PROLETAREC STEV.—NO. 974. Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 13. MAJA (MAY 13), 1926. LETO—VOL, XXI. Upravništvo (Office) S6S9 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. POZNAVANJE ZGODOVINE VAŽNO ZA DELAVSTVO. Na konvenciji socialistične stranke v Pittsburghu, ki je bila zaključena dne 3. maja, je bil med drugimi sprejet sklep, da bo stranka s popularnimi pamfleti, predavanji, s članki in drugimi pripomočki seznanjala ameriško delavstvo o zgodovini ameriškega delavskega gibanja, katera je širšim delavskim masam totalno nepoznana. Nepoznavanje zgodovine že od nekdaj tepe množice delavskega ljudstva. Brez poznanja bojev in razvoja v preteklosti, se ne morejo uspešno pripraviti na boje za izboljšanje svojega stanja v sedanjosti. Kajti človek se uči največ iz izkušenj, in človeštvo v celoti, oziroma njega posamezni sloji, iz zgodovine. Zgodovina je veriga razvoja, bojev, eksperimentov, uspehov in neuspehov. Človek, ki hoče razumevati sedanjost, mora poznati in razumeti zgodovino. Če je ne pozna in ne razume, je podoben Kolumbovim mornarjem, ki so bili na širokem morju in nekam pluli, pa niso vedeli kam, samo ugibali so, in silili — nazaj, od kjer so pričeli. James Oneal, urednik newyorškega socialističnega tednika "New Leader", je glavni pro-pagator ideje, da je treba ameriško delavstvo vzgojiti v smislu razumevanja zgodovine AMERIŠKEGA delavskega gibanja, zato da bo sposobno za mednarodno delavsko gibanje. Oneal, ki je najboljši in priznan zgodovinar ameriškega delavskega gibanja, je spisal ze več zgodovinskih del, med njimi knjigo "Delavstvo v ameriški zgodovini", katera je dosegla veliko cirkulacijo. Iz njegovih del čitatelj razvidi, da socialistične ideje niso "importirane" v Ameriko, kot tako radi poudarjajo nasprotniki socializma, ampak imajo svoj izvor v prvotnih bojih ameriškega delavskega ljudstva proti izkoriščevalcem. Naseljevanje delavskih množic v poznejši dobi iz Evrope je prineslo z njimi tudi evropsko mišljenje in evropska merila za razredni boj, kar je deloma potlačilo prvotne boje ameriškega delavskega ljudstva in zatemnilo prvotne a-meriške delavske borce, ki so stali v ospredju ter istočasno kakor v Evropi, brez zveze z evropskimi delavskimi misleci, propagirali nauk družbe bodočnosti, ki bi imela biti družba človeka za človeka. Nepoznanje zgodovine med delavstvom je za mednarodno delavsko gibanje ena izmed največjih ovir. Samo malo število delavcev pozna zgodovino bojev ruskega delavstva in delavske inteligence proti carizmu. Za povprečnega komunista se začenja ruska revolucija šele oktobra 1917 v Petrogradu. Dotedaj sta bila po njihovem mišljenju Lenin in Trocki edina revolucionarja. Skoro vsakemu delavcu so znana i-mena Marks, Engels, Lenin in nekaj drugih, ne zato ker pozna njihova dela, ampak ker v propagandi čuje največkrat njihova imena. Skoro vsakemu je poznana pariška komuna, ne zato ker pozna zgodovino bojev francoskega ljudstva proti monarhizmu in avtokraciji ter izkoriščanju, ampak zato ker je v mednarodnem delavskem gibanju prišlo v navado obhajati obletnico pariške komune. Koliko je slovenskih kmetov, ki poznajo resnično zgodovino kmečkih uporov proti graj-ščakoin, proti tlaki in desetini? Zelo redki so! Koliko je jugoslovanskih delavcev, ki poznajo zgodovino bojev slovenskega, srbskega in hrvatskega delavstva v prošlosti? Redki so, ki jo poznajo, in le malo jih je, ki se zanjo zanimajo. Preveč so okupirani s sedanjostjo, preveč zakopani v vsakodnevno borbo za obstanek. Ne delavec, niti kmet, ne čutita potrebo študirati zgodovino kmečkih in delavskih bojev, ker se ne zavedata njene važnosti za sedanjost in bodočnost. V Angliji je generalna stavka, ena največjih, kar jih pozna zgodovina delavskih bojev. Ali koliko je delavcev, ki bi mogli predavati o velikih bitkah delavstva proti vlastodržcem v prošlosti? Koliko jih je, ki se sploh zanimajo za prošlost? Zgodovino je treba poznati, zato da je človeku mogoče razumevati sedanjost in sklepati, kakšna bo bodočnost. Gospodarji vseh časov so naročali svojim zgodovinarjem pisati zgodovino tako da služi njim, da se jo prikazuje ljudstvu tako kakor je boljše za gospodarje, ker se zavedajo njene važnosti. To je "priznana" zgodovina. Imamo pa poleg "priznanih" tudi nepriznane zgodovinarje, posebno v delavskem gibanju, ki slikajo zgodovino tako kakršna je. In to bo v bodočnosti priznana zgodovina, priznana takrat, kadar se bo ljudstvo bolj zanimalo zanjo, se več učilo iz nje in se uspešnejše bojevalo za napredek in izboljšavanje ekonomske uredbe v prid človeštva kakor danes. Zgodovina je najboljša učiteljica človeka. Vsa je zapisana, vsa zabeležena, in vsa razumljiva. Treba pa je, da se iz nje učimo in da se potrudimo jo razumeti. t^® t^ Generalna stavka v Angliji. Svet gleda z napetostjo na generalno stavko angleškega delavstva, na prvo generalno stavko v tolikšnem obsegu, katera traja več kot par dni, kar jih pozna zgodovina. Dosedanje generalne stavke v večjem obsegu so bile večinoma demonstrativnega značaja in so trajale dan ali dva, ali celo samo par ur. Generalna stavka avstrijskega delavstva 1. 1905 za splošno, enako in tajno volilno pravico, je trajala en dan, v nekaterih mestih samo pol dne. Podobne stavke v Nemčiji in drugod so bile vse kratkotrajne. Dalj pa so trajale lokali-zirane generalne stavke, npr. 1. 1906 v Bosni in Hercegovini, večkrat v Trstu, v Seattle, Wash. (Zed. države), katera je trajala dva tedna, na Irskem itd. Španija je imela tri generalne stavke, namreč v letih 1917, 1918 in 1919. Bile so popolne, kajti vsi obrati so bili ustavljeni. Zadušilo jih je vojaštvo. Stotine delavcev je bilo aretiranih in mnogo v izgredih ubitih. V Porurju, Nemčija, je prišlo do generalne stavke 1. 1923, katero je istotako pomagalo zadušiti vojaštvo. Na Havani je trajala generalna stavka 1. 1924 teden dni. 0-blasti so proglasile obsedno stanje in prisilile stavkarje, da so odnehali od odporne sile. V Buenos Aires, Argentina, so šli delavci 1. 1924 na generalno stavko za modificiranje penzijske postave delavstvu v prilog in zmagali po tridnevni stavki. Mnogo poskusov, proglasiti generalno stavko, pa je bilo ponesrečenih, med njimi eden prošlo leto v Parizu, ki so ga inicia-tirali komunisti. Generalna stavka angleškega delavstva se je pričela dne 1. maja. Število stavkarjev je blizu pet milijonov. Namen generalne stavke je, pomagati premogarjem, katerim hočejo družbe znižati plače in podaljšati delavnik. Vlada je na strani družb. Vojaštvo je mobilizirano proti stavkarjem, in vlada je proglasila po vsi Angliji izjemno stanje. Stavkokazov je mnogo, ki pa so v tej stavki neznaten faktor. Vsi angleški krogi poudarjajo, da so za poravnavo stavke. Ali kdo se naj prvi poda! Vlada je trmasta in pričakuje, oziroma zahteva od delavstva, da se naj brezpogojno vrne na delo, potem pa bo zopet posredovala. Če bi delavstvo sprejelo njen pogoj, bi bilo to toliko kakor podati se v naprej in čakati milosti. Socialistična stranka in enotna fronta z W. P. Takozvana Worker's (Gommunist) Party. ki je danes stranka par narodnostnih federacij, je poslala konvenciji socialistične stranke v Pittsburgh apel, v katerem ji. predlaga "enotno fronto" za jesenske volitve in organiziranje delavske stranke. Apel je eden izmed običajnih "manevrov" Buthenbergove eksekutive, in ob enem pesek v oči tistim, ki še ne morejo zapopasti "komunistične" taktike v tej deželi. • Značilno je, da je čista W. P. pripravljena združiti se za volilne boje s socialistično stranko, v kateri so sami izdajalci, lopovi, socialpa-triotje, agentje buržvazije, prodajalci delavcev, kapitalistične sluge itd. "Cisti" bi se radi s to golaznijo združili, kar pomeni, da se ne sramujejo "slabe kompanije". Ampak "slaba kompa-nija" je čistim odgovorila, da jim ne verjame in da lahko ostanejo sami, ker bi bilo zanje nevarno, da se umažejo. Glavarji W. P. so vedeli, da je njihov poziv neodkritosrčen, in bili so v naprej prepričani, da ga bo soc. konvencija soglasno odklonila. Ampak dosegli so nov "manever", češ, glejte, mi smo edini ki smo za "enotno fronto", edini ki hočemo ameriško delavsko stranko, edini ki se borimo za delavsko ljudstvo. To se ponavlja od meseca do meseca in od leta do leta skozi od 1919, ko se je za čiste pričel svet in vse kar je na njemu. tj® Reakcionarne zarote. Ruski reakcionarci in monarhisti so nedavno zborovali v Parizu, kjer so se poskušali zedi-niti za program kdo naj bo njihov bodoči car in kdo naj vodi vojno, s katero bi strmoglavili so-vjete in se vrnilo Rusijo njim. Do sporazuma ni prišlo, dasi so izdali precej bombastičnih o-klicov, s katerimi mislijo osvoboditi Rusijo "boljševiške tiranije". Nekoliko pozneje so se zbrali na tajnem sestanku v Monakovem reakcionarci iz Nemčije, ruski caristi, avstrijski in madžarski sanjači ki hočejo priklicati prošlost. in konferirali z zastopniki italijanskega fašizma o načrtih, ki naj bi dovedli do strmoglavlje-nja evropskih republik. Iz krogov tajne rumun-ske policije poročajo, da je odkrila večjo zaroto ponarejevalcev kot pa je bila Bethlenova-Horty-jeva-Windischgraetzova na Ogrskem. Vse te zarote se končajo s fiaskem, ker se reakcionarci ne morejo nikoli sporazumeti. Njihovi načrti se bodo izjalovili, in nemško-ruska pogodba bo prisilila tudi washingtonsko vlado priznati sovjetsko Rusijo vzlic spletkam angleške, francoske in italijanske diplomacije. (Po "Milivaukee