DOLENJSK E Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s [ oštnino Tred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroiuiim za Nfinčijo, Bosno in đmge evropske driave zuaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejma urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Prošnja! jhlvaležno se zalivalja podpisano iipravnistvo, da se je na njega poziv v zadnjih dveb etevilkah „Do-lenjakili Novic" z dopoŠiljatvijo naročnine za 1. 1905 odzvala Dgromna večina dosedanjih p. n. gg. naročnikov, „Dolenjske Novice" morejo z zaupanjem začeti 21. leto svojega obstanka. S tem, da je izvršilo to svojo dolžnost toliko naročnikov, priznali so dosedanje delovanje „Dolenjskih Novic" kot koristno ter da želijo, da iste delujejo i naprej v enakem duhu. Ker pa upravnižtvo zares želi, da bi se krog naročnikov „Dolenjskih Novic" ne skrčil, ampak razširil, zato si nsoja danes prositi, da mu izvoHjO najkasneje do konca tekočega leta po postni položnici, ki smo jo svoj čas priložili, aH po postni nakaznici do-poslati naročnino 2 K Še vsI tisti dosedanji naročniki, ki so še na dolgu za leto 1904, ali ki niso še plačali letnine za Dolenjske Novice za leto 1905, da vé ono, katere naročnike ima poleg tistih, ki so že doposlali naročnino za leto 1905, šteti med svoje naročnike za leto 1905. Po dosedanjih skusnjah je upravništvo prisiljeno ustaviti pošiljanje Dolenjskih Novic v 1. 1905 vsem onim, kateri ne storijo te svoje dolžnosti za 1,1904, kajti dusedaj je intelo več naročnikov, ki so pač sprejemati Dolenjske Novice, a so ostali z naročnino na dolgu, V nadi, da se s to prošnjo, ki je v interesu reda in vzdrževanja „Dolenjskili Novic" neizogibna, se mnogi naročniki, ki so sedaj na dolgu, jim ne bodo odtujili, ampak da jim bodo ostali i v bodočnosti zvesti naročniki — plačniki, želi podpisano upravnistvo ob enem vsem svojim naročnikom in čitateljem vesele lio/ične praznike in srečno noA^o leto! Upravnlštvo „Dolenjskih Novic." Gospodarske stvari. Našim posojilnicam v blagohotno uvažavanje! Vsakemu naprednemu kmetovalcu je znano, da tvorijo dandanes umetna gnojila v našem gospodarstvu važno pridobitev. Kdor v tem ni prepričan, ali kdor se kljub temu noče poprijeti tega sredstva, da si poveča svoje poljedelske in travniške pridelke, pri temii je vsako prigovarjanje brezuspešno. Srečen, ako more brez umetnili gnojil izhajati. Vsak ni v tako ugodnem položaju. Zato se dandanes poslužuje umetnili gnojil na stotisoče posestnikov in vsako leto se veliko milijonov metrskih centov umetnih gnojil napravi z namenom, da se ti v kmetijstvu koristonosno uporabijo. Izdá se za umetna gnojila na milijone kron. Ni naloga tega članka naše posestnike na deželi vnemati za nakup umetnih gnojil. O tem gnojilu je sliíal in bral že vsak količkaj zanimajoči se kmetovalce in se je morda tudi že pečal z njih nabavo, ali pa da je temu novodobnemii sredstvu sovražen in tedaj nedostopen vsakemu nasvetu. Dejstvo pa je, da si umetna gnojila bolj in bolj pridobivajo tla in da se leto za letom razširjajo, da je korist, ki jo donašajo, očividná in da se stroški dvakrat, trikrat in večkrat povrnejo. Vzroka dovolj, da se vsak napreden kmetovalec potrudi, da se ž njimi okoristi. Komur so pa razmere pri nas na deželi znane, ta vé, da je nas