Qaut
Celje - skladišče D-Per
III 5/1994
5000001699,2
COBISS 9
Leto XVI - številka 2 - februar 1994
Zelena luč za 14 traso
Kljub nasprotovanju kmetov in zelenih potrjena J4 trasa avtoceste
Zadnje zasedanje občinske skupščine v četrtek, 10. februarja, je končno prineslo za večino prebivalcev Savinjske doline že težko pričakovano odločitev o poteku avtoceste Arja vas-Vransko. Temu primemo je bila skupščinska dvorana polna novinarjev in gostov iz Ljubljane, ki so poslance še zadnjič skušali prepričati, da so jim predlagali najboljšo od sicer več možnih tras.
Nekateri poslanci pa so o njihovih dobrih namenih podvomili še pred samo razpravo o četrti točki dnevnega reda, to je o predlogu sprememb in dopolnitev dol-
goročnega plana občine Žalec za obdobje 1986-2000 ter njegovih prostorskih sesta-
Vm' Tako je Vlado Marolt predlagal, naj se ta točka razdeli na dva dela. V prvem bi poslanci glasovali o prekategorizaciji kmetijskih zemljišč v občini, v drugem delu pa o poteku same trase avtoceste. Izrazil je bojazen, da se v zmanjšanju najboljše kmetijske zemlje skrivajo še kakšni drugi hektarji, ne le tisti, ki jih bo uničila trasa avtoceste. Po zagotovilu sekretarja za urejanje prostora Vinka Debelaka, da gre izključno samo za prostor, v katerega bo postavljena
avtocesta, je bil predlog zavrnjen.
Prvi je nato spregovoril direktor republiškega zavoda za prostorsko planiranje Jože Novak. Opisal je potek načrtovanja avtoceste in pojasnil, zakaj je bila v končni fazi predlagana trasa J4. Glede na to, da je bila že pred leti načrtovana »osnovna« trasa zavrnjena zaradi ostankov rimskega vojaškega tabora, takrat predlagana južna varianta pa v občinski skupščini prav tako ni dobila podpore, so bili izdelani novi predlogi tega odseka avtoceste. Za pet od njih je
Nadaljevanje na 2. strani

n
Po nekajletnem mrtvilu je pust v naših krajih zopet oživel. Vranski karneval še vedno miruje, so ga pa obudili v Žalcu, pa tudi v Vrbju se je ponovno zgodila Republika. V Žalcu so se predstavili kandidati za župane v novih občinah. Govorili so največ o kulturi, turizmu in boju za slovenski jezik, da o zedinjenju Savinjčanov ne govorimo. Največ mask je bilo v Braslovčah kjer sta karneval pripravila Društvo prijateljev mladine in osnovna šola s pomočjo Turističnega in gasilskega društva. Pusta pa so po tradiciji pokopali v Vrbju.
fin
NOVO V ŽALCU
HURLA
LOKAL NAD LOKALI!
Telefon!fax: 063713 285
Trgovina
ELEKTRO SET
Hausenbichlerjeva 5, ŽALEC, (za Kmetijsko preskrbo)
nudi po izredno ugodnih cenah:
ELEKTRO IN VODOINSTALACIJSKI MATERIAL Telefon: 063/711-050 od 8. do 15. ure in od 15. do 19. ure
Poglejte, kako je že lep
Ana Završki s Polzele pravi, da ima regrat tako rada, da je vsako leto med prvimi, ki ga nabirajo. Letos ga je zaradi toplega vremena v minulih dneh že veliko, tudi mladega je več kot dovolj. Pravi, da ga nabira tako dolgo, dokler ne gre v cvet, ko postane trd in grenak. Ima pa nabiranje regrata še drugo koristno plat, človek se pri tem naužije svežega zraka, solata pa je zastonj. Posnetek smo napravili pred zadnjim sneženjem in mrazom, glede na muhasto vreme in čas pa upamo, da se bo nabiranje regrata lahko kmalu nadaljevalo.	T. Tavčar
V Žalcu za večjo občino
Svet Mestne skupnosti Žalec je ob obravnavi nove lokalne samouprave oblikoval predlog, da naj bi bodočo žalsko občino sestavljale sedanje krajevne skupnosti Žalec, Šempeter, Griže, Vrbje, Gotovlje, Ponikva, Galicija, Vinska gora, Petrovče in Liboje. Predlog so utemeljili predvsem z ekonomskega vidika saj bodo le večje občine kos zahtevnim nalogam. Omeniti velja tudi sedanjo povezanost osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, PTT storitev in še vrsto drugih dejavnosti. O predlogu bodo še razpravljali v javni razpravi.
jk
\top/c
e«ff*'
Žalec,
Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285
NI vsaka kava
Tronic kava
S Tropic kartico ugodnejši nakup
Zbori občanov
Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 3. 2. 1994 sprejel sklep o začetku postopka in o rokih za izvedbo postopka za določitev referendumskih območij za oblikovanje novih občin.
Na osnovi navedenega sklepa predlaga komisija za lokalno samoupravo občine Žalec, da se zbori občanov za določitev referendumskega območja za oblikovanje novih občin
izvedejo na območju krajevnih skupnosti v času od 3. do 13. marca 1994.
Sklicatelj zborov občanov je predsednik Skupščine občine Žalec, g. prof. Milan Dobnik.
Zbori občanov bodo sklicani do 25. februarja 1994 na krajevno običajen način.
Občanom predlagamo, da se udeležijo zborov občanov v čim večjem številu.
Komisija za lokalno samoupravo občine Žalec
KMETIJSKA
ZADRUGA
PETROVCI
PETROVČE Petrovče 1 63301 PETROVČE
ORGANIZIRA
6. JOŽEFOV SEJEM
V soboto, 19. marca 1994, v Petrovčah
Prijave za sodelovanje sprejemamo na:
-	telefon št. 063 708-173
-	telefon št. 063 708-258
-	telefon št. 063 708-248
VABIMO k sodelovanju, vabimo na obisk.
Zelena luč za 14 traso
Nadaljevanje s 1 strani
bila narejena presoja vplivov na okolje, ki je pokazala, da glede na celoto vseh kriterijev, noben nima izrazite prednosti. Tako južna trasa res uniči nekoliko več hmeljišč, vendar razmeroma malo, ima pa veliko boljše pro-metno-tehnične lastnosti. Prav tako po njegovih besedah avtocesto ni mogoče speljati po obronkih severnega hribovja, saj dolina leži prečno od smeri Celje-Ljub-ljana, tako da jo mora cesta v vsakem primeru nekje prečkati.
Direktor delniške družbe za izgradnjo cest DARS Metod Debatista je med drugim povedal, naj bi v Sloveniji do leta 1999 zgradili 314 kilometrov avtocest. Gradnja vseh odsekov je časovno natančno določena in prilagojena postopkom priprave dokumentacije in finančnim možnostim investitorja. Če pride pri sprejemanju dokumentacije do zamude, ni mogoče enega odseka v kratkem času nadomestiti z začetkom gradnje drugega. Obljubil je pravične odškodnine vsem, ki bodo neposredno prizadeti zaradi avtoceste. Vinko Debelak pa je poslance seznanil, da so se s traso J4 naposled strinjala vodstva vseh desetih prizadetih krajevnih skupnosti ter, razen Šempetra in Trnave, tudi vse kmetijske zadruge.
Nekateri poslanci so nato ugotavljali, da sta bila Go-milsko in Trnava očitno premalo ostra pri zavračanju ponujene trase kljub množičnemu zboru v Trnavi. Nataša Jan je v imenu zelenih prav tako zahtevala, da se trasa J4 zavrne, ker naredi neprecenljivo škodo krajini in kmečko-turistični podobi Savinjske doline. Vincenc Brglez je strokovnjake poučil, da za dolino pomeni tranzit promet od Celja do Ljubljane, tega pa je znatno več kot 17 odstotkov. Franc Oset je predlagateljem očital, da ne spoštujejo kmetijske zemlje kot naravne dediščine, ki je nastajala več tisoč let ter da ne spoštujejo identitete Savinjske doline, to je savinjskega hmelja, ki
v svetu nekaj pomeni. Tako bo spet izbrana trasa, ki je najcenejša za gradbince, a najdražja za kmeta. Eden redkih, ki je na zasedanju zagovarjal traso, je bil Janez Šketa, sicer član komisije za ekologijo pri izvršnem svetu. Pojasnil je, zakaj je že na tej komisiji glasoval za predlagano traso. Predvsem zato, ker je najkrajša. Drugič zato, ker so s stališča ekologije veliko bolj sporna kmetijska zemljišča z monokultumo in intenzivno proizvodnjo kot pa druge njive ali travniki. Teh prizadane J4 najmanj. Prometno je najbolj ugodna in če to trdijo strokovnjaki, potem je zanj to zadosten argument. Dejstvo, da trasa najmanj poseže v naselja, zanj kot ekologa ni bilo od-
Poslanci med glasovanjem
ločilno, glede najnižje cene pa je Janez Šketa dodal, da je to verjetno ugodno za vse nas, saj se bodo sredstva zbirala tudi iz žepov državljanov. Glede onesnaženosti s svincem je še dodal, da bo zaradi postopnega uvajanja neosvinčenega bencina tudi pri nas ta problem verjetno vedno manj prisoten. Anton Rožič je ostro protestiral, da se je mejičenje na terenu že začelo, in sicer na podlagi fotokopiranih vabil, ki so jih dobili prizadeti. Po njegovem mnenju gre za motenje posesti, vendar se žalsko sodišče na pritožbe ni odzvalo. Nekateri poslanci so poudarili, da je potrebno od avtoceste čimveč iztržiti. Po treh urah prepričevanja so vendarle prešli na glasovanje. Sedem poslancev je zapustilo zasedanje, 34 pa jih je glasovalo za predlagano J4 traso. Sedem jih je bilo proti, pet se jih je vzdržalo. Po nekaj minutnem odmoru zbori niso bili več sklepčni in zasedanje se je tako končalo.
Takoj po znani odločitvi o poteku avtoceste je župan sklical tiskovno konferenco, ki so se je udeležili najodgovornejši pri uresničevanju tega projekta. Z odločitvijo so bili seveda zelo zadovoljni, Medot Debatista pa je priznal, da so ponekod že začeli z mejičenjem. Zaradi časovne stiske so tam, kjer po njihovem mnenju trasa ni bila sporna, res nekoliko prehiteli postopke. Sicer pa mora zdaj državni zbor sprejeti še lokacijski načrt, z deli pa naj bi začeli že septembra letos.
K. Rozman
ČLANSTVO ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE
Združenje veteranov vojne za Slovenijo s kratico ZWS je nepolitična organizacija, ki združuje vse udeleženke in udeležence vojne za Slovenijo, ki so aktivno opravljali naloge v pripravah in v vojni, kot:
-	posameznik, ki je kot kulturni ali umetniški delavec oziroma predstavnik sredstev javnega obveščanja s svojo aktivnostjo spodbujal in osveščal slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav in vojne za Slovenijo;
-	prostovoljec v enotah manevrske strukture Narodne zaščite, Teritorialne obrambe, Policije, Narodne zaščite, Civilne zaščite, upravnih organov za obrambne in notranje zadeve, drugih državnih organov in podjetij;
-	pripadnik manevrske strukture Narodne zaščite, Teritorialne obrambe, Policije, Narodne zaščite, Civilne zaščite, upravnega organa za obrambne in notranje zadeve oziroma drugega državnega organa ter zaposleni v podjetjih, ki je opravljal naloge civilne obrambe.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ne more postati član ZWS oseba, ki je s svojim ravnanjem ovirala priprave in aktivnosti v vojni za Slovenijo. Vse, ki izpolnjujete pogoje iz citiranega 6. člena statuta ZVVS, vabimo, da se včlanite v našo organizacijo. Prijavnice lahko dobite na sekretariatu za obrambo občine Žalec, H. Staneta 1, kjer dobite tudi vse dodatne informacije.
Združenje na našem območju vodi trenutno iniciativni območni odbor v Celju.	Stane Skok
Dohodninska statistika
Lani je napoved za odmero dohodnine za leto 92 v žalski občini vložilo 25.385 zavezancev. 10.879 od njih je moralo dohodnino v skupnem znesku 121,3 milijona tolarjev še doplačati, poprečno na zavezanca 11.152 tolarjev. Najvišje doplačilo dohodnine v občini je znašalo 1,6 milijonov tolarjev. 8.297 zavezancem je država vrnila preveč plačan davek v skupnem znesku 78,9 milijona tolar-
jev, povprečno na zavezanca 9.505 tolarjev.
Na odločbo o odmeri dohodnine se je pritožilo 538 zavezancev, 310 jih je vložilo prošnjo za odpis. Doslej je bilo rešenih samo 5 pritožb, 110 zavezancem pa je bil da-r vek odpisan. 36 zavezancev ni vložilo napovedi in je bila zoper njih predlagana uvedba postopka o prekršku po 123. členu zakona o dohodnini.	K.R.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 71/93), 46. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93) ter 202. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91-1 in 56/93) na seji dne 22. 2. sprejel SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini Žalec.	j
Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini Žalec, ki ga je izdelal Razvojni center Celje - Planiranje pod št. 259/93 v februarju 1994.
n.
Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini Žalec bo javno razgrnjen v prostorih občinskega sekretariata za okolje in prostor (kompletno gradivo) in v prostorih krajevnih skupnosti Žalec, Petrovče, Vrbje, Griže, Liboje, Sešče, Prebold, Tabor, Vransko, Braslovče, Gomilsko, Letuš, Polzela, Andraž, Šempeter, Gotovlje, Galicija, Ponikva in Vinska gora (informativno gradivo).
Javna razgrnitev poteka 30 dni od dneva veljavnosti objavljenga sklepa.
m.
Pisne pripombe in predloge k osnutku lahko dajo delavni ljudje in občani, podjetja ter druge organizacije in skupnosti in jih posredujejo sekretariatu za okolje in prostor občine Žalec.
IV.
V času javne razgrnitve bo izvedena javna obravnava, . ki jo bo organiziral sekretariat za okolje in prostor občine Žalec v skupščinski dvorani občine Žalec (pritličje, soba št. 4) po naslednjem vrstnem redu:
Datum	ura	krajevna skupnost
14. 3. 1994	19,00	Letuš, Polzela, Andraž, Šempeter
15. 3. 1994	19,00	Gotovlje, Galicija, Ponikva, Vinska gora
16. 3. 1994	19,00	Žalec, Petrovče, Vrbje, Griže, Liboje, Sešče,
		Prebold, Tabor, Vransko, Braslovče, Gomilsko
V.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predsednik
izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Boris Krajnc, dipl. oec.
PUP za sanacijo degradiranega prostora obravnava 180 nedovoljenih posegov v prostor, za katere so investitorji vložili zahtevo za odlog prisilne izvržbe v roku od 10. aprila do 10. julija 1993/124 zahtev/ in v podaljšanem roku do 10. oktobra 1993/56 zahtev/.
dr. Janez Zupanec, poslanec v državnem zboru
Dogajanja v parlamentu
Na januarski seji je državni zbor skoraj dokončal obravnavo in sprejemanje zakonodaje s področja lokalne samouprave. Pogosto lahko zasledimo trditev, da je razvoj lokalne samouprave poleg gospodarskega razvoja najpomembnejša naloga našega vsakdanjega življenja. Če bi sodil po številu ur, porabljenih za razprave, jalovih medstrankarskih dogovarjanjih, ostrih obtoževanjih in ogromnem številu prekinjenih sej, bi mimo lahko zaključil, da je področje lokalne samouprave daleč najpomembnejša problematika v naši deželi. Za teme s področja gospodarskega razvoja smo porabili v primerjavi s tem področjem kar zanemarljivo malo časa. Pri obravnavi zakonodaje s področja lokalne samouprave so bile izčrpane vse možne variante: obtoževanje o ustavnosti predlogov, obtoževanje o nedemokratičnosti predlogov, maksimalno možno vpletanje polpretekle zgodovine, vztrajno ponavljanje svojih stališč itd. Na račun lokalne samouprave je prišlo tudi do nesoglasij znotraj posameznih poslanskih skupin. Končnemu rezultatu je treba vsekakor prišteti izčrpanost izpetih poslancev in resen udarec, ki ga je moral sprejeti parlament od Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je razveljavilo 95. člen zakona o lokalnih volitvah. Kadarkoli sem se v poročanjih dotaknil zakonodaje o lokalni samoupravi, sem skušal ostati popolnoma nevtralen, da mi ne bi kdo očital poskusa vpliva na v ustavi zapisano demokratično odločitev volilcev, v kakšni občini želijo živeti. Tudi po sprejetih zakonih o lokalni samoupravi verjet-
no parlament še ni sprejel vseh dokončnih odločitev. Vse glasneje se namreč pojavlja trditev, da je odločitev o podaljšanju mandatov do konca leta samo izvršnim svetom sedanjih občin, ne pa tudi občinskim skupščinam, kar lahko omogoči anarhijo in samovoljo izvršnim svetom, neustavna,-ker ne bi bilo več demokratičnega skupščinskega nadzora. Dokončno pa je sprejet rokovnik, opredeljen v zakonu o lokalnih volitvah: referendumi o oblikovanju novih občin se izvedejo do konca maja 1994, na podlagi izvedenih referendumov se z zakonom ustanovijo nove občine do konca julija 1994 in volitve v občinske svete in volitve županov. Konstituiranje občinskih svetov v novih občinah se opravi najpozneje do 31. 12. 1994. K uspešni graditvi lokalne samouprave si bom privoščil samo naslednje priporočilo: zelo pomembno bo, da bo na zborih krajanov čim večja udeležba in da bodo vsebine zakonov verodostojno predstavljene. To bo osnova za odločitev posameznika na referendumih.
• Poleg članstva v odboru za znanost, tehnologijo in razvoj in v odboru za kmetijstvo in gospodarstvo sem tudi član odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Pristojnosti in naloge tega odbora so naslednje: nadzoruje izvajanje državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti (tisti del, ki ga prejmejo lokalne skupnosti za izravnavo iz državnega proračuna), spremlja in nadzoruje finančni načrt Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in finančni načrt Zavoda za zdravstveno varstvo z vidika namenskosti porabe, raci-
onalnosti porabe in pravilnosti izkazovanja prihodkov in odhodkov, poleg tega pa še preučuje in nadzoruje izvajanje finančnih načrtov in zaključnih računov skladov, ustanovljenih z zakoni (odškodninski sklad, sklad za razvoj, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov itd.) in finančnih načrtov in zaključnih računov javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija.
Da je Slovenija še vedno država, ki je izrazito v tranziciji (prehodno obdobje v demokratični sistem), se občutno kaže tudi na področju, s katerim se ukvarja ta odbor. V vseh državah z dolgo-, letno tradicijo demokratične ureditve imajo računsko sodišče kot najvišjo in popolnoma neodvisno inštitucijo za nadzor javnih financ. Naš odbor je imel. priložnost spoznati področje dela računskega sodišča ob obisku predsednika madžarskega računskega sodišča in avstrijskega računskega sodišča. Slednji je ob predstavitvi poudaril, da nam bo šele v treh do štirih letih uspelo doseči, da bo računsko sodišče sposobno v popolnosti opravljati svojo nalogo. To posebej poudarjam zato, ker mi državljani pogosto postavljajo vprašanja, zakaj že niso urejena področja davčne politike, davčne inšpekcije, inšpekcije dela in podobno. Enostavno se mnogih stvari ne da urediti kar čez noč, zahtevajo svoj čas, to je visok davek za obdobje v tranziciji. Zato sem posebej vesel, da bo državni zbor že na februarski seji obravnaval predlog zakona o računskem sodišču, ki bo poleg nadzora nad zakonitostjo javne porabe preverjalo tudi, ali je državni denar (denar
davkoplačevalcev) porabljen učinkovito in gospodarno. Po vsej verjetnosti računsko sodišče pri inšpekcijskih pregledih v začetku ne bo imelo težav, težje bo pri pregledih gospodarnosti in učinkovitosti porabe državnega denarja - to je po moji sodbi tisto tri-do štiriletno obdobje, ki ga je bil napovedal predsednik avstrijskega računskega sodišča.
Sedmega februarja sva imela s poslanskim kolegom Ivanom Sissingerjem v žalski skupščinski dvorani okroglo mizo z upokojenci o problematiki pokojninskega in invalidskega zavarovanja. K bogati razpravi so nedvomno prispevali mnogi razpravljalci iz vrst upokojencev, kar nedvomno dokazuje, da so dobro seznanjeni s problematiko na tem področju. Nekaj razprav pa je vendarle dokazovalo, da je sredstvom javnega obveščanja uspelo prikazati tudi del nerealne slike o dogajanjih v vseh vejah oblasti. To je slabo za razvoj demokracije.
.SAVINJČAN
Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433
Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.200 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p.o., Ljubljana, Dunajska 5.
Tehnično urejanje: Marjan Stamejčič
Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD.
Javna dela na področju sociale
Pridobitev, ki se potriuie v rezultatih
-	¿ j	W J	rirplrn in\7Tvi V» H p! nH vi i »in H\zp
razgovor z direktorico Centra za socialno delo Ireno Pražnikar
Z vzpstavitvijo javnih del, ki blažijo vedno večjo brezposelnost in tako že sama po sebi predstavljajo socialno funkcijo, so se nadvse resno spoprijeli tudi v Centru za socialno delo občine Žalec. Za njimi je sedaj že dveletno izvajanje programov javnih del na področju sociale. Rezultati, ki jih pri tem delu dosegajo, pa jih spodbujajo k vedno novim in odločnejšim korakom. Kako bo to delo potekalo v letošnjem obdobju, smo zvedeli iz pogovora z direktorico Centra Ireno Pražnikar.
»Pri opredelitvi vsebine programa, ki ga želimo izvajati oz. ga že izvajamo v letošnjem letu, smo izhajali iz izkušenj, pridobljenih v preteklih dveh letih. Menimo, da je bila programska zasnova, ki smo jo zastavili kot vsebinski okvir v letu 1992, dobra, dovolj heterogena in
jo glede na pridobljene izkušnje in ugotovitve ne spreminjamo, vsekakor pa želimo vse to oplemenititi z novimi pristopi,« nam je uvodoma povedala naša sogovornica Irena Pražnikar.
Po pregledu programa javnih del - socialna dejavnost v letu 1994 vidimo, da ta zajema v veliki meri pomoč otrokom, in to pri učenju, pri spoznavanju socialnih vlog in pri organiziranju preživljanja prostega časa. Poseben poudarek pa je dan spodbujanju in razvijanju vseh otrokovih pozitivnih lastnosti, motiviranju, samo-
zaupanju in samovredno-tenju.
»Učna pomoč se izvaja v družini, v izjemnih primerih v šoli, ki jo otrok obiskuje, druge dejavnosti pa v različnih inštitucijah, kot so knjižnica, kulturni dom in podobne ustanove. Delo poteka individualno z otrokom, s starši, učitelji in šolskimi svetovalnimi delavci,« pravi o tem direktorica Centra.
Ne še dolgo nazaj je bila v OŠ Žalec organizirana okrogla miza, ki so se jo udeležili učitelji, predstavniki Centra za socialno delo in izvajalci učne pomoči otrokom. S tem pa je bil storjen še en pomemben korak pri poznavanju te dejavnosti ter k večjemu sodelovanju med učitelji in izvajalci učne pomoči.
V Žalcu deluje tudi enota Varstveno-delovnega centra Golovec Celje, kjer je vključenih okrog 18 prizadetih oseb. Zanje je društvo za pomoč duševno prizadetim organiziralo jutranji in opoldanski prevoz od doma do Centra in nazaj, pleko javnih del pa je organizirano stalno spremstvo oseb v vozilu. Izvajalci javnih del Centra nudijo pomoč še starejšim in invalidom na njihovih domovih. Ta pomoč obsega nošenje hrane, pospravljanje stanovanja, kuhanje, likanje, kontrola jemanja zdravil, spremstvo k zdravniku, umivanje, družabništvo, delo na vrtu in še več drugih opravil.
»Ta dela opravljajo izvajalci na domu interesenta, po potrebi s sodelovanjem patronažne službe, sorodnikov, sosedov. Ob tem pa je treba reči, da je izvajalce za ta dela' • najtežje dobiti, saj jih imajo potencialni izvajalci za manjvredna. Vsekakor pa je res, da je to delo zelo odgovorno, občutljivo in zahteva čut človeka za potrebe drugih ...« dodaja Irena Pražnikar.
Ob vsem že povedanem ne gre pozabiti še dela z begunci in tistimi, ki se po prestani kazni vračajo v normalno življenje.
»V občini so še vedno številne begunske družine, ki so nastanjene pri družinah v naši občini. Program zajema delo pri pripravi in razdeljevanju prehrane in oblačil, obiske družin in pomoč pri premagovanju socialnih stisk, skupinsko delo z otroki in drugo. Delo poteka pri OO RK Žalec in na terenu, v sodelovanju z našim centrom. Pomembna pa je tudi pomoč obsojencem v času trajanja zaporne kazni, da se med tem časom pripravijo na odpust in uspešno vključitev v matično okolje. Pomoč pa vključuje tudi družabništvo v času prostih izhodov. Prav tako je svetovalno delo namenjeno tudi otrokom, ki so vključeni v različne vzgojne zavode. Pri tem pa gre za tesno medsebojno sodelovanje s KDP in vzgojnimi zavodi. Pomembno se mi zdi še poudariti, da se te dejavnosti
preko javnih del odvijajo dve leti in da nobena ne predstavlja novosti, ampak kontinuiteto, ...« še dodaja naša sogovornica Irena.
Kdo so izvajalci teh javnih del ter kakšne pogoje morajo izpolnjevati?
»Ta dela opravljajo nezaposlene osebe, iskalci zaposlitve, ki poleg kriterijev izobrazbe izpolnjujejo tudi kriterije primernosti za. delo z ljudmi. Glede na strokovno izobrazbo je planirano za vsa ta dela 20 oseb. Ob tega naj bi dva imela izobrazbo IV. stopnje, petnajst V. stopnjo, dva VI. in eden VII. stopnjo izobrazbe.
Delavci, ki izvajajo pomoč starejšim in invalidom na domu, so bili na 14-dnevnem usposabljanju v Domu upokojencev Polzela. Izvajalci drugih programov pa so bili ali še bodo vključeni v izobraževanje v Centru. Vsak nov izvajalec pa dela 14 dni z mentorjem - izvajalcem javnih del z izkušnjami,« na to odgovarja Irena Pražnikar.
Za konec tega zapisa še povejmo, da je za vse izvajalce javnih del organizirano mentorstvo delavcev Centra, ki so dnevno na voljo za posvete, informacije, terensko delo, prav tako je ena delavka zadolžena za stalno povezavo s terenom, kjer sprejema pripombe in pobude uporabnikov.
Vsekakor pa je namen tega zapisa spodbuditi naše občane, da se, morda bolj kot doslej, poslužujejo pomoči, ki jim jo lahko preko javnih del nudi Center s svojimi izvajalci.	D. Naraglav
Edinost, sreča, sprava...
Februar je mesec kulture. In seveda Franceta Prešerna. Zdravljica odmeva še pogosteje, zlasti odkar je imela čast postati državna himna. »Skrb in strah mi vzbuja spoznanje, kako ponavljamo to odločujoče vodilo kot popevko ali frazo. Brezmejno daleč smo od Prešernovih besed, ki so hotele postati dejanja. Edinost, sreča, sprava...« To je med drugim v slavnostnem govoru na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika
v Žalcu povedala pesnica Neža Maurer.
Ob tej priložnosti sta' v imenu izvršnega sveta letošnja Savinova odličja skupaj z grafikami Rudija Šan-zla podelila Boris Krajnc in Milena Moškon. Savinovo priznanje sta prejela umetnostna zgodovinarka iz Celja Marlen Premšak-Sever za strokovno pomoč pri delovanju žalskega likovnega salona in odbor za izvedbo prireditve Zlate citre pri DPD Svoboda Griže. Janez Kro-
flič iz Žalca in ansambel Slovenija sta letošnja dobitnika Savinove plakete, plaketo z denarno nagrado pa je dobil pesnik in rojak Ervin Fritz, ki sicer živi v Ljubljani.