Leadru".) Pol milijona dolarjev na dan. Anglija bo plačevala skozi dve generaciji in dalj povprečno nad pol milijona dolarjev na dan v odplačevanje svojega dolga Ameriki, in to breme jo bo tiščalo ko že ne bo nikogar ki je vodil prošlo svetovno vojno. Ako bi tiste države, ki dolgujejo visoke svote Angliji, plačevale Angliji v enaki proporciji kakor slednja Zed. državam, bi to breme za Anglijo ne bilo tako občutno. Ali Anglija dobi sedaj od svojih dolžnic večinoma obljube. Še bolj kakor Anglija je zakopana v obveznosti Nemčija, ker je bila "premagana" in je njena naloga sedaj plačati vojno odškodnino. Francija je do vratu zagažena v dolgovih, enako Italija, Poljska in več ali manj vse druge dežele, tiste ki so bile v vojni in tiste ki niso bile. Vsepovsod sami dolgovi, ki so med vojno zrasli v ogromne gore. Kdo plačuje stroške vojne? Kdo se vojskuje, kadar je vojna? In kdo se pripravlja, kdo se vežba za prihodnjo vojno? Kdo plačuje dolgove, ki nastanejo vsled vojne? Pravijo, da so izkušnje najboljša, ampak tudi najdražja šola. Izkušenj o pogubnosti vojne imajo ljudstva ogromno, a izgleda, da jih še ni in jih še dolgo ne bo — dovolj. Če bi jih bilo, bi se gotovo potrudila odpraviti vzroke, ki porajajo vojne in njene posledice. »p® Registracija inozemcev. O propagandi in zakonih, ki so naperjeni proti tujerodcem nedržavljanom, in tudi proti naturaliziranim državljanom, smo že mnogo pisali. Sedaj je najbolj v ospreju zakonski načrt (predlog kongresnika Aswella), ki določa registracijo inozemcev. Argument pristašev registracije je, da so tujerodci takih registracij navajeni iz dežel v katerih so bili rojeni, in vsled tega nimajo vzroka, da bi se pritoževali. Namen registracije je, poostriti policijsko kontrolo nad stanovniki te dežele. Če bo sprejet ta zakon, ne bo ostalo pri njemu, ampak sledili bodo drugi, strožji, ki bodo bolj in liolj zadeli tudi državljane. Če bo Aswellova predloga sprejeta, se bo moral vsak inozemec registrirati in plačati $10 registracijske pristojbine in potem vsako letq $5, kajti registrirati se bo moral vsako leto in ob vsaki selitvi. Registracijske karte bodo policiji in drugim oblastnim organom vsak čas na ražpolago. Kadar se bo fizična zunanjost inozemca spremenila, to je, če si bo pustil rasti brado ali brke, ali ako postane plešast, ali če se pohabi, bo moral to naznaniti pristojni oblasti, da mu "popravi" registracijsko karto. Registracij a inozemcev je torej policijska stvar, in če bo sprejeta, bo sprejeta samo s tega namena. Edini ki se v kongresu poleg Bergerja resnično bore proti takim zakonom, so nekateri progresivci. Ce pa bi bilo v zbornici toliko socialistov kolikor je progresivcev, bi tak zakon ne mogel biti sprejet. Sedaj bo sprejet %zlic protestom tujerodnega delavstva in mnogih liberalnih Amerikancev, in če ne bo sedaj, bo ob kaki drugi priliki, kajti policijska Amerika rabi tudi take postave. Ljudstvo ki je proti provo-kacijam kakor je As\vellova predloga, bi storilo pametnejše, če bi namesto protestiranja delalo v socialistični stranki in volilo socialiste za svoje zastopnike. Ko bi bil vsaj vedel! "New York Times" nabira prispevke za družino človeka, ki se je nedavno vrgel v reko in utonil. "Times" je poročala, da je tri mesece iskal delo po prostranem mestu, a brez uspeha. V obupu si je končal življenje in zapustil ženo in tri otroke brez sredstev. Ko bi bil dotičnik čital N. Y. Times, bi vedel, da imamo prosperiteto kakor še nikoli, in bil bi zadovoljen ter ne bi šel v vodo. Ampak mož tega ni vedel . . . (Po "Milivaukee Leadru".) i^® Ali postaja ljudstvo revolu-cionarnejše? W. Z. Foster, ki se je na ukaz kominterne podal Ruthenbergu in prevzel v W. P. podrejeno vlogo, se je pred kratkim vrnil iz Moskve in sedaj predava o revolucionarni psihologiji, ki preveva angleško in druga ljudstva. Foster se rad moti in moti se tudi v tem slučaju. Ljudstvo ni danes nič bolj revolucionarno kakor v pro-šlosti. Ako navidezno izgleda da je, je treba vedeti, da je od vsakega preobrata, od vsake revolucije v prošlosti ostalo nekaj, in tako je tako-zvana revolucionarna psihologija današnjega časa akumulacija revolucij prošlosti iz vseli časov. Borba angleškega delavstva ni šele od včeraj, ampak je stara. V prošlosti je bila taka kakršno je bilo delavstvo v prošlosti. Učilo se je, organiziralo se, borilo kakor je bilo v obstoječih razmerah mogoče, in doseglo mnoge uspehe ter — moč! To je zasluga socialistične vzgoje in socialističnega gibanja v Angliji. Foster, ki še vedno rad govori o revolucionarnem valu, bi lahko videl tudi reakcionarni val, kateri je nastal mnogo po zaslugi ljudi njegove sorte. Samo zato ker se Foster z angleškimi socialisti ne strinja, jih napada in psuje z izdajalci, kar je pač lastnost "agitatorjev", ki imajo vedno na jeziku "enotno fronto" zato, da bi delavstvo ne videlo njihovega razdiralnega početja. Ampak vse do gotove meje. Tudi Fosterjem bo od-zvonilo. NAŠ POKRET IN NAŠI LJUDJE PRED LETI IN DANES. Nekoliko zgodovine kluba št. 49 J. S. Z. v Colinwoodu. J. F. DURN. NAROČILI so mi: Napiši nekaj o klubu št. 49 JSZ. in o drugi naprednosti v našem delu Clevelanda. Dobro, pisal bi, če bi bilo starih zapiskov na razpolago, ali kaj se hočel Organizacije nastajajo in izginevajo, uradniki se menjajo, arhivi so slabi, v teku let pa se v večina slučajih še tisto porazgubi. Moral se bom torej največ opirati na spomin. Collinwood, kjer ima svoj delokrog klub št. 49, je bil dolgo mesto zase. L. 1913 se je združil s Clevelan-dom, katerega prebivalstvo se ceni po najnovejših podatkih na okrog milijon oseb. Cleveland je približno sto let star, toda pred sto leti ni bil mesto in še dolgo potem ne, kajti nagel razvitek Clevelanda v velemesto spada v poznejšo dobo. Dobra lega ob jezeru Erie je privabila industrijo, ki je dala Clevelandu pogoje za zdrav razvoj. Slovenci so se pričeli naseljevati v Clevelandu pred okrog štiridesetimi leti. Centralizirali so se okrog St. Clair Ave., tam kjer je še danes njihovo središče. V Collinwoodu, ki je od sentclairske naselbine precej oddaljen, so se naši ljudje pričeli naseljevati kakih deset let pozneje, ali pred tridesetimi leti. Ker je bil samostojno mesto, je tudi slovenska naselbina polagoma dobila samostojen značaj, ki ga ima še danes. Ko so prišli prvi naseljenci, so bile tod okoli sama polja in pa nekaj malih tovaren. Iz teh malih tovaren so zrasle velike železniške in druge tovarne. Mnogo naših ljudi dela v tovarni za izdelovanje vozov pouličnih železnic, kjer so pričeli takorekoč delati tudi prvotni naši naseljenci, ko so poulične kare vlekli še konji. V železniških tovarnah so delavci, med njimi tudi naši rojaki, organizirani in pripadajo k A. F. of L. Prva leta so tukajšnji Slovenci pripadali v društva na St. Clairju (v Clevelandu). Prvo društvo, ki so ga tukaj ustanovili, je bilo menda društvo Janeza Krstnika, ki so ga pridružili h KSKJ. Takrat pač še ni nihče mislil na "brezbožna" društva, Bog obvari! Da, tistikrat so bili "pravi časi", a danes, ko so ti brezbožneži — ampak kaj bi o temi Glavna shajališča tistih časov so bili saluni in "šapa" (tovarna). Osemurnika še niso poznali v tvor-nicah, kajti delalo se je od 12 do 14 ur dnevno. Zgodaj zjutraj si šel na delo in se vrnil pozno zvečer, kdor pa je delal ponoči, je pričel delati ko je bil še dan in prišel domov ko je bil dan. Kaj naj bi človek počel drugega kakor da je šel nekoliko v salun in se razvedril? Za časopisje se niso brigali. Izhajalo je sicer že takrat več slovenskih listov, toda razširjeni niso bili kakor danes, ko vsakdo dobiva po več listov. V prošlosti je mnogokrat imel ves slovenski "boarding house" samo en list, ali pa niti enega ne. List "G. S." je bil prvi ki je posvetil v klerikalno temo. Sodelovali so pri njemu socialisti in svobodo-misleci. Leta 1906 se je v Collinwoodu prvič ustanovil socialistični klub, ki je bil takrat samostojen. Na ustanov- nem sestanku so bile štiri osebe ki so vsi postali člani. J. Kunčič starejši, tistikrat v najbolj cvetočih letih, je bil duša kluba. Prišel je iz Loraina in se takoj poprijel agitacije. Ali bilo je težko. Čleveka nisi mogel dobiti za razgovor drugod kakor pri pijači, in če si ga za kakšno stvar pridobil, se je zgodilo to le pri "glažku". Mnogokrat so se pri čašah vršile tudi seje. O kulturnem življenju ni bilo sluha, ker je bila še vsepovsod sama tema. Socialistični klub v tej naselbini je prvi pričel boj proti nazadnjaštvu in prvi, ki je z agitacijo posvetil v temo. Ko je naselbina postala večja in je ideja svobodne misli dobila več tal, je bilo ustanovljeno društvo "V Boj", št. 53 SNPJ. To je bilo pred dvajsetimi leti na Martinovo nedeljo, torej najbrž tudi pri pijači. Društvo "Mir", št. 142 SNPJ., je bilo ustanovljeno po-zneje-lia južni strani naselbine. Ker je bila SNPJ. na zdravi IDEJNI IN GOSPODARSKI podlagi, se je širila, in z njo sta rasla tudi tukajšnja njena društva. Društvo "Mir,v je najmočnejše v tej naselbini in tretje po velikosti v SNPJ. Pripada tudi k "Izobraževalni akciji J. S. Z." Ker je bil socialistični klub preveč obsovražen in bi pionirji ne mogli doseči uspehov v agitaciji samo pod okriljem svoje organizacije, so se lotili dela za napredek v društvih. Nič ne škodi če omenim, da ni bil socialistični agitator takrat niti po dnevu na ulicah varen pred fizičnimi napadi in izzivanji. Ljudje so bili nahujskani in v svoji skrajni nevednosti so smatrali