oratar konservativen nasproti vsakim novim pridobitvam. To njegovo nezaupanje izvira v večji meri iz tega, ker mu poleg žalostnih ali ponesrečenih poskusov, pomankljivega poduka oziroma posnemanja vrednih vzgledov, največkrat primanjkujejo denarna sredstva, ki so v to svrho potrebna. Ako izobraženec svojim sosedom — kmetovalcem to in ono novo boljšo upeljavo in pridobitev v posnemanje priporoča ali nasvetuje, naleti navadno na nezaupnost, na tako zvane „starokopitneže," ki se vsemu upirajo in le prerado se po tem sodi, da naš kmetijski stan v obče ni vzprejemen poduku in se brani vsakemu napredku. Ta splošni pojav ima svoje tehtne vzroke. Kmetovalec se boji 1. stroškov in ker se mu taki poskusi radi ponesrečijo, boji se 2. zgube, 3. zasmehovanja svojih sesedov-sovasčanov, prav mnogokrat je pa kriv 4. nezadosten kredit, ki ga nživa. Skušnja ga slednjič uči, da taka začasna obremenitev postane rada stalna. Denar se sprejme, porabi, a ko pride cas vrnitve, ni ne denarja, ne blaga. Izdal se je za druge potrebe, bodisi v pokritje kake nesreče, uime, starejših dolgov itd. Te prave vzroke zakriva pa navadno nasproti svetu s kazanjem nezaupnosti, ter se sramuje svojega siromaštva. Ako tedaj hočemo našemu kmetijskemu stanu pomoči, podajmo mu sredstva in kredit. Pazimo pa ob enem, da se oboje lahkomisljeno ne izrablja in da se po nepotrebnem ne zapravlja. Tu zaniorejo nase slovenske posojilnice veliko koristiti in lahko store prevažuo narodno dolžnost. Kakor so one začenši pred dobrimi dvajsetimi leti in pozneje rešile naš kmetijski stan oderuhov in onih brezvestnih kapitalistov, ki so zalitevali ne le previsoke obresti, ampak so na tisoče družin pahnili na beraško palico, tako morejo danes ti naši domači denarni zavodi sturiti tiriigo (loraoljubno nalogo, da nekoliko svoji li v nasi sredini p r i d o bi j en i li rezervnih ka-pitalov uporabljajo zopet v blag namen, ž njim koristijo našemu kmetijskemu stan 11. V mislil) imam predlog, da naše slovenske posojilnice samo del svojih prihranjenih novcev, namesto da jih vlagajo v državne papirje, da jih vedó vsako leto za kratko dobo ali čas 6do 9 mesecev posoditi, bodisi brezobrestno ali vsaj za znižano obrestno mero onim vnetim kmetovalcem, kateri bi ai hoteli ž njimi nakupiti 11 m et nil) gnojil, da si pognoje svoje travnike in boljše pašnike. Po pretekn (! tlo 9 mesecev pa naj bi ti vrnili izposojeni denar, saj bi bili laliko hvaležni svojim posojilnicam za izkazano dobroto. Vsaka močnejša slovenska posojilnica l)i lahko pomogla 25—-50 trdnim posestnikom in vsakemu posodila po fjO—'100 K in ako bi to storilo 50 do 100 posojilnic, bil bi uspeh take domoljnbne podpore za nas kmetijski stan neprecenljiv. Da je liaj tacega mogoče in lahko izvedljivo, vidimo najbolje na Dolenjskem pri prenovljenjii vinogradov. Kje bi bila dandanes nova vinogradniška kultura, ki zahteva toUko težavnega dela in strokovnega znanja, da ni priskočila na pomoč državna in deželna podpora! Kar su je tu navzlic takim tcžkočam srečno zvršilo, koliko lažje dosegla bi sc povzdiga živinoreje, glavne naše kmetijske panoge, ako bi pridelovali več in boljše krme. Tu zadostuje doba ene rastlinske rasti, da se vidi učinek! Vsak pak mi bode pritrdil, da šteje vsaka močnejša slovenska posojilnica