Večer se je nadaljeval v znamenju muzikla Nike Vipotnik - Rampre in poezije Ervina Fritza, ki jo je med posameznimi songi recitiral gledališki igralec Marjan Bačko.
K. Rozman
Savinov nagrajenec Ervin Fritz po podelitvi: »Trdno sem bil prepričan, da v domači vasi ni nihče prerok. Savinjčani so dokazali, da ni nujno vedno tako. Seveda sem vesel, da so me opazili.«
Valerija Pukl
Prešernova ^ nagrajenka
Valerija Pukl z OŠ Vere Šlander Polzela je pred pol leta zaključila študij na Filozofski fakulteti, oddelek za pedagogiko, in za diplomo prejela Prešernovo nagrado. Sedaj bo izšla pri založbi Zavoda republike Slovenije za šolstvo in šport tudi njena knjiga z naslovom Kvaliteta učenja in znanja ob projektnem učnem delu, ki je nekoliko prirejena po diplomi. Valerije Pukl najbrž ni potrebno posebej predstavljati, saj že vrsto let deluje v širšem slovenskem prostoru, bodisi kot zelo uspešna knjižničarka, izvrstna učiteljica slovenskega jezika in v zadnjem času predavateljica na različnih seminarjih za učitelje.
Komu je pravzaprav namenjena vaša knjiga? »Posvetila sem jo vsem učiteljem, ki si želijo drugačno šolo in iščejo nove oblike in metode pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu. Nastajala je dve leti, in sicer v okviru projekta Spremljanje in evalvacija učinkov projektnega dela pri njihovem uvajanju v pouk, ki ga vodi prof. Vera Žužej in ki sem ji za njene spodbude zelo hvaležna. Seveda pa tudi vsem mojim kolegicam, ki so sodelovale v projektu. Za ilustracijo morda še nekaj misli iz recenzije moje mentorice dr. Bariče Marentič-Požarnik: »Knjiga ni samo živ in privlačen opis dobro pripravljenega in uspelega projektnega učnega dela na osnovni šoli, ampak na redko dosleden način premošča razpon od teoretičnih zasnov do praktične izvedbe. Ves čas se sprašuje: kaj pravzaprav želim doseči - kakšne oblike učenja, znanja, razvoja pri učencih in tudi učiteljih? Kako bom ugotavljala, ali sem to res dosegla? Čemu to delam - kakšen smisel ima? Ob tem stalno in naravno povezuje čustveno, spoznavno in dejavnostno področje tako pri sebi kot pri učencih in kolegih - učiteljih. V teoretičnem uvodu poveže osnove projektnega učnega dela, nova pojmovanja znanja, učenja in poučevanja in paradigmo akcijskega raziskovanja. Vsebinsko posega na izredno aktualno, a hkrati kompleksno področje okoljske vzgoje o integriranju raznih predmetnih vsebin in ciljev. V raziskavi je avtorica povezala iniciative svojih učiteljskih kolegov pa tudi svoje znanje iz višješolskega študija, saj je v učni proces ustvarjalno vključila tudi uporabo knjižnice.«
Kakšni so vaši načrti za prihodnje? »Želim biti vsestranska učiteljica in pri tem povezovati novo pridobljeno znanje in izkušnje - vselej izhajajoč iz učenca in za učenca. Šola na pragu 21. stoletja mora biti šola, ki ne bo le izobraževala, ampak tudi vzgajala, sicer človeštvo ne bo preživelo.
T.T.
Slovenska pesem v Salzburgu
Slovensko kulturno društvo v Salzburgu je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravilo program, v katerem so predstavili slovensko lirsko in pripovedno pesem. Program je pripravila in povezovala dr. Marija Pe-trov-Slodnjak. Na srečanje v Literarno hišo so povabili poleg slovenskih rojakov tudi njihove avstrijske prijate-
SIPRO,
STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC
Najemnine za stanovanja se v mesecu februarju ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša 3.702,00 tolarjev in je 74,13 tolarjev za m2.
Najemnine za poslovne prostore so se v februarju povečale za 1,0%. Poprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora je znašala 598,18 tolarja.
Cena za m2 toplotne oskrbe v mestu Žalec se v mesecu februarju ne bo povečala in znaša 62,64 SIT za m2.
OBVESTILO
Vse lastnike stanovanj pozivamo, da zavarujejo svoja stanovanja in pripadajoče idealne deleže. Vsi novi lastniki stanovanj lahko v našem podjetju podpišejo izjavo o zavarovanju svojih stanovanj, saj je takšno zavarovanje bistveno cenejše, kot če ga boste zavarovali sami.
SIPRO ŽALEC
lje, predstavnike dežele in mesta Salzburg ter predstavnike občine Žalec, ki je pokrovitelj tega kluba. Program je potekal v slovenskem in nemškem jeziku tudi zato, da bi avstrijskim prijateljem na najbolj neposreden način približali slovensko besedo in pesem.
Marija Petrov-Slodnjak je v spremnem besedilu pojasnila raznolikost in svojevrst-nost slovenske ljudske in literarne ustvarjalnosti, v kateri se vseskozi izraža navezanost na domači kraj.
V kulturnem programu so z recitacijami sodelovali Marjanca Krkljec in Marija Samec ter Anka Krčmar in Janez Domitrovič. Savinjski oktet pa je zaokrožil program s slovenskimi narodnimi pesmimi. Srečanje je bilo tudi priložnost za potrditev dobrega sodelovanja društva z občino Žalec. Predsednik skupščine Milan Dobnik pa je ob m priložnosti Mariji Petrov-Slodnjak izročil občinsko plaketo. V imenu deželne vlade in mesta Salzburg sta priznanje za uspešno delo kluba izrekla Berti Emberger in Monika Ka-lista.
Luka Škoberne
Socialo in privilegije naj plačuje država
Upokojenci zasedali
Zveza društev upokojencev žalske občine je pred kratkim organizirala pogovor, ki sta se poleg njenih članov udeležila poslanca v državnem zboru Ivo Sisinger in dr. Janez Zupanec. V polni dvorani občinske skupščine so bili navzoči tudi predstavniki borcev, invalidov in Demokratične stranke upokojencev, beseda pa je seveda tekla o težavah, s katerimi se danes srečuje starejša generacija Slovencev.
Po mnenju navzočih vlada upokojencem ni naklonjena, saj vedno skuša najti kakšen izhod, da bi imela z njimi čim manj stroškov. Kot je povedal dr. Janez Zupanec, pa imajo upokojenci to srečo, da jih v parlamentu zastopa Ivo Sisinger in da so po njegovi zaslugi poštah najmočnejša interesna skupina v njem. Ivo Sisinger je navzočim podrobno opisal svoje delo in potek pripravljanja novega sistemskega zakona s pokojninskega področja v jesenskem delu zasedanj-parlamenta. Med drugim se
jezavzel za ohranitev sedanjega sistema usklajevanja pokojnin in povedal, da bo aprila že začela delovati skupščina SPIZ-a v drugačni sestavi, kakršno so zahtevali prav upokojenci. Tako bo v njej 16 predstavnikov
upokojencev, 4 predstavniki invalidov, deset predstavnikov gospodarske zbornice in še deset predstavnikov vseh sindikatov. Vse predstavnike bo poslej potrjeval državni zbor.
Skupaj s poslancem Sisin-
Lokalne volitve
Zakon o lokalni samoupravi je bil sprejet. Enako je sedaj sprejet tudi rokovnik, ki opredeljuje vse aktivnosti. Tako sedaj ni več nejasnosti, kdaj bomo šli na referendume za preoblikovanje občin in kdaj bodo volitve v nove občinske organe.
Po rokovniku bomo morali do srede marca izvesti po vseh dosedanjih krajevnih skupnostih zbore krajanov, na katerih bodo morali odgovorni pojasniti vse prednosti in pomanjkljivosti, ki jih prinaša nova organiziranost lokalne samouprave. Naslednja faza preoblikovanja bodo referendumi. Po rokovniku bodo 22. maja in bodo razpisani v vseh okoljih, ki jih bodo občani z odgovornimi snovalci nove lokalne zakonodaje spoznali za sposobne, da preživijo in se ustrezno razvijajo. Pozitivni rezultat na referendumu bo predstavljal temelj za ustanovitev nove občine na izbranem območju. Zaključek in dejansko oživitev nove občine pa bodo predstavljale volitve v nove občinske organe in volitve novih županov. Volitve bodo predvidoma 27. novembra, po rokovniku pa bo nova občina dejansko konstituirana s 1. januarjem 1995.
V žalskem občinskem odboru Socialdemokratske stranke Slovenije spremljamo vse spremembe na tem področju in se pripravljamo, da aktivno sodelujemo pri vodenju vseh aktivnosti, ki bodo prinesle pozitivne
spremembe na področju organiziranja občanov. V zvezi s tem iščemo podporo vseh sorodnih strank in vseh občanov.
Zavedamo se, da tudi nove spremembe v lokalni samoupravi, ki so plod velikih kompromisov med strankami, ne bodo prinesle najbolj zaželjenih učinkov. Zavedamo se, da bo potrebno na področju decentralizacije dr-
žavne uprave še veliko narediti. Socialdemokrati pa kljub težavam, ki jih pričakujemo, optimistično zremo v prihodnost. Zavedamo se, da je vsak začetek težak, toda z veliko dobre volje in kreativnimi posamezniki, ki bodo za razvoj svojega okolja pripravljeni tudi kaj žrtvovati, uspeh ne more izostati.
Občinski odbor ZDSS Žalec
m
SDSS >
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIAL DEMOCRATIC PARTY OF SLOVENIA
Občinski odbor Žalec, p.p. 02
PRISTOPNA IZJAVA
Ime:-----------------------
Priimek:.
Datum rojstva:.
Naslov:. Pošta: _
Telefon doma:.
Krajevna skupnost:. Občina:------------
Podpisani sprejemam program in statut Socialdemokratske stranke Slovenije in prostovoljno pristopam k SDSS.
DNE.
PODPIS:
Čestitka in vabilo
Združena lista socialnih demokratov, Območna organizacija Žalec, čestita ob spominskem, mednarodnem prazniku žena, 8. marcu, vsem ženam žalske občine in jim želi, da bi jim ta praznik pomenil več kot le spomin na težave pri uresničevanju svojih pravic.
Hkrati vas vabimo, da se udeležite razgovora z dr. Matejo Kožuh-Novak, ki ga prirejamo v prostorih Občinske matične knjižnice v četrtek, 10. 3. 1994 s pričetkom ob 18. uri. Beseda bo tekla o tem, kako lahko sodobna ženska opravlja dolžnosti doma, v službi in se še politično udejstvuje. Obljubljamo Vam lep večer in Vas vljudno vabimo.
gerjem so žalski upokojenci ostro nasprotovali nekaterim vladnim predlogom, da bi se pri izračunu pokojnine upoštevale vse zavarovalne osnove, ne le plače. Mnenja so bili, da bi morali v novem zakonu določiti najnižjo mejo prispevkov za pokojninsko zavarovanje tudi za tiste, ki te prispevke plačujejo sami, glede statističnih podatkov o plačah pa so kritizirali državo, ki dopušča neevi-dentirano izplačevanje dela plač v bonih in vrednostnih papirjih. Zavzeli so se za »očiščenje« pokojnin vsega, kar ne sodi vanjo. Upokojenci so namreč v pokojninski sklad plačevali prispevke vso svojo delovno dobo zato, da bi si zagotovili enak položaj tudi po upokojitvi in zato niso socialna kategorija. Varstveni dodatki zato spadajo v socialno zavarovanje, dodatki za pomoč in postrežbo pa v zdravstveno zavarovanje. Vse, ki so se upokojili pod posebnimi pogoji, mora plačati državni proračun. Letos je v proračunu prvič predvideno, da mora država na račun zavoda nakazati 15,2 milijarde tolarjev svojih obveznosti.
K. Rozman
Na svoji prvi seji se je sestal upravni odbor Zveze društev upokojencev občine Žalec, ki je sprejel program dela za letošnje leto. Bili so tudi kritični do slovenske vlade, ki je nameravala zamrzniti pokojnine.
Kot so povedali, ne bodo stali ob strani ob letošnjem osrednjem dogodku, lokalnih volitvah. Nameravajo se jih aktivno udeležiti, saj upokojenci predstavljajo četrtino volivcev. S svojimi bogatimi izkušnjami bodo oplemenitil demokratično delovanje v okolju, v katerem živijo. Menijo, da noben dogodek ne sme mimo njih, posebej pa ne bodo dovolili, da bodo zaradi strankarskih interesov odrinjeni.
Zavzemali se bodo tudi, da bodo polnopravno zastopani tudi v skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja, skupnosti zdravstvenega zavarovanja in tudi v svetu RTV, saj je mnogim upokojencem zaradi slabega gmotnega položaja televizija edina zabava. Zato si tudi želijo oblikovati njen program.
I. Jurhar
Parkirišče za tovornjake
Prometni režim v Žalcu ne dovoljuje parkiranje tovornjakov, dovoljuje le dostavo. Kljub temu pa večina voznikov tega ne upošteva, za to so mestni redarji in policisti zadnje dni več kršiteljev prijavili sodniku za prekrške. Nekateri se pri tem pritožujejo, da mesto nima parkirišča za tovornjake, to pa ni res, saj je zanje poskrbljeno na južni strani železniške postaje, kar dokazuje tudi naš posnetek.
jk
Satelitske
antene,
trenutno
najugodneje.
Telefon: 726-077
SERVIS
zamrzovalnikov In hladilnikov (vseh vrst) In menjava Izolacij na podu.
Servis vršimo hitro in strokovno.
TERGLAV MILAN POLZELA 137 A tel. 721-406
UTEČENO MESNICO S TRGOVINO in opremo ugodno prodam. Malgaj, Kvedrova 12, Žalec, telefon: 713-773.
SAVINJSKA
trgovska družba A«. Žalec
AKCIJSKI 5% POPUST
OB PLAČILU Z GOTOVINO ALI ČEKI:
*	vodovodni instalacijski material
*	material za centralno ogrevanje
*	elektroinstalacijski material
*	stavbno pohištvo
*	opečni izdelki
BREZPLAČNA MONTAŽA za VODOVODNI MATERIAL (bideji, umivalniki, armature) in MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE (peči, radiatorji)
NATANČNEJŠE INFORMACIJE DOBITE V VSEH PRODAJALNAH SM - SAVINJSKE Z GRADBENIM MATERIALOM
V »Polzeli« lani uspešni
GARANT SE LASTNINSKO PREOBLIKUJE
Poslovanje v letu 1993 je bilo za podjetja, zlasti za tista, ki izvažajo, izredno dinamično. Za Polzelo, tovarno nogavic, je prednost v tem, da ima izvozno naravnano proizvodnjo.
Kljub krizi na Zahodu so dobili precej naročil, tako da so morali za pravočasno izvršitev pogodbenih obveznosti celo dodatno zaposliti delavce in tako povečati število zaposlenih za štiri odstotke. S tem so povečali proizvod-
njo za pet odstotkov in uspeli prodreti tudi na ameriško tržišče. Delno so si pomagali z naložbo v opremo za dvig kakovosti in tehnološko posodobitev. Vrednost izvoza so povečali za četrtino in za desetino na domačem trgu. Direktor Alojz Došler poudarja, da je nogavica izdelek, za katerega velja prost uvoz in da je konkurenca na slovenskem trgu izredno močna. Toda zastavljen cilj, obdržati raven zaposlenih in pozitivno poslovanje, so
M mik
MODNA KONFEKCIJA p.o. PREBOLD 25 b
Pošta: 63312 Prebold - Železniška postaja Žalec Telefon: (063) 723-411
Telex: 33839 - Žiro račun številka 50750-601-19392 - Telefaks:
(063) 701-794
Stanovanje, v velikosti 88 m2 z lastnim vhodom, dvoetažno, s pripadajočo teraso, prodamo po ceni 1000 DEM/m2 Objekt je novogradnja, dokončan leta 1993
Cena: 1.000 DEM/mz v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila.
Prometni davek plača prodajalec.
Način plačila: možnost kredita z valutno klavzulo po 10% letni obrestmi meri - 20% depozita.
Enosobno stanovanje v novem stanovanjskem bloku v Preboldu v velikosti 37 m2 prodamo.
Objekt je novogradnja, dokončan leta 1993.
Cena: 1.250 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila.
Prometni davek plača prodajalec.
Način plačila: možnost kredita z valutno klavzulo po 10% letni obrestni meri - 20% depozita.
Informacije na telefon: (063) 723-411.
V	spomin na Vinka Kolenca
Težko je govoriti o človeku, ki tako nenadoma odide, saj je bil nedavno, še med nami - poln izkušenj in modrosti. Prizadeti in ganjeni smo bili ob vesti o nenadni smrti, bogata je ostala njegova zapuščina.
V	Ločici pri Polzeli mu je stekla zibel 1921. leta. Vanjo mu je bila položena ljubezen do kmečke zemlje. Želel je vedeti več kot kmečki fant, zato je že pred vojno končal nižjo kmetijsko šolo v Šentjurju.
Njegovo znanje in sposobnosti so ga vodile v Veliko Nedeljo, kjer je zelo mlad prevzel vodenje kmetijskega posestva. Že tedaj se je začela njegova ustvarjalna pot.
V	Šempetru je nekaj let kasneje prevzel vodenje ekonomije Založe, ki se je združila s posestvom Šempeter.
Začutil je, da mu je z večanjem odgovornosti potrebno široko strokovno znanje, zato se je med delom izobraževal in dokončal srednjo in višjo agronomsko šolo. Začela se je njegova bogata strokovna pot. Tedanje razmere v kmetijstvu so bile klavrne. To so bili začetki - bili smo tako rekoč goli in bosi - brez mehanizacije, brez ustrezne organizacije, brez tehnologije,'1 razdrobljena posest in seveda neekonomična proizvodnja. Te probleme je začel reševati najprej v proizvodnji. Že leta 1962 je prevzel mesto pomočnika direktorja KK ŽALEC in bil eno leto tudi v.d. glavnega direktorja. To so bili časi vzpona in rasti vseh panog savinjskega kmetijstva. Takrat smo združili vse strokovne in ekonomske potenciale v organizaciji SOZD HMEZAD. To so bila leta ustvarjalnosti, leta zagona, trdega dela, dni, ki kmetijcem niso dovolili počitka. Taki so bili tudi delovni dnevi našega sodelavca Vinka. Posebno ljubezen pa je gojil do hmeljarstva, do te grenke savinjske rože, zato je pripomogel, da smo sloves zelenega zlata prenesli v Evropo in na svetovno raven. Za svoje življenjsko delo je kolega Vinko prejel najvišje odlikovanje svetovne mednarodne hmeljarske zveze odlikovanje I. in II. stopnje hmeljarskega viteza.
V	letu 1983 se je upokojil in svojo ljubezen do kmečkega dela prenesel na vinograd, ki ga je s svojima najdražjima, ženo in hčerko, nadvse skrbno obdeloval. Njegovo zanimanje za stroko pa je ostalo živo do konca in ni mu bilo vseeno, kaj se danes dogaja v kmetijstvu.
Nenadoma nas je zapustil, čutimo praznino, ostaja nam spomin na skupno pot in ta je nepozabna. Zato bo ostal z nami.
V imenu sodelavcev POSLOVNEGA SISTEMA HMEZAD ŽALEC
Franci ŽUŽEJ
uresničili. Zavedajo se tudi, da število brezposelnih, ki so v breme sociali, neugodno vpliva tako na zaposlene kot na nezaposlene.
Ob vsesplošni gospodarski krizi v Sloveniji in recesiji v Evropi izvažajo kar osemdeset odstotkov proizvodnje, vse hujši pa so pritiski za znižanje cen končnih izdelkov. Sprašujejo se, kako znižati stroške, pri tem pa obdržati višino osebnih dohodkov zaposlenih, medtem ko na drugi strani stroške proizvodnje vse huje bremeni dvigovanje cen monopolnih proizvodov (energije) in visoke uvozne dajatve za uvoženo opremo, ki je pri nas ne proizvajamo. Cena kapitala je pri nas še vedno trikrat višja, nenormalno visoke pa so tudi obremenitve osebnih dohodkov zaposlenih z davki in prispevki. Vse to dodatno obremenjuje oziroma znižuje dohodek zaposlenih. Alojz Došler meni, da vsa ta in še druga sistemska odstopanja
ne dajejo enakopravnih pogojev za konkurenčni nastop na kateremkoli trgu.
V tovarni nogavic načrtujejo letos povečanje proizvodnje in prodajo za petnajst odstotkov na nemškem, ameriškem, švicarskem in nizozemskem tržišču ter za deset odstotkov na domačem trgu. To bodo dosegli z enakim številom zaposlenih, s strukturo menjave kadrov, tehnološko posodobitvijo in investicijo s partnerjem v višini 1,5 milijona DEM. Nova naložba, ki bo končana v prvi polovici leta, bo omogočila tudi širitev programa izdelave otroških nogavic ter visokokakvostnih ženskih in moških nogavic. Vse skupaj pa povezujejo z večjo donosnostjo posameznih programov, tudi z uvajanjem ISO standardov, in s tem uveljavljajo poslovno znamko tako v tujini kot doma, kjer so zahteve po kakovosti, deze-nu, rokih in cenah vse večje.
T. Tavčar
iO
Trgovina PENTLJA,
Titov trg 7, Žalec
(za avtobusno postajo)
*	metrsko blago od 500 do 2000 sit 4= gumbi, zadrge...
*	spomladanski termo bluzoni po 3.900 sit (

OPTIKA Simona
Šempeter 13 a, telefon: 063 701-547
Po ugodnih cenah:
*	velika izbira uvoženih in domačih okvirjev
*	sončnih očal ray ban in winchester
*	povečevalnih stekel
*	tekočin za leče
HITRA IN KAKOVOSTNA IZDELAVA VSEH VRST OČAL.
PRALNE STROJE IN ŠTEDILNIKE Gorenje
popravljamo hitro in kakovostno. Toni Kitek, Kasaze 107/g, telefon: 063/708-256
GEOLOŠKE PREGLEDE TAL ZA GRADNJE in zemeljska dela - tudi za že izvedene »ČRNE GRADNJE« - izvaja pooblaščeni geolog. Naročila na telefon: 063/21-419, zjutraj ali zvečer.
Trgovina
" «£>•/ "
Žalec, Kardeljeva 12
(II. etaža SKB banke, nasproti tržnice)
Izposoja:
*	POROČNIH OBLEK
*	MATURANTSKIH OBLEK
*	OBLEK ZA OBHAJILO IN BIRMO
Odprto: od 8. do 12. ure, od 15. do 18. ure, v soboto do 12.
Se priporočamo
ure.
Program lastninskega preoblikovanja družbenega podjetja Pohištvena industrija GARANT p.o. Polzela.
je na podlagi 19. člena zakona o lastninskem preoblikovanju (Uradni list RS, št. 55/52, 7/93 in 31/93) odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo številka 79/93 - DD z dne 31. 1. 1994.
Pravna oblika organiziranosti: Pohištvena industrija GARANT p.o. Polzela je družbeno podjetje s 100%-nim družbenim kapitalom.
Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovanega podjetja:
-	odškodninski sklad - 10%
-	pokojninski sklad - 10%
-	sklad RS za razvoj - 20%
-	upravičenci z naslova interne razdelitve - 20%
-	upravičenci z _ notranjega odkupa - 40%
Predvideni način oziroma kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja:

Salon VITA
Žalec, Jurčičeva 11, telefon: 712-742, od 16. do 19. ure
odstranjevanje maščobe in celulita odstranjevanje aken z laserjem in odličnim bio losionom
nega obraza z laserjem, ki zadrži lep videz obraza eno leto klasična nega obraza pedikura
«s
nji odkup. Delnice, pridobljene iz interne razdelitve, so navadne, glasijo na ime ter so neprenosljive dve leti po pridobitvi, razen z dedovanjem.
NOTRANJI ODKUP:
Pohištvena industrija GARANT p.o. Polzela poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence podjetja, da v 30 dneh po objavi oglasa v Uradnem listu in razpisu v Delu ter na oglasni deski v podjetju vpišejo in vplačajo delnice s 50%-nim popustom. Udeleženci se s pisno izjavo odločijo, da pristopijo k programu notranjega odkupa. Ko vplačajo kupnino za prvi paket delnic, postanejo udeleženci programa notranjega odkupa. Delnice oziroma za-časnice se bodo vplačevale v zameno za presežne certifikate.
Vse delnice so navadne,
-	prenos 10% navadnih delnic imenske, dajejo pravico do
na odškodninski sklad	upravljanja, skladno s pravih
-	prenos 10% navadnih delnic programa notranjega odkupa,
na pokojninski sklad	so neprenosljive, dokler traja
-	prenos 20% navadnih delnic program notranjega odkupa,
na Sklad RS za razvoj	in prenosljive v okviru progra-
-	interna razdelitev delnic do ma notranjega odkupa med 20% družbenega kapitala udeleženci programa. Preno-
notranji odkup delnic do sljivost delnic v okviru notranjega odkupa je omejena z zahtevo, da ostaja najmanj 1/3 zaposlenih med upravičenci programa.
Delnice iz interne razdelitve in delnice iz programa notra-Pohištvena industrija GA- njega odkupa bodo upravičen-RANT p.o. Polzela poziva vse cj lahko vpisovali in vplačeva-zaposlene, nekdanje zaposlene u vsak delovni dan od 8.00 do in upokojence Pohištvene in- 14.00 ure na blagajni podjetja, dustrije GARANT Polzela, da	-
v 30-dnevnem roku po objavi Dodatne informacije v zvezi tega oglasa v Uradnem listu in s programom m pogoji vpisa poziva v Delu ter na oglasni ter vplačUa ro ma \mljo pri g.
deski v podjetju vpišejo delni- ^'lž^t^^fak de-ce v zameno za lastniške certi- 063 721-122, mt. zo4, vsaK ae fikate. Upravičenec, ki zamudi lovm dan med 8.00 m 10.
30-dnevni rok za predložitev
40% družbenega kapitala
INTERNA RAZDELITEV:
uro.
lastniškega certifikata, ne more sodelovati pri interni razdelitvi delnic podjetja.
Podjetje bo izdalo začasnice, ki jih bo nadomestilo z delni-
Torej, vabimo vse upravičence, zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja Garant Polzela, da se po 7. marcu 1994 čimprej zglasijo
cami po vpisu podjetja v sodni na blagajni podjetja, kjer bodo register.	lahko vpisali lastniški certifi-
Ce bo vpisanih in vplačanih kat v lastninsko nakaznico, ki več kot 20% vseh delnic, bo jo prejmejo v podjetju. S seboj presežek certifikatov propor- prinesite lastninski certifikat cionalno uporabljen za notra- in osebno izkaznico.
Inntal iz Petrovč je lani izdelal sto šestdeset montažnih hiš. V Sloveniji sta bili prodani samo dve, vse druge so izvozili v Nemčijo. V kratkem pa nameravajo vstopiti tudi na ruski in albanski trg. Tako naj bi v Albaniji po besedah direktorja Milana Lukiča v prvi fazi zgradili nekaj stanovanjskih objektov, v drugi fazi pa obrat za proizvodnjo montažnih hiš. Pri vseh teh načrtih računajo na pomoč ameriških partnerjev, o čemer so se pogovarjali ob obisku ameriškega veleposlanika Alana Wendta v Petrovčah v začetku tega meseca.
Takrat še ameriški ambasador v Sloveniji je v Petrovče prišel skupaj z drugim konzulom Davidom W. Ballom. Obisk je bil protokolarne narave, in sicer na pobudo SKB banke-nepremičnine, leasing, ki je solastnik Inntala. Konkretnih dogovorov niso sklenili, si je pa Alan Wendt natančno ogledal proizvodnjo montažnih hiš. Povedal je, da sta Slovenija in ZDA pred podpisom nekaterih temeljnih dokumentov, ki bodo omogočili večje gospodarsko sodelovanje med državama. V žalski občini je bil tokrat pvič, kar je videl, pa je nanj naredilo vtis.	^
Prireditev z mednarodno udeležbo lokostrelcev
Braslovče, točneje: okolica tamkajšnjega jezera je bila v soboto, 12. februarja, prizorišče mednarodnega tekmovanja lokostrelcev za CAMO pokal Braslovč. Še ne leto dni star Lokostrelski klub Polzela, ki po rezultatih sodi v sam vrh lokostrelskega športa v Sloveniji, je organiziral in izpeljal prireditev - tekmovanje, kakršnega doslej v Sloveniji še ni bilo. Za nameček pa so njihovi lokostrelci v doslej najmočnejši konkurenci - vsaj glede števila udeležencev zasedli najvidnejša mesta in tudi osvojili prehodni CAMO pokal Braslovč.