socialiste kot nekaj kar je treba uničiti v boju za "vero" in za Boga. Ko je hierarhija videla, da je v Collinwoodu polje ugodno za ustanovitev fare, je ustanovila kar dve. V Collinwoodu smo na vseh krajih tako napredni, da hočemo vsako stvar dvojno. Tako je bilo tudi s faro; mesto ene so pobožni rojaki ustanovili dve, prostora pa je bilo za eno. V medsebojnem boju je po teoriji Darwi-nizma slabejša pričela hirati, druga pa je pobrala njene ostanke. Nekega jutra župnika ni bilo več — vzela ga je noč in z njim je šlo še nekaj materialnih stvari, Vsled takega slovesa je vse takratno navdušenje za farno cerkev na severni strani naselbine poleglo, tisti cerkveni odbor pa je ves pristopil v socialistični klub. To ni šala! Do spoznanja ga je pripravilo dejstvo konkuriranja med duhovniki in pa nenaznanjen in nepričakovan "župnikov sfoves. Člani odbora so v klubu postali dobri sodrugi in vneti delavci za socializem. S tem je postal klub močna postojanka in marljivo oral ledino, katere je bilo na vseh krajih veliko. Napredni listi kot "Proletarec", "G. S." in "Glasilo SNPJ." so se po zaslugi klubove agitacije pričeli lepo širiti, in pozneje ko se je "Glasilo SNPJ." spremenilo v dnevnik "Pro-sveta", je postala ta najbolj razširjen slovenski list v t'ej naselbini. Na dramatičnem polju je svoječasno delovalo društvo "Vrh Planin", ki je prenehalo, dramatike pa se je oprijel socialistični klub, ki je takrat imel pole« dramskega tudi godbeni odsek in svojo čitalnico. Klub JSZ. je bil takorekoč središče in shajališče vsega naprednega elementa v Collinwoodu. Med vojno je nastopila druga doba. Klub je ohranil aktivnost do prvomajske manifestacije v Clevelandu 1, 1919 in do Palmarjeve gonje istega leta, potem pa ga je doletela katastrofa. Prej tako močan, je bil v nekaj tednih takorekoč uničen. Skozi leta tako vplivna organizacija, z bogatimi izkušnjami za seboj, je mahoma postala ničeva, sektaška, izolirana. Kar niso uničili Palmerjevi agentje, so razrušili radikalci, kateri so se pričeli takrat pojavljati kot gobe po dežju. Malokoga izmed njih smo poznali poprej — drugi so bili novi, ki so prišli "odrešiti" proletariat. Mnogi so jim nasedli in poslušali njihove grožnje ter obljube. Ves ta radikalizem pa je bil delo reakcije, in služil je samo nji. Močna socialistična stranka v Clevelandu je bila uničena in danes se jo gradi znova, toda s kakšnimi težavami! Nekdanji radikalci, ki so jo reakciji pomagali razbiti, so se porazgubili in njihovega radikalizma ne najdete več tudi z najjačjo svetilko. Iz ostankov kluba št. 49 so ustanovili po omenjeni socialistični manifestaciji, katero so razbili policaji in patriotični fanatiki, ravno tako hujskani kakor fanatiki na tej strani, komunistični klub, kateri je bil potem pridružen današnji Workers* Party. Isti ljudje, ki so uničili socialistični klub, so uničili tudi svojo "revolucionarno" postojanko. Njihov poglavar je zatajil svoje prepričanje kadar je bilo treba odločno nastopiti tam kjer bi moral, oziroma kjer je bilo treba. Potem je nastal med njimi boj in v njemu je njihov klub izginil. Preje še se je v znamenju navdušenja nekaj tukajšnjih družin odločilo na pot v Rusijo. Odšli so tja s svojimi prihranki, nazaj pa so prišli razočarani, oškodovani za zdravje in brez sredstev. Tudi to je bila mesijatova zasluga, ki se je pojavil med nami. Kje je danes tisti "mesija"? Ali se zaveda svoje krivde? Izgubil se je, boji se nazaj. Vsled tistih bojev je še danes opažati sledove medsebojnega sovraštva, ki je postalo osebnega značaja. Skušnja z "radikalizmom" je bila za našo naselbino draga tako zelo, da jo še sedaj plačuje. Socialistični klub št. 49 je po tistemu polomu od časa do časa po prizadevanju par sodrugov poskušal funkcionirati, toda naletel je povsod na antipatije in brezbrižnost in ni imel dovolj pristašev ki bi hoteli sodelovati. Ali brez soc. kluba taka naselbina ni mogla biti; dne 7. novembra 1924 je bil klub št. 49 reorganiziran in od tedaj je zopet aktiven ter sodeluje kakor nekdaj v vseh akcijah katere služijo napredku. Slovenska Delavska Zadružna Zveza, katera je bila ustanovljena v Collinvvoodu 1. 1913, ima sedaj štiri trgovine, eno izmed teh v Lorainu. Več o SDZZ. v Collin-woodu lahko čitate v letošnji prvomajski štev. "Proletarca". Collinwood ima dve korporaciji za Dom. En Slovenski dom stoji že peto leto, drugi pa', kot vsa znamenja kažejo, bo zgrajen v tem letu; slednji je inkorp^ri-ran pod imenom "Slovenski delavski dom". Naši sodrugi so v korporaciji tega delavskega doma aktivni od početka. Stal bo okrog 85 do $90,000, predno bo dograjen. Korporacija bazira na demokratičnih načelih in v nji vlada zadružni duh. Zveza kulturnih društev je ustanova, katere smoter ni le izobraževalno delo, ampak pomagati, da se ideja Slov. delavskega doma čimpreje uresniči. Tvorijo jo zastopniki trinajstih društev, katera so v akciji za slov. delavski dom. Kulturna zveza je razdeljena na odseke. Njen dramski odsek deluje pod imenom "Anton Verovšek"; "Zveza naprednih žena" je tudi odsek ZKD. S časoma namerava organizirati še druge odseke. V Collinwoodu je okrog petindvajset slovenskih društev: tri pripadajo k SNPJ., štiri k clevelandski SDZ., eno k SSPZ., ena so samostojna, ostala pa pripadajo katoliškim organizacijam. Najbolj razširjena lista v Collinwoodu sta "Prosve-ta" in "Enakopravnost", oba dnevnika. Slednji izhaja v Clevelandu. Tudi "Proletarec" se je pričel širiti zadnje čase. "Delav. Slovenija" prihaja sem le še za vzorec. Brezplačno so se jo naveličali pošiljati, naročnikov in pristašev pa nima več. Če se bi s tem opisom spustil v podrobnosti, bi moral napolniti več številk "Proletarca", to pa mi ne bi bilo dopuščeno, tudi ako bi se hotel lotiti dela. Udovoljil sem želji, in če stvar ki jo čitate komu ne bo po godu, ne bo za sedaj nobene pomoči, v drugič pa se lahko poveri nalogo komu drugemu. H koncu še to. Zastava kluba št. 49 je bila poga-žena dne 1. maja 1919 ob priliki manifestacije delavstva na clevelandskem Public Square, kot omenjam prej. Klub je potem trpel pod udarci Palmerjevih in Burnsovih agentov; članstvo so begali "ekstremisti", in v tej krizi je nekdaj močna socialistična postojanka v Collinwoodu izginila. Njeni ostanki so zašli v tabor "ekstremizma" in se navduševali za nagel preobrat. Ampak preobrata brez revolucije v glavi ni in ga ne bo. To pokazujejo skušnje tudi tistim, ki so trdili, da se "vse" doseže le s puško. Klub št. 49, stokrat in stokrat pokopan, je zopet tu. Kje so tisti, ki so ga pokopavali? In če bo v naselbini med zavednim delavstvom volja za kooperacijo, za združeno socialistično delo, bo rastel v članstvu in v aktivnostih. Od nas vseh je odvisno, da se to uresniči. Šli bomo naprej, ako bomo na podlagi dobljenih skušenj delali razumno in solidarno. VII. konvencija A. C. W. of A. Dne 10. maja je pričela zborovati v Montrealu, Kanada, sedma konvencija Amalgamated Clothing Workers of America. Navzočih je okrog 300 delegatov. A. C. W. je poleg International Ladies' Garment Workers Union največja organizacija ameriškega delavstva oblačilne industrije, in ena onih redkih unij, ki je od začetka prežeta s socialističnim duhom. Poslednja leta je imela precej težkoč s takozvanim levim krilom, ki so ga organizirali v nji komunisti pod vodstvom Fosterja, a na sedanji konvenciji v Montrealu je "levo krilo" razdiračev zelo slabo zastopano, ker je v A. C. W. dojgralo svojo vlogo. Več sreče ima v I. L. G. W. U., toda ne po svoji zaslugi, ampak po zaslugi ljudi, ki so bili utaborjeni na vodstvu unije. Izmed večjih ameriških unij je A. C. W. of A. edina, ki prireja prvega maja svoje prvomajske manifestacije. Njene prvomajske slavnosti v Chicagu se je letos udeležilo pet tisoč članov. — A. C. W. je imela svoje prvomajske manifestacije in priredbe tudi v New Yor-ku, Cincinnatiju, Bostonu, Rochesterju, Clevelandu, Mihvaukeeju itd. "BEG IZ TEME" je najnovejša knjiga v slovenski literaturi. Obsega nad 300 strani; v nji so zastopani najboljši ruski pisatelji, ki so kazali ljudstvom pot iz teme. Izšla je v založbi "Proletarca". Cena $1.75 za vezano v platno, $1.25 za mehko vezbo. Prva konvencija Hrvatske Bratske Zajednice. Prošlo jesen so se po dolgem trudu, intrigah in agitaciji za združenje, faktično združile v eno podporno organizacijo Narodna Hrvatska Zajednica (s sedežem v Pittsburghu, Pa.), Hrvatska Zajednica od Illinois (s sedežem v Chicagu) in Društvo Sveti Josip (s sedežem v Kansas City, Kans.) Združevalno delo hrvatskih podpornih organizacij je naletelo na enake ovire in še na večje intrige kakor med slovenskimi. Ko je bilo združenje dejstvo in odobreno po zavarovalninskih komisarjih prizadetih držav, so se sešli glavni odbori vseh združenih organizacij, da izvolijo skupen glavni odbor in dajo združeni organizaciji novo ime, katero je bilo določeno že v združevalni pogodbi. Na sejah združenih odborov ni bilo dosti združevalnega in bratskega duha, pač pa toliko več tekme za — kontrolo. Vsa prejšnja imena so odpadla, združena organizacija pa se imenuje Hrvatska bratska zajednica, katera šteje sedaj nad petdeset tisoč članov in okrog 25,000 v mladinskem oddelku. Vsa hrvatska ameriška javnost je poslednje mesece interesirana samo v konvencijo združene organizacije, katera se je pričela dne 3. maja v Slov. narodnem domu v Clevelandu. Pozabili so za to dobo celo na "prilike" v starem kraju, na Radiča in Pašiča in stvorjali bloke, razdajali pamflete, sklicevali sestanke in shode ter sprejemali in pošiljali proteste, kamor že bilo. Na konvenciji, kakor v hrvatski ameriški javnosti sploh, obstoje danes tri izrazite struje. Najjačja je na-rodnjaška, ki prisega na čisto hrvatstvo, je samo narodna in proti vsaki politiki, ako ni njena. Sestoji iz narodnih trgovcev, bivših zotijancev in "pravih" Hrvatov, kakršni se danes zbirajo okrog "Hrvatskega Lista" v New Yorku. "Hrvatski Glasnik" je istotako organ "narodnega bloka", in njegov urednik Lupiš je znana oseba v hrvatski javnosti, nima pa vodilnega vpliva. Prosvetaška struja sestoji iz bivših socialistov, kateri so postali zaeno s svojim voditeljem T. Cvetkovom 1. 