v svojem delokrogu nad 100 boljših, kredita vrednih posestnikov, ki bi ponujena posojila radi sprejeli za dobo G—9 mesecev, da bi si ž njimi kupili umetnih {gnojil, Uspeh v nekaterili letih pri teh posestni kili in njih posnemovalcih donesel bi našemu narodnemu imetku ogromne koristi! iJa pa to ni nič novega, vemo iz tega, ker drugod zlasti na Nemškem, kjer imajo liaifeisenove posojilnice, zadruge itd., že dolgo vrsto let tako z najboljšim uspehom delujejo. Dal liog, da bi se našle pri nas na Slovenskem posamezne posojilnice, ki bi to domoljubno delo začele; v kratkem bi našle posneraovalke ! Političui pregled., Državni zbor je odgođen. — V proračunskem odseku je za predlog vlade, naj se najame novo posojilo 69 miljonov, glasovalo samo 14 poslancev, zoper pa 29. Klo se je tudi za dovolitev 15 miljonov podpore po uimali poškodovanim, a vlada je lioteia to podporo dati samo, če poslanci dovolijo novo piisojilo. Ker je vladni predlog propadel, je niinisterski predsednik poslal poslance donut. Prav laliko mogoče, da bo državni zbor sploh razpusčen in botno imeli nove volitve. — V zbornici sami še sedaj ni bila končana razprava o dogodkili v Inomostu. Izmed slovenskih poslancev sta govorila Suklje in dr. J'^erjančič. Priznavala sta, da imajo Ita-Ijiiui pravico do svojega vseučilišča, a nikdar ne sme biti to v Trstu. Ce se ugodi zahtevam Italijanov, mora se tudi nam Slovencem dati vseučilišče, ker Nemci ne priznavajo naŠiiu vseučiliščnikora nobenih pravic. — Poslanca dr. ScbUckerja, hudega nasprotnika Slovanov, je zadela kap. — Dunajsko vseučilišče je radi nemirov zaprto za nedoločen čas. Na Ogrskem so veliki nemiri radi tega, ker je ministerski predsednik Tisza s pooštrenjem državno-zborskega poslovnika ukrotil obstrukcijo. Njega samega so na nekem sliodu napadli s kamnjem. Toda bržčas bo ostalo pri tem, kar je ukrenil Tisza in bo vsa jeza njegovih nasprotnikov zaman. V ogrski državni zbornici je bil 13. dec. velikansk pretep. Poslanci vladi nasprotne stranke napadli so z raznim orodjem novo straža, ki naj bi varovala red in mir v zbornici, in jo vrgli ven. Vojaštvo je pripravljeno na vse. Srbski ministri so odstopili. Za nove gre precej trda. Oni francoski poslane(;, Syveton, ki je oklufutal lažnjivega vojnega ministra, bi moral iti pred porotnike. Tistega dne v jutro pa so ga našli mrtvega v njegovi sobi. Zadušil ga je plin. Sum leti na framasone, da'so ga ti umorili. So že marsikaterega njim neljubega človeka spravili na oni svet tako, da jim oblasti niso mogle blizu. Da se Syveton, ki bi bil pred porotniki gotovo oproščen, ni sam umoril, kaže, da se je ravno pripravljal za svoj govor pred porotniki. Velevlasti so liotele, da se pomnoži število tujih častnikov v Makedoniji, ker se še vedno vrSe krvavi poboji, a orožništvo pod vodstvom maloštevilnih tujih častnikov, ni kos svoji nalogi. Turčija pa temu ugovarja z vso silo. Tam doli pač preje ne bo miru, dokler ne bo prave vojske s Turki. V Rusiji se pripravljajo veliki dogodki. Čedalje glasneje zahtevajo ustavo, da bi tako tudi ljudstvo dobilo političnih pravic, kakor jih ima pri nas. To bi bilo pač velikanskega pomena za Rusijo, Vojska v vzhodni Azyi se vedno zanima ves svet. Posebno občudujemo junaške Ruse v Port Arturjn. Neprestano grome topovi, divja