; 8. Obrtno in trgovsko spisje; 9. Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte; 10. Državljanski nauk; 11. Računstvo za ženske obrte; 12. Knjigovodstvo za ženske obrte; 13. Računstvo za lesne obrte; 14. Knjigovodstvo za lesne obrte; 15. Spisje za svobodne, rokodelske in trgovinske obrale?; 16. Spisje za kon-cesijonirane obrte in tvorniške obrate; 17. Čilanka za obrlna učilišča; 18. Knjigovodstvo za kovinske obrte; 19. Knjigovodstvo za oblačilne obrte; 20. Računstvo za oblačilne obrte; 21. Računstvo za kovinske obrte; 22. Obrtna terminologija. Poleg tega se nahajajo sledeče knjige še v tisku in pokojnik ni dočakal njihove izdaje: 1. Pomočniška preizkušnja za krojaško stroko; 2. Knjigovodstvo za gradbene in inštalacijske obrti; 3. Računstvo za gradbene in inštalacijske obrti. Mi vsi, ki smo od blizu sledili njegovi neumorni marljivosti, ki smo videli s kakim trudom zbira od obrtnika do obrtnika, od trgovine do trgovine potrebne podatke, smo se čudili, kako se je poglobil v potrebe posameznih slrok in občudovali njegovo nesebičnost, ko smo uvideli, da mu gre samo za dobro stvar v prilog šolam, ki vzgajajo obrtni in trgovski naraščaj. Posebne vrednosti je njegova obrtna terminologija, za katero je zbiral gradivo dolgo dobo. Zbiranje je v povojni dobi še pospešil, da čim preje ustreže številnim željam obrtništva, ki so šle za tein, da dobe čim preje namesto nemških in drugih tujih spakedrank za svoje potrebe domače izrazoslovje Pomen njegovih del za obrtništvo je znala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani najlepše oceniti tudi s tem, da je troje zadnjih že izišlih knjig založila in da je prevzela založbo tudi za zadnji dve učni knjigi, ki sta še v tisku, in io: Računstvo za gradbene in inštalacijske obrti in Knjigovodstvo za gradbene in inštalacijske obrti. Tekom sestav svojih knjig je prišel prof. Podkrajšek v ozek stik z gospodarskimi krogi in si je med njimi pridobil nebroj prijateljev, ki ga ohranijo v trajnem spominu kot šolnika, kakoršnih si med našimi šolniki želimo več nego jih imamo. Prof. Podkrajšek, je pogosto tožil, da se njegovo delo ne upošteva ravno tam, kjer bi se moralo najbolj upoštevati, to je na naših obrtnih šolah, kjer učiteljstvo velikokrat za njegove učne knjige niti ne ve, kakor se je na nekaterih krajih osebno prepričal. Ker najbolj prizadeti krogi pokojnikovih zaslug za časa njegovega življenja niso znali ceniti, naj se spomnijo vsaj po njegovi smrti njegovih del s tem, da predpišejo na obrtnih nadaljevalnih šolah obligatno porabo njegovih učnih knjig. — G. prof. Podkraj ška pa bomo vsi kot gospodarskega delavca, nesebičnega in vnetega pri jatelja obrtnega stanu ohranili vedno v hvaležnem spominu. Ob desetletnici osvobojenja. — Obrtno-nadaljevalna šola v Celju. V sedanji povojni dobi je posebno potreba izpopolnili pridobitvene zmožnosti zlasti pri malem obrtniku, ki mu ogroža eksistenco vedno bolj razvijajoče se strojno delo. Konkurenca zahteva od izvršujočega obrtnika visoko energijo volje, delavnosti in pozitivnega znanja. On mora ali kloniti ali združiti vse isvoje znanje s spretnostjo, da zadosti s svojimi izdelki zahlcvam občinstva glede kakovosti, cene in časa. Obrtnik mora imeti vedno pregled nad izpopolnjevanjem in izboljšanjem izdelkov, ne sme se pustiti presenetiti. Kar se tiče njegovih izdelkov, glede umetnosti, mora imeti dober ukus in se mora prilagoditi razmeram časa. Kupujoče občinstvo ne zahteva le solidnih izdelkov, ampak gleda pri vsakem predmetu tudi na všečnost in lepoto. Današnji obrtnik mora natančno in temeljito poznati -obdelovano snov, od surovine do blaga, ki ga dobi v delu. lstotako mu mora bili znana iehnika njegovega obrata, ako hoče ceneje izdelovati in da stopi lahko v konkurenčni boj. Razen tehniških vednosti in spretnosti mora sedanji obrtnik poznali tudi obrtno kalkulacijo, obrtno knjigovodstvo, nauk o menicah, državo-znanstvo, biti mora dober računar in brezhibno mora znati sestavljati poslovne sestavke. Pomanjkljivo znanje teh znanstvenih panog ima za posledico pomanjkljivo knjigovodstvo in nevarno varanje samega sebe, kateremu sledi navadno polom. Delavnica obrtnemu naraščaju vsega naštetega ne more nuditi, zalo je treba ustanoviti potrebne šole in to so obrtna učilišča, ki se dele v tri vrste — višja, delovodske in obline nadaljevalne šole. Njih namen je dvigniti duševni nivo obrtnika ter vajenca (vajenko) vpeljati v socijalne razmere, pospeševati njegovo strokovno izobrazbo in vzgojno nanj delovati. Vajenci oziroma vajenke se nahajajo v najnevarnejši življen-ski dobi. Prosti šolske obveznosti in v mnogih slučajih brez primerne domače vzgoje, uživajo dostikrat preveč prostosti, zato kaj lahko zaidejo na kriva pota. V ieh okolnostih je razumen, jasen in smoterni upliv šole na vajence velevažnega pomena. Obrtne nadalje-valnice so torej za časa učne dobe vajencev in vajenk potrebne in koristne ustanove za razmah obrtništva in v interesu moralne vzgoje mladine. Interesantno je, da imamo V Celju obrtno nadaljevalno šolo že od 1. 