1919 komunisti in potem čez nekaj let prenehali biti komunisti. Ustanovili so Jugoslavenski Prosvjetni Sa-vez, katerega glasilo je "Novi Svijet" in urednik "Novega Svijeta" Theodor Cvetkov. Med "prosvetaše" prištevajo tudi Tomo Beseniča, predsednika bivše HNZ. in začasnega predsednika HBZ. Med vodilnimi pro-svetaši so poleg Cvetkova Geo. Kutuzovič, Milan Kirin, Ursich, Preveden itd. Na konvenciji v Clevelandu imajo okrog petdeset do šestdeset pristašev in somišljenikov. "Napredni radnički blok" v Hrvatski Bratski Za-jednici je komunistični blok, v katerem pa je zelo malo komunistov. Pred konvencijo je bil reklamni vodja tega bloka Niko Grškovič, bivši propagandist jugoslovanske monarhije, bivši duhovnik in več drugih takih "bivši". Sedaj urejuje dnevnik "Svijet, ki je naravno prijazen "Napredhom Radničkom Bloku". Idejni voditelji radničkog bloka so Radnikovci pod vodstvom Ziniča. Ves Radnikov štab je na konvenciji, kjer ob-držuje sestanke med odmori in po sejah. Shodi se redno vrše, in kakor v Waukeganu za časa konvencije SNPJ., imajo tudi v Clevelandu zborovalne prostore, katere so najeli v okolišu St. Clairja, kjer je dvorano sedaj skoro nemogoče dobiti. "Narodni blok" je na dvorano za svoja zborovanja pred konvencijo premalo mislil, in tako sta ga ostala dva bloka prehitela ter najela kar je kje v bližini Slov. nar. doma podobnega dvoranam. Sada šta? V nedeljo 2. maja pozno popoldne, dan pred pričetkom konvencije, so clevelandska društva HBZ. pod vodstvom "prosvetnega" odbora priredila delegatom banket v spodnjih prostorih Slov. nar. doma. Kakor v Waukeganu na banketu SNPJ., so tudi na tem banketu govorili politični uradniki, katerih je bilo precej navzočih. Tudi trije zastopniki slovenske kolonije so govorili, a hrvatskim listom se njihovih imen ni zdelo vredno omeniti. Tudi prav. Napetost med bloki in nestrpno pričakovanje nečesa, ki vlada med delegati, se je jasno opazilo že na banketu. Malo kdo je bil zaverovan v govorance banketnikov, najmanj pa poveljniki blokov. Odbor ki je vodil banket, je ignoriral T. Beseniča, predsednika HBZ., prosvetaše in poveljnike na-prednog radničkog bloka. Govorili so večinoma "narodni ljudi". Banket je bil zanimiv v tem da je pokazal, kdo bo dominiral prve dneve na konvenciji. "Radnička delegacija" je poskusila na banketu priti do veljave i spregovoriti par riječi, a "narodni ljudi" ji niso dozvolili. Ko je bilo pojedine in glavnih ceremonij konec, je odšla v svoje zborovalne prostore, kjer so se vrstili govor za govorom, navodila in navduše-vanja. Po razpustu večjega sestanka se je zbral skupaj generalni štab naprednog radničkog bloka, ki je zboroval pozno v noč. "Narodni blok" je istotako pridno konferiral, i prosvjetaši so študirali kamo i kuda, ostala delegacija pa je pohajkovala po St. Clairju, ogledovala dekleta in se pomenkovala, ako zna v Clevelandu res vsakdo i kranjsko govoriti (Ličani ali kdo že, pravijo, divaniti.) Dne 3. maja. — Velika dvorana Slovenskega narodnega doma se polagoma napolnjuje z delegati. Med njimi se meša vse polno članov HBZ. iz Clevelanda in tudi od drugod. Govore, pozdravljajo se, rokovanja ni ne konca ne kraja. "Vodilni" delegatje, in vsi tisti ki mislijo da bodo napravili s svojimi govori velikanski vtis, hodijo naglo in pokonci, kakor bi ves čas nekoga iskali. Vsi taki imajo sveženj papirjev in iz vseh žepov gledajo cirkularji, letaki in listi. Svinčnikov in takega orodja ne manjka. "Evo, tamo je Grškovič." In delegata ga pazno ogledujeta. "Vidiš onoga tamo?" "Oni visoki, suhi?" "Da!" "A šta!" "To je Zinič." "Gledi, Lupiš!" In tako dalje. Konvencija je otvorjena. Ni zastave, ne hrvatske, ne ameriške, ne rdeče. Besenič jo otvarja. Običajni otvoritveni govor in običajni upi ter apeli. Delegatje ga monotono poslušajo, a mislijo na borbo. Toliko je spornih zadev, in potem, kdo bo bodoči odbor! Predsednik je završil svoj govor. Imenoval je poverilni odbor. Odbor pobere pooblastila, odide, in potem se rešujejo formalnosti. Na konvenciji je več desetin spornih delegatov. Med njimi so pristaši vseh treh blokov. Pravzaprav prosve-taši niso blok, ampak samo prosvetaši. Nekateri delegatje pravijo, da so na korlvenciji samo kot člani Zajednice, ne pa kot člani kakšnega bloka. Bitka o spornih delegatih je konačana! Vsi so se odahnili, poraženi in neporaženi bloki. Skoro vsi sporni "narodni" delegati so bili priznani. Po treh dneh bojev, izpraševanj in argumentiranja je konvencija pričela misliti na konstituiranje. Pojavile so se (Nadaljevanje na /4. strani.) Pittsburška konvencija socialistične stranke. CHAS. POGORELEC. "Socialistične konvencije se razlikujejo od konvencij drugih strank," je dejal Morris Hillquit v otvoritvenim govoru konvencije socialistične stranke dne 1. maja v Pittsburghu. "fie bi imeli sedaj svoje konvencije republikanska in demokratska stranka, ne bi imeli česa početi. Socialistična konvencija je konvencija dela, razprav, študij in zopet študij ter sklepov za bodoče delo. Socialistična stranka je izmed vseh ameriških strank edina, ki ima konstruktiven program, in edina, ki se racionalno bori za socializem. Konvencija socialistične stranke predstavlja del mednarodnega delavskega gibanja, katero postaja večja in večja sila. Mislite si stranke posedujočega sloja, ki bi obdržavale kongrese kakršni so mednarodni kongresi socialističnih strank. Nemogoče! Posedujoči sloj ima skupen interes samo v nastopanju proti -neposedujočim, ni pa enoten. V borbi proti ljudskim interesom se poslužuje svojih vlad, svoje diplomacije, armad itd., toda ne solidarnosti, katere v našem pomenu besede nima. Ne bilo bi mu mogoče zborovati kot zboruje kongres socialistične delavske internacionale. Hillquit se je dotaknil imed drugim tudi zgodovine naše stranke. Poudarjal je, da je šla skozi mnoge krize, katere je prestala in sme z vso smelostjo gledati v bodočnost. Prvi je pozdravil konvencijo v imenu pittsburške organizacije s. John W. Slayton, socialistični kandidat za governerja Pennsylvanije. Za njim je govoril, kot omenjeno, Morris Hillquit. Izmed važnejših sklepov in razprav na konvenciji, katera je trajala tri dni, navajam: 1.) Izrazila je svojo solidarnost z angleškim delavstvom v sedanji stavki in mu obljubila vso mogočo pomoč. 2.) Obsodila je imperialistično politiko zapadno-evropskih velesil in Združenih držav na Kitajskem. Kitajskemu ljudstvu, ki se bori zoper militarizem in imperializem, je poslala svoje pozdrave. Protestirala je proti vporabljanju ameriških vojnih ladij v imperialističnih spletkah na Kitajskem, s katerimi se prizadevajo potlačiti Kitajce, ki se bore za osvoboditev izpod krvniškega sistema, kateri danes vlada v njihovi deželi. 3.) Odobrila je stališče mehiške vlade in predsednika Callesa v prizadevanju osvoboditi Mehiko vplivov ameriškega imperializma in vrniti zemljo in naravne zaklade mehiškemu ljudstvu. 4.) Socialistična stranka potom svoje pittsburške konvencije ponovno naglasa, da je za takojšnje priznanje sovjetske Rusije od strani ameriške vlade. V interesu obeh dežel in svetovnega miru je, da zavladajo med njima normalni trgovski in diplomatični odno-šaji. 5.) Izrekla je svojo solidarnost z zamorskim delavstvom, katero se bori proti diskriminaciji. Pozdravlja Bratovščino porterjev v Pullmanovih vozovih (spalni vozovi na železnicah), kateri so se v preteklem letu organizirali, in ji čestita na dosedanjih uspehih. 6.) Poziv Worker's (Communist) Party za "enotne fronto" pr^i jesenskih kongresnih volitvah je kon- vencija soglasno zavrgla, ker se je zavedala, da poziv ni odkritosrčen, in ker se socialisti ne morejo družiti z W. P. toliko časa, dokler bo slednja ostala pri taktiki napadanja, razdiranja in blatenja. W. P. je totalno diskreditirana pri ameriškem delavstvu, izgubila je za-slombo pri tisočih svojih prejšnjih pristašev, in če bi se soc. stranka z njo družila, bi si škodovala. Socialistična stranka bo posegla v boj samostojno, pripravljena pa je sodelovati z vsemi, ki priznavajo njena načela in razredni boj ter imajo za svoj cilj socialistično ekonomsko uredbo. 7.) Znižala je prispevke federacijam, tako da jim bo ostalo več gmotnih sredstev za propagando med svojim delavstvom kakor dosedaj. 8.) Sprejela je resolucijo, s katero nalaga vsem organizacijam socialistične stranke več delati med mladino ter reorganizirati postojanke Socialistične mladinske lige (Y. P. S. L.) povsod kjer jih še ni. 9.) Eksekutivi in tajništvu je dala nalogo sistematizirati agitacijo za širjenje strankinega časopisja, izdajati ilustrirane brošure, in na priporočilo sodr. J. Oneala bo stranka, posvetila v bodoče več pažnje zgodovini delavskega gibanja v tej deželi, zato da bo z n jo seznanila ameriško delavsko ljudstvo, katero je o zgodovini ameriških delavskih bojev v preteklosti zelo malo, oziroma skoro nič poučeno. 