najljutejši boj, smrt kosi cele vrste, a Uusi se ne udajo. Japonci so si osvojili neki grič, 203 metrov visok, kateremu pripisujejo veliko važnost ; razna poročila pravijo, da so odtod razstrelili Rusom več ladij v pristanišču, če je res, se še ne ve. V Mandžuriji Japonci ne marajo napasti, temveč se umikajo. Jubilej Bressmadežne v Novem mestu. H Vse kvHČmiske uarodt) po vesoljuein svetu iu vse katoliške vernike posaineziiih dežel je vodila letos le sua misel, navdajala le eaa skrb: kako bi najdostojnese obhajali velióastea spouiin petdesetih let proglašenja verske resnice o brezmadežnem spočetju Marije Devica. In Marijini častilci in častilke, kakor se prav posebno Marijini otroci nase ožje dumovine Kranjske, so kar tekmovali mej seboj v sijajnih slavnostih v počesčenjo svoje nebeške Matere. Kajpada, da tudi uaša Marijanska kongregacija ni zioatahi za drugimi, temveč da se je udeležila na najodličuftjsi način petdesetletnice proglašenja boîjega uauka Brezinadežuega Spočetja. Oi 4. do 8. decembra imela je Marijanska kongregacija duhovne vaje v kapiteljski cerkvi pod spretnim vodstvom svojega gospoiia voditelja. Pray pridao so ôlaiiice hjdile k studencu milosti. Pa tudi drugi verniki so v obileia številu in radi poslušali v sjce segajuíe govdre. Na dfcn jubileja Maii-jiliřga, 8. {lectmbia, priatopile =0 kongreganistiiije skupno k mizi Gospodovi; in ž njimi se je udeležilo sv. oblifijila ne-iiHvailiio 1p|'0 slevilo nad 400 faraiiov otojfga spol«. Isli dan ZTečer bil je sklep duliovuih vaj ter slavnostni slifil pn iudovito lepo okrEĚeneiu oltaiju. Lučic in cvetic bilo je v velikem števil«. PreÔ- gospod vikarij govoril je raz leco z ÍSO navdušenostjo ter Marijine hOeie in vse navzoče v jedrnatih besedah spodVuja] k gorečnosti in stanovitnceti, k ćeščenju Brezmadežne ter k posntnianju njenili čednosti. Posvetil je Brezmadežni kongregacijo in vso žnpnijo s faiani. Po govoru vršila se je skupna ponovitev posvetitve Mariji in tri kandidatinje bile so slovesno sprejete v kongregacijo; na to pete. litanije, katere je pela cela natlačeno polna ceikev; pottm pa zřihvalnica 1er blsgořlov z NajsTetejšini. Jako gin-Ijivo nplivsl je konee slovesni sti na si ca vseli. Ta večer ostane nam vsem v trajnem siKniinii, — Dal B(g, da bi do-nesle te duhovne vaje najboljši sad za celo župnijo! Bila je pripi ayljenn za zvonik razsvetljava v olisiineni obsegu in lepi izpeljavi, do 500 luĚic naj bi bilo gorelo; a viliar in dež je TSe pokvaril. Dne 10, in 11. dťcemlra pa je iriiedila Marijanska korgiegicija y pirslavo jubileja Brezmadežne dva slavnostna večera v dvorani ickfdelřkega đ(nia z dobro zbianim nastopnim řpnedfm; L Petje: 1.) Dr. Fr, Liřzt ; ,Aie Maiia"; 2.) Callatits-Hladnik; „Psalm 18, v. 1.-7."; 3.) Hladnik: ^Vesela ptvka" ; 4.) Voíarič: ^.Planinska ložica". II. tilaincslui govor (samo 10. dtcenibrs). III. Dve Materi. Igrokaz s petjem v 4 dejanjih. Posloveiijeno po nemškem. Vse pevske točke rešile so pevkinje pod vodstvem obče-znanega g. Ign. Hladnika nad vse Častno. Posebno ugajale ste pesmici „Vesela pevka" in „Planinska rožica", kateri je občinstvo spiejeio z nepopisljivo burnim odobravanjem. Pač pa gie večja pohvala prednaiajccJin „Ave Maria" in „Psalm", ker je bilo veliko tožavnejfie izvajati; a vkljnb