Čeprav neprijazna in sorazmerno hladna februarska sobota je privabila v Braslovče lokostrelce iz vseh slovenskih klubov, nekaj tekmovalcev pa je bilo tudi iz sosednje Hrvaške in Italije. Kar 87 lokostrelcev vseh starostnih kategorij in stilov se je podalo na lov za najboljšim rezultatom. Že drugič doslej pa so bile njihove mete kopije živali v naravni velikosti, kar daje tekmovanju poseben čar.
Zgodovina
lokostrelstva v Sloveniji
Čez dve leti bo minilo trideset let, kar se je skupina zanesenjakov odločila vnesti v naš prostor lokostrelski šport. Njihovi napori so bili usmerjeni v popularizacijo lokostrelstva kot sodobnega športa in v lov z lokom in puščico. Ustanavljali so se lokostrelski klubi, nastala je lokostrelska zveza in sekcija za legalizacijo lova z lokom in puščico. Slednja se je zaradi naglega naraščanja
lokostrelskega športa v Sloveniji odvojila in postala legalna registrirana organizacija Društvo ljubiteljev lova z lokom (DLLL). To društvo pa je sedaj tudi nosilec tekmovanj za CAMO pokal, ki zajema deset tekem, od tega devet v Sloveniji in eno na Hrvašekem.
CAMO pokal - kaj je to?
Tekmovanje za CAMO pokal poteka na tridiimenzionalnih tarčah ameriškega proizvajal-
ca MC Kenzie. Progo sestavlja 42 tarč - živali v naravni velikosti, ki so od strelnega mesta oddaljene od 15-45 metrov. Tekmovalec na vsako tarčo ustreli po eno puščico s posebnega stojišča, označenega s količkom. Tekmuje se v skupini, ki jo določi organizator. Strelec ima za strel dve minuti časa. V tem času oceni razdaljo do tarče - živali in temu primemo naravna merilne inštrumente. Po izstreljenih puščicah vseh tekmovalcev v skupini, ki šteje 3, 4 lokostrelce,
gredo vsi k tarči, naredijo zapisnik v dvojniku in vpišejo rezultate. Zadetek v notranji krog vitalnega območja živali prinaša 10 točk, zadetek v zunanji krog vitalnega območja pa osem. Za končni rezultat se upoštevajo samo zadetki v področji (10 in 8), ki se potem pomnožijo s faktorjem za stil streljanja. Najvišji je pri in-stiktivnem streljanju, kjer je z lokom brez merilnih naprav tudi najteže zadeti, enak faktor pa imata prosti in lovski stil, kjer so merilne naprave že
točno predpisane. Najnižji faktor pa je pri coumpaund stilu, saj so ti loki tud najbolj precizni in tako tudi omogočajo nmajboljše rezultate...
Tekma nad tekmami
Od mete do mete, od stojišča do stojišča so se v čudovitem okolju Braslovškega jezera, ob rahlem naletavanju snega, kar je dajalo WV. še poseben čar, pomikale skupine tekmovalcev. Vsak od njih je želel čim-bolje zadeti. Enim je uspevalo, drugim ne, kljub temu pa so
bili vsi zadovoljni, saj so preživljali res lepe in zanimive ure. Tudi za gledalce je bilo tekmovanje paša za oči. Mnogi so z velikim zanimanjem ogledovali lokostrelce, njihove loke, obleke in opremo. Kar nekaj je bilo med njimi takšnih, ki so močno spominjali na junake iz knjige in filmov o Robinu HOODU. Kar štiri ure trajajoča tekma, na kateri je bilo potrebno prehoditi kar nekaj kilometrov, je, tekmovalce zlakotila, tako da so bili nadvse veseli okusnega srja-kovega golaža, ki so ga za pripravili v braslovškem lovskem domu, kjer je potekala tudi zaključna slovesnost z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov, nagrad, spominskih plaket in medalj.
Pokal ostal doma
Sicer velika dvorana Lovskega doma, ki je rezultat velikega prizadevanja članov LD Braslovče, je bila ta dan skorajda premajhna, je pa omogočala dobro počuetje vsem prisotnim. Še posebno zadovoljni pa so bili tisti, ki so si nadejali, dobrih uvrstitev. Z upoštevanjem vseh stilov in faktorjev je računalnik izračunal in presodil prvo mesto in osvojitev prehodnega CAMO pokala Braslovč Borutu Žabkarju, članu Lokostrelskega kluba Polzela, drugo mesto je osvojil lokostrelec Jože Ravnjak iz Raven na Koroškem, ki je CAMO pokal Brasolovč osvojil lansko leto, tretje mesto s točko zaostanka pa je pripadlo Mladenu Melanšku, prav tako iz LK Polzela. Ekipni uspeh za savinjske lokostrelce pa je dopolnil še Štefan Ošep, ki je bil
peti v točkovanju za CAMO pokal, sicer pa najboljši strelec v compound stilu z doseženimi 336 točkami in nobenim zgrešenim strelom. V tej kategoriji in stilu je s točko manj bil tretji Mladen Melanšek. Pri lovskem stilu je drugo mesto zasedel sicer zmagovalec CAMO pokala Borut Žabkar, pri veteranih je bil drugi Roman Zupanc, istem stilu je bil v kategoriji mladincev drugi tudi Jože Kočevar. Drugi je bil tudi Tadej Romih, in sicer v compound stilu. Najmlajši tekmovalec, star sedem let, pa je bil Aleksander Ošep, ki je zasedel 82. mesto v CAMO pokalu in
tretje v svoji kategoriji. Vsi ti tekmovalci so iz LK Polzela.
Za konec pa še nekaj besed glavnega organizatorja in predsednika Lokostrelskega kluba Polzela Franca Romiha. »Vesel sem, da se je vse tako dobro izteklo. Naš trud ni bil zaman, saj mislim, da je bila to resnično lepa tekma, ki bo vsem tekmovalcem ostala v lepem spominu. Ob tem pa bi se rad zahvalil vsem sponozor-jem, domačinom, lovcem in drugim, ki so nam kakorkoli pomagali in s tem omogočili izpeljavo te športne prireditev.«
Darko Naraglav
la večje uspehe na kmetiji		
Kmetijska svetovalna služba organizira v marcu kar pet predavanj, ki bodo v stavbi Hmezada HKS KZ Savinjska dolina (v balkonski sejni sobi) v Žalcu, vsa ob 9. uri, in po naslednjem razporedu:		
MAREC		
2. 3. 94	Setev strniščnih dosevkov	Tatjana Pevec, dipl. ing. kmet. Ida Tepej, dipl. ing. agr.
9. 3. 94	Zdrava prehrana	ga. Jožica Štruk
16. 3. 94	Reja krav dojilj	mag. Ivan Kuder
23. 3. 94	Obnova travne ruše in uporaba herbicidov pri obnovi in oskrbi travnikov (uporaba sejalnic za dosejavanje)	Tatjana Pevec, dipl. ing. kmet. Andrej Simončič, dipl. ing. kmet.
30. 3. 94	Bolezni in zdravstveno varstvo konj	Edi Staroveški, dr. vet. med.
		
19. marca na Jožefov sejem
Sejmi so sestavina naše kulturne dediščine, ki se je ohranila vse v današnji čas in predstavljajo posebno obliko ljudske trgovine. Tudi na Jožefovem sejmu v Petrovčah so strojnice polne kmečkih dobrot in izdelkov rokodelcev, kolarjev, lončar-
jev, svečarjev, kovačev in drugih obrtnikov, kar prinaša ugodne nakupe, veselje, nova poznanstva in prijateljstva.
Sv. Jožef je namreč zaščitnik rokodelcev in prav gotovo najbolj priljubljen svetnik na Slovenskem. Z njim
so povezane razne šege in navade. Je tudi ravno pravšnji za čas pred spomladanskimi deli, saj omogoča nakup novih strojev, orodij, semen in drugih izdelkov, hkrati pa tudi prodajo domačih pridelkov in dobrot iz kmečkih kuhinj.
' Na njem boste lahko prodajali sami, lahko pa boste prodajo zaupali trgovcem KZ Petrovče v komisijsko prodajo. Potekala bo tudi licitacija kmetijskih strojev, aktivi kmečkih žena pa bodo pripravili kmečko tržnico z razstavo in prodajo raznovrstnih domačih dobrot: peciva, potic, rezancev, kruhov, salam, klobas...
Glede na to, na ta dan go-duje veliko ljudi in se zato zabava, bo v okviru Jožefovega sejma v dvorani tudi veselica s pestrim zabavnim programom.
S IZTOK ŠULER
BRASLOVČE 16
SERVIS za popravilo:
- TV aparatov - videorekorderjev
- avtomobilskih in radijskih sprejemnikov - glasbenih centrov - glasbenih komponent
Popravljeno hitro in kvalitetno, rezervni deli zagotovljeni.'
Delovni čas vsak dan od 9. do 16. ure, tel. 063/776-887 od 17. ure naprej.

NOVA RESTAVRACIJA V ŽALCU
MACJCLA
LOKAL NAD LOKALI!
Telefonlfax:063713 285	___/
Turizem smo ljudje
Turistična zveza Slovenije, Celjska turistična zveza in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, so v torek v novi restavraciji Marjola v Žalcu pripravili tiskovno
konferenco, na kateri so predstavili najnovejšo strategijo razvoja turizma v Sloveniji. Gost tiskovne konference je bil predsednik TZ Slovenije Marjan Rožič, ki je med drugim dejal, da vlada premalo podpira razvoj turizma v Sloveniji, ki bi naj
v letošnjem letu prinesel milijardo dolarjev dohodka. Marjan Rožič je še povedal, da je restavracija Marjola primer, kako se lahko uspešno razvija turizem tudi v manjših krajih.
J. K.
Kaplja vas Prebold tel. 723-268
Vas vabi na hišne specialitete in priznana vina vsak dan od 13. do 22. ure.
V ponedeljkih Vabljene zaključene skupine, zaprto.	gostišče lahko sprejme do 70 gostov.
Gostišče Plevčak
Latkova vas, tel.: 701-030
V marcu se pridružujemo čestitkam za
dan žena in materinski dan
in vas hkrati vabimo na obisk, saj bomo poskrbeli za prijetno razpoloženje.
Rezervacije po telefonu: 701-030
Se priporočamo
Izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za:
•	osebna vozila
•	lažja tovorna vozila
•	traktorje
VLADIMIR MARN,
Vransko 18, telefon: 725-1
DEŽNIKARSTVO
Vlado 63320
tel.: 063/771-175
obvešča cenjene stranke, da od 1. januarja 1994 sprejema v popravilo pokvarjene dežnike in senčnike v TRGOVINI in BISTROJU »RR« ŽALEC. Se priporoča vaš dežnikar.
Griže in Liboje skupaj
Nove telefonske številke:
V soboto, 19. februarja, sta se na sedežu krajevne skupnosti Liboje že drugič v tem mesecu sestali vodstvi krajevnih skupnosti Griže in Liboje. Obravnavali so samo eno točko - lokalno samoupravo. Na razgovoru so obravnavali projekt organiziranja skupne občine, ki ga je sestavila posebna komisija iz predstavnikov obeh krajevnih skupnosti. Iz projekta je razvidno, da že sedaj krajevni skupnosti sodelujeta na mnogih področjih. To se odraža predvsem v skupnem naselju Zabukovica, skupni osnovni šoli, skupnem župnijskem uradu, skupnem pokopališču, močni komunalni povezanosti, povezanosti na področju kulturnega in političnega življenja in ne nazadnje skupni tradiciji rudarstva.
Izhajajoč iz zakonske opredelitve, naj bodoče občine ne bi sekale mej sedanjih krajevnih skupnosti, še posebno ne katastrskih občin, vodstvi predlagata prebivalcem krajevnih skupnosti, da se odločijo za skupno referendumsko območje. Tako bi bila v skupni občini naslednja naselja: Bmica, Griže, Kasaze, Liboje, Migojnice, Pongrac in Zabukovica. Celotno območje občine bi se zaradi zgodovinske pogojenosti delilo na krajevni skupnosti Liboje s 1591 prebivalci in Griže z 2692 prebivalci. Iz tega bi izhajalo tudi število članov občinskega sveta, in sicer iz Liboj 5 in iz Griž 8.
Poleg občinskega sveta bo bodoča občina volila tudi
župana, ki funkcije ne bo opravljal	profesionalno.
Verjetno pa bo potrebno razmisliti o občinskem tajniku, ki bo to nalogo opravljal profesionalno in bo skrbel za normalno vsakodnevno funkcioniranje javnih zadev.
Predno se bodo občani odločali o oblikovanju nove občine, pa je potrebno nekaj več besed o nalogah te občine. V osnovi bodo naloge samo na področju lokalnih javnih zadev. Izločena je celotna funkcija državne uprave, ki ostane na svojem sedanjem sedežu v Žalcu in jih bo v večini prevzela država Slovenija preko svojih ministrstev. Kaj pa potem sploh še ostane bodočim občinam? To je vprašanje, ki ga je v tem trenutku težko podrobno definirati. Najbolj poenostavljeno: to so naloge, ki jih že sedaj opravljajo večje krajevne skupnosti, in naloge, ki jih sedaj opravljajo razni javni zavodi, organizirani v občinskem središču. Velikokrat ie bila v preteklosti postavljena dilema, ali je res najbolje, da se vse organizira v sedanjem občinskem središču. Nova zakonodaja na področju lokalne samouprave pa omogoča neposreden vpliv na tovrstno odločanje.
Po podatkih iz sredstev javnega obveščanja in iz sosednjih krajevnih skupnosti se bo na območju sedanje občine Žalec ustanovilo večje število manjših občin. Pri delitveni bilanci bo potrebno upoštevati dejstvo, da bi občina Griže in Liboje zajela 10,7% prebivalstva in 14,5% območja sedanje občine in
s tem tudi okrog 10% sedanjih sredstev, namenjenih za lokalne javne potrebe. To pa je, v primerjavi z bodočimi organiziranimi občinami v Sloveniji, povprečna velikost in povprečna gospodarska moč občine. Iz samega projekta je tudi razvidno, da je na tem območju organiziranih 41 družbenih in zasebnih podjetij, 5 samostojnih podjetnikov posameznikov, 80 samostojnih obrtnikov in 1581 zaposlenih. Če k temu dodamo še 687 učencev, 1365 gospodinjstev in 37 zaščitenih kmetij, ugotovimo, da je kljub trenutno slabi gospodarski situaciji to področje bogato in sposobno skrbeti za nadaljnji razvoj.
Vodstvi krajevnih skupnosti sta tudi ugotovili, da projekt bodoče skupne občine temelji na podrobni analizi obstoječega stanja in ga predlagata v obravnavo na zbore občanov, poleg tega pa si je projekt mogoče ogledati na sedežih krajevnih skupnosti. Pri odločanju o tem, ali svoja občina ali ne, se je potrebno zavedati dejstva, da včasih prevladuje vrednota imeti svojo občino in o vseh problemih sam odločati, kot pa pustiti da kdo od zunaj določa način življenja.
Prostor Savinjske doline se bo tako upravno-lokalno razdelil. Naj ta delitev ne pomeni postavljanja novih mej, temveč nove vrednote. Zato je potrebno že sedaj razmišljati o stvareh, ki jih bo treba tudi v bodoče opravljati za celotno območje sedanje občine Žalec. Na sestanku je prevladalo mnenje, da je smiselno organizirati občino le pod pogojem, da se vse novonastale občine v Savinjski dolini povežejo v enotno pokrajino. Takšno odločitev pa morajo podpreti tudi občani iz drugih območij sedanje občine.
Obdobje, ki je pred nami, je izrednega pomena za nadaljnji razvoj nekaj naslednjih desetletij. Zato vabimo vse občane, da se udeležijo zborov volilcev in glasovanj na referendumu in s tem izrazijo svojo voljo in svoj pogled na bodoči razvoj kraja.
M. K.
Novo vodstvo žalskih gasilcev
Prejšnji teden je bil v žalskem gasilskem domu 113. občni zbor gasilskega društva Žalec, na katerem so med drugim izbrali tudi novo vodstvo. Zaradi smrti dosedanjega predsednika so izpeljali nadomestne volitve, na katerih so za predsednika izbrali Franca Naraksa. Ta je poudaril, da je ena najpomembnejših nalog društva v tem letu pridobiti čim več mladih gasilcev, radi pa bi spet ustanovili člansko enoto žena.
Za štirideset let dela v gasilskem društvu so priznanja dobili: Ivanka Strnad, Alojz Vidmajer, Mirko Naraks, Jože Marinko, Zvonko Čepin, Rihard Kopušar, Martin Cilenšek in Franc Naraks.
K.R.
SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACUE
Dani PIKU Šempeter 79, tel.: 063/701-250
Popravilo pralnih strojev, el. štedilnikov,
termoakumulacijskih peči, bojlerjev...
ŽALEC
FERRALIT
Cesta žalskega tabora 10,
N. C. 715-118
HMEZAD
POSLOVNI SISTEM d.o.o.
C. žalskega tabora 1
N. C. 715-211
HMEZAD
EXPORT-IMPORT,
Vrečarjeva 14 N. C. 715-230 TELEFAX: 715026 TELEFAX: 715042 -tajništvo	715-830
-	INŽENIRING d.o.o. Lj., N. C.
Vrečarjeva 14	715-230
-vodja komerciale 715-073 TELEFAX: 715194
-	TRADE d.o.o.
Vrečarjeva 14 N. C. 715-230 TELEFAX: 715026 -direktor	715-144
HOTEL ŽALEC,
Titov trg 3 N. C. 715-210 HMEZAD AGRINA P. O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE Celjska c. 7 N. C. 715-311
-	AGRINA MEG A
N. C. 715-431
-	AGRINA TRGOVINA
N. C. 715-311
-	BLAGOVNICA AGRINA
N. C. 715-311 HMEZAD BANKA d.d.
ŽALEC
Hmeljarska ulica 3
N. C. 715-602 HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA SAVINJSKA DOLINA ŽALEC,
Cesta žalskega tabora 1
N. C. 715-211 HMEZAD RAČUNALNIŠKI CENTER
ŽALEC, Hmeljarska 7
N. C.715-825 HMEZAD INŽENIRING -DO,
Aškerčeva 4 N. C. 715-737 HMEZAD KMETIJSTVO -DO
Vrečarjeva 3 N. C. 715-823 HMEZAD KMETIJSTVO P. O.
Vrečarjeva 8 N. C. 715-823 HMEZAD	TOVARNA
KRMIL
Družbeno podjetje, Vrečarjeva 3 N. C. 715-116 HMEZAD KZ SAVINJSKA DOLINA,
Cesta žalskega tabora 1 -DSSS	N. C. 715-211
HMEZAD	STROJNA
ŽALEC
proizvodnja kmetijskih strojev in opreme d.o.o.,
Cesta ob železnici 1
N. C. 715-821 HMEZAD TRGOVSKO PODJETJE ŽANA,
PE VELEBLAGOVNICA ŽANA
Titov trg 2	N. C. 715-114
INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO,
Cesta žalskega tabora 2
Izvršni svet je sprejel sklep o novi povprečni gradbeni ceni za kvadratni meter stanovanjske površine. Ta je znašala na zadnji dan lanskega leta brez upoštevanja stroškov komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča na območju žalske občine 76.832,00 tolarjev. Ker v lanskem letu ni bilo zgrajeno nobeno stanovanje, je upravni organ to ceno izračunal na podlagi revalorizacije povprečne gradbene cene z dne 31. 12. 92.
Na isti seji je izvršni svet povišal tudi letna povračila za uporabo cest, ki jih plaču- « jejo lastniki traktorjev in njihovih priklopnih vozil ob registraciji. To znaša za traktorje do 30 kw moči
JUTEKS,
KEMIJSKO TEKSTILNO
PODJETJE
Hmeljarska ulica 1
N. C.715-310 -JUTEKS LOŽNICA
N. C. 715-430
KIING
KOMPLEKSNI INOVACD-SKI INŽENIRING d.o.o. LJUBLJANA
Predstavništvo	NOVO
CELJE ■»
Novo Celje 4 N. C. 715-311 KOMERCIALNA BANKA TRIGLAV D.D.
Poslovna enota Žalec,
Titov trg 6	712-142
-AGENCIJA ŽALEC
712-198
KOMUNALNO PODJETJE P.O. ŽALEC
Ulica Nade Cilenšek 5
N. C. 715-225 TELEFAX: 715049
LJUBLJANSKA BANKA
Splošna banka Celje d.d.
-	EKSPOZITURA ŽALEC, Kardeljeva 22 N. C. 715-227 NIVO,
Podjetje za urejanje voda Celje
OBRAT PROIZVODNJA
-	TOZD GRADBENEGA MATERIALA VRBJE
N. C. 715-433
-	SEPARACIJ A VRBJE
715-433
POŠTA, TELEGRAF, TELEFON
-	telefonska govorilnica
ob delavnikih od 7.30 do 18., ob sobotah od 8.-12. ure
715-000
SAVINJSKI MAGAZIN
Šlandrov trg 35N. C. 715-733 SAVINJSKI MAGAZIN TRADE, d.o.o.,
Šlandrov trg 35N. C. 715-733
2.500 tolarjev, nad 81 kw pa 5.600 tolarjev. Za vsako tono nosilnosti traktorske priko-
Zdravstveni	dom
Žalec	
Nova številka	telefona:
715-731.	
Veterinarska
postaja
Žalec
Mobitel: 24 ur na dan: 0609/616-786
SKB BANKA d.d. POSLOVNA	ENOTA
CELJE,
-	EKSPOZITURA ŽALEC, Kardeljeva 12 N. C. 715-112 SKUPŠČINA OBČINE Ulica savinjske čete 5
N. C. 715-313 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA,
-	PODRUŽNICA ŽALEC, Šlandrov trg 22 n. c. 715-512 ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC
in ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE ŽALEC,
Aškerčeva 9/a	715-517
TELEFAX: 715517 715-123
Bogatejši za
sodobno
avtocisterno
V	srcih vinskogorskih gasilcev je že dalj časa tlela tiha želja po nakupu velike, sodobno urejene, avtoci-steme.
V	poletju lanskega leta se je ta želja preobrnila v veliko potrebo, saj je polovica kraja ostala brez vode. Ustrežljivi člani društva so pomanjkanje težko nadomeščali s prevozi s staro avtocisterno, saj je nekoliko počasnejša.
Zagrizli so v nabiranje sredstev za novo. Na pomoč so jim priskočili krajani - 24 botrov se je zelo izkazalo, skoraj vsak domačin je pridal kakšnega tisočaka. Potrebo sta uvideli tudi občina Žalec in KS Vinska Gora, ki sta se tudi izkazali. Člani društva se dobrotnikom iskreno zahvaljujejo. A. D.
lice pa bo poslej treba plačati 2.500 tolarjev. Člani izvršnega sveta so še ugotovili, da bi bilo verjetno bolj kot zviševanje nadomestila za uporabo cest smotrno zagotoviti, da bi vsi lastniki traktorjev res evidentirali svoja vozila in plačali to nadomestilo.
K. R.
Kinološko društvo Šempeter
vabi ljubitelje psov vseh pasem na spomladansko šolanje psov, ki se bo začelo 1. 3. 1994 ob 16. uri na vadbišču pri jami Pekel.
Vse informacije lahko dobite na tel. 701-214

Računalniška učilnica je v središču Žalca, Aškerčeva 4 a.
Predavatelji so strokovno tehnično usposobljeni.
Učilnica je opremljena z IBM 486 računalniki, z multimedio in stensko tablo.
Čas, zahtevnost in program izobraževanja prilagodimo zaključenim skupinam.
Ob zaključku izobraževanja izdamo potrdilo o usposobljenosti.
NUDIMO ENODNEVNA IN TEDENSKA IZOBRAŽEVANJA ZA:
•	osnove računalništva
•	osnove DOS
•	osnove WINDOWS
•	urejevalnike besedil - WORD, WORDSTAR
•	preglednice - QUATRO PRO in EXCEL
•	osnove NOVELL
•	usposabljanje nadzornikov za delo z mrežo NOVELL
•	po dogovoru tudi možnost izobraževanja na ostalih področjih
•	nudimo tudi možnost izobraževanja pri stranki
•	nudimo tudi vso strokovno literaturo, ter programska orodja
MICROSOFT in BORLAND (programske pakete in nadgradnjo)
Cena tedenskega tečaja, ki traja 20 šolskih ur, je 265 DEM v tolarski protivrednosti, cena dnevnega tečaja, ki traja 5 šolskih ur, pa je 75 DEM. V ceno tečaja so vključeni še sokovi med odmori.
Cenjene stranke obveščamo tudi, da nudimo ugodno prodajo IBM računalnikov in NEC tiskalnikov na čeke.
N. C. 715-214
m
modna konfekcija PREBOLD
VABI K SODELOVANJU V NAŠ KOLEKTIV SODELAVKE ZA OPRAVLJANJE DEL
KONFEKCIONAR - ŠIVILJA.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje:
-	IV. stopnja strokovne Izobrazbe (konfekcionar oz. poklicna šola za šivilje)
-	eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom in polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 8 dneh po objavi na naslov: MIK - modna kontekcija PREBOLD.
Kandidatke bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končani izbiri.
Sklepi o povišanju cen
Pred kratkim smo se na povabilo prostovoljnega gasilskega društva Šešče udeležili njegovega občnega zbora, ki je letos prvič potekal v dvorani novo zgrajenega gasilskega doma, ki je neke vrste simbol njihove uspešnosti minulega desetletnega obdobja. Lepo in prijetno opremljeno dvorano pa sedaj krasi tudi velika stenska slikarija domačina, gasilca in likovnika Dušana Dobrilo-viča, ki je svojemu društvu, gasilcem in kraju dal svojstveno in simbolno slikarijo — fresko, ki bo nedvomno še desetletja spominjala na
Od svinčnika do fresk
Slikarstvo le kot konjiček
»zlato« obdobje Šeškega gasilstva. Brez pretiravanja lahko ob tem tudi dodamo, da 25 pokalov, ki so jih osvojili samo v lanskem letu, to tudifpotrjuje. Sicer pa se vrnimo k Dušanu Do-briloviču in njegovemu umetniškemu ustvarjanju.
ustvarjal svoje prve risbe. Vse to se je stopnjevalo v šoli, ilustriral sem tudi kakšen bilten, zlasti pri rtrebnldskih iamariih. Tam
Dušan črpa ideje za svoje slikarije iz narave, iz svoje okolice. Še najraje pa ima, čemu poveste svojo željo in potrudi se, da jo izpolni. Potrebno je poudariti, da je Dušan oredvsem realist in
V vseh letih likovnega ustvarjanja je Dušan naredil okrog tristo oljnih slik, akvarelov, grafik in drugih risb pa še več.
»Naredil sem tudi preko trideset stenskih slikarij,
Dušana poznam že mnogo let. O njem sem pred kakšnimi petnajstimi leti že pisal. Njegovo življenje se v tem času ni kaj bistveno spremenilo, razen, če izvzamemo, da se je med tem poročil in postal oče dveh sinov. Ostal je skromen, likovno ustvarjanje pa mu še vedno pomeni le konjička, čeprav bi mu, glede na njegove sposobnosti, lahko kaj več.