10.) Glede predloga,, ki je določal, da naj soc. stranka ustanovi svojo radio postajo, je konvencija izvolila poseben odbor, ki ima pronajti, v koliko je stvar izvedljiva in o rezultatu poročati bodoči konvenciji. 11.) Konvencija je sprejela tudi resolucijo, nanašajočo se na vprašanje prohibicije. Umevno je, da soc. stranka ni nikdar in ne bo odobravala pijančevanja in pomagala trgovcem s pijačami do bogastev, istotako pa je umevno, da ni za prohibicijo, kakršna je, katera služi sedaj samo graftu in kapitalističnim strankam za zavajanje mase. Stališče soc. stranke, kot ga ji določa sprejeta resolucija je, da naj se zakon prohibicije modificira v toliko, da bodo dovoljena lahka vina in piva, izdelovanje in distribucijo pa naj sprejme država pod svoje področje. 12.) Sestavo' platforme za jesenske kongresne volitve je konvencija poverila eksekutivi. 13.) Odobrila je načrt, po katerem se naj socialistična stranka razširi na ta način, da bi se ji lahko pridružile unije, kooperative, organizacije naprednih farmarjev, podporna društva, jednote, itd., v celoti. 14.) Sodrug King iz Californije je že pred konvencijo propagiral načrt, potom katerega bi bile socialistične postojanke, katere so direktno pridružene stranki, ne samo politične in prosvetne, ampak tudi podporne organizacije. Konvencija je izvolila odbor petih članov, ki bo načrt proučaval ter o najdbah poročal bodoči konvenciji. 15.) Zaključila je stopiti v tesnejše stike z angleško Independent Labor Party, katera naj bi pošiljala v to deželo govornike, ki bi ameriškemu delavstvu predavali o razvoju socialističnega gibanja v Angliji. 16.) Resolucija, s katero bi se soc. stranka v načelu izrekla za ligo narodov, je bila odklonjena. Debate o nji so bile burne. Zagovarjal jo je Morris Hillquit in ostali delegatje iz vzhoda, boj proti nji pa je vodil kon-gresnik Berger in večina delegatov iz zapadnih in srednjezapadnih držav. Sprejet je bil predlog, da pride zadeva na dnevni red bodoče konvencije^ V debati o tej resoluciji se je videlo, da je mnogo ameriških socia- listov zelo slabo poučenih o mednarodnih problemih in da so v tem oziru precej pod vplivom Hearstovega časopisja in takozvanih progresivcev, ki na svoj način vodijo borbo proti pristopu te dežele v ligo. Hillquit ni zagovarjal lige narodov kakršna je, poudarjal pa je, da so za Ligo narodov vse socialistične stranke, ne za tako kakršna je, ampak za ligo narodov v pravem pomenu besede. Taka liga pa ne pride na mah. Negirati nekaj, kar je, je slaba taktika. Nasprotovati načelno kakšni stvari samo zato ker momentano ni taka, kakršno mi hočemo, škoduje pokretu, ako ne danes, pa čez leta. Hillquit, ki je mednarodni tajnik ameriške soc. stranke in eden njenih najboljših poznavalcev svetovnega položaja ter odnošajev med deželami, ni mogel prepričati večine delegacije, da je za stranko potrebno imeti definitivno stališče, katero bi bilo v soglasju s stališčem evropskih in drugih socialističnih strank. Konvencija se ni izrekla za, niti proti Hillquitovi resoluciji, pač pa je odločitev prepustila bodoči konvenci-ciji. Konvencije so se udeležili delegatje iz osemnajstih držav, štiri narodnostne federacije, med njimi J. S. Z., strankina eksekutiva, ter urednik in upravnik strankinega centralnega glasila "American Appeal". J. S. Z. je zastopal njen tajnik Chas. Pogorelec. Sobotni seji je predsedoval Julius Gerber iz New Yorka. Debs se konvencije ni udeležil radi slabega zdravja in smrti v družini. Brzojavil ji je, da ji pošilja svoje pozdrave, in apeliral na delegate, naj delajo složno, z vidika, da zgrade veliko, mogočna socialistično gibanje, ki bo sposobno za efektivno borbo proti kapitalizmu. Obljubil je stranki svojo neomajano lojalnost in vse svoje sile kakor doslej tako v bodoče. Začasni tajnik Geo. Kirkpatrick je poročal, da je situacija v stranki razveseljiva, kajti zanimanja zanjo že dolgo ni bilo toliko kakor sedaj. Mnogi nekdanji člani se oglašajo z željo, da se jim bi pomagalo organizirati kraje, v katerih žive, za našo stranko. Mnogo je k temu prerojenju pomagal "American Appeal", katerega je pričela soc. stranka izdajati januarja to leto. Zelo obširno poročilo je podal tudi urednik Appeala M. E. King. Shod dne 1. maja, ki ga Je sklicala pittsburška organizacija soc. stranke, je bil impozanten. Gledališče, v katerem se je vršil, je bilo napolnjeno do zadnjega sedeža. Govorniki so bili: James Maurer, predsednik Pennsylvanske delavske federacije, J. W. Slayton, Marc Slonin (v ruskem jeziku), Wm. Henry iz Indiane, kongresnik V. L. Berger iz "VVisconsina in Chas. Pogorelec iz Chicaga. Kolekta na shodu je znašala $400, in zvečer na banketu $2,100. Pennsylvanska Konferenčna organizacija J. S. Z. je prispevala na banketu $100. V istem poslopju kot konvencija soc. stranke se je vršilo v nedeljo 2. maja zborovanje Konference soc. klubov in društev Izobraževalne akcije J. S. Z., katerega se je udeležilo štirideset zastopnikov. Zborovalce je med drugimi nagovoril tudi V. L. Berger. V novo eksekutivo socialistične stranke so izvoljeni: Morris Hillquit iz New Yorka, V. L. Berger, Mil-waukee, Wis., Joseph Sharts, Dayton, O., Wm. J. Van Essen, Pittsburgh, Pa., Enima Henry, Indianapo-lis, Ind., James Oneal, New York, in Wm. R. Snow, Chicago. Za strankinega mednarodnega tajnika je bil ponovno izvoljen Morris Hillquit. Dne 4. jnaja je imela nova eksekutiva svojo prvo sejo. Za tajnika stranke je izvolila Wm. Henryja iz Indiane. Dosedanji začasni tajnik Geo. Kirkpatrick ni hotel prevzeti še v nadalje te službe. Ker je Wm. Henry izvoljen za tajnika, je njegova soproga resignirala iz eksekutive in na njeno mesto pride James D. Graham iz Montane. . Strankine aktivnosti v tem letu se bodo koncentrirale na pojačanje organizacij v posameznih državah, na pridobivanje simpatij med članstvom unij in farmarji, in na širjenje socialistične literature. Kjerkoli mogoče, bo posegla z vso silo v volilne borbe, povsod s svojimi kandidati. t^® Bodoči kongres socialistične delavske internacionale bo v Londonu. Eksekutiva socialistične delavske internacionale, ki ima sedaj svoj glavni stan v Curihu, je na seji dne 11. aprila zaključila, da se bo prihodnji kongres te največje delavske internacionale vršil 1. 1927 v Londonu. Ta sklep je bil narejen na podlagi povabila angleške delavske stranke, ki je izrekla željo, da naj bo bodoči kongres v Londonu. j* j* j* SOCIALISTIČNA ETIKA IN MORALA. Kaj je morala'? Kdo jo tolmači? Čemu? Kaj je olika? Kdo je ustvaril razne nazore o morali? Zakaj je na svetuu toliko moralne hinavščine in tako malo moralne poštenosti? "Socialna etika in morala" je predmet, o katerem bo v petek dne 28. maja po seji kluba št. 1 predaval s. Ivan Molek v dvorani SNPJ., 2657 S. Lawndale Ave. Ne zamudite te prilike. Prihodnji ali VI. redni zbor J. S. Z. bo v Chicagu. Kakor je razvidno iz rezultata glasovanja o sedežu bodočega zbora J. S. Z., ki je priobčen na drugem mestu, se je članstvo izreklo za Chicago z—enim glasom večine. Za Chicago je bilo oddanih 213, za Cleveland 212 in za Detroit 124 glasov. Glasovanja se je udeležilo 549 članov ali 55% članstva. Glasovalo je 40 klubov, od 15 klubov pa tajništvo ni dobilo poročila. VI. redni zbor J. S. Z. bo torej v Chicagu dne 3., 4. in 5. julija v dvorani SNPJ., katero smo takoj po seštetju glasov vzeli v najem za omenjene dneve. Vsak klub JSZ. naj skrbi, da bo zastopan na tem zboru s svojim delegatom. Prijavite jih takoj ko bodo izvoljeni. Vožnje stroške plača JSZ, Dnevnice so stvar delegatov in klubov. Do delegatov so upravičena tudi društva Izobraževalne akcije JSZ., kateri imajo na zboru posvetovalen glas, v točki Izobraževalne akcije pa imajo pravico staviti tudi predloge in glasovati. Vožnje stroške in dnevnice jim plačajo društva. DOPISI. klub št. 1 bo imel na prihodnji seji nad sto Članov in članic. CHICAGO, ILL. — Na prošli seji kluba št. 1, ki se je vršila 23. aprila, so se sodrugi in sodruginje zavzele do prihodnje seje pridobiti toliko novih članov in članic, da bo vseh skupaj nad sto, in odločeni so potem to število ne samo držati ampak ga večati. Kot smo do-znali od nekaterih članov in članic, je agitacija za povečanje klubovega članstva v polnem teku. Prihodnja seja dne 28. maja bo pokazala rezultat te agitacije. Vsakdo, ki ima priložnost, naj se potrudi dobiti do 28. maja vsaj enega novega člana ali članico. Povabite vse na sejo na omenjeni dan, kajti nihče ne more biti sprejet v klub, ako ni navzoč na seji. Pristopnina v naš klub je samo 25c. Članarina je 50c mesečno. Dual-ni članni plačajo 55c mesečno. Kdo so dualni člani? Sodrug, katerega soproga je članica kluba, plačuje 5c več kot bi če bi bil samo on član. Do dualnih znamk so upravičeni samo tisti člani, katerih žene ne delajo za plačo. Če pa so vposljene v industrialnih obratih ali pisarnah, morajo plačati članarino kakor vsakdo drugi. Mnogo sodrugov še nima svojih žen v socialistični organizaciji. Predlagajte jih, da postanejo članice. Sempatam v gotovih čikaških "krožkih" se čuje, kakšno mnenje imajo nasprotniki kluba št. 1 o našem članstvu. Dogodilo se je, da je neka zelo "važna" oseba imenovala članstvo našega kluba z besedami, ki se v časopisnem tisku ne rabijo in ki sploh niso dostojne. Ravno tako psovanje pa dokazuje, da je klub št. 1 na pravem mestu in da je