terrai zapele so dovršeno dcbio. — K večjemu levsktmu usptiiu je pa gotovo piipom(g!a dvsnajslietna deklica Mimica Hladnikova, katera je vse pevske tLČke sprensljevala na pianinn z mojstrskospiet-nostjo, Sjloino je bilo Čudenje mej poslušalci nad to nade-polno deklico. Zaves prav od aica ji čestitamo k toliki mu-zikalični izurjenosti v njeni dobi. Mimica bode pač vrla po-suemoialka svojega iičiielja-cčeta g. ]gn. Hladnika, Tultaj vidimo utelešen izrek: „Dobro drevo rodi dober sad," V diugem delu sporeda razkžil je častiti gospod vikarij z njemu lastnimi (gnjevitimi in kaj niiCno zbianîmi besedami nenavaden pcmen tdi slavntstnih večerov. Občinstvo je govornika z vso zasluženo pohvalo počastilo. Jedro govoia pa je bilo nekako sledeče. Veseli smo sicer, a današnji večer ni v prvi visti zabaven, ampak slavnosten večer. Brezmadežni velja ta posvetna slavnost. Morda se komu to ne zdi prav, yeiske lesnice na tak način poslavljati. A niô napačnega. Zgrdovina nas jasno uči, da je dramatika zrfsla na verskih tleh. Posebno srednji vek s svojimi veisko-svetnimi zabavami to piiča. Ko je pa nertd in nedoetojnost tfni potom prišla v cerkev, je cerkev prepovidala take predstave v svetih prostorih. A vkljub temu je stala diamstik», kakor tudi ostalo pesništvo, i^e dolgo na ceikvenih tleli. In ne v avojo škodo. V verskili resnicah zajema najlepših vzoiov, idej, prizorov in tako veselje ubla-inje, urejuje, povzdiguje, prsvečuje. Tudi praznovanje velikih piaznikov v domačem krugu n. pr, božič, velika noč, s svojim posvetnim veseljem kaže, da ni v meřanju F{sveti:iega in ceikv enega veselja, v posvetnem postavljenju verskih les-n;c najti niii napačnega in spodtakljivega. Kdor pa temu iiačinn proslave Brezmadežne oporeka, opoieka pač zaiadi lega, ker stoji »a strani tistih, ki se bojujejo pioti vsem« ker je nadnaravno. Skrit in očit je ta boj in liud ; mnogi se ça zavedajo, veČina ne, ker je zapeljana. Posledice? Vsesplošna podivjanost, radi katere se nekaterih loteva nesrečni jesimizem. Čeprav je hndo, a pomagati se da. Nazaj k nadnaravnemu! Dobimo milostij za izyiševanje stanovskih, domovinskih in državljanskih doížnostij! Vidimo sicer t>ieteči pigin, a utekli ne bomo brez teh nulostij. Ali zaviîemo vse nadnaiaino in se tudi česno gotovo pogubimo: ali pa se iikltnimo tiadnaiavrenriH in se rešimo vsaj nekaj, tretje ni mogoče. Rešitev je v velikem znamenju stoletja, Brezmadežni materi milosti, po kateie rokah naj ni:;m dotnkajo oce tako pottebne milosti za izpolnjevanje domovinski)] in državljanskih dolžnostij. Brezmadežni se je poklonil cesar Ferdinand III, 1, 1647., in Avstrija, piej že blizu pogiua, je bila rešena, V teh 50 letih je cerkev zmagovala, zmaguje naj v prihodnjih 50 letih cela človeška diužba sebi v blagor in srečo. To je pomen naše slavnosti: očitno poklonstvo Brezmadežni, kateri se po svojih močeh klanjamo, ker ljubimo svojo slovensko domovino, da bi tudi njej Čira prej po Brezmadežni zasvetila nova zlata doba miru, edinosti in ljubezni, Zg« di sel Kaj radovedno pričakovali smo predstave igrokaza s petjem „Dve materi", — Bili sioo tudi tukaj presenečeni. Gladek jezik in lepe besede s pesmicami vpletene dovedle so igro do prav ugodne uprizoritve. Bila je prava igra izbrana najprimernejša Času, kraju in