»Moja prva igrača in verjetno tudi najljubša je bil tintni svinčnik. Mama je delala v tekstilni tovarni in domov je včasih prinesla tako imenovani krep papir, v katerega so bile zavite »špule«. Z veliko vnemo sem risaril po njem in
sem naredil tudi nekaj oljnih slik z motivi iz jamskega sveta. Lotil sem se upodabljanja na platnu. Poseben izziv pa so bile slikarije na zunanjih in notranjih stenah stanovanjskih hiš v okolici...«
v njegovem likovnem opusu skorajda ne zasledimo abstraktnih del, čeravno mu tudi ta zvrst ni tuja. Pri ustvarjanju ga vodi predvsem želja, da je to, kar naredi, razumljivo preprostemu človeku.
v zadnjem obdobju pa me privlači tudi restavratorstvo. Kar nekaj kipov in fresk sem že obnovil...,« pravi Dušan. Mi pa povejmo, da se je v slovenski knjižni prostor zapisal tudi

mil knjigo pravljic avtorice Lidije Artelj. Vsekakor pa je Dušan tudi zelo nadarjen karikaturist, vendar to počne le redko, saj pravi, da ne želi nikogar prizadeti.
In kaj pravi Dušan na svojo fresko v gasilskem domu? »Osnutek za to slikarijo sem naredil s pomočjo gasilcev. Samo delo je trajalo en teden, že prej pa je bila narejena podlaga, ki je bistvenega pomena za obstojnost freske. Slikarija v izmeri 4x2 metra predstavlja na levi gasilca v pozi za gašenje in je posnetek motiva iz našega praporja, na desni je Sv. Florjan - zaščitnik gasilcev, na sredini pa je del vasi z zadružnim in novim gasilskim domom. Pod sliko pa je še napis V službi ljudstva - na pomoč, kar je tudi naš gasilski pozdrav. ..«
Tako Dušan Dobrilovič, likovnik iz Šešč, ki bi lahko svojo nadarjenost morda bolje izkoristil, če bi imel možnosti. Tako pa mu vse ta pomeni predvsem konjička in ljubezen do likovnega ustvarjanja, pri čemer se sprosti in nabira moči za vsakdanje življenje.
Darko Naraglav
Na obisku pri begunskih družinah
Iz bosanskega pekla rešili le gola življenja
Lepa zelena Bosna, dežela gozdov, čistih rek in vsakovrstnih kontrastov, v kateri so še do nedavnega živeli v slogi in spoštovanju Hrvatje, Srbi in Muslimani, je sedaj že dve leti prizorišče najbolj krvave, najbolj umazane in nečloveške vojne, ki »proizvaja« brezštevilno armado invalidov, sirot brez staršev, vdov in vdovcev... in vedno več beguncev, ki iz tega pekla rešujejo svoja gola življenja. Več stotisoč pa jih je v tem brezumju za vedno zatisnilo oči. Tej številki žal ni videti konca, čeravno bo morda mednarodna skupnost po tragediji v Sarajevu, kjer je življenje izgubilo 68 oseb, končno le naredila odločnejše korake za ustavitev te morije. To pa so tudi pobožne želje številnih beguncev širom po svetu, saj bi se po ureditvi razmer radi vrnili domov, pa čeprav v porušene in požgane ter oropane domove.
zlič niso pri tem nobene izjeme, čeravno se v naši občini dobro počutijo, vendar dom je le dom. Še ptički se radi vračajo v svoje gnezdo.
Za rešitev ves privarčevani denar
Življenjske zgodbe omenjenih družin so si zelo podobne. Očetje so že več let služili kruh zase in za svoje družine v Sloveniji. Ko je Bosno zajela vojna vihra in so bila ogrožena življenja njihovih družin, so jih poskušali čimprej iztrgati iz tega pekla. Vsem je to uspelo, a pred tem so morali prestati mnogo gorja in grozodejstev, zaradi katerih je morda za vedno izginil nasmeh na njihovih obrazih. Pot do Slovenije je bila dolga, marsikomu, tako tudi Brkiču, pa je za rešitev žene in otrok šel ves privarčevani denar, saj je vsakršno uslugo moral plačati.
Družina Brkič, Ismet in Samka, živita sedaj s svojimi tremi otroki v hiši blizu nadvoza pri Žalcu, sku-
paj z družino Zukič, s katero so si v sorodu, lastniku pa plačujeta 300 DEM najemnine ter strošek vode in elektrike. Tako Brkič kot Zukič sta zaposlena pri celjskem NFVO-ju,
tako da nekako zmoreta ta strošek, čeprav ni lahko s preostankom denarja zadovoljevati potrebe dokaj številne družine. K sreči imajo status beguncev in so deležni pomoči občinskega RK, ki jim pomaga s hrano in oblačili, tako da se nekako prebijajo iz meseca v mesec. Veseli pa so, da so daleč od gorja, grmenja topov, pušk in nožev..., a hkrati tudi žalostni, saj marsikoga od sorodnikov ni več med živimi, je pogrešan ali pa zaprt v katerem izmed taborišč.
Zloglasna Manjača
O tem taborišču je bilo že veliko napisanega in tudi moji sogovorniki so pri pripovedovanju svojih zgodb pogosto omenjali to ime, čeravno nihče od njih na srečo ni bil taboriščnik. Prav lahko pa bi bili, če jih ne bi čudežno, po predhodnem pretepanju, mučenju in zasliševanju, izpustili. Odreči pa so se morah vsemu svojemu imetju in se podati na pot beguncev.
Fazlič Arif, ki sicer s svojo begunsko družino živi v Gotovljah, je v Sloveniji že 11 let. Zaposlen je bil v Hmezadu - nizke gradnje, sedaj pa je zaradi stečaja na Zavodu za zaposlovanje. Je oče štirih otrok, starih od 11 do 21 let. »Bil sem na rednem dopustu, ko so konec aprila 1992 našo vas, Donje Krinulje, obkolili Srbi in vse moške od 15. do 70. leta odpeljali v šolo v Ključ. Mnogi so bili od tod transportirani v Manjačo, mene so izpustili še z nekaterimi drugimi sovaščani. Vrnil sem se v vas in tu čakal na dovoljenje srbskih oblasti, da sem lahko odpotoval z družino. Moral sem jim pustiti vse svoje imetje, oni pa so rekli, da odhajam prostovoljno,« pripoveduje Arif. O teh dogodkih je pripovedoval ob našem obisku tudi Mehmed Brkič, ki sicer z mamo živi pri sestri v Ljubljani,
danes pa je prišel k bratu na obisk. Tudi njega so odpeljali v šolo v Ključ, tam so ga tepli, zasliševali, na koncu pa izpustili. Vrnil se je v vas, ki pa je bila pogosto obstreljevana. »Ljubije smo se umaknili v gozd, med tem časom pa so vse, kar je bilo kaj vrednega, pokradli in odpeljali...,« pravi Mehmed.
Groza v očeh dvojčic
Takrat devetletni dvojčici Selma in Alma Brkič nikoli ne bosta mogli pozabiti dneva, ko sta ob zidu, z dvignjenimi rokami, zrli smrti v oči in gledali pobijanje sovaščanov. Ostali sta živi, z mamo in bratom pa sta morah zapustiti novozgrajen in topel dom, za katerega je oče dolga leta trdo delal v Sloveniji. Sedaj sta na varnem, hodita v 6. razred osnovne šole v Žalcu in sta se dobro vživeli v okolje, si našli prijateljice in prijatelje, a vendar vsega, kar sta doživeli, ni mogoče pozabiti. Mama Samka ob pripovedovanju ne more zatajiti solz. Srečna je, da ima ob sebi svoji deklici, sina, moža. Vojna ji je vzela očeta, strica, razbila družino, za mnoge ne ve, kje so, ah so sploh še živi, vse to jo močno žalosti, saj so bih močno navezani drug na drugega.
Hiša Savinjska 26 je sedaj drugi dom družinama Brkič in Zukič. Čeprav skromno pohištvo, z vojaškimi posteljami v sobah na eni in drugi strani veže ter skupno kuhinjo, je ob našem obisku stanovanje delovalo prijetno domače. Vse je bilo skrbno pospravljeno, zloženo in prijetno toplo. Pa vendar se postaviti v položaj begunca ni enostavno. Tega se še vse premalo zavedamo, saj bi marsikdaj morah nanje gledati z drugačnimi očmi. Dejstvo, je, da so ti ljudje morah zapustiti svoje ognjišče, da so ostali brez vsega in so tudi zato potrebni našega sočustvovanja in pomoči. Vse tri družine se iskreno zahvaljujejo za vso pomoč in podporo ter gostoljubnost, ki so jo deležni v svojem okolju. Hvaležni pa bodo vsakemu, ki jim bo kakorkoli pomagal prestajati to neprostovoljno izgnanstvo. Srčno si želijo, da bi čiprej zasijala luč prave svobode, ki jim bi omogočila vrnitev v kraje njihovih korenin in stoletja dolgo stkanih družinskih vezi. Zavedajo se, da nikoli ne bo več tako, kot je bilo, ah vsaj nekaj generacij ne, vendar je vredno poskusiti. Dobro mora zmagati nad zlom in tako tudi njihova Bosna ne bo večno krvavela, čeprav ran še dolgo ne bo mogoče zacehti.
Darko Naraglav
Tudi družini Brkič, Zukič in Fa-
GRADIVO ZA OPREDELITEV REFERENDUMSKIH ORJVIOCU ZA USTANOVITEV OBČIN N» OBMOČJU SEDANJE OBČINE ŽALEC
Predsednik Skupščine občine Žalec je na podlagi 3. in 6. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list, RS, št. 5/94) sklical
ZBORE OBČANOV
ZA DOLOČITEV REFERENDUMSKEGA OBMOČJA ZA NOVE OBČINE
Zbori občanov bodo v
ČETRTEK, 3. marca 1994, ob 17.00 uri, v Domu Svobode Liboje, za KS LIBOJE
3.	marca 1994, ob 19.30, v Domu krajanov Gomilsko, za KS GOMILSKO
PETEK,	4. marca 1994, ob 18.00 uri, v Domu Svobode Griže, za KS
GRIŽE
4.	marca 1994, ob 18.00 uri, v Gasilskem domu v Žalcu, za KS ŽALEC
4. marca 1994, ob 19.00 uri, v Kinodvorani na Polzeli, za KS POLZELA
4. marca 1994, ob 19.00 uri, v Zadružnem domu Gotovlje, za KS GOTOVLJE
4. marca 1994, ob 19.00 uri, v Kinodvorani Braslovče, za KS BRASLOVČE
NEDELJO, 6. marca 1994, ob 8.30, v Domu krajanov Tabor, za KS TABOR
6.	marca 1994, ob 9.00 uri, v Zadružnem domu Andraž, za KS ANDRAŽ
PONEDELJEK, 7. marca 1994, ob 19.00 uri, v Domu krajanov Vrbje, za KS VRBJE
7.	marca 1994, ob 19.00 uri, v Kinodvorani Prebold, za KS PREBOLD
SREDO,	9. marca 1994, ob 19.00 uri, v Kulturnem domu Letuš, za KS
LETUŠ
9. marca 1994, ob 19.00 uri, v Zadružnem domu šešče, za KS ŠEŠČE
9. marca 1994, ob 19.00 uri, v Zadružnem domu Trnava, za KS TRNAVA
PETEK,	11. marca 1994, ob 18.00 uri, v Zadružnem domu Petrovče, za
KS PETROVČE
11. marca 1994, ob 19.00 uri, v Domu krajanov Galicija, za KS GALICIJA
11. marca 1994, ob 19.00 uri, v Kulturnem domu Vransko, za KS VRANSKO
11. marca 1994, ob 19.00 uri, v Domu Svobode Šempeter, za KS ŠEMPETER
NEDELJO, 13. marca 1994, ob 9.00 uri, v Domu krajanov Vinska gora, za KS VINSKA GORA
13. marca 1994, ob 10.00 uri, v Zadružnem domu Ponikva, za KS PONIKVA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE SLUŽBA ZA REFORMO LOKALNE SAMOUPRAVE
UVEDBA LOKALNE SAMOUPRAVE
V SLOVENIJI
1.	Zakon o lokalni samoupravi je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. decembra 1993 in je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 72/93. Skupaj z zakonom o lokalnih volitvah (Državni zbor ga je sprejel na seji dne 22. decembra 1994, obj. v Uradnem listu Republike Slovenije, štev. 72/93 in 7/94) in z zakonom o u referendumu za ustanovitev občin (Državni zbor ga je sprejel na seji dne 27. januarja 1994, obj. v Uradnem listu Republike Slovenije, štev. 5/94) je bila sprejeta potrebna zakonodaja za reformo lokalne samouprave. Na podlagi te zakonodaje so podani normativni pogoji za transformacijo komunalnega sistema v sistem lokalne samouprave do konca leta 1994.
Po sprejetem rokovniku (Državni zbor ga je sprejel na seji 31/ 1-1994) opravil za izvedbo lokalnih volitev in oblikovanje novih občin v letu 1994 naj bi bila izvedba glasovanja na referendumu za ustanovitev občin 22. maja 1994, sprejem zakona o ustanovitvi občin 25. julija 1994, izvedba glasovanja na volitvah 27. novembra 1994, konstitutivne seje občinskih svetov do 17. decembra ter začetek rednega dela občinskih organov ter organov državne uprave s prevzetimi pristojnostmi s 1. januarjem 1995.
2.	Cilji reforme lokalne samouprave v Republiki Sloveniji so:
-	zagotovitev pravice prebivalcev Republike Slovenije do odločanja o javnih zadevah, ki jo najbolj neposredno lahko uresničijo v občinah kot temeljnih lokalnih samoupravnih skupnostih;
-	razmejitev in prenos državnih (upravnih) funkcij z občin na državo;
-	kakovostnejše življenje ljudi v lokalnih skupnostih;
-	ponovna ugotovitev in uveljavitev identitete klasične občine in drugih oblik lokalne samouprave;
-	racionalna in učinkovita lokalna uprava;
-	enakomernejši razvoj vse skupnosti;
-	primerljivost s sosedi in Evropo;
-	uveljavitev lokalne samouprave kot bistvenega elementa parlamentarne demokracije, temelječe na načelih demokracije in decentralizacije oblasti.
Evropska listina lokalne samouprave postavlja pravico do lokalne samouprave kot enega ključnih demokratičnih načel. Pravica državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev se lahko najbolj neposredno izvršuje na lokalni ravni. Lokalna samouprava pa po tej listini označuje pravico in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v lastni pristojnosti in v korist lokalnega prebivalstva. To pravico izvršujejo sveti ali skupščine, sestavljene iz članov, ki se izvolijo s svobodnim, tajnim glasovanjem na temelju neposredne, enakopravne in splošne volilne pravice, in imajo lahko izvršilne organe, ki so njim odgovorni. Te določbe na noben način ne vplivajo na zbore državljanov, referendume, - ali kakšno drugo obliko neposredne udeležbe državljanov, ki jo dopušča zakon.
V listini se tudi poudarja, da obstoj lokalnih oblasti z dejanskimi pristojnostmi lahko zagotovi upravo, ki je hkrati učinkovita in obenem blizu državljanom. Listina se zavzema za zaščito in ponovno uveljavitev lokalne samouprave; ki je v različnih evropskih državah pomemben prispevek k izgradnji Evrope, temelječe na načelih demokracije in decentralizacije oblasti.
Evropska listina se zavzema za to, da bo načelo lokalne samouprave priznano v domačih zakonodajah in, kjer je to možno, v ustavah. Zelo pomembno se nam zdi opozoriti, da listina terja, da bodo temeljna pooblastila in pristojnosti lokalnih oblasti določene v ustavi ali v zakonu. Pooblastila lokalnim oblastem morajo običajno biti polna in izključna. Ne sme jih spodkopavati ali omejevati druga, osrednja ali pokrajinska oblast, razen če zakon tako določa.
Na prvi konferenci o Evropski listini o lokalni samoupravi so
udeleženci v sklepnem dokumentu zapisali, da smatrajo, da Evropska listina lokalne samouprave zagotavlja podlago krajevne demokracije, postavlja vodilna načela za razvoj lokalne samouprave in s tem prispeva k utrjevanju demokracije in človekovih pravic. Konferenca pa je opozorila na probleme pri uresničevanju nekaterih členov listine in pri tem zavzela tudi stališča, da:
-	področje lokalne samouprave ne bi smelo biti okrnjeno z določbami področne zakonodaje ali s procesi ponovne centralizacije;
-	da domači predpisi ne smejo omejevati pravice lokalnih oblasti, da same izbirajo svoje osebje in ga usmerjajo na način, ki ga smatrajo za najbolj primernega;
-	da nezadostnost finančnih virov lokalnih oblasti lahko spodkoplje lokalno avtonomijo kot tako.
Med sprejetimi sklepi se nam zdi pomembno navesti še sklep, da učinkovit sistem lokalne demokracije in upoštevanje lokalne avtonomije terjata, da bi morale biti lokalne oblasti zmožne sodelovati pri pripravi notranje politike in zakonodaje, ki zadeva njihovo področje pristojnosti.
3.	Ustava Republike Slovenije v Splošnih določbah zagotavlja lokalno samoupravo v Sloveniji in določa, da je glavno mesto Slovenije Ljubljana. V posebnem poglavju pa govori o uresničevanju lokalne samouprave, o občini, o delovnem področju samoupravnih lokalnih skupnostih, o mestni občini, o dohodkih občine, o širših samoupravnih lokalnih skupnostih in o nadzoru državnih organov. Na lokalno samoupravo pa se nanašajo tudi nekateri drugi členi ustave, ki govore o financiranju države in lokalnih skupnosti, o davkih, o nalogah upravnih organov, o sestavi državnega sveta, o varovanju naravne in kulturne dediščine, o posebnih pravicah avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, o računskem sodišču, o usklajenosti pravnih aktov, o veljav-
nosti predpisov in njihovem objavljanju, o upravnem sporu, o varuhu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in o pristojnostih ustavnega sodišča.
Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Občina je torej postavljena kot temeljna oblika lokalne samouprave (notranje je lahko členjena še na krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti), poleg nje pa lahko obstajajo tudi ožje (npr. krajevne oz. vaške skupnosti, četrti) in širše samoupravne lokalne skupnosti (npr. pokrajine). Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi.
Nove občine se bodo ustanovile z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi območje in ime občine.
Občina je pristojna za lokalne zadeve, ki jih lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Ustava pa tudi določa, da lahko država po predhodnem soglasju občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti z zakonom prenese nanju opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva. V teh zadevah opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Ustava uvaja tudi mestno občino. Mesto lahko dobi po postopku in ob pogojih, ki jih določa zakon status mestne občine. Mestna občina pa opravlja kot svoje tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest.
Glede dohodkov bodoče občine ustava določa, da se občina financira iz lastnih virov. Pri tem je še določeno, da država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti izvajanja svojih nalog, dodatna sredstva.
Ustava je sprejela rešitev, da se občine samostojno odločajo o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena. V sporazumu z njimi prenese država nanje določene zadeve iz državne pristojnosti v njihovo izvirno pristojnost in določi udeležbo teh skupnosti pri predlaganju ter izvrševanju nekaterih zadev iz državne pristojnosti. Načela in merila za prenos pristojnosti ureja zakon.
Poseben člen ustave govori tudi o nadzoru državnih organov nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti.
Omeniti moramo še določbo ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije po kateri, dokler država ne prevzame državnih funkcij, ki jih je doslej opravljala občina, opravljajo te funkcije organi občine.
4.	Ustavne določbe o lokalni samoupravi so splošne. Že
same napovedujejo, da bo posamezna vprašanja, ki so povezana z uvajanjem lokalne samouprave, uredil zakon. Če ustava ureja zgolj temelje nove ureditve, katere bistveni del je tudi lokalna samouprava, ki se ponovno uvaja na našem prostoru, je potrebno njeno podrobnejše urejanje z zakonom, ki bo sistemsko uredil področje lokalne samouprave.
Zakon o lokalni samoupravi določa načela za ureditev lokalnih samoupravnih skupnosti. Uvaja tri vrste občin - navadne, mestne ter občine s posebnim statusom ter širše lokalne samoupravne skupnosti - skupnosti ali zveze dveh ali več občin ter pokrajine. Občina naj bi izpolnjevala funkcije kot so: osnovna preskrba z življenskimi potrebščinami, dostopnost do primarne zdravstvene in socialne oskrbe, osnovna šola, osnovna komunalna opremljenost, osnovna prometne in PTT storitve, prostori, osnovni pogoji za športno in kulturno dejavnost, požarna varnost, civilna zaščita idr.
V zakonu je določen postopek za ustanovitev občine, ki zagotavlja odločilno voljo prebivalcev določenega območja, da ustanovijo svojo občino. Med nalogami občine gre za večinski delež lokalnih zadev javnega pomena, ki jih občina določi s splošnim aktom. Tudi v prihodnje pa bo lahko občina v sporazumu z državo opravljala tudi nekatere naloge iz državne pristojnosti. V občini mora biti zagotovljena enakopravnost italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Bodoča občina bo imela neprofesionalne voljene funkcionarje in racionalno profesionalno lokalno upravo. Zakon določa, da občina svoje zadeve financira iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.
Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se bodo občine lahko povezovale v pokrajine. Pokrajina se ustanovi na širšem geografsko zaokroženem območju.
5.	Občina v nam primerljivih državah, kot sta n.pr. Nemčija in Avstrija, ima svojo »dušo« in »Imldž«. Prevladuje mala občina, kljub nekaterim procesom združevanja manjših v večje občine. V pravi, pristni občini, ki jo njeni člani čutijo za svojo, je življenje urejeno. Urejenost pogojev za skupno in individualno življenje članov občine - od otrok do odraslih in ostarelih - je sinonim za občino kot temeljno obliko lokalne samouprave. Osnovna naloga organov občine in občinskega sveta, župana, odborov, komisij idr. - je skrb za kakovost življenja ljudi. Pri tem si občina, n.pr. v sosednji Avstriji, zastavlja prednostne naloge. Ne bo gradila teniških igrišč, predno ne poskrbi za ostarele, nepokritih bazenov, predno nima zagotovljenih osnovnih pogojev za svoje delovanje.
Predno se ustanovi nova občina, je potrebno na območju, kjer naj bi nastala, ugotoviti, kaj je v zemlji, pod njo in nad njo, s čim bo bodoča občina razpolagala. Pri tem ni potrebno, da ima nova občina že ob začetku izpolnjene vse osnovne pogoje. Lahko jih vidi v ne tako oddaljeni prihodnosti. Včasih celo prevladuje vrednota imeti lastno občino, čeprav bo siro-
mašnejša. Taki so primeri v sosednji Italiji, kjer kljub bonitetam, ki jih nudi zakon o krajevnih upravah, za primer združevanja majhnih občin, do tega združevanja ni prišlo niti v enem primeru.
Gotovo pri reformi lokalne samouprave v Sloveniji ne gre za oblikovanje več sto novih občin, kot jih je bilo pred letom 1941. Nedvomno pa bo prišlo do nastanka bistveno večjega števila občin od današnjih 62 komun. Ustavodajalec, zakoni o lokalni samoupravi, pa tudi stroka, zagotovo niso za »šibke« občine, zato morajo prebivalci imeti pred odločitvijo o novi občini vse potrebne informacije, kakšne so njene perspektive razvoja v prihodnje.
6.	Naše občine so bile s preoblikovanjem v komune odpravljene, lokalne skupnosti s svojimi problemi pa so ostale in se poskušale celo uveljavljati. Kljub teritorialnim reorganizacijam ni bilo mogoče spregledati oz. zanemariti problematike ljudi v lokalnih skupnostih. Praznino, ki je nastala z umikom občine v daljne centre, so zapolnili v lokalnih skupnostih najprej krajevni odbori, pozneje pa krajevne skupnosti, ki so dobile svojo potrditev v ustavi iz leta 1963, še bolj pa z ustavo iz leta 1974.
V	komunalnem sistemu je postala občina osnovna in družbena gospodarska celica z izjemnimi pooblastili na vseh področjih družbenega življenja. Ker je bilo v socializmu ob izostanku trga planiranje temeljni način uravnavanja socio-ekonomskega razvoja, je občina prevzela skrb za upravljanje celotnega gospodarstva in družbenih služb ter je postala transmisija državne uprave. Z odpravo socialističnega sistema ter uvajanjem trga in privatnega podjetništva je pričela sedanja občina - komuna postopoma izgubljati svojo dosedanjo vlogo in številne funkcije, ki so ji bili dodeljene. Krajevne skupnosti seveda niso nadomestek za občino. Njihova ureditev je bila tudi preohlapna in neopredeljena in jim ni dajala sistemskega položaja, s katerim bi lahko dovolj uspešno opravljale neobhodne naloge v lokalnih skupnostih. Kljub temu lahko ugotovimo, da so bile zlasti podeželske krajevne skupnosti precej uspešne pri uresničevanju pogojev za zadovoljevanje skupnih potreb lokalnega prebivalstva. Bile so zlasti učinkovite pri reševanju komunalnih in drugih zadev, ki so tudi tipična vsebina lokalne samouprave.
Naloge, ki jih je treba opravljati v lokalni skupnosti, so nujno javne naloge, ki se na sodobni stopnji družbenega razvoja morajo opravljati; po eni strani zaradi interesov ljudi samih, po drugi strani pa tudi zaradi interesa cele države.
Glede podeželskih krajevnih skupnosti velja, da so njihova območja lahko opora za razmislek o obsegu bodočih občin.
V	večini od teh območij so bile svoj čas občine.
Vsekakor pa bo pri oblikovanju novih občin treba spoštovati in upoštevati obstoječe prometne in druge vezi, ki dejansko vzpostavljajo lokalne skupnosti na določenih širših območjih, kot je bilo to v preteklosti. Pri tem velja poudariti, da bo samo občina, ki bo oblikovana v skladu z interesi prebivalcev, lahko funkcionirala kot generator ustvarjalne energije v lokalni skupnosti, občina kot birokratska izmišljotina pa bi bila jalova.
7.	V občini morajo biti prebivalcem zagotovljeni osnovni pogoji za življenje, kot so: osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami (trgovina), dostopnost zdravniške oskrbe in socialne oskrbe, osnovno šolanje, minimalni komunalni in stanovanjsko-prostorski pogoji za bivanje, osnovne prometne in komunikacijsko-informacijske povezave (pošta), banka oziroma hranilnica ter prostori za izvajanje upravnih in političnih dejavnosti.
Lokalne skupnosti so organizirane v občine, mesta in širše lokalne skupnosti. Občina ali mesto pa se lahko zaradi skrbi za posebne pravice in koristi delov občine oz. mesta razdelita na ožje enote (krajevne oziroma vaške skupnosti ih četrti - v mestnih občinah), ki tvorijo po svojem položaju in velikosti naravne medsebojno razmejene enote.
Tipične javne lokalne zadeve so zlasti komunalne zadeve kot so npr. javna snaga, urejanje zelenih površin, skrb za okolje, pokopališka dejavnost, pa tudi skrb za osnovno varstvo otroka in družine, skrb za socialno ogrožene, invalide in ostarele, skrb za javni red in mir, planiranje in urbanistično urejanje prostora idr. Organi lokalne uprave pa lahko izvajajo tudi državne naloge kot je npr. vodenje določenih matičnih evidenc. Sicer je eno temeljnih vprašanj nove lokalne samouprave vprašanje izvajanja državnih nalog preko njenih organov. Primerjalni pregled nam pokaže, da obstajata glede rešitve tega vprašanja dve ekstremni možnosti: da organi lokalne uprave ne izvajajo nalog centralne uprave in se le-te izvajajo preko njenih območnih organov, ali pa organi lokalne uprave izvajajo vse naloge centralne uprave razen tistih, ki so izrecno pridržane njenim organom. Med tema dvema ekstremoma so možne različne rešitve.
8.	Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se občine povezujejo v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine. Pokrajina se ustanovi na širšem geografsko zaokroženem območju, na katerem se odvija večji del družbenih, gospodarskih in kulturnih odnosov tam živečega prebivalstva, in na katerem je - glede na površino ozemlja, število prebivalstva ter obstoječih in potencialnih gospodarskih zmogljivosti - mogoče planirati razvoj, ki bo pospeševal gospodarsko, kulturno in socialno ravnotežje v pokrajini in v republiki. V območje pokrajine morajo biti vključena celotna območja posameznih občin.
S statutom pokrajine občine opredelijo lokalne zadeve širšega pomena, ki jih opravlja pokrajina. Za prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere je tako določeno v statutu pokrajine, lahko občine dajejo soglasje pri urejanju teh zadev.
mag. Stane Vlaj l.r.
