List 35. -l^i a eni strani stari grad, Ki druz'ga ni ko sam razpad , In cerkvica na drugi stran' > K' je Turku stala nekdaj v bran *) — Na gričih dveh, — scer grički okol', Med njim' pa v sred' je majhin dol, Po gričih lepi senčni gaj j Tam stari hrast, tu drevje mlaj', Dol' spod skoz snožet senčna pot, In poleg nje zeleni plot, In zraven njega hladni vir, Povsod pa tihi, srečni mir — To je dežela, kjer leži, Rožek **) — star grad — k ga čas drobi! yJLe k' meni, k meni, ljuba hči!* Star vitez rahlo govori, „/>e sem, slovo od mene vsem', Dobil novice hude sini: Na meji k>e Tur čin stoji; Prelivat treba bo kervu* Deklica joka se britko , Očetu ko poda roko. y,Ne jokaj, ljuba moja ! se, Bojvat se silno treba je, Zbog mene bodi brez skerbi, — Star meč se sekat' zna kosti; Tolaži se, in zdrava ostan', Junakov sest ti dam za bran.* — Tak stari vitez govori. Pak ona: „„Z Bogam, oče vi!** — Na kojnča plane starčik zdej, Ko mlad vojšak, derči prof mej'. — Za njim pa hlapcov trop kadi, Pred njim', za njim' megla stoji ; Jo hočjo z Turkam zaigrat', Ga hočjo vsiga pokončat'. — Ko dalječ , dalječ pridejo, Junaka vsi zagledajo ; Jeklen okov krog pers ima Pa jezdi kojnča bojniga, Rožekarja nagovori , *) Gradišč. **) Razvalina Rožek je v Moravski dolini. — Rožekar. De z njim bojvat' mu dopusti. Star vitez mu odgovor da: ^Pozdravim jakiga moi;d, De stan je tvoj vojaški stan, Obleka čversta mi oznun'; De si junak i» prošnje vem, — Zato z menoj! nad Turka grem.* — Se kojnik serčno mu zahval', In urno so naprej zdirjal'; Ko meji bliže pridejo, Kardelo turško vidijo: Zdej trumo svojo vitez vstav', in hlapcam: ^Stojte mirno!* prav'. — „Z