igralkam, ter tedaj vredna, da so se je naše kongreganistinje zares vrlo-dobro naučile, Ćestokrat smo že povedali, da se nismo nadejati tako izbornih diletantinj v nasi kongregaciji. Seveda gié se prav posebna livala modri razdelitvi iilog; vsaki svoje. Vsaka se je znala kar nživjti v svoje nloge. Upoštevali se pa še more, da je uprizoritev igre „Dve materi" ni ravno lahka, koliko bolj tedaj težavna našim diletantinjani, katerim radi svojega poklica pač malo časa preostaja za večkratne vaje. Toliko bolj toiej zaslužijo vse cd prve do zadnje, vsaka posamezna in vse skupaj, najod-kritosrfnejšega priznanja za njihov tiud. Častno so premagale vse zapreke, ter igro izpeljale nad vse srečno. Su pa tudi vživale pri občinstvu zasluženo ploskanje iu navdušeno odobravanje, katero je sledilo vsakemu prizoin. Prav la.skave pohvale so se slišale mej zadovoljnim občinstvim. Kaj prijetno uplivali so na gledalce tudi lepi kostumi ; dokaz, da se tudi v tej kočljivi točki ptigodi vedno najboljše in primernejše, Vsa hvala gie tedaj tudi v tem oziiu dotični gdč. prirediteljici ! V obče Čudenje naravno in izvrstno predstavljala je Ljudmila, grofica-vdova glavno ulogo, uUgo najboljše matere, kateri je sijalo le malo srečnih dni temveč pa dni polnili nesreče in trpljenja. Svoji hčerki Olgi ycepila je v nežni mladosti ljubezen, zaupanje in češčenje do Marije. —Kaj ljubka bila je Ba cdiu Olga. V vseh položajih znala je dati svojhn besedam vedno pravi povdarek, ter je pokazala, da zna že zdaj prav siguino nasbipiti v predstavah. Prav tedaj, ila je imela ziaven svoje mamice ona glavno ulogo. Bila je Olga podoba angeljske nedolžnosti in ob enem krasen vzor mučenice, V težke verige nklenjena zdihovala je na tuniškem gradu v ječi. Ni hotela zatajiti svoje vere in ljubezni do Marije, da bi tako rešila svoje mlado življenje. Stanovitna je ostala tudi vkluti grožnjam neveine kialjice, Njeno neizmerno zaupanje do Marije zrastlo je v trpljenju le Še večje. Ni bila osramočena, Ko spi, pride nebeška Mati in jo resi in jo pripelje svoji mamici v naročje. Dull nasprotovanja in nepobožncsti je vladal pa v sicu Elizabete, sestre grofice Ljudmile in Olgine tete. Seveda nloga kot taka ni prijetna. Pa vendar je znala naša Elizabeta značaj versko indifeientne nasprotnice predstavljati prav naravno. Dobro nam je znana že kot izborna igralka, ki vsikdar s svojim kretanjem rešuje prav mojstrsko svoje uîoge, Marjeto, soprogo grajskfga oskibnika poznamo tudi že od prejšnih predstav, ter je přepotřebná prikazen pri igrah. Ona kaj dobro razume navzoče iz srčno-ginljivili in resnih prizorov izpeljavati v treiiotke razvedrila in smeha; se svojim šaljivim nastopom in s svojo jej prirojeno mimiko pripravila nam je že mnogo srčne zabave, — Pohvaliti moramo tudi Stano, Marjetino hčerko, katera je biU tudi enaka Olgi, prav dragi Marijin otiok. Skupno ate potovale z diugimi romaricami k Mariji v Loreto. Kaj dopadljivo je izvajala svojo nalogo v čisti in lahko razumljivi besedi in v prav prikupljivem vedenju. Kraljica ttiniška sè svojima Črnima sužnjema je bila izvrstno pogođena; povsem se je nam dopadla. Njo prav radi gledamo na odiii, ker si zna s svojo ponašo prikupiti občo simpatijo. Marija z Jezuščkom v kapeli in angeljčki bili so sploh kras in ponos