Namestnik direktorja
FEBRUAR 1994 - STRAN 11
SEZNAM NOVIH OBČIN (Skupščinski Poročevalec, 30. marec 1992) V OKVIRU SEDANJIH OBČIN S SPREMEMBAMI V VARIANTAH A IN B
OBČINA
Opomba. Pri vsaki sedanji občini so naštete nove občine z ustrezno šifro. Kjer obstajajo variantni predlogi (A in B) je navedeno ime nove občine, pri kateri se pojavi sprememba. Spremembe so opisane v seznamu pripomb. Zaporedna številka pripombe se ujema z zaporedno številko pripombe po sedanjih občinah.
temeljna lokalna skupnost VSEBINA
ŠIF	IME sedanje občine	imena in šifre novih občin
5562	ŽALEC	ŽALEC(6201),GRIŽE(6202),PREBOLD(6203),ŠEMPETER(6204),POLZELA
(6205), BRASLOVČE (6206), VRANSKO (6207), PETROVČE (6208)
STROKOVNE PODLAGE ZA OPREDELITEV REFERENDUMSKIH OBMOČIJ VARIANTA A
OPOMBA: V krajevnih skupnostih, ki so v novih predlogih deljene med dve občini, je število prebivalcev krajevne skupnosti šteto v celoti v obeh občinah. V takih primerih je zato skupno število prebivalcev v občini preveliko.
Šifra nove občine	Ime nove občine			Nove občine, v katere se deli Krajevna skupnost	Šifra nove občine	Ime nove občine			Nove občine, v katere se deli Krajevna skupnost
	Šifra KS	Ime krajevne skupnosti	Število prebi- valcev			Šifra KS	Ime krajevne skupnosti	Število prebi- valcev	
5901 VELENJE					5562 018 VRANSKO 2481				
5559 002 BEVČE	206
5559 003 CIRKOVCE	203	*
5559 007 PAKA PRI VELENJU 547 5559 008 PLEŠIVEC	357
5559 009 PODKRAJ-KAVČE 1016 5559 012 ŠENTILJ	872
5559 013 ŠKALE	1110
5559 017 VELENJE
CENTER-D.BREG 6879 5559 018 VELENJE
CENTER-LBREG 4368 5559 019 VELENJE-KONOVO 1114 5559 020 FRANCA
LESKOŠKA LUKE 1275 5559 021 VELENJE-
STARA VAS	763
5559 022 VELENJE-
STARO VELENJE	847
5559 023 ŠALEK	2318
5559 024 VELENJE-
ŠMARTNO	1529
5559 026 EDVARD KARDELJ 3560 5559 027 GORICA	4936
5562 017 VINSKA GORA	1528
5901 6201	SKUPAJ ŽALEC 5562 005 GOTOVUE 5562 011 PONIKVA PRI ŽALCU 5562 019 ŽALEC 5562 020 VRBJE	33428 1271 853 5758 613
6201	SKUPAJ	8495
6202	GRIŽE	
	5562 006 GRIŽE	2589
	5562 008 UBOJE	1580
6202	SKUPAJ	4169
6203	PREBOLD	
	5562 012 PREBOLD 5562 014 ŠEŠČE	3841
	PRI PREBOLDU	719
6203	SKUPAJ	4560
6204	ŠEMPETER 5562 013 ŠEMPETER	
	V SAV.DOLINI	3037
6204	SKUPAJ	3037
6205	POLZELA 5562 001 ANDRAŽ	
	NAD POLZELO	819
	5562 010 POLZELA	4080
6205	SKUPAJ	4899
6206	BRASLOVČE	
	5562 002 BRASLOVČE	2450
	5562 004 GOMILSKO	855
	5562 007 LETUŠ	639
	5562 016 TRNAVA	554
6206	SKUPAJ	4498
6207	VRANSKO	
	5562 015 TABOR	1448
6207	SKUPAJ	3929
6208	PETROVČE	
	5562 003 GALICIJA	1453
	5562 009 PETROVČE	2772
6208	SKUPAJ	4225
STROKOVNE PODLAGE ZA OPREDELITEV REFERENDUMSKIH
OBMOČIJ
PREDLOG TERITORIALNO VEČJIH OBČIN
Šifra nove občine	Ime nove občine	Število prebi- valcev
6201	ŽALEC	19926
6203	PREBOLD	4560
6205	POLZELA	4899
6206	BRASLOVČE	4498
6207	VRANSKO	3929
Gradivo za opredelitev referendumskih območij
Varianta velikih občin
Sedež občine Št. prebival.	s. c	Krajevne skupnosti
1. Braslovče	1	Braslovče
4522	1	Gomilsko Letuš Trnava
2. Polzela	2	Andraž n. P.
4909		Polzela
3. Prebold	2	Prebold
4601		šešče pn. Preb.
4. Vransko	1	Tabor
3928	2	Vransko
5. Žalec	1	Galicija
21728		Gotovlje
	1	Griže
	1	Liboje
	1	Petrovče
	1	Ponikva p. Ž.
	2	Šempeter v. S. D.
	1	Vinska Gora* Vrbje
	3	Žalec
AVTORJI GRADIVA: STROKOVNA SKUPINA URBANISTIČNEGA INŠTITUTA REPUBUKE SLOVENIJE Nosilec naloge-. Strokovne podlage za opredelitev referendumskih območij Republike Slovenije dr. LOJZE GOSAR, dipl. geogr.
Sodelavci: Boldin Danijel, dipl. org. Infor. Simon Demšar, št ud. geogr, dr. Lojze Gosar, dipl. geogr. Aleksander Jakoš, dipl. geogr.
Jože Miklič, geom.
1.	Ustavna in zakonska podlaga
2.	Odločanje o organizaciji občine
3.	Območje občine
4.	Naloge občine
5.	Notranja organiziranost občine in njeni organi
6.	Občinska uprava in njene javne službe
7.	Financiranje, struktura prihodkov in odhodkov
8.	Združevanje v širšo lokalno skupnost - pokrajino
9.	Opravila in roki za ustanovitev občine
10.	Spremljajoči dokumenti in analize
-	geografske in zgodovinske značilnosti območja občine
-	zemljevid bodoče občine
-	gospodarski potencial občine
-	pregled organizacij in društev
11.	Zaključek
1.	USTAVNA IN ZAKONSKA PODLAGA
Ustava zagotavlja prebivalcem Slovenije pravico do krajevne (lokalne) samouprave. Občina je temeljna lokalna skupnost, ki v okviru Ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakonom. Temeljni zakon, ki ureja vprašanja organiziranja in delovanja občin, je Zakon o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93).
2.	ODLOČANJE 0 ORGANIZACIJI OBČINE
Ustava in Zakon o lokalni samoupravi določata, da o ustanovitvi in organiziranju občine odločajo občani, prebivalci krajev, ki želijo skupno ustanoviti novo občino. O tem odločajo na zborih občanov po krajevnih skupnostih. Na podlagi odločitev ljudi na zborih bo Državni zbor razpisal referendum za ustanovitev občine. Na osnovi referenduma pa bo Državni zbor z zakonom določil območje nove občine in razpisal volitve v občinski svet nove občine.
3.	OBMOČJE OBČINE
Območje občine obsega vsa naselja, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.
Območje občine se oblikuje tako, da občina lahko izpolnjuje večino naslednjih funkcij:
-	osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami,
-	dostop do primarne zdravniške oskrbe,
-	osnovno šolo,
-	osnovno komunalno opremljenost,
-	ptt storitve,
-	prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti,
-	športno in kulturno dejavnost,
-	informacijsko in dokumentacijsko dejavnost,
-	požarno varnost in civilno zaščito.
Pri določanju območja občine je praviloma treba upoštevati meje krajevnih skupnosti in meje katastrskih občin.
Dvoje ali več občin se lahko na referendumu izreče za združitev.
Območje občine je lahko v skladu s statutom občine razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, če je to v interesu prebivalcev dela občine.
Državni zbor bo območje občine določil z zakonom v skladu z izraženo voljo polnoletnih prebivalcev, ki bodo glasovali na referendumu. Pri določanju območja občine bo praviloma upošteval meje katastrskih občin. Glede na specifične želje, se lahko na izrecno zahtevo, izraženo na zborih občanov in referendumu, predlaga Državnemu zboru območje občine, ki ne bo v celoti usklajeno s katastrsko občino. Državni zbor lahko izjemoma sprejme popravke meja občine v primerih, ko ugotovi neskladje referendumskih odločitev.
4. NALOGE OBČINE
Najprej je potrebno poudariti, da med naloge nove občine ne spadajo naloge državne uprave, ki jih sedanja občina opravlja in so predstavljale večino nalog. Naloge državne uprave bodo opravljala ministrstva neposredno ati po organizacijskih enotah uprave, ki bo v našem primeru še vedno na sedanjem sedežu v Žalcu. Upravna enota v Žalcu bo tudi v bodoče opravljala naloge za vse občine, ki bodo ustanovljene na območju sedanje občine Žalec.
Naloge občine, oziroma »lokalne zadeve javnega pomena« so naslednje:
-	upravlja z občinskim premoženjem,
-	omogoča pogoje za razvoj gospodarstva,
-	ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj,
-	skrbi za lokalne javne službe,
-	pospešuje socialno skrbstvo, predšolsko varstvo, varstvo socialno ogroženih, invalidov in ostarelih,
-	skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge naloge varstva okolja,
-	gradi in vzdržuje vodovodne in komunalne objekte,
-	pospešuje vzgojnoizobraževalno, informacijsko-dokumentacij-sko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost,
-	pospešuje razvoj športa in rekreacije,
-	gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
-	opravlja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
-	skrbi za red v občini,
-	skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
-	zagotavlja izvensodno poravnavo sporov,
-	organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
-	organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
-	predpisuje prekrške in denarne kazni za prekrške predpisov občine,
-	sprejme statut občine in druge splošne akte,
►
-	sprejema prostorske in druge plane razvoja,
-	organizira občinsko upravo,
-	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
Iz naštetih nalog, ki jih opredeljuje Zakon o lokalni samoupravi, lahko ugotovimo, da gre za lokalne zadeve javnega pomena, ki bodo obvezne ali pa prostovoljne. Iz tega izhaja, da bo nekatere naloge občina dolžna izvajati, druge pa bo izvajala v okviru svojih zmožnosti. Glede na sedanjo povezanost v proštom Savinjske doline oziroma sedanje občine Žalec, bo del nalog poverjenih skupnosti občin - pokrajini. Naloge in način povezovanja v pokrajino so opredeljene v poglavju št. 8.
Občina izvaja naloge, ki so lokalnega značaja in se tičejo nje same. Že iz opisa izhaja, da je veliko takih nalog, ki so širšega značaja in jih bo delno opravljala država kot celota (šolstvo, zdravstvo, varstvo okolja).
5.	NOTRANJA ORGANIZIRANOST OBČINE IN NJENI ORGANI
Zaradi prostorskih in zgodovinskih razlogov s ciljem enakomernega razvoja celotnega območja, se lahko občina deli na več krajevnih skupnosti, ki lahko v skladu s statutom občine opravljajo določene naloge iz pristojnosti občine. Za prenešene naloge zagotavlja sredstva občina iz svojega proračuna, lahko pa se financirajo tudi iz drugih virov. Statut občine podrobneje določa naloge, ki jih krajevne skupnosti opravljajo samostojno, način njihovega organiziranja, financiranja in njihov pravni status.
Občina ima naslednje organe:
-	župana,
-	občinski svet,
-	občinski odbor,
-	nadzorni odbor.
Župan občine, ki je izvoljen neposredno od vseh prebivalcev občine z volilno pravico. Župan predstavlja in zastopa občino in je predstojnik občinske uprave. Občinsko upravo lahko vodi tajnik občine, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan naj lahko funkcijo opravlja poklicno ali nepoklicno.
Občinski svet šteje od 7 do 45 članov glede na število prebivalcev v občini in sicer:
7-11 članov v občini z do 3.000 prebivalcev 12-15 članov v občini z do 5.000 prebivalcev 16-19 članov v občini z do 10.000 prebivalcev 20-23 članov v občini z do 15.000 prebivalcev 24-27 članov v občini z do 20.000 prebivalcev 28-31 članov v občini z do 30.000 prebivalcev 32-35 članov v občini s preko 30.000 prebivalcev 36-45 članov v občini s preko 100.000 prebivalcev
Volitve članov sveta se opravijo po večinskem (v občinah do 3.000 prebivalcev) ali proporcionalnem načelu v volilnih enotah.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih. Svet veljavno sklepa, če je na seji več kot polovico članov.
Občinski svet lahko ustanovi občinski odbor, ki je neke vrste izvršilni in posvetovalni organ občinskega sveta in župana. Najbrž bi bilo koristno razmišljati o dveh odborih, in sicer o odboru za družbene dejavnosti za področje šolstva, sociale, zdravstva, športa in kulture ter odboru za gospodarske in komunalne dejavnosti, ki bi skrbel za gospodarjenje z občinskim premoženjem in izvajanje komunalnih dejavnosti.
Nadzorni odbor je obvezen organ, ki ga imenuje občinski svet. Skrbi za nadzor nad delom občinske uprave, občinskih javnih služb in porabo denarja iz občinskega proračuna.
Vse te funkcije se opravljajo nepoklicno. Vsi, ki bodo te dolžnosti opravljali, bodo (če bo tako odločil občinski svet) prejemali določeno nagrado, ki pa ne bo smela biti večja od 30% plače tajnika.
6.	OBČINSKA UPRAVA IN OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
Naloge občine, ki morajo biti opravljene kvalitetno, strokovno in pravočasno, opravlja občinska uprava in občinske javne službe. Ker izhajamo iz predpostavke, da bo župan opravljal funkcijo nepoklicno, bo občinski svet imenoval tajnika občine, ki bo vodil občinsko upravo.
Praksa bo pokazala, kako številčna bo poleg tajnka občinska uprava. Če bodo želeli občani zadovoljevati čim več svojih skupnih potreb in za to tudi nekaj storiti, bo morala biti občinska uprava čim manjša, da se prepreči trošenje denarja za plače zaposlenih uradnikov. Število uradnikov bo odvisno tudi od skupnega urejanja določenih nalog na območju Savinjske doline v sodelovanju s sosednjimi občinami.
Ko govorimo o občinskih javnih službah, imamo v mislih opravljanje nalog na področju šolstva, zdravstva, kulture, športa in gospodarskih dejavnosti. Glede na velikost občine se bo občinski svet odločal o organiziranju in ustanavljanju javnih služb, ali podeljevanju koncesj.
S koncesijo bo občina podelila dovoljenje za opravljanje določenih nalog zasebnemu ali drugemu podjetju ali zavodu. Temeljno načelo delovanja javnih služb je, da se morajo v načelu same financirati, da ne smejo ustvarjati ekstra dobička in da so cene za njene storitve pod nadzorom organov občine. Naloge, ki jih bo občina reševala s koncesijami, so v osnovi naslednje:
-	vzdrževanje objektov vzgoje in izobraževanja, kulture,
športa in zdravstva,
-	upravljanje z vodovodnim omrežjem,
-	upravljanje s pokopališčem,
-	odvoz smeti in urejanje odpadkov,
-	vzdrževanje občinskih prometnih in javnih površin,
-	izgradnja infrastrukture (energija, plin. informacijski sistemi),
-	izgradnja in vzdrževanje stanovanj v lasti občine,
-	socialno skrbstvo,
-	druge razvojne naloge.
7.	FINANCIRANJE, STRUKTURA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Občina v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter v okviru javnih financ določa svoj proračun.
Občina je torej gospodarski subjekt, ki sicer ni namenjen pridobivanju dobička, ampak čim boljšemu zadovoljevanju skupnih lokalnih potreb. Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini naslednji davki:
-	davek od premoženja,
-	davek na dediščino in darila,
-	davek na dobitke od iger na srečo,
-	davek na promet nepremičnin,
-	prihodki iz dohodnine (višino predpiše državni zbor -pribl. 40%),
-	davek na posest nepremičnin (sedanji prispevek za stavbno zemljišče),
-	drugi davki, ki jih na podlagi zakona predpisuje občina. Poleg davkov in prispevkov predstavljajo dohodek občine tudi:
-	dohodki od zakupnin in najemnin,
-	odškodnine zaradi spremembe namembnosti zemljišč,
-	takse,
-	denarne kazni,
-	dohodki od vrednostnih papirjev,
-	dohodki od vlaganja kapitala,
-	dohodki od rent, dobička javnih podjetij in koncesij.
Država zagotavlja občini finančno izravnavo v takšni višni, da bo javna poraba na prebivalca dosegla najmanj 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v Sloveniji. Do formiranje in finančne konsolidacije občine bo država preko dosedanjih občin zagotavljala proporcionalno višino sredstev proračuna glede na porabo v letu 1993. Delitev sredstev novoustanovljenim občinam bo temeljila na številu prebivalcev v občini.
8.	ZDRUŽEVANJE V ŠIRŠO LOKALNO SKUPNOST
Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se bo občina povezovala v skupnost občin Savinjske doline, ki bo verjetno prevzela ime pokrajine po vodilnem naselju Žalec. Ta povezava bo smiselna samo v primeru, da se bodo o tem odločile vse občine, ki bodo nastale iz sedanje občine Žalec. V primeru drugačne odločitve sosednjih občin bo moral občinski svet o tem drugače odločiti.
Povezovanje v pokrajino je smiselno zaradi zgodovinskega povezovanja in skupnega izvajanja določenih nalog s področja družbenih, gospodarskih in kulturnih dejavnosti. Poleg tega pa je možno pričakovati, da bo država prenesla na ustanovljene pokrajine zadeve s področja
-	varstva okolja in urejanja prostora,
-	naravne in kulturne dediščine,
-	socialne politike,
-	prometa in zvez (razen mirujočega prometa),
-	oskrbe z energijo,
-	kmetijstva, turizma in gostinstva.
V začetnem obdobju delovanja občine bo smotrno prenesti na pokrajino tudi naloge na področju
-	zdravstva in lekarništva,
-	socialnega varstva,
-	šolstva (delno),
-	kulture (delno),
-	zbiranja odpadkov in odpadnih voda,
-	stanovanjskega gospodarstva,
-	finančnega knjigovodstva.
Zaradi relativne majhnosti posameznih občin, le-ta ne bo imela upravnega organa za odločanje na prvi stopnji v zadevah občinske pristojnosti (prizivni organ je župan), zato bi bilo za izdajanje odločb občinske pristojnosti primemo pooblastiti nek skupen upravni organ na nivoju pokrajine.
Če ugotavljamo smiselnost ustanavljanja pokrajine na območju sedanje občine Žalec, je potrebno imeti v vidu tudi dejstvo, da bo država Slovenija v mestu Žalec organizirala upravno enoto ministrstev, to pa je tudi mesto, kjer se srečujeta država in lokalna samouprava.
9.	OPRAVILA IN ROKI ZA USTANOVITEV OBČINE
-	od 11. 2. do 16. 2. 1994
sklic zborov občanov po krajevnih skupnostih
-	do 13. 3. 1994 izvedba zborov občanov
-	do 27. 3. 1994
izvedba zborov občanov za odpravo kolizij
-	22. 5. 1994
izvedba glasovanja na referendumu
-	25. 7.1994
sprejem zakona o ustanovitvi občin
-	26. 9. 1994
razpis volitev v organe občine
-	27. 11. 1994 (11. 12. 1994 drugi krog) izvedba glasovanja na volitvah
-	do konca decembra konstitutivna seja občinskega sveta
-	od 1. 1. 1995 dalje
začetek rednega dela lokalne samouprave in njenih organov
10.	SPREMLJAJOČI DOKUMENTI IN ANALIZE
Geografske in zgodovinske značilnosti občine Zemljevid bodoče občine Gospodarski potencial občine Pregled organizacij in društev
11.	ZAKLJUČEK
Projekt občine temelji na detaljni analizi sedanjega stanja, sprejeti zakonodaji in ostalimi elementi delovanja in povezovanja na prostoru, kjer živimo. Tu je bila samouprava uvedena že sredi prejšnjega stoletja, od takrat pa lahko sledimo nizu različnih pristopov in organiziranj lokalne skupnosti do leta 1955, ko je bila ustanovljena občina Žalec. Tako organizirana občina je bila hkrati oblastna in samoupravna skupnost in je večino nalog opravljala za državo. Skladno z ustavo Republike Slovenije prevzema država Slovenija neposredno vse državne pristojnosti in tako bodočim občinam preostane le izvajanje lokalnih nalog in skrb za lokalne javne zadeve - skrb za kakovost življenja ljudi. Toj je do sedaj opravljala krajevna skupnost, bolj ali manj uspešno - odvisno od želja ljudi in sposobnosti vodstev.
Ko se občani odločajo o novi občini kot temeljni lokalni skupnosti, je potrebno ugotoviti, s čim bo ta občina razpolagala, kakšne so želje ljudi, ki bodo živeli v tej skupnosti in kakšne so njihove želje za razvoj kraja. V tem projektu so navedeni nekateri podatki stanju na področju, kjer živimo, nekateri pogledi na možno organiziranje, skratka podani so okvirji, ki jih dopušča zakonodaja. Z ustanovitvijo občine ne bodo takoj rešeni vsi nakopičeni problemi kraja kjer živimo, pričakujemo lahko celo poslabšanje raz-
mer v začetnem obdobju delovanja občine. Zavedati se je potrebno dejstva, da včasih prevladuje vrednota imeti svojo občino in o vseh problemih sam odločati, kot pa čakati, da ti nekdo od zunaj diktira način življenja.
Pripravil Miran Krajšek
STALIŠČA KOMISIJE ZA LOKALNO SAMOUPRAVO
Na nivoju občine Žalec je bila ustanovljena Komisija za lokalno samoupravo, ki je vodila aktivnosti v zvezi z reorganizacijo lokalne samouprave in organiziranjem novih občin.
Komisija je pri svojem delu 'tesno sodelovala z vodstvi krajevnih skupnosti in poskušala strokovne osnove in gradiva posredovati v temeljne sredine - krajevne skupnosti. Komisija je ugotavljala, da obstajajo še vedno številne nejasnosti v zvezi z ustanavljanjem občin, predvsem glede zagotavljanja finančnih sredstev za delovanje občin, v zvezi s premoženjem, s katerim bodo občine razpolagale, v zvezi z delitvijo pristojnosti med občino in državo, v zvezi z aparatom, ki bo potreben za delovanje občine, v zvezi s funkcijami, ki se bodo opravljale na nivoju občine, v zvezi z nesprejeto zakonodajo in drugimi vprašanji.
Komisija je ugotjavljala potrebnost povezovanja bodočih manjših občin v večje celote (pokrajine), ki naj bi zagotavljale racionalno in kvalitetno izvajanje storitev za potrebe bodočih občin.
Komisija je oblikovala predlog organiziranosti občin po predloženi
-	I. varianti (5 občin - Polzela, Braslovče, Vransko, Prebold in Žalec) in po
-	II. varianti (8 občin - Polzela, Braslovče, Vransko, Prebold, Griže, Petrovče, Šempeter in Žalec),
s tem, da je s strani nekaterih krajevnih skupnosti bil jasno izražen interes po ustanovitvi svoje občine, čeprav ni bila vključena v predlagane rešitve (Vinska gora, Tabor). Dokončno število občin pa bo znano po izvedenih zborih občanov, na katerih bodo občani oblikovali svoje referendumsko območje za oblikovanje občine.
Pri oblikovanju občin je komisija izhajala iz zakonskih pogojev, po katerih mora občina zagotavljati občanom OSNOVNE ŽIVLJENJSKE POGOJE, kot so:
-	osnovna preskrba,
-	dostopnost zdravstvene in socialne oskrbe,
-	osnovno šolanje,
-	komunalni in stanovanjsko - prostorski pogoji,
-	osnovne prometne in komunikacijske povezave (pošta),
-	banka oziroma hranilnica,
-	prostori za izvajanje upravnih in političnih dejavnosti.
Komisija je zadolžila vodstva krajevnih skupnosti, ki naj bi bila povezane v bodočih občinah, da skupno organizirajo sestanke, na katerih ugotovijo vse prednosti in slabosti medsebojnega povezovanja. V večini krajevnih skupnosti so uspeli doseči dogovor glede medsebojne povezanosti v bodočo občino, tako da se bodo ljudje na zborih občanov lažje odločali za novo občine.
Pri oblikovanju bodočih občin bo potrebno upoštevati tako zgodovinske danosti in tradicijo nekdanjih občin kot tudi sodobne tokove združevanja in povezovanja lokalne samouprave, s ciljem zagotoviti učinkovito, racionalno, strokovno in dostopno lokalno samoupravo, približano potrebam in zahtevam občanov.
Vinska Gora v primežu interesov
»Reorganizacija lokalne samouprave v Republiki Sloveniji je ponovno razburkala interese okrog povezovanja krajevne skupnosti Vinska Gora. Temeljita sprememba velikosti in pomena občin, ki je posledica sprejema zakona o lokalni samoupravi je v Vinski Gori ponovno obudila razprave izpred 40 let, ko je bilo vprašanje ali kraj ostane skupaj, ali se deli na tri dele. Tokrat je situacija nekoliko drugačna. Strokovne podlage državnih organov predlagajo priključitev novi občini Velenje, ali variantno - preostanku občine Žalec. Krajani bodo pred veliko dilemo, ali sprejeti ponudbo iz Velenja, ali ponudbo bodoče občine Žalec. Odločitev bo toliko težja, ker vsaj v zadnjem času nimajo slabih izkušenj niti z Žalcem niti z Velenjem. Zgledno sodelovanje z obema centroma je v preteklosti prineslo skokovit razvoj kraja, nemalo kilometrov asfaltne prevleke, šolo, vodovod in podobno. Poleg tega krajani želijo zelo samostojno skrbeti za svoj nadalnji razvoj, kar je bilo razvidno že iz neke vrste izglasovanega referenduma pred časom, ko je bilo postavljeno vprašanje samostojne občine. Več kot 60% vprašanih se je odločilo za samostojnost, preostanek pa se je delil na Velenje in Žalec.
Tako kot vse druge državljane tudi krajane Vinske Gore dokončna odločitev še čaka. Želja vseh pa je, da bo ta odločitev prava, saj bo imela daljnosežne posledice za obstoj in razvoj kraja pod skalco,« pravi Bernard Drev, predsednik sveta KS Vinska Gora.
Življenje na vozičku
Družina največja opora
Uroš Čeh - fant dveh življenj
Devet let je že od takrat, ko se je na cesti iz Žalca proti Grižam zgodila nesreča, ki je za vedno priklenila na invalidski voziček razigranega in življenja polnega Uroša Čeha iz Žalca. Danes je Uroš star 17 let, sestri in staršema, ki bi si zaslužila najvišje priznanje za hrabrost in plemenitost, pa gre zahvala, da živi v družinskem okolju med svojimi najdražjimi, ki v njegovo življenje vnašajo veselje. Bitka za življenje je po nesreči bila dobljena, vendar so bili Uroševo telo in možgani dolgo časa mrtvi. Po zaslugi zdravnikov specialistov, terapevtov, maserjev in mnogih drugih, še zlasti z veliko ljubeznijo sestre in staršev, pa so možgani in telo ponovno oživeli. Danes Uroš že marsikaj zna, z njim se je mogoče pogovarjati, piše, riše, računa... in tako vsaj nekoliko blaži tragičnost dogodka izpred devetih let.
ko pomagam pri bistrenju njegovih možganov in lepšanju uric na invalidskem vozičku. Veliko se pogovarjava, piševa, riševa, računava, sicer pa delava tisto, kar si Uroš želi početi,« nam je povedala Mojca, ki se je že odpravljala za odhod k drugemu varovancu.
V kuhinji za mizo pa z očetom Stankom poseževa v čas Urošove nesreče, ki je močno spremenila življenje celi družini. Ob pripovedovanju na ta dogodek ne more skriti rosnih oči.