1883 dalje. Po vojni samo za šolsko leto 1918/9 ni obstojala, ali vsa nadaljna leta se je vršil redni šolski pouk in sicer jo je 1. 1919/20 obiskovalo 132 vajencev, a do takrat še nobene vajenke. Za leto 1920/21 pa smo imeli 143 vajencev in že 31 vajenk, skupaj 174, 1. 1921-22 207 vajencev in 18 vajenk, skupaj 225, leta 1922/23 210 vajencev in 29 vajenk, skupaj 239, leta 1923/24 269 vajencev in 11 vajenk, skupaj 280, za 1. 1924/25 263 vajencev in 57 vajenk, skupaj 320, za leto 1925/26 293 vajencev in 86 vajenk, skupaj 379, I. 1926/27 407 vajencev in vajenk, za leto 1927/28 317 vajencev in 100 vajenk, skupaj 417 učencev. Pripravljalni razred je obiskovalo letošnje šolsko leto, katero se je zaključilo 29. aprila, 100 vajencev in 27 vajenk, prvi razred 127 vajencev in 40 vajenk ter drugi razred 90 vajencev in 33 vajenk. Poučevalo je na šoli 11 učiteljev v 11 razredih skozi 7 mesece, od meseca oktobra do maja. Za to hvalevredno prosvetno delo našega obrtno nadaljevalnega šolstva je bilo treba ogromnih stroškov. Ti stroški znašajo na leto samo za celjsko šolo 80.000 Din- Država sama pa da za celo Slovenijo, kjer je 80 obrtnih nadaljevalnih šol, ki vse preživljajo težko gmotno krizo, samo minimalen znesek letnih 100.000 Din, ko bi ta znesek samo zadostoval za celjsko šolo, ne pa še za ostale šole po Sloveniji. Pripomnili moramo, da obiskuje teh 80 šol nad 7500 vajencev oziroma vajenk. Edino trgovsko-obrtna zbornica daje celjski šoli na leto podpore 5000 Din, vse ostale potrebščine pa mora šola sama kriti. Iz tega se vidi, da so naši celjski obrtniki v svoji glo- boki požrtvovalnosti za dober in so- se je od tega preživljalo, se je pola- likor mogoče izloči konkurenca in za- lidni obrtniški naraščaj pripravljeni stil obup. Parlament bo prav kmalu \ sigura industriji miren razvoj in na- žrivovaii vse, samo da dosežejo svoje razpravljal o nujnih ukrepih, da se j predek. Snujejo se mednarodni trusti začrtane cilje v prospeh slovenske : priskoči na pomoč težko prizadetemu ! in karteli. Brez dvoma je tako strem- obrti. Naj navedem nekaj zanimivih podatkov glede posameznih slrok. Zadnje šolsko leto je celjsko obrtno nadaljevalno šolo obiskovalo: 40 čevljarjev, 42 krojačev, 32 mizarjev, 'j kolarjev, 36 ključavničarjev, 24 mehanikov, 14 pekov, 2 dimnikarja, 3 kovači, 6 kleparjev, 3 tesarji, 5 zidarjev, lb so-boslikarjev, 2 urarja, 7 mesarjev, 18 brivcev, 8 elektromonterjev, 3 sodarji, 1 klobučar, 2 vrtnarja, 3 kamnoseki, 2 sedlarja, 2 steklarja, 1 vodovodni inštalater, 5 kovinskih strugarjev, 1 livar, 5 avtomehanikov, 2 podobarja, 1 ščetar, 22 zlatarjev, 1 fotograf, 2 prekajevalca mesa, 3 tapeiniki, 1 lončar, 3 medičarji, 3 slaščičarji, 1 dcžni-kar ter od žensk: 12 modishnj, 2 pletilke, 39 krojačic, 1 stezničarka, 5 frizerk, 31 šivilj za perilo in obleke, skupaj toraj 417 vajencev in vajenk. Ob tej priliki naj omenimo, da je celokupna želja našega obrtništva, da bi se ta prepotrebna šola gmotno morala podpreti z večjimi podporami ne samo od strani merodajnih oblasti, marveč tudi od raznih drugih korporacij, ki so in-teresirane na solidnem razvoju našega obrtništva, ki bo potem donašalo lepe uspehe našemu gospodarstvu. Obenem pa je želeli, da se za prihodnjo šolsko leto olvori še 111. razred za obilne vajence, kakor ga imajo že celjski trgovski vajenci in vajenke. Berdajs Jože. Opuščanje vinogradništva v Avstriji. Kadar se govori o avstrijskem vinogradništvu, se nehote spomnimo na nekatere avstrijske vrste vina, kakor Gumpoldskirchner, Vosiauer, Wachauer, Donauperle, ki uživajo v inozemstvu zelo dober sloves. Od vseh avstrijskih zveznih pokrajin je Nižja Avstrijska edina pokrajina, v kateri igra produkcija vina važno gospodarsko vlogo. V področju južne železnice pri Baden-u in Voslau-u, potem v dolini Donave med Kremsom in Melkom, v dolini reke Kamp pri Langenloisu in pod Manhartsbergom, pri Meilbergu in Ratz-u se je prebivalstvo že v rimskih časih pečalo z vinogradništvom. Od vinogradništva živi približno četrt milijona prebivalstva, kateremu gre zadnja leta zelo slabo. Avstrijskemu vinogradništvu je že dalj časa ogrožen obstoj. Vzroki so mnogobrojni. Predvsem so to razno bolezni vinske trte, a poleg tega so že več let nazaj klimatične razmere tako neugodne, da preti popolno uničenje vinogradništva. Vinska