slavnostnega večera. Tem predstavam prisostovalo je oba večera častno število gledalcev iz mesta in okolice. Počastili so tudi slavnostni večer s svojo navzočnostjo c, kr. okrajni glavar, preblago- rodni gospod Viljem baron Reclibach, railoatljivi gospod prost dr. Seb. Elbert, c kr, ěolski scetnik gospod dr. i>anc Detela, C. kr. dež. »od. svetnik ç. E. Eizzoli, c. kr. okrajni šolski nad-zoruik g. Turk in več drugih eastitih gospodov duhovnov in uradnikov, kakor tudi prav odličnih gospej in gospodičin. Dá, s temi večeri je Marijanska kongregacija zopet znovega pokazala, da je njen namen zares blag in vzvišen, da je v najboljših rokah in hodi pravo pot. Radi svojega zglednega vedenja in vsestranskega pohvalnega svojega nastopa, viiva pa tudi naša Marijanska kongregafiija po pravici srčno zanimanje in obíe spoštovanje v vseh slojih našega za vae dobro vnetega občinstva. ~ Le tako vrlo naprej drage kongreganistinje neustrašeno in vstrajno pod zastavo Brezmadežne nebfs Kraljice! Domače vesti. (Najvišje priznanje.) Cesar je izrekel predsednik« (ikrožneg't sodišča v N'ivem mestu, drarneniu svetniku gosp. Jožefu Gerdešiču, najvišje priznanje povodom od njega iiapnjšenega umirovljenja, (Umirovljen je) na lastno prošnjo č. gosp. župnik v IJolen)i vasi Ignacij Šalehar. (Učiteljska vest.) Za snplentko na šoli v Trebnjem je imenovana gdč. Marija Strauss iz Ljubljane. (Umrla) je na dan sv. Barbare dne 4. t. m. v Škoci-j;inu p i Turjaku m^ti č, g. župnika Jakoba Merca Uršula Mere v 81. letu svoje btarosti. Pogreb je bil v torek ob 8. uri. (Umrl) je dne 6. dec. ob I uri po polnoči črnomeljski notar dr. Julij Guštin, Prejšnji dan je bil še zdrav in je delal še ves dtin v pisarni, po noči pa je od kajii zadet izdihnil. Zipustil je več majhnih otrok. Pokojnik je bil mož mirnega zuačaja; zato so mu predbacivali čeatokrat zagrizeni pristaši liberalne misli „klerikalizem". Sretila mu večna hič. ( I' lil i-1 j na Dunaju v bolnišnici (siinutorju) tlné in. (k'iiomliru t. 1. f^ospod l'^raiičiSok vitez Jjiingcr ]) j t' Iti. I' o (I o r o, v Hrsliim in deželni poslanec v 5(1. letu svoje suirosti. 1'odvrgel sc jc ojtorticiji, katera HO jo sračMo i/vr.šilii, a pomoči mu ni bilo več rnog-oče. Pokojnikovo tnijilo jM-opeljalo se jo dně t. m. v domovino, in se j(! v cerkvi v Šinihclii pi'î Xovem mestu položilo mi oder, 0(1 koder se je tlné i:J. t. m. vi'.šil pog-reb o)i velikanski ude-Ježirvi sDi'odnikov, pi ijateljev, veleposestva, zastopstev deželne viade, deželiie^-a odbora, uovome.ške}ia uradništva, kmetijske šole na (îriiiu in velike intiožico pobožne^'a ljudstva ]ia poko-jtališče v Šmiiiel, kjer je pokojnik določi!, da se fj^a jiokoplje poleg ji'iMbu svojeji-ii očeta. Na njej^ovo krsto jioložilo se je vencev. pokojniku je zgLibila JJoIenjska za kmetijstvo, zlasti pos]ia^cvanje uove;^'a vinogi'adiiištva ne le zelo vnetega (loželiieiia jioslanca, ampak v tej jianoj^i odliùueii'a prvobori-telja, ki je bil s svojimi novimi vinogradnind kulturami zji'leil dru^nnt iti je pridelal tudi najboljša dolenjska vina. i^ovzdiga Dolenjske nin je liila ztdo na sreii Íii je množil tradicijonalno v tem ozirii za našo ožjo domovino imajoče zasluge rodtnno vitez haitirei-jev, katera se jc že i/, francoskih časov in [lo-zneje i>rÍdo!iÍla odlično mesto v veleposestvii in je uživala veiliKi Ijiihezen in zaniuinje kmetijskega stanu ua liolenjskcm. Za svoje zasluge je bil pokojnik odlikovan 1. 