Uroševa prva beseda
»Dve leti po nesreči še Uroš ni spregovoril nobene besede, le nasmejal se je, gledal okrog sebe in hotel kaj povedati, vendar tega ni zmogel. Takšno stanje je bilo pri njem vse do takrat, dokler ga nismo začeli voditi k bioenergetiku Stjepa-nu Šepardu, ki je deloval v žalskem hotelu. Njegova pr-
kazali sliko, ki jo tudi objavljamo v tem zapisu, je vzkliknil od veselja ter dejal: »To je mami, to ati, to pa Uroš,« ter vsakega posebej pokaže s prstom. Ko ga vprašamo, kaj sta danes delala z Mojco, pa je dejal: »Pisala sva, računala in se igrala,« oče pa nam pokaže zvezek, v katerem so Uroševe pisarije in računi. Res, da so črke tiskane, okorne, saj so motorične sposobnosti pri Urošu močno omejene, vendar se da brati in tudi računi so bili prav izračunani, to pa je napredek, ki ga pred leti ni bilo mogoče pričakovati.
V domači oskrbi
Po nesreči bi Uroš lahko živel svoje žalostno življenje v domu za invalidne otoke. Vendar so starši in sestra kategorično odmislili to možnost, saj so bili nanj preveč čustveno navezani pa prepričani, da bo sinu in bratu doma mnogo lepše. S tem si nadeli težko breme, ki je sedaj mnogokrat poplačano, saj je Uroš dosegel
veseljuje sebe in nas. Morda imajo domovi določene prednosti, vendar še več slabosti, saj ena negovalka, ki ima na skrbi 10 ah celo več otrok, nikakor ne more nuditi tistega, kar mu lahko starši,« podkrepi njihovo skupno odločitev, da imajo sina doma, oče Stane.
Vse se je začelo znova
Pred štirimi leti je Uroš začel ponovno spoznavati številke, črke, tako kot prvošolček. V nesreči je izgubil vse znanje, ki ga je nekoč že imel. Pri tem vračanju so mu pomagali pedagogi iz OŠ Ljube Mikuš iz Žalca, za kar se jim Čehovi iskreno zahvaljujejo, obenem pa so tudi “razočarani, ker so v šoli Peter Šprajc-Jur, katere učenec je bil Uroš, nanj povsem pozabili, čeravno se je nesreča zgodila takrat, ko je bil pod nadzorstvom njihovih pedagogov.
»Velika zahvala gre Centru za socialno delo ter njihovi direktorici Ireni Pražnikar, saj smo deležni pomembne podpre in razumevanja. Uroša vabijo na vse njihove prireditve, bil je na Šmohorju, Vinski gori,« ne pozabi povedati Stane ter doda, da bi brez njih bilo vse težje. Posebna zahvala velja tudi Mojci, ki je Urošu res v veliko oporo. Pozabiti ne gre maserja Josipa Škrinjarja iz Pitomače pri Osjeku, kamor že štiri leta vsak mesec vozijo Uroša na masažo, pa fizioterapevtov v celjski bolnišnici in še koga, ki so pomagali oz. pomagajo Urošu. Največjo zahvalo pa si i asluži Uroševa 21-letna sestra, ki skrbi za njegovo čimbolj ie občutje vse od nesreče daHe^z veliko ljubeznijo.
Epilog
Bilo je okrog poldneva, ko smo potrkali v 4. nadstropju stanovanjskega bloka v Žalcu, kjer že štiri leta živi družina Čeh. Odprl nam je oče Stane, pri Urošu pa je bila tudi Mojca Vodušek iz Centra za socialno delo, ki je velika prijateljica, pedagoginja in vzgpiit^liica temu fantu.
»K Urošu prihajam že dve leti. Postala sva velika prijatelja. Vesela sem, da mu lah-
va beseda je bila dokaj nenavadna. Rekel je BUDALA, potem se mu je odprlo in vedno več je govoril,« se tega spominja oče Stane.
Uroš danes kar dobro govori, o tem smo se prepričali tudi sami, ko smo stopili v njegovo sobo, kjer je na vozičku gledal televizijo in spremljal smučanje deklet v super veleslalomu na olimpijadi na Norveškem. Stisnil nam je roko, se prisrčno nasmejal in ko smo mu po-
takšno stopnjo svoje rehabilitacije, ki je ne bi mogel v nobenem od domov. To priznavajo v Ljubljani, kamor hodi na preglede, in mnogi drugi, ki so morda nasprotovali oz. odsvetovali domačo oskrbo.
»Nudimo mu največ, kar zmoremo mi in drugi in tako rezultati niso izostali. Iz negibnega bitja je postal človek, ki zaznava svet okoli sebe, se po svojih možnostih vanj tudi vključuje in na svoj način raz-
Uroš Čeh nikoli ne bo več takšen, kot je bil. Z veliko ljubeznijo sestre in staršev pa je dosegel stanje, ki mu vsaj omogoča, da njegovo življenje ni povsem brezupno. K temu pa bi morali primakniti svoj delež tudi tisti, ki imajo v rokah denar za tovrstne namene in Urošu tudi omogočili dostojno rento, saj sedaj starši ne prejemajo nobene denarne podpore, niti otroških dokla-
dov ne. Darko Naraglav
Ivan Starc in njegov trio
Zlata poroka zakoncev Marovt
Drugo soboto v februarju sta zlato poroko praznovala 89-letni Janez in 71-letna Frančiška Marovt, doma iz Topovelj pri Blaslovčah. Številni svatje so najprej odšli v braslovško cerkev, kjer je bila zlatoporočna maša, ki jo je opravil Jože Zidanšek,
domači župnik. Potem pa je bil civilni obred zlate poroke v žalski poročni dvorani, ki ga je opravil župan Milan Dobnik.
Janez Marovt in njegova žena Frančiška izhajata iz številnih kmečkih družin. Vseskozi sta delala na kme-
tiji, Janez pa je med drugim bil ustanovni član gasilskega društva Parižlje-Topovlje, pozneje je bil poveljnik in predsednik, še sedaj pa je častni član. Tudi na kulturnem področju je rad deloval v takratni kmetijski zadrugi ter hranilnici in posojilnici Braslovče. Med vojno je bil mobiliziran, pozneje pa izgnan v ujetništvo, ko se je vrnil domov, se je vključil v NOB. Sicer pa je vse do leta 1970 sodeloval v krajevnih organih in društvih ter bil tudi občinski odbornik. Med tem je njegova žena Frančiška skrbela za dom in družino. Rodilo se jima je pet sinov, na kmetiji pa je ostal sin Vlado in tako sedaj skupaj vodijo kmetijo.
V petdesetih letih skupnega življenja se je njuna družina povečala še za 9 vnukov, imata pa tudi 6 pravnukov, ki so zlatoporočencema v radost in spodbudo v zrelih letih.
T. TAVČAR
Življenje ob glasbi je lepše
Ljudi, kakršen je Ivan Starc s Polzele, v naši dolini ne manjka. Skupni imenovalec vseh pa je ljubezen do igranja, do glasbe in humorja. Slednjega Ivanu resnično ne manjka, saj je ob našem snidenju kar mimogrede stresel z rokava nekaj dobrih vicev, ki, če hočete ali ne, spravijo poslušalca v smeh in dobro voljo. Ob tem pa ne gre pozabiti na njegovo harmoniko, brez katere prav gotovo ne bi bil to, kar je.
dveh harmonik imajo še orgle, bariton in bas kitaro, tako da lahko zadovoljijo širok krog poslušalcev.
»Igram že zelo dolgo, za kar je ,kriv‘ tast, ki je bil sam strasten muzikant. Vesel sem, da gre po mojih stopi-njah’tudi sin, ki se je za igranje navdušil šele pri 15-letih, vendar je sedaj toliko bolj zagnan,« še pristavi naš sogovornik Ivan Starc starejši.
Življenjska pot se je Ivanu pričela na Dolenjskem, med
Ivan Starc s sinom in njunima harmonikama
»Sem muzikant, harmonika je del mene in ne vem, kaj bi počel, če ne bi igral. Sem tudi invalid na očeh in zato mi morda igranje še toliko več pomeni,« je v začetku našega »zaslišanja« povedal Ivan Starc, ki je s svojim triom dobro poznan Savinjčanom in drugim.
Največ igrajo na raznih ohcetih, na praznovanjih življenjskih jubilejev in drugih podobnih prireditvah.
V ansamblu igrata še njegov sin in Stanko Novak. Njihov glasbeni program je dokaj pester. Igrajo narodno in na-rodno-zabavno glasbo. Poleg
vinogradi pri Krškem. Kot otrok je doživel okupatorjevo raznaradovalno politiko ter izselitev v Nemčijo. Po vojni ga je pot za kruhom pripeljala v Savinjsko dolino. Najprej je delal v rudniku Velenje, nato pa v Garantu, kjer se je zaradi bolezni oči invalidsko upokojil. Veselje do glasbe, do igranja mu sedaj zapolnjuje velik del življenja in tako bo, dokler bo še lahko raztegoval svoj meh.
Pa srečno, Ivan, in veliko veselja pri igranju in zabavanju Savinjčanov.
D. Naraglav
Oživljanje folklore
Svoj občni zbor je v tem mesecu imelo tudi šolsko kulturno društvo na osnovni šoli Petra Šprajca - Jura Žalec. Na njem so učenci predstavili dvajset različnih kulturnih dejavnosti, ki uspešno delujejo v okviru šole in na nastopih izven nje. Novost v letošnjem šolskem letu je folklorna skupina, ki je po dolgem času spet začela delovati in je pri učencih naletela na zelo ugoden odziv. Sicer pa sta najbolj priljubljeni skupini na šoli po anketi, ki je bila narejena med vsemi osnovnošolci, šolski radio in literarno-novinarski krožek. Poleg teh dveh je priznanja prejelo še petnajst posameznikov, ki so se odlikovali s svojim delom na kulturnem področju. V društvo so sprejeli tudi stodvajset prvošolcev.
K.R
Glasba, zabava in vse manj gostovanj
Na jubilejnem koncertu bo nastopil celo simfonični orkester
Kmalu bo minilo petnajst let, odkar je takratni ravnatelj žalske glasbene šole Zoran Kovač ustanovil mladinski pihalni orkester. Preden se je ujelo trideset različnih inštrumentov v ubrano celoto, je bilo potrebno precej dela in naporov, a članov orkestra ni bilo potrebno iskati po drugih občinah. Res pa moramo omeniti, da sta imela veliko zaslug pri tem profesor Trampuš iz Ljubljane in Vendi Videc iz Celja, ki sta tudi sodelovala z orkestrom. Zdaj je že osem let dirigent žalske godbe na pihala Stane Podbregar.
Orkester šteje petinštirideset glasbenikov, večinoma gojencev žalske glasbene šole. Približno deset od njih pa je »veteranov«, ki so svoje znanje in izkušnje v skupinskem muziciranju že vnovčili in se z glasbo tudi preživljajo. Kadar jim dopušča čas,
igrajo v žalskem orkestru. Zato ima orkester vaje trenutno ob petkih, in sicer v kulturnem domu, saj glasbena šola za toliko ljudi nima primernega prostora. In vendar je resnici na ljubo tudi tam prostor neustrezen. Ne omogoča namreč istočasnih vaj posameznih sekcij, kakor je v navadi pri delu s takšno instrumentalno za-
sedbo. To pa glasbene šole ni oviralo pri načrtih o ustanovitvi pravega simfoničnega orkestra. Niso namreč samo pihalci uspešni, tudi godalna zasedba je v Žalcu postala zelo močna in škoda bi bilo, če vsega tega znanja in volje ne bi združili, pa čeprav je to mogoče samo na odru kulturnega doma in je potrebno nabaviti še nekaj manjkajočih instrumentov.
Letos je pihalni orkester dobil precej novih instrumentov. Čeprav formalno sodi pod okrilje Svobode Žalec, pa levji delež odgovornosti za njegovo delovanje nosi glasbena šola. Na začetku jim je priskočilo na pomoč podjetje IGM iz Grada-ža. Kulturi neprijazni časi so povzročili, da člani nimajo niti primernih oblek, v katerih bi lahko dostojno predstavili sebe in seveda svoj kraj. Stane Podbregar pravi:
60-let libojskih godbenikov
»Želja vseh nas je, da bi tudi kraj imel več posluha za nas. Vsi se radi s čim postavljamo, finančne in organizacijske pomoči od kraja pa skoraj ni. In vendar mislim, da bi lahko naš orkester dostojno zastopal Žalec in občino tudi zunaj njunih meja.« Pravzaprav je žalostno, da so po eni strani kar veseli, da nimajo več nastopov in gostovanj. Vse to prinaša s sabo stroške, tistih, ki bi jih bili pripravljeni plačati, pa ni. In čeprav so na republiškem tekmovanju pihalnih godb v IH. kakovostni kategoriji osvojili zlato plaketo in se uvrstili v višji razred, lani na tem tekmovanju niso nastopili. Med drugim tudi zato, ker njihova instrumentalna zasedba ni bila primerna.
Z nabavo novih instrumentov bo drugače. Tudi sicer upajo, da se bo finančno stanje izboljšalo. Ob njihovi petnajstletnici bi si verjetno res zaslužili kakšen dinar in gostovanje več.
K. Rozman
V SPOMIN
Ivan Gostečnik
Pride čas, ko je treba oditi. Ne le enim, vsem. Naj bo človek še tako željan življenja, poln dobre volje in načrtov, naj ima še toliko prijateljev - pride čas, ko se njegova ura izteče. Tako nam je življenje samo darovano, zaslužiti pa ga moramo s tem, da ga darujemo. Ta vrnjeni dar pa se ohranja v spominu, v opravljenem delu in poteh, kakršne je kdo zapustil.
Vas, gospod Gostečnik, je pot zanesla tudi v Griže, kjer ste bili pripravljeni nadaljevati pevsko tradicijo in gojiti lepo slovensko, pa tudi umetno pesem.
To je bilo že daljnega 1959. leta; naš zbor ste vodili več kot 25 let. Sprva ste nas pod svojim vodstvom popeljali na oder ob raznih priložnostnih prireditvah. Vaše prizadevanje, da bi dvigovali raven petja, je ženski pevski zbor Kultumo-prosvetnega društva Svoboda Griže uvrstilo med kvalitetnejše zbore v občini.
Ni vas oviralo slabo vreme, niste prisluhnili slabemu počutju ali utrujenosti, da ne bi prišli na vaje. Vaš trud ni bil zaman, saj ste se po vsakem uspešnem nastopu, na katerem so vas poslušalci nagradili z aplavzom, znali veseliti skupaj s svojimi pevkami. Skoraj ni kraja v naši občini, po katerem se ne bi razlegala pesem, katere začetni akord je naznanila vaša piščal.
Lepi so spomini na te čase, ko nas je z vami družilo trdo delo na vajah, še lepši so spomini na trenutke, ko smo se skupaj veselili doseženih uspehov.
Vse pevke, ki v sebi še vedno ohranjamo te spomine, vam za vaš trud izrekamo iskreno zahvalo. Zdaj vaše melodije spe z odmevi, dokončne, nepozabne s poslednjimi odsevi.
Valčka Gnus
Godbeniki, ki so nekdaj nosili ime Godba rudarjev in keramikov Liboje, ne morejo več nositi tega imena, saj je rudnik že zdavnaj pozabljen, v stečaju pa je že drugič tudi Keramika. Edini, ki vztrajajo in so pokončni, so člani tamkajšnje godbe na pihala, ki so se proslavili tudi izven občinskih meja. Stalno gostujejo tudi pri avstrijskih godbenikih iz Gradca, s katerimi jih veže desetletno prijateljstvo, pa tudi v Opatiji na festivalu pihalnih orkestrov in še kje.
Kljub obilici povabil in priznanj pa so se znašli v neprijetnem položaju, saj jih je zapustil kapelnik. Toda znašli so se in od novega leta imajo kapelnika z ustrezno glasbeno izobrazbo. To je prof. Ivan Ravnjak, ki je diplomiral na Glasbeni akademiji na Dunaju. Libojčani pa slavijo letos že šestdeseto obletnico.
Kot je povedal predsednik Jože Jančič, bodo pred osrednjo proslavo nastopili
v Opatiji, računajo pa tudi na koncerte po naših zdraviliščih. Razveseljivo je, da imajo v svojih vrstah lepo število mladih, kar zagotavlja nadaljnje delovanje. Tudi mi jim želimo, da bi še naprej razveseljevali poslušalce in ljubitelje njihovega ubranega igranja. Zato upamo, da bodo razrešili tudi finančna vprašanja, ki so povezana z njihovim delovanjem.
I.	Jurhar
Letos 95 let obstoja
5sss*6^,;.;
Delo članov polzelske Svobode je bilo v lanskem letu uspešno. Takšna je bila tudi ocena na letni konferenci, ki so jo imeli prejšnji teden. O delu in načrtih za letos je govoril predsednik DPD Svobode Polzela Marko Slokar. Iz poročila je razvidno, da je število skupin - sekcij, ki delujejo v okviru društva, ostalo enako kot leto poprej. Še vedno in uspešno delujejo moški in mešani pevski zbor, kvintet Lastovka, vokalna skupina Adora-mus (na sliki), tamburaški orkester, likovna, plesna in
literarna skupina, knjižnica, ansambli Slovenija, Palma, Tropicano, dua Banana in Primavera. Člani dramske in kino sekcije trenutno ne razvijajo lastnih aktivnosti, so pa delovni v društvu. Lani so imeli lepo število nastopov, koncertov, likovno kolonijo in razstave. Delovni so bili tudi mladi člani društva, ki aktivno delujejo na OŠ Polzela in ustvarjalno dopolnjujejo kulturno podobo kraja.
Polzelani so bili tudi dobri gostitelji. Na odru se je predstavilo več gledaliških sku-
pin, ansamblov in drugih kulturnih skupin iz raznih krajev Slovenije. Tako bogato kulturno obdobje jih zavezuje, da vsaj tako, če ne še bolje, nadaljujejo v prihodnje. Kar precej načrtov imajo za letos. Velika dvorana kliče po obnovi sedežev in odra. Letos praznujejo 95 letnico obstoja. Kot pravijo, se spodobi, da jubilej proslavijo; pa ne samo z osrednjo proslavo, marveč s prireditvami skozi vse leto.
T. Tavčar
Na Osnovni šoli Šempeter so se ob kulturnem prazniku domislili še prijetne pozornosti, ki so jo namenili okrog petdesetim učencem, ki so šolo zastopali na tekmovanjih, razstavah in podobno.
Glasbena šola Rista Savina Žalec
vabi 26. februarja 1994 ob 18. uri na koncert MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA v Dom II. slovenskega tabora v Žalec.
Prisrčno vabljeni!
Pustno rajanje najmlajših
Tudi to leto, je VVZ Janko Herman iz Žalca organiziral že tradicionalno pustno rajanje za vse predšolske otroke in starše. Prireditev je potekala v telovadnici OŠ Žalec, obiskalo pa jo je veliko obiskovalcev. Na prireditev se je odzvalo 250 predšolskih otrok s starši, ki so navdušeno zaplesali in se zabavali ob prijetnih zvokih narodno zabavnega ansambla Savinjskih sedem. Pustno prireditev so izvedli s finančno pomočjo sponzorjev: Zlatarstva Kragel, Vodne inst. Šarlah, Hmeljarja Žalec, trgovine Jaušovec, El Krajšek, slikopleskarstva Sedminek, foto Rizmala in Kleparstva Debevec. Vsem sodelujočim in sponzorjem se organizatorji pustne prireditve za naše najmlajše toplo zahvaljujejo.
Jani Pukmajster
Ti učenci so zasedli tudi naj- Na šoli želijo, da bi tudi ob višja mesta v občini, regiji in koncu šolskega leta lahko državi. Te učence je gostilo povabili tolikšno število Gostišče Zvoneta in Milice učencev, ki bi bolj ali manj Štorman, cvetličarna Boža uspešno ponesli ime svoje pa je vsakemu izmed njih šole po vsej Sloveniji, podarila šopek.	T.T.
Kulturno društvo Vrbje or-' ganizira kulturno zabavno prireditev ob dnevu žena 8. marec
V	SOBOTO, DNE 5. 3. 1994 OB 19. URI V DOMU KRAJANOV VRBJE
V	kulturnem programu nastopa otroška skupina pri Amaterskem gledališču VRBA.
Po kulturnem programu pa Vas bo zabaval ansambel HMELJARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET
|	'phJiL	j
S	Žalec.
|	^	Šlandrov trg 33	■
J Velika izbira daril za 8. marec in g	materinski dan:	■
■	- ročnih ur raimond Well, osco in casio
|	- ženskega perila (uvoz in Lisca)
g	- kozmetike son soucis za vse tipe kož in ostalih I
f	kolekcij	■
g	- parfumov in ostalih drobnih daril, ki jih	|
g	brezplačno aranžiramo	|
J Za praznik čestitamo vsem
dekletom, ženam in materam	■
!■■■■■■■■■■■■■■OH■■■■■■!
XXIX. TEČAJ AVTOGENEGA TRENINGA
»NOVO ZAVEDANJE«
Vodi dr. Matjaž Lesjak, Zdravstveni dom Žalec, telefon: 715-731
Saxinfska
ttkj Moja dolina
Leonora, trgovina za ugoden nakup
Trgovina za ribolov in lokostre
Sonja Javornik je v Žalcu na Titovem trgu 7, to je v etaži poleg Zavoda za zaposlovanje, odprla trgovino Leonora. V njej vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure, po zelo ugodnih in konkurenčnih cenah nudijo raznovrstno in kakovostno spodnje perilo, pižame, spalne srajce, modne vzorčaste ženske in dekliške bluze, pajkice in bižuterijo.
Z ugodnimi cenami prevladujeta pri ženskem perilu proizvajalca Lisca in Beti z raznimi bodyji in kakovostnimi nedrčki, katerih cene so od 674 do 1500 tolarjev. Velika je tudi izbira otroškega in moškega perila, med slednjim so zelo ugodne cene modnih moških bok-serk in karirastih flanelastih srajc po 1100 tolarjev. Dobro so založeni tudi z raznimi
plišastimi igračkami.
V Leonori poleg nizkih cen omogočajo tudi plačilo na več čekov, kar bo marsikaterega kupca zagotovo prepričalo za nakup. Naj omenimo, da kupljena darila tudi zavijajo, kar bo še posebej dobrodošlo pred osmim mar-c n materinskim dnevom. Pi vročajo se za obisk in zagotavljajo, da ni vsak poceni nakup tudi slab nakup.
Tvveed-trgovina in šiviljstvo
domačih hlevov
Robert Blatnik iz Tabora v svoji mesnici in delikatesi Preboldu že štiri leta oskrbuje preboldske gospodinje s svežim, kakovostnim domačim mesom in dimljenimi proizvodi, ki so plod njegovega znanja in izkušenj. Poleg tega je v njegovi mesnici
moč kupiti tudi proizvode drugih proizvajalcev, velja pa omeniti, da v mesnici prodajajo le meso doma vzrejene govedi in prašičev, ki jih za Roberta koljejo v klavnici Laško. Prijetno domače dišijo dimljene šunke, krače in klobase, ki jih skrbno pri-
pravlja Robert sam. Od začetka letošnjega leta je v njegovih rokah tudi mesnica v preboldski blagovnici. Če imate radi, da v vaši kuhinji diši po domače, potem boste gotovo obiskali mesnici Blatnik v Preboldu.
EP-da
Podjetje Itrus iz Žalca, ki ga vodi Igor Trupej, je v začetku februarja odprlo v Šempetru trgovino z imenom Šport, in sicer v prostorih bivšega Agrosa pri bencinski črpalki. V njej lahko dobite po zelo ugodnih cenah vse za ribolov, prav tako pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji lokostrelstva. Kupcem zagotavljajo konkurenčne cene, saj nabavljajo blago pri proizvajalcih in neposrednih uvoznikih. V trgovini Šport v Šempetru vas pričakujejo vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne od 15. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Imajo tudi telefon, številka pa je 701-408. Trgovina Šport želi vsem ribičem dober prijem, vsem lokostrelcem pa vse v zlato. Na sliki: Utrinek s prodajalne Šport v Šempetru.
EP-tt
V nekdanjih prostorih videoteke Puma v Žalcu, v Ha-usenbichlerjevi ulici, to je nasproti upokojenskih blokov, je pred nedavnim Božena Škok odprla trgovino Tweed. V njej nudi po konkurenčnih cenah predvsem kakovostno uvoženo metrsko blago: modne diolene, volnene tkanine in viskoze. Trenutno imajo v trgovini po zelo ugodnih cenah uvožene diolene za spomladanske kostime. Poleg kakovostnega
ZELO UGODNO!
Možen nakup OCENJENE BELE TEHNIKE (z lepotno
napako) z do 20%-nim popustom!___________________
Velika je izbira tudi ostalih aparatov GORENJE po ugodnih cenah.
PIONEER zvočniki SAT sistemi z montažo že od 37.000 sit dalje. Ugodni pogoji tudi za monterje!
____SA
TEHNIČNA TRGOVINA
• v ŠEMPETRU 13/a, telefon: 063/701-888 e v LENI LEVEC, telefon: 063/26-313
VAM V SODELOVANJU Z gorenje Nudi: v FEBRUARJU IN MARCU:
AKUSTIKO IN BELO TEHNIKO - možnost nakupa na 6 obrokov BREZ OBRESTI ali LEASING NAKUP NA 25 obrokov Pri gotovinskem plačilu popust od 5% do 20%.
blaga si v prodajalni lahko izberete tudi modne gumbe in zadrge, skratka vse šiviljske potrebščine.
Če niste vešči šiviljskega dela, pa bi kljub temu radi unikatno izdelano oblačilo, vam ga Božena Skok po meri tudi zašije. Naj za orientacijo povemo, da vas bo kostim z materialom in delom pri njej stal okoli 15.000 tolarjev. Nekaj izdelkov izpod njenih rok, razstavljenih v orodaialni, vas bo gotovo
prepričalo, da boste blago zaupali spretnim in veščim rokam, čeprav se Božena Skok nerada hvali s kakovostjo izdelave. Vsakega izdelka se loti tako, kot bi ga šivala zase, ker meni, da je le kakovost porok uspeha.
Če se boste namenili v trgovino Tweed, storite to od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Veselijo se vašega obiska.
EP-vka
Mesnica Blatnik -
meso iz
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
AVTO CIEI-JE c,*
.63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11
VABILO ~~~
V PRENOVLJENO PRODAJALNO V ŽALCU, Cankarjeva 7
Bogati izbiri nadomestnih delov za vozila se je pridružil salon vozil, v katerem bodo razstavljena vozila FORD.
Vabljeni na ogled in nakup.
Vozila prodajamo za tolarje, nudimo lizing za pravne osebe in obrtnike, posredujemo ugoden kredit, v račun vzamemo rabljena vozila različnih znamk, tudi kot polog pri kreditu.
Informacije:
-	PRODAJALNA ŽALEC, Cankarjeva 7,063 712-116
-	SERVISI, Ipavčeva 21,063 33-521
-	TEHNIČNI PREGLEDI, Ipavčeva 21,063 32-609
Bukovica je polnoletna
Na 22. strani Savinjčana je bil objavljen prispevek o dvajsetletnici Bukovice oziroma postojanke na njej. Zapis postavlja v napačno luč gradnjo postojanke, zato je potrebno opomniti, da letos mineva natanko osemnajst let, odkar se je začela gradnja omenjene postojanke. Planinsko društvo Zabu-kovica je pred dvajsetimi leti imenovalo iniciativni odbor za gradnjo koče na Bukovici, v katerem so bili Ivan Mikek, Florjan Šon, Anton Cizej, Slavko Miklavc in še nekateri. Pred pričetkom gradnje so nameravali speljati na vrh tudi cesto, vendar tega niso uresničili zaradi nasprotovanja lastnikov zemljišč, prek katerih naj bi bila speljana cesta. Temu sta močno nasprotovala predvsem dva lastnika, svoje pa je prispevala še smrt predsednika Miklavca.
Med tem časom je Florjan Šon prestopil k PD Žalec, ki
ni imelo svoje postojanke. Uspelo mu je za gradnjo postojanke navdušiti člane žalskega društva, ki mu je predsedoval Jože Kučer, in julija 1975 so sprejeli sklep, da začnejo graditi. Šon je pritegnil k sodelovanju tudi Mi-keka, ki je bil takrat direktor Hmezad Gradbeništva Žalec, ki je prispevalo tudi gradbeno barako, ki so jo žalski planinci znosili na vrh. Delavci Gradbeništva so zmontirali barako, postavili klopi in plesni oder. 3. avgusta 1975 so priredili planinski piknik z namenom, da se prične gradnja planinske postojanke. Ves izkupiček je šel za pevski zbor, ki ga je Mikek ustanavljal v Grižah. Klopi in barako pa so uporabljali planinci za svoje namene. Obisk na Bukovici se je povečeval, zato so začeli razmišljati o razširitvi. Povečali so barako, za kar sta prispevala material v glavnem Ferralit Žalec in Salobir iz Zabukovice.