trta zahteva v teh krajih za uspešen razvoj zelo solnčne, gorke in po možnosti suhe letne in jesenske mesece. Avstrijski alpski kraji pa imajo že več let deževno m hladno poletje. Dež je na dnevnem redu baš v dobi, ko grozdje cvete in dozoreva, a iz vsega tega rezultira naravno kvalitativno in kvantitativno slab pridelek. Vrhu tega zahteva vinogradništvo v Avstriji posebno pozornost, ne samo kar se tiče obdelovanja vinogradov, ampak tudi kar se tiče stroškov pri obdelovanju. Ta pozornost in stroški so neprimerno večji kakor v južnih krajih Evrope. Avstrijsko vinogradništvo pa je dobilo zadnje dve leti še enega, novega zavratnega sovražnika, a to je mraz v mesecu maju. V noči od 11. na 12. maja tega leta so prinesli znani ledeni vetrovi hud mraz. Vinogradniki so zastonj skušali, da se obranijo mraza in zastonj je bilo zažganih nekaj tisoč ton katrana v vinogradih, kajti dne 12. maja zjutraj so bili vsi vinogradi zmrznjeni. En sam mraz je povzročil stomilijonsko škodo in cel pridelek enega leta je popolnoma uničen. Prebivalstva, ki se je pečalo z vinogradništvom in ki ] prebivalstvu. A s tem še vedno pro-; blem ne bi bil rešen. Vinogradniki | so že popolnoma utrujeni od stalne j borbe z elementarnimi nezgodami, j Oni želijo in težijo za tem, da se naj-l de primeren izhod iz te težke situ-j acije. j Gospodarski krogi smatrajo, da se je ta izhod že našel. Zadnje čase se doceia resno razpravlja o vprašanju, da se vinogradništvo popolnoma opusti in da se na mesto njega uvede gojenje tobaka in rož po bolgarskem vzoru. Na druge panoge poljedelstva se danes ne more misliti vsled položaja in premajhnih zemeljskih površin, na katerih se sedaj sadi vinska trta. Nasprotno se je na podlagi računanja dognalo, da bi racijonalna gojitev rož v zvezi s sajenjem tobaka in plemenite zelenjave mogla docela nadomestiti vinogradništvo, a poleg lega bi se prebivalstvo izognilo vsakemu riziku. Gojitev rož bi pred vsem doprinesla zelo povpraševano in drago rožno olje. Ako bi se ta načrt res izvedel, potem bi se vinogradi postopoma opuščali in bi Avstrija postala potem se večji uvoznik vina. Agrarizem in evropsko gospodarstvo. V dneh 15. do 20. maja se je vršil v Pragi kongres vseh evropskih kmetskih strank, med katerimi je bila zastopana tudi Jugoslavija po svojih kmetskih strankah in tudi Anglija po svoji delavski stranki. Nočemo tukaj povdarjati političnega pomena tega kongresa, temveč predvsem samo očrtati njegov gospodarski pomen. Po svetovni vojni je Evropa izgubila položaj, ki ga je imela pred vojno. Izgubila je svoja tržišča predvsem v Aziji, kjer jo tolče Amerika in tudi domača tamošnja industrija. Evropa bo morala gledati, da izrabi še skoro nedotaknjen domači trg, mislimo predvsem na vzhodno Evropo. Ogromno večino vzhodne in tudi srednje Evrope pa tvori kmetski živelj, ko-jega konsumna moč je danes na zelo nizki stopnji. Dvigniti te ogromne mase gospodarsko, dati jim možnost razvoja in napredka, to se pravi dvigniti njihovo kousumno moč, v tem tiči ves problem evropske gospodarske krize. Kmetska produkcija je v svojem napredku daleč zaostala za industrijsko produkcijo. Agrarno vprašanje je eminentno evropskega značaja in takega značaja je bil tudi ta kongres; udeležile so se ga namreč skoro vse evropske države, deloma oficielno, deloma poloficielno. Ob tej priliki se je tudi reorganiziral že prej obstoječi mednarodni agrarni biro, kojega važnost hočemo na kratko orisali. V industrijski produkciji obstoja po vojni stremljenje, da se uredi pogodbeno produkcija, da se ko- ljenje zdravo in potrebno, pa tudi koristno, dokler se ne zlorabi s tem pridobljene moči. Tako združevanje mnogo doprinaša k rešitvi evropskega vprašanja. Kaj pa agrarna produkcija? Kakor v tehničnem pogledu, tako je tudi v trgovskem oziru agrarna produkcija na nizkem nivoju. Kmet dela več, da se sam sebe preživi, ali za najbližjo okolico, kakor pa za svetovni trg, zato vidimo, da dela kmet brez sistema, sadi mnogovrstne sadeže, kolikor jih pač sam rabi. Tudi v kmetsko produkcijo se mora vnesti sistem, mora se vnesti racionalizacija produkcije in delitev dela. Že pred vojno je eksistirala v agrarni produkciji delitev dela, seveda v zelo grobih obrisih. Vojna je to delitev dela zopet zabrisala in naloga .tega >mednarodnega agrarnega biroja« je delitev agrarne produkcije zopet uvesti in s tem izločiti tudi v tej panogi konkurenco. Seveda ni to edina naloga tega biroja, toda tudi ne zadnja. Z ureditvijo agrarnega vprašanja in z ureditvijo produkcije sploh bi mogla postati Evropa sklenjeno ozemlje, ona bi se mogla zopet gospodarsko dvigniti in povzpeti na ono stopinjo blagostanja, na kateri je bila pred