strah vsem tistim ki imajo sebične namene, pa jih ne morejo izvajati, ker je naša organizacija na straži. Kdor hoče spadati v socialistično organizacijo, se mora zavedati, da se pridruži stranki kateri je poštenje svetost, kateri so ideali res ideali in v kateri požrtvovalnost ni fraza ampak dejstvo. Kdor se ne zaveda te resnice, ne more biti socialist, tudi če poskuša biti član socialistične organizacije. Klub št. 1 je organizacija dela. Klub št. 1 je aktiven na prosvetnem in propagandističnem polju, in na obeh je izvršil že veliko dela. Ker ni še kandidat za "penzijon", bo delal naprej, in zato rabi več in več članov. Sodrugi in sodruginje, pridite vsi na prihodnjo sejo, in skrbite, da se bo število naših članov pomnožilo z novimi kandidati. Po izčrpanem dnevnem redu bo predavanje, na katerega so vabljeni tudi nečlani kluba. Vršilo se bo v petek dne 28. maja. — P. O. LISTNICA UREDNIŠTVA. Zapisnik ohijske konference JSZ. bo priobčen v Prihodnji številki. Nam je žal, a preje ni bilo mogoče. Dopisi in drugi prispevki bodo priobčeni, nujne stvari takoj, ostale kadar in v kolikor bo dovoljeval prostor. "Ameriški Slovenci" je knjiga, ki jo dobite tudi pri "Proletarcu". Naročite jo. Stane $5. zopet sem se zameril! PUEBLO, COLO. — S svojim dopisom v prvomajski štev. Proletarca se nisem nikomur prikupil, pač pa sem se, kot sem izvedel od strani, mnogim zopet zameril. Ampak jaz nisem nič hudega mislil, pač pa sem pisal kot se mi je zdelo resnično, pravično in prav. Ako bi hotel iskati "zamere", bi objavljal mnenja naših neprijateljev, citiral bi njihove opazke, grožnje, predbacivanja itd., in tedaj bi pokazal, da se nisem motil ko sem pisal omenjeni dopis. Ko to pišem, še vedno nimamo drugega kakor cerkev in šolo ter društva vseh vrst, in temu v celoti pravimo napredek. Ker med seboj ne soglašamo, pravimo eni, "mi smo napredni", drugi pa, "ne, mi smo, vi pa ste bedaki." Torej če to besedo zapišem, je to raditega ker sem se je navadil od drugih. Pohvaliti moram našega župnika, ki "veliko stori za svojo faro". Matija plehar pravi da bi bil lahko še več storil, ampak jaz za mojo osebo sem zadovoljen, kajti storil je veliko preveč proti — napredku. Za Velikonoč je izdal letak, kateremu je dal naslov "Pogovor s farani". V njemu je tudi tole napisal in na svitlo dal: ". . . Rečemo lahko, da je prihodnost naše fare sijajna, druge so-rojake vabimo v to svitlo vrsto, ne, da bi- postali bolj siromašni, marveč, da bi postali bolj srečni, bolj premožni. Bogu darujemo, Njemu posoju-jemo, ne ker je On potreben, ampak ker smo mi Njegovi služabniki potrebni . . ." Bravo, Rev. Zupan! Rad te imam, ker si odkrit in jasno poveš, da si Ti potreben pomoči, ne pa On ki je "nad teboj". To ni edina "novica" o napredku tukajšnje naselbine. Znano vam je najbrž, da je priredil frančiškanski "Amerikanski Slovenec" celege vraga, oziroma "ogromno" agitacijo. Vsa agitacija pa je bila čisto navadna jaga za naročniki. Ob priliki vam povem kako gre ta reč iz frančiškanskega "hedkvodra" v Chicagu, kajti imel sem priliko čitati nekaj zaupnih pisem in zvedel nekaj informacij". V Pueblu imamo ljudi, ki so se zelo zanimali za kontest "Am. Slovenca", kar je na vsak način dokaz da nismo bedaki, ampak pristni naprednjaki. V "Am. Slovencu" z dne 18. aprila je bila priobčena pesmica (sv. Krištof, na pomoč!) v kateri se hvali naprednost puebl-ske naselbine v kampanji za razširjenje frančiškanskega "naprednega" lista. Pueblska himna, kot jo je priobčil v počast Pueblu Am. Slovenec, je takale (preje mi dovolite, da dvakrat ustrelim z možnarjem — torej — buum! bum!): "Živio! — Mi smo pa iz Pueble — iz Pueble — ki znamo v kampanjah vihtet svitle sable — sable, pa če treba tud' s kanoni pokamo! ■— Bum — bum — bum! Ustrelili smo! — V Čikago poslali bombo smo! — Z njo So. Čikago premagali smo! Juuuuuuhhhhheeeejjj!" Pa recite, če ni to čedna himna naše naselbine in naše fare. Pisal bi rad še o zadrugi ki se je tu ustanovila, o tem in onem, pa se mi nekam — mudi. Torej na svidenje drugi teden! Old Timer. Naprej, naprej, napredna grma j na? Zaključek Domove kampanje r Clevelandu. — Naša naloga. — Zakaj moramo mi pripomoči k refinanciranju? — Naprej do zmage! Še par dni in vse živahno, navdušeno in vztrajno delovanje za uspešno delniško kampanjo Slov. Nar. Doma bo poleglo — bo pri kraju! Šviganje in popisovanje povsod prisotnih kolektorjev se bo končalo; začela se bo nova doba za Slov. Nar. Dom! Določena kvota te tritedenske in zadnje kampanje se mora izčrpati najkasneje v soboto opolnoči, ako hočemo srečno pripeljati Dom v novo dobo. Za to delo imamo samo še par kratkih, a vendar odločujočih dni. Kar še ni na delu, mora na noge, — na plan! Bodi staro ali mlado, malo ali veliko, preprost delavec ali premožen trgovec, vse mora še enkrat trdno poprijeti še za teh par dni. Dom se bo refinanciral samo, če smo te zadnje dni vsi na delu. Kampanja se bo uspešno zaključila, če vsak svoje delo izvrši. Vzdržimo in korakajmo po poti napredka, po poti, po kateri smo korakali do danes v tej kampanji. Izčrpanje kvote je skoro že udejstvena stvar; samo še malo dela, pa bo! Vzelo bo ravno še teh par dni, da se jih popolnoma vse razproda. Naš zadnji napor* bo kronal vse dosedanje delo za refinanciranje. Naloga posameznega clevelandskega slovenskega socialista in njih somišljenikov je, da vsakdo lastuje vsaj eno delnico Doma. Vse nasprotno mnenje pokaže samo nerazumevanje naše bodoče taktike. Vsak dobro-stoječ socialist ali zaveden somišljenik mora dobro vedeti, da vsa naša bodočnost, ves naš razvoj je v Domu in nikjer drugje. Le v njemu smemo pričakovati, da bomo pridobivali nove člane. Naša naloga je, da ga rabimo kolikor največ mogoče. In rabimo ga lahko, če ga le hočemo. Na nas je ležeče koliko ga bomo rabili. Na nas odpade to delo. To neprecenljivo postojanko si moramo pridobiti, le ako imamo delnice, katere nam pomagajo do pravice glasovanja pri odločanju uprave in njenih direktorijev. Dobrostoječ socialist ali somišljenik bo gledal na to, da dobi volilno pravico v svoje roke, da dobi vsaj eno delnico te kampanje. Koristi, katere bi imeli z rabi j en jem Doma v najširšem obsegu, se ne da navajati na tem prostora-omejenem mestu. Vendar bi moral zadostovati namig, da razvoj pevskega zbora Zarje, angleške večerne šole, bodoča predavanja, naš odsek dramatike, in kluba samega je edino mogoč v TEM Domu in nikjer drugje. Dom ima velike možnosti, katere danes še čakajo, da se jih začne uporabljati. Mi jih lahko. Mi jih moramo! In zato moramo tudi MI pripomoči, da se refinancira celo podjetje. Povedano je vse! Pametnim in da-lekovidnim sodrugom naj zadostuje namig, vse drugo naj pokažejo naše delnice! To šo vzroki, kateri nas silijo, da zadnjič kupimo še kako delnico. Ni treba veliko, a vendar izostati ne smemo, da podpišemo vsaj vsak po svoji moči. Cilj Doma je indirektno NAŠ cilj! Koliko se nas tega zaveda, pokažimo s tem, da do zadnjega gremo v Narodni Imenik Slov. Nar. Doma. Prilika nam je dana, izrabili jo bomo če ne bomo zaspani! Zmaga za nas je v delnicah! Ali jih bomo vzeli? To je vprašanje pred nami! Prijatelj pokreta in Doma. REZULTAT GLASOVANJA ZA SEDEŽ VI. ZBORA J. S. Z. Sledeči klubi so poslali rezultat glasovanja za sedež VI, rednega zbora: Cleve- Skupaj Štev. kluba in kraj. Chicago Detroit land glasov 1, Chicago, 111....... .. 37 13 3 53 2, Glencoe, Ohio...... .. 8 — 1 9 8, Triadelphia, W. Va. .. — — 11 11 9, Power Point, O. . .. .. — 1 10 11 10, Forest City, Pa. 2 . 1 7 11, Bridgeport, O..... .. — — 7 7 13, Sygan, Pa.......... — 1 17 18 15, Sublet, Wyo....... 11 1 2 14 20, Chicago, 111....... .. 18 — -- 18 26, Neffs, O........... — — 13 13 27, Cleveland, O....... 1 23 5 29 32, West Newton, Pa. . .. — — 6 6 37, Milwaukee, Wis. . .. .. 16 — — 16 41, Clinton, Ind....... 13 — — 13 45, Waukegan, 111...... 7 — 1 8 47, Springfield, 111..... .. 12 — — 12 49, Collin-vvood, O..... 3 20 6 29 50, Virden, 111......... 4 — — 4 60, Gillespie, 111....... .. — — 10 10 69, Herminie, Pa...... 5 2 6 13 95, Piney Fork, O...... — — 13 13 114, Detroit, Mich...... — 14 8 22 118, Canonsburg, Pa. 18 — 18 123, Maynard, O....... .. — — 20 20 128, Nokomis, 111....... 12 — 1 13 157, Gross, Kans....... .. 8 1 — 9 165, Blanford, Ind...... 5 — — 5 175, Moon Run, Pa..... — — 6 6 178, Latrobe, Pa........ 12 — 5 17 184, Lawrence, Pa...... 2 1 3 6 189, Blaine, O.......... — — 12 12 222, Girard, O.......... 6 2 — 8 224, Chicago, 111........ 2 1 4 7 225, Avella, Pa......... — 11 — 11 232, Barberton, O...... .. — 2 20 22 233, Renton, Pa....... .. — — 6 6 234, Harwick, Pa...... .. 2 2 3 7 235, Sheboygan, Wis. . .. .. 15 — 3 18 238, Universal, Ind...... 6 3 — 9 243, Warren, O......... — 5 5 10 Members at large . . .— .. 5 1 4 10 Skupaj........ 213 124 212 549 Rezultat glasovanja je poslalo 40 klubov. Udeležilo se ga je 55 odstotkov članstva. 15 klubov ni glasovalo, oziroma ni poslalo rezultata glasovanja tajništvu J. S. Z. do datuma ko smo sestavili to poročilo. Izmed članov at large jih ni glasovalo pet. Sledeči klubi niso poslali rezultata: 3, Stockett, Mont.; 4, La Salle, III.; 6, Noble, O.; 7, Fairpoint, O.; 12, Livingston, 111.; 14, Bridgeville, Pa.; 21, Arma, Kans.; 22, Chisholm, Minn.; 30, Breezy Hill, Kans.; 131, Pittsburgh, Pa.; 137, Kenosha, Wis.; 179, Edison, Kans.; 181, Lloydell, Pa.; 182, Meadowlands, Pa.; 228, Pursglove, W. Va.; 230, Library, Pa. Nekateri teh klubov so neaktivni, toda večinoma so aktivni. Glasovnice so bile poslane vsem. Vsi klubi so bili pozvani v listu in pismeno naj sporoče rezultat glasovanja pravočasno.