Razširitvena dela pa. je v glavnem opravil Šon sam med dežurstvom, s pridom pa je uporabil tudi priložnostne obiskovalce. Ker je stala baraka na zasebnem zemljišču, ga je bilo treba odkupiti. Društvo je dobilo denar na TKS in od izkupička planinskih prireditev na Bukovici. Na pomlad je Mikek zopet ponudil pomoč pri razširitvi postojanke. PD pa je bilo pri tem zelo nerodno, saj z Gradbeništvom ni sklenilo pogodbe. Ko se je namreč Gradbeništvo priključilo Ingradu, je v primopredajni bilanci prikazalo tudi razširitev barake, s tem pa prikrilo manjko lesa. Ingrad je vztrajal, da PD Žalec plača ves les in delo delavcev Gradbeništva na baraki. Vse to je zelo zavrlo gradnjo zidane postojanke, saj so kar nekaj let morali plačevati Ingradu, čeprav je baraka stala na planinskem zemljišču. Kljub temu pa niso mirovali. Zgradili so tovorno žič-
nico, nabavili nov traktor, potrebno opeko, armaturo, priskrbeli gradbeno dovoljenje, nabavili lasten agregat in zanj zgradili stavbo, naredili novo cesto in še vrsto stvari. Neumorni Florjan Šon je s soglasjem tedanjega lastnika gozda napravil novo dovozno cesto, pred desetimi leti pa je akcija za gradnjo stekla. Tako so pred dvema letoma odprli nov dom, pri katerem je treba opraviti še precej dela.
Povedati je treba, da so nekateri člani PD Zabukovi-ca zelo nasprotovali gradnji, pa tudi v PD Žalec nad gradnjo niso bili vsi navdušeni. Kljub temu je na Bukovici danes prijeten dom žalskih planincev.
Ivan Jurhar
Takšnega priznanja si ne želimo
Združena lista socialnih demokratov, območna organizacija Žalec, ima v ulici Ivanke Uranjek postavljeno razglasno tablo, na kateri objavljamo razna sporočila članom stranke, pa tudi čestitke občanom ob raznih priložnostih. S plakata, ki smo ga pripravili za slovenski kulturni praznik, nam je neznani ljubitelj izrezal Prešernovo silhueto. S tem je uničil plakat in izničil sporočilo. Vendar pa ta primer ni osamljen, saj nam je pred
časom neznanec odnesel kar cel plakat.
Veseli smo pozornosti, ki jo vzbujamo s plakati, ki so, kot kaže, všeč tudi drugim. Pomeni, da imamo dobrega in domiselnega izdelovalca, vendar pa si tovrstnega priznanja ne želimo. Neznanca prosimo, da se zglasi na sedežu stranke, saj mu bomo po končanem prazniku rade volje odstopili plakat. Sicer pa bi bili, kljub časti, bolj veseli, da v prihodnje pusti plakat na miru. Franci Tratar
V
Koga ¡e v Žalcu sram slovenstva?
Odprto pismo gospodu Poldeku Selčanu
Časi so res malo čudni in tudi težki, demokracija je res na višku in nekateri si res privoščijo nekoliko preveč. A to, kar ste si privoščili, gospod Poldek, je pa že bilo (malo) preveč.
Pred približno dvema letoma in pol je skupina taborskih faranov z odprtim pismom v Novem tedniku sebe in vas gospod Selčan vprašala nekaj stvari, na katere ni bilo nikoli pravega odgovora, tako da so govorice o tem še vedno žive. Zgodilo pa se je nekaj.
Gospod Selčan, postali ste zelo sovražno razpoloženi do večine članov mešanega pevskega zbora, saj ste še vedno prepričani, da je to pismo iz njihovih vrst. Med tem časom je veliko članov iz zbora odšlo, veliko pa nas je na novo prišlo. Tako sem prišel v zbor tudi jaz in bil že prvo sezono izvoljen v upravni odbor pevske sekcije in vodstvo Kulturnega društva »Ivan Cankar« Tabor. Vse leto je zbor zelo uspešno delal, zato smo želeli leto zaključiti z božično-novoletnim koncertom, na katerega smo povabili še ženski pevski zbor iz Griž in moški pevski zbor iz Petrovč. Glede na čas in izbor pesmi smo želeli ta koncert izvesti v farni cerkvi v Taboru. V začetku decembra 1993 smo poslali k vam, gospod Selčan, člana upravnega odbora, da se z vami dogovori, kdaj lahko pride-
mo k vam na pogovor v zvezi s koncertom. Termin je bil dogovorjen. Odbor za pripravo koncerta v sestavi pevovodje Milana Kasesnika, predsednika zbora Ivana To-povška, člana upravnega odbora Draga, Šmita, predstavnika društva Staneta Gržina - je ob dogovorjenem času prišel pred župnišče. Ko sem vas gospod Selčan (ki ste nekako nervozno prestopali pred cerkveno ograjo) nagovoril z besedami: »Dober večer, gospod, k vam smo namenjeni,« ste vi brez pozdrava izjavili: »Ti si udbovec in cajtngar, ti ne boš šel noter.«
Potem ste se obrnili k Ivanu Topovšku in mu rekli: »Ti si lažnjivi cajtngar, proti meni si zbiral podpise, tudi ti ne boš šel noter.« Tudi Dragu Šmitu ste omenjali cajtnge in podpise izpred dveh let in pol, a ste ga na koncu vseeno sprejeli. Gospoda Kasesnika ste sprejeli brez hudih besed.
Zelo ste se potrudili, da koncert ni bil v farni cerkvi, a koncert je vseeno bil.
Vprašam se, odkod vam gospod Selčan podatki o tem, da sem ali sem bil udbovec. Zato od vas zahtevam, da v roku 30 dni od objave tega pisma javno objavite verodostojno dokazno gradivo o trditvi, ki ste jo izrekli. Ravno tako zahtevam, da mi javno razložite, kaj ste hoteli povedati z besedo »cajtngar«.
Če gospod Selčan tega ne boste objavili, zahtevam, da se mi javno opravičite v štirih slovenskih dnevnikih (Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice), v Novem tedniku in Savinjčanu in to z oglasom v okvirju na 1/16 strani. V nasprotnem primeru bom svoje pravice iskal na pristojnem sodišču, saj ste mi s to izjavo napravili nepopravljivo osebno, moralno, politično in materialno škodo.
Čeprav nas krščanska vera uči odpuščati, bi takšno žalitev odpustil vsakemu manj inteligentnemu bitju, nikakor pa to ne morem oprostiti takšnemu inteligentu, kot ste vi gospod Poldek Selčan. (Če v tem primeru o inteligentu sploh še lahko govorimo).
Z globokim spoštovanjem. Stane Gržina, Čopova 4, Žalec
Že lani je nekako klavrno izzvenela osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s predavanjem o Pitagori, ki nima nikakršne zveze z našim Prešernom in slovenstvom. Krona smeš-nosti, nad katero se moramo zamisliti, pa je letošnja proslava.
Nastop, sicer domačinke Nike Vipotnik-Ram-pre, prav gotovo ne sodi na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, še posebej ne, če se izvaja v angleščini in je edina pesem, zapeta
v slovenščini, znana Lili Marlen.
Pravijo, da dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje. Na proslavi sem bil med prijatelji novinarji in verjemite nii, da me je bilo sram. Vsi so se preprosto norčevali iz Žalca in njegove proslave in se spraševali, kdo je avtor tega neokusnega spektakla.
Vsi, ki se čutimo Žalčane, smo bili ogorčeni tudi nad tako imenovanim Tretjim žalskim taborom na pustni torek in prizadeti nad norčevanjem iz žalskega tabora. Že od nekdaj smo bili in še
danes smo Žalčani ponosni, da smo bili pokončni, danes pa razni »prišleki« brijejo norca iz tega. To ni sramota samo za Žalec, ampak za celo savinjsko srenjo, ki.je bila vedno ponosna na svoje slovenstvo. Tudi med drugo svetovno vojno se ni dala potujčiti, čeprav danes tisti, ki niso več »znali« slovensko, nosijo glavo, neupravičeno, preveč pokonci in si posamezne funkcije kar prilaščajo. Žal je danes taka tudi »kultura« v Žalcu.
Ivan Jurhar, Žalec
Še o kulturnem prazniku
Gospod Jurhar, običajno ne odgovaram na komentarje in pisma. Predvsem zato ne, ker ima vsak pravico do svojega mišljenja in v meni ni nič nestrpnosti, še manj pa neizživete pedagoške potrebe po vzgoji.
Na pismo odgovarjam zgolj zato, ker v njem žalite velike del občinstva, ki mu je bila proslava, pripravljena v dobri veri in želji dati ljudem kaj novega, svežega, všeč.
V komisiji za kulturo smo program prireditve pretehtali in se zavestno odločili zanj. Ker so to ugledni kulturni delavci, ne čutimo ne potrebe ne želje, da bi se zanj opravičevali. Vodila nas je misel, da bi ljudem predsta-
vili domače umetnike in njihovo ustvarjalnost. In Nika Vipotnik Rampre je z ansamblom poustvarila glasbo, ki bi je bil tudi Prešeren vesel. Ali niso prav lepota, ustvarjalnost in kakovost to, kar želimo podoživeti, pozdraviti in poudariti na svoj praznik.
Nekaj zagovornikov, ki sodijo, da je slovenska kultura le recitacija in pesem, povedana ali zapeta v slovenščini, gotovo imate. Žaljivo pa je, da ocenjujete, da je bil program neokusen. Se Vam je pa zapisalo, da je bila proslava spektakel. V slovarju tujk je beseda spektakel prevedena in razložena takole - citiram: igra s pašo za oči..., zbujajoč pozornost,
zelo zanimivo... (Verbinc F., Slovar tujk, CZ Ljubljana, 1971, 3. izdaja, str. 670).
In v dvorani je bilo slišati glasno ploskanje (ki je vedno izraz navdušenja), tistih in takšnih, ki mislijo drugače kot vi in še kdo. Saj to je vendar dovoljeno in zaželje-no, ali pa morda ne?! Tudi priznavanje pravice do drugačnega, novega je kultura. To pa ima kaj opraviti s slovenstvom! Je pa tu treba še marsikaj postoriti in samo dejanja štejejo. Vzemite ta odgovor tudi kot odgovor Vašim medijskim prijateljem.
Še to: o socialni kategoriji prišlekov pa bo morda svoje mnenje povedal kakšen sociolog ali pa morda pričakujete odgovor kakšnega veljaka nacistične stranke.
Anka Krčmar
C PREBOLD
Prebold (pri Lončari),
tel-fax: 063/723-243
Po ugodnih cenah nudimo:
•	gradbeni material
•	umetna gnojila
•	litoželezne peči po licenci BUDERUS
Ponudbe meseca: JUPOL WEISS 15 kg
Odprto: od 7.30 do 17. ure, v soboto do 12. ure.
V stiski vam postrežemo tudi po 17. uri!
PODJETJE S TRGOVINO INSTALA CUE IN STORITVE	C
	
Trgovina in montaža
Parižlje 1, Braslovče
telefon: 063 / 721-081
ŠE JE ČAS, DA V MESECU FEBRUARJU IN MARCU ULOVITE PRIHRANEK,
SAJ VAM NUDIMO:
*	ARMATURE MARIBORSKE LIVARNE
z 10% popustom za takojšnje plačilo
*	RADIATORJE KORADO
z 10% popustom za takojšnje plačilo
(Primer: radiator 600 x 1200	stara cena 13.849 sit
nova cena 12.594 sit)
*	KROGLIČNE VENTILE 5/4"	1.235 sit
*	CISTERNE 20001	29.500 sit
Na zalogi imamo tudi ves material
ZA VODOVODNO INSTALACIJO IN CENTRALNO OGREVANJE
Priporočamo se za nakup!
«Éf™
fiat
IMIRKCTIA6 d o o.
Polzela 38, telefon: 063/721-052
CENA DO REG.
CINQUECENTO 900 i.e. CAT PANDA 10OO i.e. L CAT PANDA 4x4 i.e. CLX 92 CAT UNO 1,0 i.e. S CAT TIPO 1,6 i.e. SX MAQ CAT TEMPRA 2,0 i.e., SX CAT TEMPRA 2,0 i.e. SLX CAT avtomatica
23.990 DEM
CROMA 2,0 TDI MAQ
alfa Romeo
13.840 DEM 12.390 DEM 16.990 DEM 15.670 DEM 22.120 DEM 25.600 DEM
28.990 DEM
33 1,5 IE CAT 1.5 T. SPARK 2,0 92 CAT
subaru
20.890 DEM 30.400 DEM
22.560 DEM
Justy J 12 4 WD IMPREZA COMPAKT GL/BX 2 WD 1,6
3t.850 DEM
LEGACY RANGER DL 4 WD 1,8
36.000 DEM
daihatsu
HIJET-VAN HIJET-PICK UP
18.400 DEM 17.000 DEM
mobitel	nove, nižje cenei
Že od 2290 DEM + PD, na leasing že od 496 DEM dalje.
Omogočamo nakup in montažo POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH VOZIL
Mag, sc. Franjo Velikanje, dr. med.
Borimo se vsak dan
proti stresu
V preteklem mesecu ste spoznali vrste stresa in posledice za zdravje človeka, ki je kronično izpostavljen stresnim situacijam. Tokrat poglejmo, kako se lahko vsakodnevno borimo proti stresu in krepimo zdravje, tiste dele telesa in lastnosti organizma, ki so pomembni za preživetje najhujših stresnih situacij, ki nas lahko doletijo.
Telesna aktivnost
Vsakodnevna telesna aktivnost je zelo pomembna v borbi proti stresom. Seveda tu ne mislim na vsakodnevno fizično delo, ki ga moramo opravljati, ampak na tisto fizično aktivnost, ki jo želimo opravljati.
Že v stari Grčiji so vedeli, da hoja pospeši krvni obtok v možganih in da po daljših sprehodih tudi lažje mislimo.
Posebej ob koncu tedna je priporočljivo vsaj en dan preživeti v naravi, ne seveda le na pikniku ob jedači in pijači, ampak tu mislim predvsem na daljše sprehode in izlete po ravnem ali hribovitem terenu, kakršne pač glede na kondicijo, starost, zdravje ah bolezen zmoremo. Z izleta se vrnemo sproščeni in prijetno fizično utrujeni. Zmanjšajo se težave, ki povzročajo psihosomatske bolezni. Celo depresije (potrtosti ob življenjskih udarcih) se ublažijo.
Kronični bolniki s celo vrsto bolezni lahko svoje težave blažijo ob takem rednem gibanju, številni pa tudi preprečujejo poslabšanje teh bolezni. Tako npr. specialist kmalu po srčnem infarktu priporoča redno vse daljšo hojo za krepitev srca. Sprehode kot vrsto rekreacije redno priporočamo tudi starejšim še v globoko starost.
Če redno telesno gibanje zanemarimo, težko ohranimo telesno in duševno ravnovesje. Že pri manjši stresni situaciji se pojavijo nespečnost, utrujenost, živčna napetost in naslednja stopnja poslabšanja je lahko že bolezen. Ravnovesje zaradi pretiranega mirovanja veča tudi telesno težo, razvije se arterioskleroza in večja verjetnost srčnega infarkta.
Primer takega zdravega načina življenja gojijo planinci,
posamezniki ali organizirani v planinskih društvih. Kdor je kdajkoli preživel dan na hribih ali višjih gorah, je vedno naletel na prijazne in vesele skupine planincev, ki so že na zunaj izžarevali dobro voljo in osebno zadovoljstvo.
Zdravo fizično aktivnost predstavljajo tudi redne oblike rekreacije, ki jih izvajamo posamič ali v skupinskih športih v popoldanskem ali večernem času. To so lahko tek, športi z žogo ali plavanje. Vse to moramo izvajati vsaj enkrat do dvakrat tedensko.
Z redno telesno aktivnostjo, ki tudi krepi zdravje, se ukvarjajo tudi športniki. Ti so sicer bolj obremenjeni s treningi, zato pa so tudi možnosti poškodb večje, pa tudi pri pretiravanjih s pehanjem za zmago in včasih za denarjem nastajajo tudi trajnejše okvare, pri čemer seveda ne moremo govoriti, da taka dejavnost krepi zdravje v takem smislu, da bi preprečevala in zmanjševala stresne škodljivosti. Te se v tem primeru včasih še povečajo.
Tu je seveda primemo tudi poudariti, da se ni zdravo pretirano ukvarjati samo z eno vrsto športa. Tak način gibanja lahko pretirano enostransko obremenjuje samo določene skupine mišic. Pomemben korak v vzgoji mladine je bil storjen z organiziranjem športne akademije, kjer že v osnovni šoli navajajo otroke na zdrav način življenja v stilu starega reka »zdrav duh v zdravem telesu«.
Če smo glede telesne aktivnosti zastali in bi jo sedaj želeli nadoknaditi, ne smemo takoj pričeti z večjimi napori. Tek se nam bo takoj »maščeval« s težkim dihanjem. Zato moramo pričeti z daljšo in vse hitrejšo hojo, nato preidemo na krajši in počasnejši tek, ki ga počasi podaljšujemo, vse glede na zmogljivosti našega organizma. Ne tekmujemo z drugimi, bolje treniranimi. Če imamo kakršnekoli težave, ne obupajmo, ampak se raje posvetujmo s svojim zdravnikom, ki nam bo gotovo primemo svetoval.
Tudi plavanje je ena pomembnejših zvrsti, ki nam pomaga k pomiritvi zaradi vsa-
VOŠNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA Šempeter, pri železniški postaji Tel.: 063/ 701-685
Poleg bogate stalne ponudbe našega rednega programa:
*	ogrevanje
*	vodovod
*	elektrika
*	gradbeni material
pričnemo v mesecu marcu s predaje
stavbnega pohištva.
Obiščite nas in pokazali vam bomo naš novi razstavni paviljon in ponudili tudi nov prodajni program tako kot znamo mi:
svetujemo, projektiramo, dostavljamo na dom, montiramo.
In ne pozabite -
BREZ POPUSTA IZJEMNO UGODNI!
kodnevnih stresnih situacij. Tudi pri plavanju je za pridobivanje kondicije pomembna postopnost povečevanja napora, saj predvsem v zaprtih bazenih plavanje zaradi toplejše vode predstavlja dodaten napor za srce. Razgibavanje posameznih sklepov ali udov pa je seveda posebej priporočljivo v vodi po poškodbah.
Ples predstavlja gibanje, ki odlično dopolnjuje druge vrste športov in rekreacije. Ples sprošča, zmanjšuje notranjo napetost, ne samo zaradi gibanja, ampak tudi zaradi socialnega kontakta med osebami različnega spola.
Redna telovadba, ki so jo nekoč izvajale predvsem ženske, sedaj pa je to domena obeh spolov, so bile včasih razgibalne vaje, danes pa se temu moderno reče fitness, pa tudi streching. Vaje so namenjene razbremenitvi sicer obremenjenih skupin mišic, ki jih »trpinčimo« zaradi prisilnih drž pri delu ali stalnih pogostih enostranskih obremenitev pri strojih ali na tekočih trakovih. To se lahko izvaja med delovnim časom - v medicini dela imenujemo to »aktivni odmor« in so ga že vpeljali v nekaterih podjetjih v Savinjski dolini, pa žal tudi opustili - doma ali v posebnih centrih oziroma telovadnicah posamič ali v organiziranih skupinah. Taka telovadba je zelo primerna za vzdrževanje primerne teže in dobrega osebnega počutja. Človek se počuti kot prerojen, je na poseben način prijetno utrujen in pozabi na tegobe in skrbi delovnega dne. Posebne vrste telesnih vaj se izvaja v posebnih skupinah, kjer je pomembna telesna sprostitev, ki značilno vpliva tudi na duševno sprostitev. To je joga. Joga je sistem, ki zajema človeka v celoti, obravnava organizem in duševnost hkrati. Pri jogi se menjavajo vaje napetosti in sprostitve. Povezana je tudi s posebnim načinom dihanja. Lahko se jo učimo sami iz knjig, mnogo bolje in varneje pa je vaje izvajati pod vodstvom ustreznega učitelja.
V borbi s stresom je poleg redne telesne aktivnosti zelo pomembna in z njo tesno povezana tudi ustrezna prehrana in tako imenovana psihohigi-ena. O tem pa boste lahko več prebrali prihodnjič.
Zvonko Šmid
Kriminaliteta v rahlem upadanju
S prvim januarjem je dolžnost komandirja policijske postaje Žalec prevzel Zvonko Šmid, ki je na tej postaji služboval že od leta 1992, prej je bil na policijski postaji Velenje, od leta 1990-92 pa je bil na študiju v Ljubljani. Ob prevzemu nove dolžnosti je prav, da ga spoznajo tudi naši bralci.
Je Štajerec, rojen leta 1955 v Mariboru. V policijske vrste je stopil star 22 let, sedaj je za njim že 17 let tovrstnega dela, in sicer s službenim mestom v Velenju in sedaj v Žalcu.
»Za policijski poklic sem se odločil zaradi dinamike dela, ki ne teče po ustaljenih okvirih in daje človeku možnost, da pokaže odločnost, samoiniciatiavnost, predvidljivost. Je kot izziv, ki se mu težko upreš, ko se enkrat odločiš zanj. Meni je vseskozi najbolj pri sracu odkrivanje in reševanje kriminalnih dejanj in mi je nekako pisano na kožo.
Živi v Velenju, je poročen in oče dveh odraščajočih deklet. Meni, da je družinski človek, le da mu službene dolžnosti ne dopuščajo, da bi
bil z družino skupaj toliko, kot bi želel.
Glede nove zaposlitve v Žalcu pravi, da je bilo delo, ki ga je zastavil njegov predhodnik, dobro, kar dokazujejo dosedanji rezultati. Nadaljeval ga bo po svojih zmožnostih in najboljših močeh, zlasti pa želi, da bi bilo policijsko delo čimbolj približano občanom. Tako nameravajo v kratkem odpreti policijske postaje v oddaljenih krajih, kot sta Vransko in Vinska Gora.
»In kakšna je ocena stanja na področju javne varnosti?« V primerjavi z letom prej smo v minulem letu zabeležili 25-odstotni padec kazni-
vih dejanj, kar nam je uspelo s preventivnim delom oziroma s povečanjem pristojnosti policistov na terenu. Žal pa je v porastu mladinska kriminaliteta, ki smo jo zabeležili in pri njej tudi ustrezno ukrepali, precej težav in motenj javnega reda in miru pa so nam ob zaključku leta povzročili ljubitelji pirotehničnih izdelkov.
Z doseženimi rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni, saj pričakujemo, da se bo trend kaznivih dejanj povečeval, in bomo zadovoljni, če ga bomo zadržali na predlanski ravni. Z dodatnim izobraževanjem, z zavzetim delom, predvsem pa z večjo prisotnostjo na terenu bomo skušah položaj čimbolj obvladovati, pri čemer računamo tudi na vsestransko pomoč občanov.«
Toliko nov komandir žalske policijske postaje o sebi in svojem delu, pri katerem mu tudi mi želimo čimveč uspehov. Mi pa še dodajmo razveseljivo vest, da je žalska policijska postaja bila pred dnevi proglašena za najuspešnejšo v Sloveniji.
D. NT
ŽANA
GOSPODINJSKI TEDEN
•d 21. 2. do 5. 3.1994
Nudimo vam gotovinski popust že na tako izjemne cene, pri nakupu prtov, posteljnine, malih gospodinjskih aparatov, brisač Svilanita, posode, zaves.
Nakup vam bomo olajšali z ugodnimi kreditnimi pogoji in prodajo na več čekov brez obresti.
Akcijska prodaja PORCELANA KOBALT - prodaja na 3 čeke.
OBIŠČITE NAS - NAKUP V ŽANI JE ZARES PRAVI!

HERMAN MALGAJ
DREŠINJA VAS, telefon: 708-124, od 7. do 8. ute
Strokovno izdelujemo nove in popravljamo stare
INŠTALACIJE ZA CENTRALNO OGREVANJE
Hitro, kakovostno in po konkurenčnih cenah!

Servis zelen tehng»
Celje, Vrunčeva
(pod Zavarovalnico Triglav)
telefon: 21-400 ali 38-800
2 a,
Triglav) r
Kmetovalci,
vrtičkarji!
ZDAJ je čas, da obiščete servis drobne kmetijske mehanizacije za popravila: MOTOKULTIVATORJEV, KOSILNIC, MOTORNIH ŽAG, ŠKROPILNIC, AGREGATOV...
NOVO!
V LEVCU Cesta na letališče
' JXLZE%±t(JO
—' PERGER telefon: 441-035
CELJE
ŽALEC
letališče
> tuje j
TAMU
COLLEGE
63310 Žalec. Ul. talce« 3
Farna College,
Žalec, Ul. talcev 3
Biro za tuje jezike
Tečaji tujih jezikov v lastnih prostorih v centru Žalca:
•	nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine
•	poslovne nemščine in angleščine
•	za otroke, mlade in mlade po srcu
Inštruiramo in prevajamo.
Telefon: 714-175, 726-005.

9
Odlično košarkarji Savinjske
Košarkarji Savinjske s Polzele so po 11. kolu slovenske košarkarske lige - zelene skupine še vedno na prvem mestu. Do sedaj so osemkrat zmagali in trikrat izgubili in imajo dve točki prednosti pred drugouvrščeno ekipo Triglava iz Kranja. Vil. kolu so gostovali v Mariboru in premagali ekipo Satex 89:79 (44:40). Srečanje je bilo ves čas napeto in zmago so si Polzelani pridobili v sredini drugega polčasa. Na tem srečanju sta odlično igrala Petranovič in Stavrov. S to zmago v gosteh so si Savinjčani že priborili vsaj
Nogometaši KIV Vransko
Nogometaši KTV Vransko, ki bodo tudi v tej sezoni nastopili v medobčinski nogometni zvezi Celje, so že pričeli s pripravami. Pod vodstvom trenerja Vikija Urankarja redno trenira 18 igralcev. S prvenstvom bodo pričeli 23. marca, v prvem kolu pa bodo nogometaši KTV Vransko gostovali v Hrastniku. Ekipo KTV Vransko sta v prestopnem roku zapustila Primož Jelen, ki je odšel v ERO Šmartno, in Grega Lukman, ki je odšel k Publikumu v Celje. Ekipa KIV Vransko pa se je okrepila z naslednjimi igralci: iz NK Žalec je prišel Rado Dokič, iz NK Rudar Velenje Boštjan Bemjak in iz NK ERA Šmartno Poldi Laznik, Tomaž Šolnik in Igor Bezjak. Želja nogometašev KTV Vranskega je, da osvojijo vsaj šesto mesto. V I. kolu Nogometne zveze Celje bo ekipa KTV Vransko doma
8.	marca ob 15.30 gostila Pa-pimičarja iz Radeč, ekipa Žalca pa bo gostovala v Hrastniku. T Tavčar
četrto mesto v skupini in imajo velike možnosti, da se uvrstijo v SBA ligo.
Brane Turnšek, sekretar kluba:
»Največji košarkarski dogodek na Polzeli pa bo nedvomno prihodnji mesec, 22. in 23., ko bo v naši dvorani finale pokala Slovenije. V finalnem srečanju se bodo pomerile ekipe Olimpije, Postojne, Heliosa iz Domžal in Savinjske s Polzele. Za ta velik košarkarski dogodek v našem kraju se že pripravljamo. Pred dnevi so nas obiskali odgovorni iz ljubljanske televizije. Povedati velja, da bo s Polzele oziroma iz naše dvorane neposredni televizijski _prenos.«
T. TAVČAR
Planine vabijo tudi pozimi
Poročali smo že, da je Planinsko društvo Žalec dogradilo nov planinski dom na Bukovici. Slika prikazuje zimsko idilo z zaslužnima gospodarjema Dušanom in Ivekom pri čiščenju snega s terase. Postojanka je namreč dobro obiskana tudi pozimi, saj je bilo v mesecu in pol, to je od novega leta do pusta vpisanih preko tisoč obiskovalcev. Največ je prijaznih domačinov iz vasi ojcrog Bukovice. Društvo se javno zahvaljuje Blajevim in Verdnikovim iz Griž ter Milanu Zupancu iz Migojnic za poklon oljne slike doma, delo Aleša Wolfa iz Zabukoviee. Hvala tudi Elektroniki d.o.o. iz Velenja za TV sprejemnik. Stalno razumevanje ima Mestna skupnost Žalec.