vojno. Jasno je, da bi tak gospodarski razvoj prinesel s seboj tudi politične posledice. Narodi, odnosno države bi se medsebojno približale in bi se korak za korakom približevali cilju — Panevropi. Če bi vzhodna Evropa imela jako agrarno gospodarsko strukturo, bi je Panevropa ne mogla gospodarsko zasužnjiti, dokler pa vladajo tako žalostne gospodarske razmere, bi Panevropa pomenila gospodarsko zasužnjenje po zapadu. Jugoslavija ima eminentno agrarno gospodarsko strukturo. Vsa naša industrija, vsa naša trgovina sloni in se razvija le na čvrstem gospodarskem položaju onega, ki tvori celico jugoslovanske gospodarske strukture — namreč kmeta. Če bo bogat kmet, bosta bogata trgovec in industrijec in končno tudi uradnik. Dosedaj je vodila naša država najslabšo agrarno politiko. Jugoslavija je izpodrinjena iz avstrijskega, deloma iz italijanskega in iz grškega trga, kjer prevalira rusko žito. Kmet ne more vnovčiti svoje pridelke in opušča svoja polja. Tako pada naša produkcija od leta do leta in mi smo doživeli 1. 1928, ko moramo uvažati rumunsko koruzo, da zadostimo svoji lastni potrebi. Taka politika mora roditi odpor in sicer hud odpor, zato ni čuda, da polagajo revolucionarji na ta odpor največ nade. Praška manifestacija pa je pokazala vsemu svetu, da ta agrarni po-kret nima nič skupnega z revolucijo in da je kmet oni državotvorni steber, na katerem bo slonela bodoča vzhodna Evropa. Angleški delegat je na tem kongresu izjavil, da je Anglija gledala do sedaj na agrarne poikrete, kot na revolucionarne in boljševistične, toda po tem kongresu mora Anglija temeljito revidirati tako odklonilno stališče. GLAVNA SKUPŠČINA UDRUŽENJA J U GOSLOVENSKIH INŽENERJEV IN ARHITEKTOV. Danes ob 8.12 se pripeljejo v Ljubljano udeleženci 9. redne glavne skupščine Udruženja jugoslovenskih inže-njerjev in arhitektov z beograjskim brzo-vlakom. Ob 9.50 se udeleže svečane otvoritve ljubljanskega velesejma, ob 14.15 si ogledajo mestno klavnico, ob 16. bo sestanek članov glavne uprave, ob 17.30 slavnostno predavanje predsednika udruženja ing. Avramoviča o komerci-jalizaciji železnic, ob 20. svečana predstava v Narodnem gledališču na čast udeležencem, v nedeljo ob 9. svečana seja v proslavo 10-letnice osvobojenja in ujediujenja, ob 15. ogled mesta, od 16. do 19. delo skupščinskih odborov, ob 21. prijateljski sestanek z zakusko v prostorih Kazine. V pondeljek ob 9. bo nadaljevanje in zaključek skupščine. Popoldne se vrše izleti v okolico Ljubljane v zvezi z ogledi poedinih industrij in tehničnih naprav. Udeleženci skupščine se razdele v 6 skupin. Poleg tega pri-rede Uidi daljše izlete in sicer v ponde-ljek na Golico, v torek v Kranj, Jesenice, Vintgar in na Bled, druga skupina v Celje, Maribor in Falo, tretja pa v Trbovlje. ........——- h — ...........* Iz naših organizacij. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v me-slu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da urejuje referent Zbornice v torek, dne 5. junija t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje šl. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. Obrt. Avstrijski obrtniki v Ljubljani. Dne 5. junija z brzovlakom ob 17'22 popoldne prispo avstrijski gostilničarji, kavarnarji in hotelirji, kakor tudi člani graškega Hagebunda (štajerska trgovska in obrtniška zveza) na kolektiven obisk našega letošnjega velesejma. Ker je to prvič, da nas sosedje obiščejo skupno in v velikem številu, se občinstvo vabi, da se tega sprejema na kolodvoru udeleži. Industrija. Trboveljska premogokopna družba. V četrtek, dne 31. maja t. 1. se je vršil pod predsedstvom g. Adolfa Minha 55. redni občni zbor Trboveljske premogokopne družbe, ki je na predlog upravnega sveta sklenil za leto 1927 isto dividendo kakor v prostem letu, t. j. 30 Din za kupon. Na mesto odstopivšega člana g. rudarskega nadsvetnika inž. Hansa Karlo-na je bil izvoljen v upravni svet g. dr. Ferdinand Gramberg, veleindustrijalec v Beogradu. Po podatkih iz poslovnega poročila je znašala letna proizvodnja 1,628.750 ton, oddaja 1,585.345 ton na-prain 1,391.260 tonam, oziroma 1,400.844 tonam v letu 1926. Cementarna, ki je radi razširjenja naprav pet mesecev počivala, je pričela koncem maja zopet obratovati in je v ostalih sedmih mesecih proizvedla 2119 vagonov, oddala pa 2035 vagonov napram lanskoletnim 1797, oziroma 1730 vagonom. Družba je kupila Cementarno Zidani most, ki je samo nekaj kilometrov oddaljena od Trbovelj. Tjakaj namerava družba prenesti svoje apnenice, ki delajo radi slabih pogojev v sedanjem kamenolomu v Zagorju in zbog zastarelega sistema ipeči nerentabilno. V letu 1927 se je proizvedlo 1253 vagonov, oddalo pa 1222 vagonov apna napram 