—TAJNIŠTVO J. S. Z. VŠČIPCI. "Černe-Novak". F. S. Ermencev članek "Černe-Novak" v Vestniku z dne 6. maja diši po opravičevanju pred Rev. Černe-tom. Ali je potrebno? Well, business is business. Frank Novak ima manj in manj sreče. — Milloiv. * Kje so načela? Vsak list ima nekakšna gotova načela, čeprav pri-občuje naznanila cerkvenih in "svobodomiselnih" društev. Ampak uredniku pusti, da razvije v listu eno gotovo smer, pa čeprav drži na več plati. Težko pa je voditi list, ki bi mogel ustreči Fr. Novaku in "Rev." Černetu. Nekaj bi še rad napisal, pa ne bom to pot. — Milloiv. • * Korakamo, prodiramo. Minnesotska Jugoslovanska Napredna Zveza je sklenila, da bo v bodoče prvomajska štev. Proletarca njeno glasilo, ker je po tihem priznala, da je tudi za minnesotske rojake dober list. Potem se je premislila in zaključila, da ostaneta njena glasila (če hočeta biti) dva najbolj razširjena slovenska lista v Minnesoti, — obligatna izdaja "Prosvete" in "Glasilo KSKJ." Kar pa se tiče letošnje prvomajske štev. "Proletarca", mislim da je za minnesotske slovenske rudarje več vredna kot pa tri Movernove jugoslovanske progresivne zveze.— Viko Vikovič. * Mi in oni. Delegatje konvencije SNPJ. v Waukeganu bi morali biti sebi v poduk in pa za kratek čas na galeriji Slov. nar. doma v Clevelandu, da se bi učili od naših bratov Hrvatov debatirati ne da bi kaj zdebatirali. V Wau- keganu smo delali vse prehitro. — Pittsburška cekarca. * Slovenska gostoljubnost. St. Clair Avenue je ozaljšan v počast delegatom prve konvencije HBZ. Slovencem vse priznanje, ker so z zastavicami in drugimi okraski pokazali, da so Hrvatje bratski nam narod. Slavna delegacija prve konvencije Hrvatske bratske zajednice pa naj skrbi, da bo tudi kaj zapravila v največji koloniji ameriških Slovencev. Meni cvenk že pohaja, a dnevnic od nikoder ni. — Pittsburška cekarca. * Kandidatje za mušketirje. Govoril sem o dveh mušketirjih, oglasilo pa se jih je štirinajst parov. Imamo prijateljev, kaj, mi strelci! En par je dal v "Prosveto" celo oglas, v katerem išče še enega mušketirja. Dobil ga bo v neki beznici. Do-tični mušketir je pristen mušketir moderne dobe in strelja s fičafajem. Dober bo za silo. — Pika-Polonca. * Lepa kolekta. Velikonočna kolekta v Barbertonu je znašala ■S480.00. Ni slabo za malo faro. Tudi to je prispevek domu za slepce. — Vidim. * "Par besed." Tole resnično' dogodbo bom povedal kakor se je dogodila. Naš Kotar, naš veliki Kotar, gre na obisk za kratek čas v stari kraj, kar je proti komunističnim načelom, ampak prišel je Charles in mu dal svoj blagoslov. Torej, naš Kotar iz Detroita gre, gre, gre, v stari kraj. Priredili smo mu, in sam je pomagal, banket. (Tudi to je proti komunističnim načelom, pa smo greh prezrli.) Chas. Novak, ki je bil poleg našega Ko-tarja častni gost večera, je banket v počast Kotarju takole opisal: ". . . S. Kump je vstal in s par besedami razjasnil pomen sestanka. Pozval je J. Kotarja, da spregovori par besed ... S .Kotar je s par besedami razjasnil boje slovenskega delavstva v tej naselbini . . ." Chas. Novak je svoj pozdrav Kotarju zaključil s sledečimi par besedami: "S. Kotarju želimo vse najboljše kar je mogoče pod sedanjim kapitalističnim sistemom v starem kraju." To je bila, s par besedami, Kotarjeva slavnost, polna hinavščine. Chas. Novak ve, da je blufar, ko je dejal: Kotarju želimo vse najboljše kar je mogoče pod sedanjim kapitalističnim sistemom v starem kraju. Kotar ni odšel v stari kraj suh, in Charlesu je to znano. Če bi odšel "suh", bi se mu godilo povsod slabo, tudi v sovjetski Rusiji, ali ne Charles Bartulovič? Pod kapitalističnim sistemom v Jugoslaviji se tistim ki hodijo tja na obisk dobro godi, zato je vsak tak "rrrevolucio-nar", ki pumpa bedake s frazami kakršnih je natrošil Bartulovič ob priliki začasnega Kotarjevega slovesa, za-vajalec in blufar, ne pa revolucionar. Kolekta "za" Bartulovičev list "D. S." je na tem večeru znašala nad §50, torej se mu je pot v Detroit izplačala. — X * Sijajna debata. Progresivni blok SNPJ. ni našel še nikogar, ki bi sprejel debato in dokazal, da so socialisti lopovi in tako dalje. Čemu je ne bi sprejel P. B., ki bi dokazal še več kot to? Pavel, pa se loti te prehvaležne naloge.— P.-P. * Ne meri čevljev drugim po velikosti svoje noge. Prijatelj, ki zmerjaš kadar si razburjen, ki misliš da so vsi katerih ne maraš---, katerim tako enostavno rečeš---, daj, pazi malo, watch your step! —Pika-Polonca. MAJSKA ZABAVA ORGANIZACIJE ŠT. 20 J. S. Z. CHICAGO, ILL. — Organizacija št. 20, katero tvorijo največ srbski sodrugi, je ena izmed najaktivnejših v JSZ. Prireja predavanjja, shode, igre, večerinke in večje zabave ter dramske predstave skozi vso sezono. V nedeljo 23. maja vprizori v Narodni dvorani na So. Racine Ave. in W. 18th St. igro "Kradljivica", ki bo udeležence prav gotovo zanimala. Poleg igre bodo na sporedu tudi druge točke. Vstopnina je samo 60c, v predprodaji pa 50c. Program se prične ob 7. zvečer. Pričetek plesne zabave je ob 2. popoldne, po igri pa sledi zopet ples in prosta zabava. SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V COLLINWOODU. Seja klub« it. 49 JSZ. s« me nako prvo nedeljo ▼ mesecu ob 9. dopoldan ▼ Kunčičevi dvorani, Waterloe Rd. V«e tiste ki simpatizirajo z našim gibanjem vabimo v nas krog. Sodrugi, agitirajte za pojačanje kluba 1 Udeležujte se redno sej, kajti agilnost organizacije je odvisna od agilnosti članov.—TAJNIK. NAŠI ODRI. "R. U. R." Kolektivna drama v treh dejanjih s predigro, spisal K. Čapek, vprizorjena dne 2. maja na odru dramskega odseka kluba št. 1 JSZ. v Chicagu. — Zaključek dramske sezone 1925-26. — Prvomajska slavnost kluba št. 1. Vzlic lepemu vremenu in hudi vročini, katera se je še posebno občutila v dvorani, je občinstvo predzadnjo nedeljo napolnilo Auditorium S. N. P. J. še predno se je pričel program. Glavna točka sporeda je bila Čapekova kolektivna drama "Rossum's Universal Robots" (R. U. R.), katera je bila, mislim, sedaj prvič na slovenskem ameriškem odru. Druge točke so bile govor, petje, deklamacija in godbeni komadi, vse to prirejeno za prvomajsko slavnost kluba št. 1 JSZ. "R. U. R." je fantastično, ali drugače lahko razumljivo dramsko delo in ne pretežko. Igrano je bilo menda že v vseh modernih jezikih. Po svoji vsebini in drznosti me spominja na razna dela Verne-ja, na Wells-ove novele, ali pa na Bernard Shaw-ov "Nazaj k Matu-zalu". Roboti (Čapek jim je izbral zelo prikladno ime) so umetni ljudje, narejeni v tovarni s tovarniškimi kemičnimi procesi. V početku je tak dovršen eksemplar stal petnajst tisoč dolarjev komad, ali z izpopolnjenjem produkcije se mu je cena znižala na stopetdeset dolarjev. Naravno je, da je ob tako nizki ceni robotski trg zelo narastel, kajti vsakdo je hotel cenene delavce. Robote se je produciralo na milijone in vse tovarne in polja po svetu so poplavili z njimi. Tovarne za izdelovanje Robotov, kakor so slikane v tej drami, so na nekem ameriškem otoku. Drama, ki se vrši v bližnji bodočnosti, ima v kratkih potezah tole vsebino: Stari fiziolog Rossum je po dolgih poiskusih pro-našel proces, s katerim je iste tvarine ki jih poseduje telo živih bitij spremenil v živ avtomat. To se mu je posrečilo po mnogih letih truda. Njegove metode so bile počasne ampak iznašel je podlago za tovarniško izdelovanje živih bitij. Njegov sin je iznajdbo starega izpopolnil in komercialižiral. Na primernem otoku je zgradil tovarne in laboratorije, ki so v času ko se ta drama vrši, pod vodstvom sledečih oseb, katere tvorijo ob enem upravni odbor: Harry Domin, glavni ravnatelj Rossumovih tovaren; inženir Fabry, tehnični ravnatelj; dr. Gall, upravnik fiziološkega oddelka; dr. Hallemeier, upravnik zavodov za psihologijo in vzgojo robotov; Konzul Busmann, komercialni ravnatelj; stavbenik Alkvist, šef poslopij R. U. R. Izdelovanje Robotov je rodilo med ljudmi tudi odpore. Ustanovila se je posebna humanitarna liga, katera si je nadala za svoj program, boriti se za interese Robotov, ki pa je bila o procesu izdelovanja in o svojstvih Robotov jako slabo poučena. Sploh je bilo izdelovanje skrivnost tovarne. Ravnatelji so obiskovalcem in v listih povedali samo toliko kolikor se jim je zdelo potrebno da zadoste radovednosti ljudstva, ne da bi pri tem izdali kakšno skrivnost. Na ta otok torej pride mlada človekoljubna dama Helena Gloryjeva, z namenom, da se bori za pravice Robotov in jih dvigne na stopnjo ljudi. Ko spozna, da so Roboti le živi stroji, brez čustev in strasti, se je njena ljubezen do njih zelo ohladila. Ostala je na otoku in se poročila z ravnateljem Dominom. Želela pa je, da bi bili Roboti več kot živi stroji. Pričela je prigovarjatu dr. Gallu, da bi proces za pro-dutiranje Robotov izpopolnil v toliko da bi bili bolj človeški, — da bi jim dal dušo, občutke in samostojnost mišljenja. Dr. Gall, ki je sam zainteresiran v psi-hologične poskuse, v resnici izdela več super-Robotov, ki imajo izpopolnjeno živčevje. Tej izpopolnitvi, kar je naravno, slede človeške slabosti: upori, revolucije, klubovanja, boji, borba Robotov proti človeštvu in obratno. Ker v tem času skoro že vsa dela opravljajo Roboti, se je človeštvo nekako preživelo in v brezdelju degeneriralo. Žene ne rode več otrok, človeški rod postane mehak in