Slika in besedilo J. M.
Zaključek delavskih športnih iger 1993
Lani nastopilo kar 1500 udeležencev
V žalski Žani je bila minuli konec tedna kultumo-zabav-na športna prireditev ob zaključku lanskih delavskih športnih iger, ki so bile pod okriljem Zveze telesnokultur-nih organizacij občine Žalec. Kako so potekale igre, je povedal Vinko Banovšek, ki je predsednik komisije, in dejal, da je lani na igrah nastopilo več kot 1500 zaposlenih, ki so se pomerili v desetih športnih panogah. Poudaril je tudi, da se igre same financirajo, zberejo pa tudi nekaj reklamnih oglasov. Zabavno-kultumi program so pripravili učenci OŠ Peter Šprajc-Jur iz Žalca in otroci žalskega vrtca ter ansambel Tip-Top. Pokale najuspešnejšim sta podelila Vinko Banovšek in Franci Kralj. Največja udeležba je bila v tekmovanju mlajših članov. Tu je nastopilo kar 23 ekip, ki so se pomerile v desetih športnih panogah.
Vrstni red tekmovanja v tenisu za veterane: 1. Tovarna nogavic Polzela, 35 točk; 2. Ju-teks Žalec, 32; Občina Žalec, 30; starejši člani: 1. Občina Žalec, 35; 2. Tovarna nogavic, 32; 3. SIP Šempeter, 30; mlajši člani: 1. Minerva Zabukovica, 35; 2. Šport As, 32; 3. SIP Šempeter, 30; Rokomet, mlajši člani: 1. Pekarstvo Roter, 35;
2.	Minerva Zabukovica, 32; 3. Tovarna krmil Žalec, 30; mlajše članice: 1. VVZ Žalec, 35; 2. IT Prebold, 32, 3. Tovarna nogavic, Polzela. Odbojka, mlajše članice: 1. Tovarna nogavic,
Polzela, 35; 2. Tekstilna tovarna Prebold, 32; 3. Tovarna krmil Žalec, 30; veterani: 1. Ju-teks Žalec, 35; 2. Društvo upokojencev, 32; 3. Društvo upokojencev, 30; starejši člani: 1. SIP Šempeter, 53, 2. Pekarstvo Roter, 32, 3. Delavci pri obrtnikih, 30. Košarka, mlajši člani: 1. Ferralit Žalec, 35; 2. Tovarna nogavic, Polzela 32; 3. Šport As, 30; starejši člani: 1. Savinjska trgovska družba, 35; 2. VVZ Žalec, 32; 3. TT Prebold, 30; Streljanje, mlajše članice: 1. Pirc (Šport AS) 66 krogov, 2. Hrnčič (SIP) 61, 3. Dvanajšek (SIP) 40; ekipno: 1. TT Prebold, 185 krogov; 2. VVZ Žalec, 172; 3. Sav. družba Žalec, 162; mlajši člani: 1. Pirc (Šport AS), 78; 2. Zagoričnik, 87; 2. Tkavc (oba AERO); ekipno: 1. Pekarstvo Roter, 271 krogov, 2. SIP Šempeter, 262, 3. Šport As, 236.
Končni vrstni red uvrstitev po kategorijah - starejše članice: 1. VVZ Žalec, 159 točk; 2. Sav. trg. družba Žalec, 122; 3. TT Prebold, 99; mlajše članice: 1. TT Prebold, 231; 2. VVZ Žalec, 217; 3. Sav. trg. družba Žalec, 214; veterani: 1. Juteks Žalec, 169; 2. Občina Žalec, 92; 3. Društvo upokojencev, 62; mlajši člani: 1. Pekarstvo Roter, 277; 2. SIP Šempeter, 204; 3. Tovarna krmil Žalec, 201; starejši člani: 1. SIP Šempeter, 161; 2. Juteks Žalec, 121; 3. Tovarna krmil Žalec, 97 itd.
Zveza telesnokultumih organizacij pa je podelila plake-
te zaslužnim športnim delavcem in športnikom, ki jih je podelil župan prof. Milan Dobnik. Bronaste plakete so prejeli: Matjaž Baudek, Jože Čehovin, Ciril Naprudnik, Stanko Prislan, Franc Slokan; srebrne: Roman Brglez, Tomaž Cvikl, Matjaž Kralj, Miro Novak, Rudi Sedovšek, zlate pa: Vinko Banovšek, Dragan Boji-novič, Silvo Marič, Vili Viby-hal, Šimon Ograjenšek, Bogomir Polavder in Ivan Vok.
Besedilo:	TONE
- TAVČAR
Kegljači Žalca so z nadaljevanjem tekmovanja v slovenski kegljaški ligi doma gostili ekipo Rudarja iz Trbovelj in visoko zmagali 7:1 (5236:4988). Posamezni izidi: Kompan : Možgan 1:0 (905:842), Mileč : Stoklas 0:1 (838:882), Krajšek : Ganter 1:0 (845:832), Dobrajc : Burja 1:0 (852:794), Podkrajšek : Novak 1:0 (881:811), Jako-povič : Goljuf 1:0 (915:927). Na lestvici so z 10 točkami na osmem mestu.
VII. slovenski košarkarski ligi - v skupini od 11. do 20. mesta - so košarkarji MIK Prebolda gostovali v Črnučah in srečanje izgubili s 73:58. S 17 točkami so na predzadnjem mestu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
ALBINE
METELKO
iz Zabukoviee
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ali za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku iz Griž, krajevni skupnosti Griže in godbi na pihala Zabukovica.
Žalujoči: vsi njeni
S prvenstvenim tekmovanjem so pričele tudi rokometašice Žalca v beli skupini slovenske lige. V prvem kolu so doma premagale ekipo Velenja s 24:21. V II. kolu bi morale gostovati v Ptuju, vendar je ekipa Drave iz Ptuja od tekmovanja odstopila.
V nadaljevanju tekmovanja v II. slovenski odbojkarski ligi so odbojkarji Šempetra doma gladko premagali ekipo Izole s 3:0, Braslovče pa Šempeter, prav tako s 3:0. Po 13. kolu na lestvici vodi ekipa Šempetra, ki je zbrala do sedaj 24 točk, na sedmem mestu pa so Braslovčam z 12 točkami. V III. slovenski ligi za moške pa srečanje trinajstega kola med drugo ekipo Šempetra in Radenci ni bilo odigrano.
Zbral: T. Tavčar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
ANGELE GOSTEČNIK
iz Dolenje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo govorniku ob grobu, gospodu Avgustu Dobrihi, moškemu pevskemu zboru Prebold, gospodu župniku, Francu Sercu za opravljeni obred ter družinama Herman in Zakonjšek iz Dolenje vasi. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči otroci z družinami
Popravek
V prejšnji številki Savinjčana je v zahvali ŠTEFKI GRDJAN iz Orle vasi pomotoma izostala zahvala govornici METKI in GODBI IZ PREBOLDA, za kar se prizadetim in svojcem iskreno opravičujemo.
Uredništvo
STRELSTVO
Druga državna liga
Končana so tekmovanja 7. in 8. kola druge državne lige. V njej tekmujejo strelci Šempetra, ki so v 7. kolu tekmovali z ekipo Slovenj Gradca (1616 kr.) ter jo premagali s 1620 krogi. V 8. kolu pa so se pomerili z ekipo F.L.V. iz Hotinje vasi, ki močno vodi v svoji konkurenci, ter srečanje izgubili s 1624 krogi, medtem ko je. ekipa F.L.V. - nastreljala kar 1676 krogov.
Tretja državna liga
Tekmovanj tretje državne lige pa se udeležuje ekipa strelcev Šempetra II. Le ta se je v 7, kolu srečala z ekipo Slovenskih Konjic, srečanje pa gladko izgubila s 1477 krogi, ekipa Sl. Konjic pa je zbrala 1640 krogov. V 8. kolu pa se je mlada ekipa Šempetra pomerila z vodečo ekipo Mi Pomurke (MS) 1648 ter tudi to srečanje izgubila s 1479 krogi.
Jani Pukmajster
POGREBNA SLUŽBA
STRAHOVN/K d.o.o.
-	pogrebna oprema
-	pogrebne storitve
-	ureditev pokopališč
-	dobava spomenikov
-	dobava cvetja
Vrečarjeva 2, Žalec, tel.: 712-261, 714-686, mobitel: 0609-615-427
KOMUNALNO PODJETJE p.0.
63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5, telefon 063/712-141
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju ha območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731
Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 7. do 11. ure.
STEBLOVNIK
Parižlje 11/c, 63314 Braslovče
tel &fax: 063/721-667, 721-043
šge pogrebna služba sji cvetličarna
sge trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo %, prevozi doma in v tujino $ izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom sge ureditev dokumentov sgg odštejemo pogrebnino i> višini (56.600fOO SIT
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
POGREBNE STORITVE, CVETLIČARNA STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 Braslovče
Bolečina se da skriti, tudi solza zatajiti,
le vaju, draga ati in mama, nam nihče ne more več vrniti,
le naša srca vedo, kako zelo boli, ko vaju več med nami ni.
V SPOMIN na draga starša
FRANCA in ŠTEFANIJO DEZNIKAR
iz Sv. Lovrenca 113 pri Preboldu.
(Franc)
(15.2.1911-19.3.1989)
(Štefanija)
(24.12.1920-14.1.1994)
Vsem se zahvaljujemo za to, da na vajinem grobu vedno lučka gori in da ga toliko cvetja krasi.
Žalujoči: hčerke Marija, Fanika in Štefka z družinami ter vnuki in pravnuki
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, stric in svak
ALBIN KUPEC
iz Sv. Lovrenca 9 pri Preboldu.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo gasilcem, g. župniku za opravljen obred in krajevni skupnosti Sv. Lovrenc.
Žalujoči: žena Jožica ter sinova Drago in Vojko z družinama
Dokler iivimo, živel boš tudi ti, v naših srcih in očeh. (Josip Bačič S.)
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža in očija
EMILA ČERNOVŠKA
iz Velenja
se iskreno zahvaljujemo osebju ZD Velenje, bolnišnici Topolšica in nevrološkemu oddelku bolnišnice Celje za hitro in strokovno pomoč. Hvala podjetju ESO OPREMA Velenje in njegovim sodelavcem. Prisrčno se zahvaljujemo družinam Cilenšek in Plaskan iz Malih Braslovč ter Medvedovim in Centrihovim iz Velenja za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pospremili našega očija na zadnji poti, mu poklonili toliko cvetja in svečk in sočustvovali z nami.
Hvala gospodom duhovnikom: Zidanšku, Rojniku in Puncerju za slovesno opravljen obred v Braslovčah, rudarski godbi Velenje, MZP Kajuh Šoštanj ter govornikoma za tople poslovilne besede. ________________Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata, svaka in strica
ADOLFA
PIKLA
č. kanonika in župnika na Gomilskem
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku in se z molitvijo poslovili od njega.
Še posebej hvala častitljivemu škofu dr. Francu Krambergerju, dekanu g. Selčanu in vsem duhovnikom za opravljen pogrebni obred.
Hvala župljanom iz župnij, kjer je v svojih 57 letih dušnega pastirstva služboval, še posebej župljanom Gomilskega za vso pomoč, ki jo je bil deležen, in za slovo na njegovi zadnji poti.
Hvala govornikom, cerkvenim pevcem, mešanemu pevskemu zboru Gomilsko in vsem, ki prihajate na njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Hvala tudi vsem za izraženo sožalje, besede tolažbe in darovane svete maše.
Žalujoči sorodniki
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni je dotrpela naša mama
TEREZIJA RIBIC
s Podvina pri Polzeli.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, darovane sveče in cvetje ter svete maše.
Hvala g. Pungartniku za lep govor, gospodu župniku za lepo opravljen obred, sodelavkam Tovarne nogavic Polzela, sodelavcem in sindikatu Garant Polzela, osebju doma na Šeneku ter vsem, ki ste z nami sočustvovali in našo ljubo mamo pospremili na njem zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Jelica, Mihaela in Katja z družinami ter sin Ivan in brat Janez z družinama
Kje si, ljuba mama naša, kje mili tvoj nasmeh, kje roke tvoje, kje tvoj objem?
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage mame in stare mame
MIHAELE SKRABAR
iz Šempetra
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala dobrim sosedom, zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje, dr. Glavniku, osebju Doma oskrbovancev Polzela in vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali v času njene bolezni.
Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Dolarju, GD Šempeter, LD Polzela, praporščakom in kvintetu Lastovka za odpete pesmi.
Besede niso dovolj, da bi izrazili hvaležnost. Vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, iskrena, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Roman, Slavko, Janez in Peter z družinami
Slovensko pesem pel si rad, orgle bile so tvoje veselje, onemela je pesem, onemele so orgle, ko ti si odšel tiho od nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in dedka
IVANA GOSTEČNIKA,
organista in pevovodja iz Petrovč,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku.
Posebna zahvala dekanu g. Zemljaku, gospodom duhovnikom: Manesu, Miranu, Vanču in Viktorju za pogrebni obred, cerkvenim pevcem iz Žalca in Petrovč, moškemu pevskemu zboru iz Petrovč in Liboj in g. Podbregarju za odigrano Tišino.
Hvala govornikom, sosedom in znancem za izraze sožalja in tolažilne besede, hvala za darovano cvetje, sveče in prispevke za cerkev.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
dragi teti
DANICI
KOŠENINA
z Gomilskega.
22. februarja sta minili dve leti, odkar si tiho odšla od nas, dobra in skromna, kot si vedno bila. Zato boš vedno živela v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, tasta, svaka in dedka
FRANCA
MARKA
iz Brodov 27, Vransko
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala Stanki, Nadi in Veri za nesebično pomoč, g. župniku, pevcem in govornikoma za poslovilne besede. Posebno sc zahvaljujemo dr. Četini in celotnemu osebju ORL oddelka Bolnišnice Celje za skrbno nego v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala planincem PD Vransko, ki ste ga spremljali k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
ŠTEFKE
DEBELJAK
s Polzele
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in vso pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala sodelavcem TN Polzela in Sip Šempeter, govorniku g. Pungartniku in g. Jeršiču za ganljive besede slovesa in pevcem Lastovke za odpete pesmi. Iskrena zahvala tudi osebju dializnega oddelka bolnišnice Celje za nesebično pomoč v času njene bolezni, g. Kovačecu za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.
Žalujoči: mož Polde, sinovi Peter, Rudi in Boris z družino
I
m
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in tete
FANIKE
KOMOČAR
iz Žalca, Br. Letonja 4
se iskreno zahvalujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče in denar za svete maše in mamo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala sosedom, ki ste nam pomagali v tem težkem trenutku, osebju Doma upokojencev Polzela za nego in oskrbo, g. Jurhaiju za poslovilne besede, g. patru Viktorju za lepo opravljen obred in g. Rasievviezu za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Berta z možem Francijem, vnuka Božo in Vito ter ostalo sorodstvo
Žalec, 1. februar 1994
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame in stare mame
MARIJE CESTNIK
(1901-1994)
iz Dolenje vasi pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Prisrčna hvala nečakinjama Marti in Ančki za nesebično pomoč v času njene bolezni, pogrebni službi Strahovnik, pevskemu zboru, g. Hermanu in g. župniku ter Darku Nara-glavu za besede slovesa.
Toplo zahvalo izrekamo sosedi Milici in Cestnikovim iz Dolenje vasi za pomoč v težkih trenutkih ter cvetličarki Danici Jerman za cvetje.
Žalujoči: sin Franci z družino
ZAHVALA
Poslovili smo se od naše drage hčerke, sestre in botrce
ANTONIJE HUŠ ml.
iz Prebolda.
Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo, še posebej g. župniku za obisk in podelitev zakramenta v zadnjih trenutkih njenega življenja ter za lepo opravljen obred, KS Prebold, TT Prebold, g. Dobrihu za poslovilne besede, osebju Doma upokojencev na Polzeli za vso pomoč v času njene bolezni, pevcem in godbi na pihala ter cvetličarni Jerman za prizadevnost pri nabavi cvetja in aranžerstvu.
Zahvala gre tudi pogrebni službi Steblovnik in vsem ostalim, ki ste darovali za sv. maše, cvetje in nam izrazili sožalje ali kako drugače pomagali ob njenem zadnjem slovesu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
RUDIJA ZORETA
iz Stopnika pri Vranskem
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govorniku g. Brišniku za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred in pevcem.
Žalujoči: žena Pepca, hčerka Olga z možem Markom, vnuki Zdenka, Martina in Tadej ter pravnuk Uroš
Počakajmo do Matije...
Potem bodo pa tisti pomladanski patroni mimo, še sneg naj nekako skopni, pa bo spet mir do Velike noči. Tako obračamo koledarje, ob svečnici, pepelnici, pustu, Valentinu, malo pomodrujemo, trgovci še zmamijo iz praznih žepov zadnje cekine. Državno vodstvo je tam daleč na severu in veselo proslavlja olimpiado. Državni poslanci se obdelujejo in ženijo, kot je to običaj v naših logih. Ministri se mikastijo med seboj za proračunski denar, vsakdo hoče imeti svoj tolar, pa naj stane, kar hoče.
Pri nas je občinski parlament razpravljal o avtocesti. Odprli so se dosjeji: vse, od prometne ureditve rimskega cesarstva, do prihoda železnice v naše kraje, da ne naštevam vseh mogočih predlogov, ki so boljši od tistega, ki je bil tri mesece v javni
razpravi in na katerega so bile pripombe ugotovljene, upoštevane ali argumentirano zavrnjene. Res pa je tudi, da tako številne in eminentne zasedbe v občinskem parlamentu še ni bilo, odkar hodim tja sedet. Navkljub hudemu nasprotovanju je bila potrjena 'predlagana trasa, ki jo poznamo kot »južno traso«. S sprejetjem te trase se je izpolnila možnost za začetek del na tem velikem projektu, to pa je tudi edini projekt, ki je na nek zelo meglen in nedorečen način ugledal luč sveta v vsem mandatu. Saj res, mandat se nam izteka, za marsikaj smo obljubili, da bo bolje, ko bomo zapuščali poslanske sedeže. Morda se bomo še srečali na enem oziroma dveh zasedanjih, potem pa bomo odgovornost predali novim poslancem, ki se bodo v novih občinah imenovali svetniki, zaupali bomo svoje težave novim županom. Nerešene zadeve iz sedanje pristojnosti, v mislih imam ure-
ditev lokalne deponije komunalnih odpadkov, reševanje komunalne infrastrukture, od cest, do zaključitve čistilne naprave, kanalizacijskih vodov, do oskrbe s pitno vodo v Savinjski dolini, pa bomo naprtili državi in s prstom bomo kazali za novimi župani, ki se bodo zgovarjali na tiste, ki so bili pred njimi.
Tako poteka življenje od Matija do Matije, spomladi začnemo skupaj spravljati proračun, v katerem ni dovolj denarja za vse porabnike, a občutno preveč za davkoplačevalce, jeseni ali na zimo ga renominiramo, ne glede na pripombe, jadikovanja. Z letošnjim proračunom se bomo spopadli ročno na sv. Matije dan, če bomo še sploh skupaj prišli, zaradi zamer okoli avtoceste, če pa ne bomo več skupaj prišli, bo pa življenje ravno tako odtekalo, kot to počne sedaj.
Zraven pa bom tudi sam poslanec 61
Nenavadno ribiško srečo je imel prejšnji teden ribič, član RD Šempeter, Zdravko Novak iz Petrovč in njegov spremljevalec Oskar Plavčak z Vranskega. V reki Savinji je pri Podvinskem jezu ulovil na trnek kar 109 cm dolgega in 12 kg težkega sulca, kar je v letošnji ribiški sezoni največji ulov te vrste v Savinji. Po besedah srečnega ribiča Zdravka Novaka je to njegova do sedaj največja ribiška trofeja sulca. Že pred leti je Zdravko na braslovškem jezeru potegnil iz vode soma, ki je tehtal 14 kg. Na sliki: Z desne Zdravko Novak, njegov spremljevalec Oskar Plavčak in gostilničar Jure Matjaž, ki uplenitelja največjega sulca v letu nagradi.	T. Tavčar
Kriva je občina
jurkovič in delavci zanikajo govorice o visokih plačah
Sejem Moda jesen zima 94/95
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so v soboto zaprli 41. slovenski sejem konfekcije. Glavne skupine razstavljenih izdelkov so bile konfekcija, modne tkanine, pletenine in perilo, modni dodatki, usnje in obutev, vlakna in preja.
Na otvoritveni slovesnosti je govoril dr. Davorin Kračun, minister za ekonomske odnose in razvoj. V govoru je dr. Kračun orisal gospodarski in politični položaj Slovenije. Povedal je, da je Slovenija na dobri poti, da nadaljuje s politiko sprejemljivega proračunskega primanjkljaja. Poudaril je, da smo lahko zadovoljni s pre-
teklim letom. Slabši vtisi in rezultati so sicer na področju izvoza, ki je bil v preteklem letu manjši kot leto poprej.
Letos je na sejmu razstavljalo 234 razstavljalcev iz 11 držav. Med razstavljalci so svoje novosti za jesen zimo 1994/95 predstavljale tudi Polzela, tovarna nogavic, Tekstilna tovarna Prebold, MIK Prebold in Zarja Scala iz Petrovč. Vsi so pokazali svoje najnovejše kreacije, ki bodo v bodoči jeseni in zimi lepšale vsak dan sodobnim-ženskam, moškim in otrokom. Utrinek z razstavnega paviljona »Polzele.«
T. TAVČAR
»Vse, kar ste zapisali v Savinjčanu, razen izjave sanitarnega inšpektorja, ne drži in je velika laž. Zahtevam preklic in objavo mojega mnenja in mnenj delavcev. Pridite v novo pekarno in se o vsem prepričajte,« je ob obisku v našem uredništvu dejal Ivo Jurkovič.
Ivu Jurkoviču smo obljubili, da jih bomo obiskali in zapisali njihovo mnenje. Ko smo jih obiskali v novi pekarni na Šlandrovem trgu, so hiteli s peko in razvozom slastnih krofov. Najprej smo se pogovorili z delavci. »To, kar je pisalo glede plač, ni res, šef nam nikdar ni obljubljal 1500 DEM, koliko bomo dobili, še ne vemo, pričakujemo pa okrog 40.000 tolarjev. Ker še ni minil mesec, še nismo prejeli plače. Le kdo nagaja Ivu Jurkoviču, da še nima dovoljenja, zato pečemo zaenkrat samo krofe, »so pripovedovali delavci, eden med njimi pa je še
SaKinjska
8g|3 Moja dolina
LB Splošna banka Celje d.d.
EKSPOZITURA ŽALEC obvešča
svoje poslovne partnerje o spremenjeni telefonski številki, ki glasi:
063/715-227
tioAialja,, kuatikeia in zoEilo&a
dodal, da je šefov sosed in lahko pove, da mu zaupa in da ga doslej še ni vprašal za plačo, čeprav pri njem dela že več mesecev.
Ivo Jurkovič nam je najprej pokazal peč za peko kruha. »Peč moram redno ogrevati, da se ne dela škoda, je pa to precejšen strošek. Sedaj pečemo samo krofe, vendar veliko manj, kot smo predvidevali. Kupci so nam po članku v Savinjčanu odpovedali precej naročil. Ne vem, kako bom sedaj plačal davke. V naši pekami je zaposlenih deset delavcev, od tega so trije po poklicu peki, jaz in moja žena. Na občino sem dostavil za vse delavske knjižice. Ko bom dobil dovoljenje, bom zaposlil še osem delavcev. Da nimam še dovoljenja, so krivi na občini. Že septembra lani sem dal prošnjo za dovoljenje, pa ga še sedaj nimam. Ko so prišli inšpektorji na ogled, sem bil presenečen, ko so mi povedali, da ne morem dobiti dovoljenja. Nihče mi ni povedal, da moram imeti gradbeno dovoljenje. Sedaj sem pooblastil osebo, ki mi bo to uredila,« je povedal Ivo Jurkovič in dodal, da bo novinarja Savinjčana tožil za žalitev in povzročeno materialno škodo v višini milijon tolarjev.
Pravi tudi, da je presenečen nad takšnim ravnanjem občine, saj so mu nekateri najodgovornejši obljubili, da ne bo imel nobenih težav. Tudi dolg pri Sipru je Ivo Jurkovič zanikal.
Toliko so nam povedali Ivo Jurkovič in njegovi delavci. Mi pa smo za bralce zbrali še nekaj ugotovitev in mnenj. Na sekretariatu za družbenoekonomski razvoj so nam povedali, da je Ivo Jurkovič prinesel delavske knjižice, ker pa so ugotovili, da na Bevkovi 9, kjer ima prijavljeno obrt, ni pogojev za delo toliko delavcev, to sta ugotovila pristojna inšpektorja, niso potrdili knjižic, za to ti delavci niso prijavljeni in nimajo urejenih dovoljenj. Zanje torej niso zaposleni. Na
gradbenem oddelku smo izvedeli, da je Ivo Jurkovič ob vložitvi vloge za lokacijo dobil vsa potrebna pojasnila in navodila za pridobitev gradbenega dovoljenja. Doslej na omenjen organ ni dostavil še nobene dokumentacije. »Dogovorili smo se da Ivu Jurko-
viču še damo možnost pridobiti gradbeno dovoljenje, dotlej pa mu je sanitarni inšpektor prepovedal prodajo. Preverili smo tudi izjavo o dolgu Sipru in po izjavi direktorja je bil ta pravilno zapisan v prejšnji številki Savinjčana. Napačno pa smo zapisali izjavo tržnega inšpektorja,-da je za nedovoljeno prodajo predvidena kazen 6000 SIT, pravilno je najmanj 150 tisoč tolarjev, prej omenjena kazen velja za neprijavljeno novo obrato-
valnico.
Jk
EXTRA GRAD
KOTNIK * JELENC
iiS: :88i88 &8S8: 88i$8 &::&88 $2888 8888 8888: $š$88
WM WM	M
GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA
IÍMII
::8*&8 :
1®
m
¡888
É Nikole Teste 6, Žoiee J * Tel.: 713-lb2, 35-294 ,,,, Mobitel: 06|9 612 283
tr	....
1
>8 » a	$88» ¿888»8888 :Ž$88: :888: .
iAdaptacije m obnova starešin or | Notranji in zunanji irnltP
<<:■	ï f^iffff 888:* >:<■ I • I Ï:
Novogradnje! i.
88	...hvc*k% $8588J8888 ¡8888 S8	.	SS(t«w
j	Strojni estnhi! J“
Izdelava lokalov z vsemi
£X:
Fasadni cevni odri!
¡BMUBI&MRft
fffff: :*:*:*:* 8
«MC* >X*X*X «
¡i m 888 8888 8
tí!
i deliti
m
mm 8888;
=8:8 mm
mm
SÍÍÍA
wm wr
m mm ■
$88s8 8888 fff
«■(«•»> X«*«
8&S
illii
mm
mm
‘fffffi
mm
Wf 8$:8:8	8888 ii8
iiSBB
GARANCIJA
8888
;8& i
Saj ni res
—
_
Direktor Komunale se je potožil Mestni skupnosti da njihovi delaci ne morejo opravljati svojega dela zaradi prepovedi vožnje tovornjakov po mestu. Sodnik za prekrške je namreč kaznoval njihovega voznika tovornjaka s 3000 tolarji globe zaradi nepravilnega parkiranja. Odločitev sodnika za prekrške bi bila nekoliko čudna, če seveda ne bi tovornjak stal na pločniku pred gostiščem. Ali je voznik tovornjaka v gostišču opravljal komunalna dela ali pa morda kaj drugega, bojda je na hitro potešil tudi žejo.
n. n.