1477 vagonom v lanskem letu. V bilanci za leto 1927 so se prvikrat izvršili odpisi investicijskih računov od valoriziranih zneskov. Pri računu »Predčasno odkrivanje na dnevnih kopih« se je moralo odpisati večjo amortizacijsko kvoto, ker je dnevni kop v Ilajheuburgu skoro izčrpan in ker se je forsiralo dobavo premoga iz največjega dnevnega kopa Doberna v Trbovljah. Ostanek računa se bo sukcesivno amortiziral v razmerju dejanskega odkopa. Zaloge premoga so v jesenskih in zimskih mesecih narastle sorazmerno povečani produkciji, in sicer v glavnem one vrste, ki se največ porabljajo poleti. Tovarna vinskega kisa, dl. as o. z., Ljubljana, nudi naifineJši in najokusnelšiv NAMIZNI KIS ' 0 iz pristnega vina.V*c | Zahtevajta ponudbo I TehitKiio in higijenitno naimoefer- \ neje urejena kisarna v Jugoslaviji \ Ljubljana, Dunajska caata la, U. navtatr. i \ \ Talafoa Um. 11» l Denarstvo. Uradno kurze za plačilo taks od listin, v katerih je vrednost naznačena v zlati ali tuji valuti, je v razmerju napram vrednosti dinarja generalni inšpektorat za mesec junij t. 1. določil sledeče: 1 na-poleondor Din 218-90, 1 zlata turška lira Din 247’40, 1 angleški funt Din 277-30, 1 dolar Din 56-80, 1 kanadski dolar Din 56-50, 1 zlata nemška marka 13'59 dinarjev, 1 zlati zlot Din 6'37, 1 avstrijski šiling Din 8-—, 1 belga Din 7-93, 1 penga Din 9-93, 100 francoskih frankov Din 223 60, 100 švicarskih frankov Din 1094-60, 100 italijanskih lir 29920 dinarjev, 1 (X) holandskih forintov 2291-60 dinarjev, 100 rumunskili lejev Din 35T5, 100 bolgarskih levov Din 41-—, 100 danskih kron Din 1523-—, 100 švedskih kron Din 1523‘70, 100 norveških kron 152T50 dinarjev, 100 pezet Din 952 50, 100 drahem Din 74'15, 100 češkoslovaških kron Din 168-25. Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, razpošilja imetnikom čekovnih računov sledečo okrožnico: »Od 1. maja t. 1. dalje lahko nakazujejo imetniki ček. računov pri poštni hranilnici v Beogradu in nje podružnicah denar v inozemstvo direktno polom poštne hranilnice in brez posebnih formalnosti in sicer v virmanu, ki se izvrši s pripisom nakazanega zneska na ček. računu pri poštni hranilnici odn. ček. zavodu v inozemstvu, ali v gotovini. Za enkrat se taka nakazila lahko izvršujejo neposredno v Avstrijo, N/ladjarsko (tačas dopustna samo virmanska nakazila), Čehoslovaško, Švico in Italijo, v ostale države v Evropi pa preko Italije in Švice. Na isti način se denar lahko nakazuje tudi v Združene države Severne Amerike in Kanado. — Za taka nakazila uporabljajo imetniki računov običajne naloge za izplačilo (obr. šlev. 110Š), na katerih morajo navesti ločni prejemnikov naslov v inozemstvu ali številko in naziv čekovnega računa, ki ga vodi poštna hranilnica odn. čekovni zavod v inozemstvu. Številka in naziv ček. računa morata biti točno lako označena, kakor sta navedena v seznamu lastnikov čekovnih računov ustrezne države. Nakazani znesek se lahko na nalogu označi v dinarjih ali pa v valuti države, v katero naj se izvrši virman ali izplačilo v gotovini. V tem slučaju se mora seveda na nalogu prečrtati tiskana označba »Din« in »p« in mesto te vpisati tuja valuta. Obračun v tujo valuto izvršuje poštna hranilnica po tečajih beograjske borze predhodnega dne. V virmanskem prometu s Švico in Češkoslovaško so dopustna pismena sporočila za naslovnike (koristnike), ki se napišejo na kuponu naloga. V tem slučaju je treba na kupon nalepiti franko znamko, predpisano za dopisnice v inozemstvo. Za virmanska nakazila v vse ostale države in za vsa nakazila v gotovini taka privatna sporočila niso dopustna. Za take virmane zaračunava poštna hranilnica provizijo l°/oo (pro mille), minimalno 2'50 Din, za izplačila v gotovini tudi provizijo l°/00 (en pro mille), najmanj pa Din 5' — . Razen tega se plačujejo še ostale, v naši interni službi predpisane pristojbine. Za virmanska nakazila iz inozemstva se plačuje samo manipulacijska pristojbina 50 par od nakazila ne glede na višino zneska. Višina virmanov, ki prihajajo iz inozemstva za imetnike ček. računov v naši državi, ni omejena, nakazila v inozemstvo pa so podvržena omejitvam po Pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami. Tačasno smejo tuzemski imetniki računov nakazovati v inozemstvo do 3000 Din mesečno (rešenje gosp. ministra financ I. br. 3829 z dne 29. febr. 1928), inozemski imetniki računov pri poštni hranilnici v Beogradu in nje podružnicah pa imetek, ki jun je prosto razpoložljiv po naredbi g. ministra financ 1. br. 28.661 z dne 26. nov. 1925 (okrožnica poštne hranilnice v Beogradu z dne 30. dec. 1925, br. 8424/1925), izpremenjeni v toliko, da se mesečno razpoložljivi imetek po t. 2. in 3. te naredbe