šibek. V borbi z Roboti podleže, Roboti, po nauku človeka, da "pravica je moč in moč je pravica", pobijejo vse ljudi razen Alkvista, ker je rad delal in se jim je zdel soroden. Z uničenjem človeškega rodu je izginila tudi formula za razmnoževanje Robotov. Roboti so se trudili pronajti proces, in Alkvist jim je pomagal, a brez u-speha. Robotom je grozil pogin, kajti v dvajsetih letili bi se vsi izrabili in potem konec. Alkvist se muči, d;t bi jim pomagal, pregleduje knjige, eksperimentira v laboratoriju, reže žive Robote da pronajde njihov sestav, a uspeha ni dosegel. Zagledal pa je med Roboti dva, Primusa in Heleno, najpopolnejše delo dr. Galla, ki sta imela vsa svojstva človeka. Ljubila sta se, in ta dva Robota-človeka, novega Adama in novo Evo, pošlje Alkvist v svet, da ustvarita nov rod človeka. R. U. R., kot sem že omenil, je fantastično delo. Giblje se tako hitro, da se nam zde posledice nevrjet-ne. Težko je npr. vrjeti, da bi človeštvo kljub brezdelju v sto letih tako degeneriralo, da bi ga mogli Roboti poklati vsega razen ene osebe, kateri milostno puste živeti. In istotako je nevrjetno, da bi ženske v tako kratkem razdobju prenehale roditi otroke, zato ker je "naravo užalilo izdelovanje Robotov". Vzlic temu je drama zelo zanimiva, in če že mora Homo-Sapiens izginiti s površja zemlje, je način tega izginjevanja kot ga slika Čeh Čapek zelo interesan-ten. Vprizoritev te igre na čikaškem slovenskem odru je v splošnem dobro izpadla. Seve, če bi kritik hotel iskati in brskati po raznih tehničnih napakah, bi se jih našlo, kot več ali manj na vseh naših predstavah. Če pa se pomisli, da so imeli igralci za vaje komaj malo nad mesec dni časa, da so igro vprizorili na majhnem odru ki ima pomankljive priprave glede sce-nerije in lučnih efektov, so režiser in igralci napravili heroično delo. A. Kobal je igral ravnatelja Domina. Videl sem ga drugič v večji vlogi in konstatirati moram, da vloga Domina ne bi mogla biti v boljših rokah. Bila je dobro naštudirana, fino izvajana, in tudi maska je bila dobra. Vlogo inženirja Fabryja je imel Leo Meden. Mislim da mi ne bo zameril če omenim, da je bil v nekaterih nastopih malo preokoren in premalo odločen. Ako se ne motim je bil sedaj prvič na našem odru, upam pa, da ga bomo videli še večkrat, ker ima svojstva, da se razvije v dobrega igralca. Otto Dernull, ki je predstavljal dr. Galla, je bil dobro maskiran in tudi dobro i- gral. Njegova malo trda izgovorjava končnic je pristo-jala njegovi vlogi. I)r. Hallemeier (Donald J. Lotrich) ni bil slab, samo kretnje so bile tu in tam malo po-mankljive. V nekaterih prizorih pa je bil popolnoma na mestu. Vlogo Busmanna je imel Peter Bernik, katerega že nekaj let nismo videli na našem odru. Komercialnega ravnatelja je dobro igral in ob bližajoči se "zadnji uri" dobro računal. Upam, da še pride na oder. Stavbenika Alkvista je igral A. Miško. Težka je ta vloga starega filozofa. Zraven Dominove najtežja. Poleg tega je imel Miško še režijo, in težko režijo na tako tesnem prostoru, zvezano z delom na odru, nabavljanjem pohištva in s sto drugimi opravki. Vlogo je sicer dobro izvršil, a poznala se mu je nervoznost in utrujenist, ki je v zvezi z režiserskim delom. S. Miško je brezdvoma eden izmed najboljših igralcev kluba št. 1, a za to pot si je naložil pretežko breme. V vlogah Robotov so nastopili John Hujan (Ra-dius), Frank Pečnik (Damon), John Sever (Marius), nadalje Chas. Renar, Jos. Podboršek in Jos. Zupančič. Nastopi in kretnje Robotov so bile dobre. Najtežje vloge med njimi sta imela J. Hujan in F. Pečnik, ki sta bila sicer na mestu, a želel bi od njiju malo gladkejšo govorico. In sedaj ženske. Vlogo Helene Gloryjeve je imela Minka Alesh. Fina maska, lepe kretnje in dobro naštudiran karakter. Klub št. 1. je lahko ponosen na take igralke. Nano je predstavljala Pavline Leveč, ki se je dobro potrudila dati svoji vlogi tip sitne, v stare nazore ovite služkinje, ki rajše govoranči kakor dela. Albina Logar je vlogo Robotke Sulle prav zadovoljivo pogodila. Robot Primus (igral ga je Anton Andrejasich) je bil dobro zadet karakter. Z robotko Heleno (igrala jo je Minka Alesh) sta napravila v zadnjem dejanju zelo ljubek prizor. Kar sem dejal o vlogi M. Alesh prej, velja tudi za njeno vlogo v zadnjem dejanju. Ne morem da ne bi omenil v tej vlogi njene lepe, velike kite las. Ob času prohibicije, defeminacije in pobjih frizur se človeku dobro zdi, če po tolikem času zopet enkrat vidi pošteno, naravno kito lepih ženskih las naturno priraščenih na ženski glavi. Žalibog so take kite med našim ženstvom postale že skoro antiquar-nost. Toliko o igri, laseh in takih rečeh. Pevski zbor "Sava", ki je postal v začetku tega leta del kluba št. 1, torej klubov pevski zbor, je zapel "Rdeči prapor". S svojim prvim nastopom po reorganizaciji je pokazal, da bo živel in napredoval. Upamo, da nas s svojim jesenskim koncertom veselo izne-nadi. Njegov zborovodja je Mr. Arno Maria Hess. Mali Ivan Kovach je deklamiral Albrechtov "Pro-letarski Maj." Janezek, sin sodruginje Mary Kovach, obeta da bo priden delavec. Deklamacijo je junaško izvršil, izvzemši par zaletov, kar pa ni čudno. Učil a 75c, ve zana v platno.............. 1.0* VAL. VODNIKA izbrani spisi, broš..........................30 VIŠNJEVA REPATICA, (Vlad. Levstik), 50« »traai, vezama * platno....................... VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander Dama« star.), roman ia i asov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana v platno ................... l-2* V ROBSTVU. roman tuge in boli, Ivan Matičič), vez. 255 strani. 1.50 ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.....85 ZADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar) roman, broširana.............76 ZADNJI VAL, (Ivo šorli), roman, vez.......................... l-®° ZAJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno . ........................ !■*« ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, (A. M. Dostojevski), dva zv., vez. v platno............... 2.25 EA SREČO, povest, broširana.....45 ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, broš...................... ŽENSKA PISMA, (M. Prevost), broš.........................60 ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana ...................... 1*®® ZLATARJEVO ZLATO, (A. Še- noa), vez. . . . ................ 1.20 ZMOTE IN KONEO GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zore©), broširana ...................... 40 žE&INl NASE KOPRNELE. (Rado Murnik), broširana ... .80 SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, ve-Ztrffo ........................ 1.25 Nadaljevanje z 2. strani. PRAN ERJAVEC, zbrani gpiai, risana ........................................2.00 •JOS. JURČIČ, zbrani spisi, II. zv. vezan ................................1.50 III. av. vezan ............... 1.50 IV. zv. vezan ................ 1.25 V. zv. vezan ................ 1.00 VI. zv. vezan ................ 1.00 FR. MASELJ-PODLIMBARSKI zbrani spisi, vez..... ........ 1.50 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la i ^ntaine, iz francoščine prevel I. Hribar) vezana ..................... 1-00 MLADA POTA, (Oton Zupančič), pesmi, trda vezba...........T5 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak), vezana .......................SO PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .80 POHORSKE POTI, (Janko Gla- ser), broširana .............. PREŠERNOVE POEZIJE, vez... SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ..................... STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. Golar), broš. 90c, vez......... STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poeizije, broširana ...... SOLNCE IN SENCE, (Ante Debeljak), broširana .......... TROJEMU NARODU, Valentin fodnik, broširana .............Ž5 »LEZKE PESMI, (Peter Bezruč), trda vezba...................50 TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana oOc; vezana.................75 .85 .75 .45 1.25 .65 .50 TRISTIA EX SIBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 V ZARJE VTDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40 IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana ................. .10 BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........71 ČARLIJEVA ŽENTTEV-TRUE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana .......................... GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v potih dejanjih, broširana ......................flo KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .71 JuLIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana.................7* MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.....................7| NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nusič), šala v treh dejanjih, broširana...................II NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ..................._„ .51 OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana......................Ti ROMANTIČNE DUBE, (Ivan Cankar), dTama v treh dejanjih, vezana ................81 SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana....... .TJ UMETNIKOVA TRILOGIJA, C Alois Kraigher), tri enodejan->e. broširana, 75e: vezanu 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE. POLITIČNI TN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI. USNE TN DRUGE KNJTGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .SO