List 49.
Dober svet gospodarjem in gospodinjam
zavoljo klobas.
Čas se bliža, ko bojo Slovenci prešiče klati in klobase delati jeli. Zato opomnimo vse gospodarje in gospodinje, de naj 1) kolejo le take prešice, ki so popolnama zdravi, de naj 2) klo-basarji svoje delo snažno opravijo, in 3) gospodinje pazljive bojo, kakšne klobase po novim leti z dimnika jemljejo.
Vsako leto slišimo dosti nesreč, de so se ljudje ostrupili po klobasah in clo ob življenje prišli.
Stare kervave in j eterne klobase, ki so bile takrat v dimnik obešene, ko je en čas zmer-zovalo, potem pa južno vreme nastopilo, nar rajši postanejo strupene in tolikanj hitreji, kolikor veči so bile, in kolikor menj je ognja dim v dimnik seči mogel. V tacih klobasah se sama po sebi naredi neka mastna kisljina, ki ima enako strupeno moč, kot pruska kisljina (Blausaure), ki je nar hujši vsih strupov. Naj se tedaj nihče tacih posušenih kervavih in jeternih, pa tudi mesenih klobas ne pritakne, ktere so le nekolj cikaj v duhu ali okusu spridene, od znotraj votle, silno mehke in kislikaste!
Perva pomoč v sili taciga ostrupenja je, de človek neutegama povžito klobaso iz želodca verze. Naj se tedaj koj po zdravnika pošlje; predenj pa on na pomoč prihiti, naj pije človek kropa (pa ne prevročiga), kolikor ga
194
va-nj more, ali pa naj p e rs t v gerlo vtakne, de bo bljuvati začel in si urno urno želodec spraznil. Potem naj se mu da grenjke soli (Bitter-salz) 2 ali 3 lote v vodi razstopijene, z bel a kam in pa laškim oljem zmešane. Če je človek omotičen, naj se mu na glavo pokladajo rute v merzli vodi pomočene.                                 Dr. Bi.