odn. po t. 2. te okrožnice zviša od Din 6000'— na Din 8000'-. RAZNO. Življenje Slovencev se je v novi državi SHS začelo povsem drugače gibati. Takoj prvo leto je bilo opazili, da je svoboda, dasi ponekod še napačno pojmovana, preobrazila narod in ustvarila nebroj ugodnosti za smelejši razmah fizičnih in psihičnih sil. Povsem nove naloge so zrasle in povsem nove smernice, celo take, da smo jih Slovenci, vajeni tisočletnega mrtvila, ko- maj pojmovali in jim sledili. Razgibavati se je začela industrija, oživela je trgovina, osvežena z novimi sokovi, ki jih je dajala prostranost na jug, vzcve-la je trgovina in prej skoro nepoznana konkurenca je v obrtnikih, trgovcih in industrijalcih zanetila novih sil in novih misli, kako zboljšati svoje produkte. S to konkurenco, ki je zdrav kriterij pri produktih, se je začeto torej povsem novo trgovsko življenje, ki je seveda zahtevalo in zahteva žilavosli, resnosti in logike. V znamenju tega in takega življenja je spontano vzniknila tudi ideja velesejmov in Slovenci smo lahko ponosni na velepomembno institucijo, ki je bila prva v državi. Z velesejmi in na velesejmih se je marsikomu preokrenilo pesimistično gledanje na naše trgovsko življenje, na velesejmih je marsikdo dobil novih sočnih sokov za ustvarjanje svojih produktov. Spoznal se je s produkli tujih dežel, primerjal je produkte naših bratov Srbov in Hrvatov m lahko rečemo, da je velesejem ugodno vplival v etično moralnem pogledu, prav tako seveda v gospodarskem. Zato bi bilo poniževalno za nas, da bi zanemarjali naš velesejem, da celo sramotno, ker s tem bi pokazali, da moremo pokazati svetu, da smo vredni življenja in svobode, v nas samih je možnost, da z letošnjim velesejmom dokažemo znova koreniiost dela in gledanja v bodočnost. Oglejte si v dneh od 2. do 11. junija pridobitve zadnjega leta in zboljšanje produkcije v enem letu. Velesejem je zrcalo nas samih, je zrcalo Slovenije in je zrcalo države. Zavedajte se tega in ne boste več premišljali, ogledali si velesejem Znižanje davkov — toda ne pri nas, ampak v Ameriki. Predsednik Coolidge je podpisal zakon, po katerem bodo davki v Združenih državah znižani vlcupno za 222,495.000 dolarjev. Davčne olajšave na lleki v svrho njene gospodarske obnovitve. Italijanska vlada je dovolila Keki velike olajšave, ki bodo prispevale k njenemu gospodarskemu preporodu. Vsa nova industrijska podjetja, ki se bodo ustanovila tekom leta 1929 na Reki, bodo oproščena vsake carinske pristojbine na uvoz strojev. Poleg tega bo mesto oproščeno rednih in izrednih davkov na nepremičnine in premičnine za dobo 10 let. Reška hranilnica je bila pooblaščena, da dovoli novim podjetjem vse mogoče kreditne olajšave. Teh ugodnosti bodo deležne tudi inozemske tvrdke. Vilna proglašena za glavno mesto Litve. Litvanski »Uradni list« je objavil dekret, s katerim sc doprinašajo državni ustavi 'radikalne spremembe. Najvažnejša izprememba je brez dvoma določitev Vilne za glavno mesto Litve, ko je vendarle znano, da je od leta 1922 mesto v rokah Poljakov. Predvideva se, da bo prišlo radi tega do ponovnega spora med Kovnom in Varšavo. škodo, katero je povzročil potres na Bolgarskem, ocenjuje bolgarski ministrski predsednik na 6 in pol milijonov levov. Vlada je prvi del svojega programa za odpomoč oškodovancem že dovršila in jim pripravila zasilna bivališča in nadaljuje z energijo nadaljni program, ki gre za tem, da zgradi nove hiše. Najpreje stremi za tem, da se popravijo hiše, ki so ob potresu manj trpele, nato pa hoče postopoma ustvariti boljše življenske prilike v poškodovanih krajih. Megla največji škodljivec Londona. V zadnjem času so skrbno ocenili škodo, ki jo povzroča Londonu megla. Dognali so, da znaša ta škoda nad en milijon funtov. Ta vsota se sestavlja tako-le: izgube na blagu, ki trpi radi vlage 150.000 funtov, stroški za umetno razsvetljavo 275.000 funtov, škoda na ljudskem zdravju 125.000 funtov, škoda na poslopjih 75.000 in prav toliko škoda na oblekah in drugih takih izdelkih. Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat na zadnji strani. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeno odelenje v Ljubljani sprejema do 8. junija t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg portland-cementa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju). — Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 6. junija t. 1. ponudbe glede dobave vijakov, matic in zakovic; do 14. junija t. 1. glede dobave 10.000 kg jamskih tračnic; do 18. junija t. 1. gle- •iSJPtr'v Ivan Hribar: 80 Moji spomini. Tamkaj me je torej neko popoldne seznanil z našim profesorjem Valjavcem; potem s profesorji: dr.Franom Markovičem, K i š p a -tičem, L o r k o v i č e m in s T k a 1 č i č e m - W e -brom, z »Obzorovim« urednikom M i š k a t o -vičern; z odvetniki: dr.Franom Kopačem, dr. Lovrom V i d r i č e m in dr. Simo M a z -z u r o. Po teli svojih znancih seznanil sem se kasneje s prof. Torbico, dr. Milano m A m r u š e m in prof. T a d i j o S m i 6 i k 1 a s o m ; tajnik Kuralt pa me je seznanil z nekaterimi odborniki Gospodarskega društva. Po dr. Kopaču postal sem znan s pisateljem Koso m- Cestnikov im, ki je pod psevdonimom »Spectabilis« pošiljal »Slovenskemu NarodiR dovtipu e podlistke. Družabno življenje je bilo v Zagrebu od nekdaj veliko bolj razvito, ko pri nas. Saj je slovela hrvatska gostoljubnost. Vsled tega me je često vleklo tjekaj. Posebno od takrat, odkar sem stopil v zvezo z uredništvom »Obzorja« in sem mu seinpatje jel dopisovati. Prijatelj Šenoa je kmalu na to umrl. Po njegovem pogrebu pa me je Smičiklas povabil, naj se, kadar v Zagreb pridem, oglasim pri njem na kupico vina. Imel je namreč nekje ob državni železnici — če se ne motim v Božjakovini — svoje vinograde, v katerih je pridelaval jako žlahtno kapljico. Ko sem kasneje imel svojo lastno pisarno in stanovanje v Zagrebu, bil sem često po večerji pri njem. Vedel je pa vselej povabiti še nekoliko svojih tovarišev profesorjev. Med temi sta bila tudi dr. Kost renči č, ki je po smrti Šenoini prevzel tajništvo »Matice Hrvatske« in se mu je le-ta imela zahvaliti za svoj velikanski razvoj, in pa p r o f. d r. J o s i p Stare, ki je stanoval v isti hiši ko jaz. Tudi slovečega zgodovinarja Frana Račkega spoznal sem bil pri Smičiklasu. Večeri pri Tadi Smičiklasu bili so jako animovani. Ne zaradi vina, katerega nam je kučegazda nosil v slatinskih steklenicah na mizo, nego zaradi prijetnih razgovorov o politiki in literaturi. Moje javno delovanje na Slovenskem je bilo povod, da so me zagrebški narodni krogi začeli smatrati za poklicanega pijonirja zbližanja Slovencev in Hrvatov. In prišlo je tako daleč, da sem se v Zagrebu čutil doma, ko v Ljubljani in da sem si tam doli pridobival čedalje več znancev in prijateljev. Tatle Smičiklas. Saj so pa takrat po zagrebškem ozračju res valovale naše domovinske sapice. Ideja ilirizma, za katero so se številni rodoljubni Slovenci ogrevali s tako, ako ne še večjo vnemo ko Hrvatje, in katera je Hrvatom dala simpatičnega žerovinskega slavca, živela je namreč še jako živahno v spominu mnogih sodobnikov. Poleg tega je »Slovenski Narod« v dobi, ko so na Hr-vatskem rodoljubni tisk brezobzirno preganjali, bil narodni stranki — takozvaniin Strossmayrjevcem ali »Obzorašem« — najboljši zaveznik v borbi proti madja-ronstvu pod baronom Levinom Rauchom. V njem so namreč razkrinkavali gorostasne korupcijske afere, ki so bile v zvezi z osuševanjem Lonjskega polja. »Slovenski Narod« so zato tiste čase v Zagrebu silno radi čitali in ga po Hrvatskem razširjali. Saj so njegova odkritja, ki so bila z dokazi podprta, padala kakor s svinčenimi krogljicami obtežene nagajke po plečih koruptnih madjaronov, ki so izsesavali Hrvatsko. To je bil razlog, da so v Zagrebu radi sprejemali slovenske inteligente in da so se njihovih obiskov odkritosrčno veselili. Pri meni padala je še druga okoliščina na tehtnico. Govoril sem dobro hrvatski. Povdariti pa moram, da je mene takoj po prvem obisku pri Avgustu Šenoi vedno vleklo v Zagreb. Ze trobarvni stebri, ki so se mi- pri vožnji čez štajar-sko mejo z vlaka pokazali, in na katerih so bili pritrjeni samo hrvatski napisi, učinkovali so name. Poleni pa še izključni samohrvatski javni in zasebni napisi Zagreba! Samo človek tacega narodnega fanatizma, kakor je plal po moji duši, more moje nastrojenje razumeti; popisati se ne da. Vedlo je pa do tega, da sem začel v Ljubljani priporočati česte izlete v Zagreb, da se tako slovenski in hrvatski narod čedalje bolj navežeta eden na druzega. Res se je takih izletov več izvršilo in Slovenci so se vračali z njih prožeti zavesti, da smo si krvni bratje s Hrvati in da si moramo pripravljati skupno bodočnost. Kar je bilo res rodoljubnega se je takrat na Hrvatskem zbiralo okoli velikega djakovskega biskupa, čegar brezprimerna požrtvovalnost je narodu ustvarila najvišje prosvetne in kulturne institucije. Zato sem, kadarkoli je bilo prirejenega kaj temu genijalnemu možu na čast, skrbel, da se častilcem njegovim pridružijo tudi Slovenci. Bilo mi je zlasti do tega, da za svoje slovenskohrvatsko udejstvovanje pridobim prijatelja dr. Tavčarja. To pa ni bilo ravno lahko, kajti bil je precej komoden in zato na dom navezan, vendar se mi je po dokajšnjem trudu posrečilo spraviti ga na praznovanje Strossmayrjeve škofovske štiridesetletnice v Djakovo. S svojim govorom pri slavnostnem obedu napravil je prave furore, tako da mi je biskup pozneje še parkirat pošiljal pozdrave zanj. Poleg naju bil je takrat v Djakovu tudi dr. Ivan Marolt. Njemu sem, ko smo se vračali, dejal, da me veseli, da se je dr. 'Tavčar za biskupa vnel. Pokazalo se je pa, da sem se motil. Kasneje nekoč —menda je to bilo leta 1895., ko smo se udeleževali zopet tudi Slovenci neke narodne slavnosti v Zagrebu, in se je dr. Tavčar pripeljal nanjo v spremstvu svoje soproge — govoril je na »strjeljani« na komersu. Da bolj užge, proglasil je v sijajnem, a vidno na efekt preračunje-nem govoru, da smo Slovenci »planinski Hrvatje«. Nastalo je tako bučno odobravanje, da bi se bila — itak bolj na lahko sezidana »strjeljana« — skoro podrla. Starčevičevci so bili seveda navdušenja polo-blazni. Od takrat so ga smatrali za svojega. Ne vem ali si je takrat ali kasneje nekoč naročil sliko A n teta Starčeviča. Kmalu potem sem jo videl njegovem stanovanju, obešeno tako, kakor je videl, da sem jaz imel obešeno sliko Strossmayrjevo. (Dalje prihodnjič.) 0« v trgovini na debelo: domača 68 do 71, madžarska 68 do 69 5. Konfeti, serpentine, lampijone, trgovske knjige, šoSske zvezke, albume, beležnice i. t. d. izdeluje v največji izberi kniigovezna industrija V. WEIXL MARIBOR Lastna črtalnica za vse vrste trgovskih knjig. Knjigarna in veletrgovina papirja. Naiboljia so Se vedno PUCH-KOLESA Solidna cene! Plačljivo tudi na obroke! 16 N. VOK, Ljubljana-Novo mesto LIKERJE MMtlrtnnl.l Cognac, JatJCnl-Coonac, Rum, lamnUca* Kun. PeHnkov«c, SUtotIio, Troplnovac, Sadjevec, Brfa^.v.c, Vermut - -vino, Mallnov.o In neo.lafenl MoHiiot aolc (Snccua>, Bumo*ol In Špirit, v najboljeI - - kakovo»U ln po 3e ve6je kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnoga premoženja ie mesto Ljubllana s vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron. NaSi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. dober — in trajen za služek. Zahtevajte ponudbe. Maribor, VELETRGOVINA A. ŠARABON UubSiasii v priporoča špecerijsko oiago raznovrstno Scania, MORO in z etn« dOSM Rasnovrstno RUDNINSsCO VODO Lastna prafar na sa kavo in mlin sa dfSnvo s otaktričnlm obralo«. Coniki UVERTA nranimiHinnnrannininn družba z o. z. Tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA iiiiiiiiiiiiiiiin Karlovška c. 2 Vožarski pot 1 ihiiii umi V boju za obstane! je potrebno, da preskočite Vašega konkurenta. — Medo-kava je blago — priznano najboljše kakovosti — kdor jo poskusi — je noče več pogrešati. Medo-kava je za vsa- Brzo javi: Krlspercoloniale Ljubljana. - Telefon itev. 2263,. . Ljubljana. Ustnika: ALOJZIJ L1LLEG in JOS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijalnc robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolago. — Točna postrežba. Ustanovljeno I. 1879. KLJUČAVNIČARSTVO Telefon št. 2553. AVGUST MARTINČIČ LJUBLJANA - RIMSKA CESTA ŠTEV. 14 - LJUBLJANA SSSMSS^PBADBB aMMBJ^a IV11*. prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčniti cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste, od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrala in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra. Stalna zaloga štedilnikov Avtogeno varen j e v priznani vestni in solidni izvršitvi. jjj rezanje. MM 1 TRG.-IND. D. D. H KUK Telefon 2552. Se priporoča za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča dela. — Lastna knjigoveznica. KNJIGOVEZNIC Industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig A. JANEŽIČ - LJUBLJANA FlORIJANSKA ULICA 14 Telefon 3220 priporoča in Vam nudi uajugodneje vse vrite trgovskih knjig kot: amerikanske journaie, glavne knjige, bla* gajniške knjige, vsakovrstne štrace, bloke, mape kakor tudi vse vrste šolskih zvezkov. Na veliko! Na maloI PAPIR O G RAFIJA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, Gosposvetska lO TELEFON INT. 2747 En Bros prodaja papirja I Stalno zaloga papirja vseh vrsti Konkurenčne tvorniške cene I Ljčj ~--------------------------- «------------------- " n'r: KRANJSKA INDUSTRIJSKA ' ’*u-. •; - S; :. ■*■■■#' $ \-t ; DRUŽBA jESENICE-FUŽINE Izdeluje: Polfabrikate, železo v šibkah, betonsko železo, kotno železo, tračnice do 22 kg na tekoči meter, vroče valjano in hladno valjano tračno železo, črno pločevino, železno žico, valjano in izvlečeno, svetlo in žarjeno, pocinkano in pobakreno, vzmeti za pohištvo iz pobakrene jeklene žice, žičnike vseh vrst, izdelke iz sive in jeklene litine, zvonove iz litega jekla, elektrode za električne peči. Ureja dr. IVAN flPLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana. j izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d. GROME pri UUBUANI