1898 s podelitvijo vitežkega križca h^raiic .Tožefovega reda. Od 1. 18ÍJ1. nadalje je ))Íi voljen deželnim poslaiiecni iz kurijo veleposestva, pa tudi v svoji občini in v okraju je povsod pomagal in upliviil s svojini svetom in vzgleilom na zboljšanje materijeliiih koristi svojih občanov. Hodi niii blag spomin! (Nadučitelj Ignac-ij lionman.) Unč t. m. iumčili so Ol) obilni mleležln liragih kologiiij iu kolegov, iirijatelj<>v in znancev mateH zemlji truplo umrlega g. Ignacija liozmaua, jiadučilelja v Vel. Podlogu. 1'red enim letom je obolel na viieljii rebrne mrene, a je okreval do celcga. V nedeljo je bil Še čvi'st in vesel; v poniieljek pa ga zadene kap, ravno ko vslopi v pÎMariio. To tridnevnem sniftnem boju, prejeinsi sv. zakramente, nehalo je l)iti blago srco, katero j(ï gorko ljubilo šolsko mladino in domovino. Bhigi pokojnik je t>il star M let ter služboval v Dol^ravi pri Kropi, v .Mošnjah in sedaj ^ Vel. 1'odlogu, kjer ga je ilohitehi iiemihi smrt. Po- kojnik je bil odkrit in blag značaj, katerega jo nioraî spoštovati vsak. N. v m. p. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu novembru 1904 je 252 strank vložilo 114 590 K 36 b, 213 strank vzdignilo 88.620 K 25 h, torej več vložilo 25 970 K 11 h, 11 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 12.380 K — h. 161 menic se je eskomptovalo za 74.018 K — li. Stanje vlog 2,667,149 K 58 h. Denarni promet 388.679 K 07 h. Vseh strank bilo je 991. (BožiČnico) priredi „Ljujlska knjižnica" šmihelska v hotelu g, W i n d i s che r-j a na Štefanov večer ob poln 8 uri zvečer s sledečim vsporedom: 1. Govor, 2. Odkritje božičnega drevesca in petje. 3. Obdarovanje otrok in prosta zabava. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor, (V bolnici usmiljenih bratov) v Kandiji pri Rudol-fovem je bilo sprejetih meseca novembra 118 bolnikov, koncem meseca oktobra jili je ostalo 76, skupno število oskrbovanih tedaj 194. Izmed teh je bilo odpuščenih 90 ozdravljenih, 18 zboljšanih in 2 neozdravljena. Umrli so 3. Oskrbt-valnih dni se je nabralo tekom pretečenega meseca 2490. — V oskrbovan u je ostalo 81. (Vabilo) na občni zbor „Dol. pevskega društva v Novem mestu", kateri se vrši dne 30. decembra 1.1. ob 8 uri zvečer v društveni sobi v Narodnem domu. Vsi gospodje člani se prosijo, tega občnega zbora polnošteviluo se udeležiti. Ako ne bode ob 8, nri zadostnega števila, se sklepa pol ure pozneje ob vsakem številu. Dnevni red: 1. poročilo tajaika, 2. poročilo blagajnika, 3, poročilo arhivarja, 4. volitev predsednika in 6. volitev odbora. Odbor. (Občni zbor) novomeške kmetijske podružnice je preložen na četrtek po novem letu, t. j. 5. jan, kar se daje gg. društvenikoni s tem na znanje. (1'odpore gasilnim dniStvom iz stražuo-ga-s il neg a zakla(la za 1. líH)4.) IJoželni odbor je priznal sledečim prostov. gasilnim dru.štvom podpore in sicer: ijjubljana (>(ii) K; po ;-i()0 K: Cerkve {Dolenjsko), Kostanjevica, J^edine, (.jjiibiio, SJaviiia in Vižmarje; ])o a,')!) Iv: Mozelj, i'o.stojina, Škofljica, Hkofja Loka in \'odicc; po 20o K: Bled, Oriiivrh, Sv. Gregor, Jezica, Komenda, Sv. Križ i>ri Kostanjevici, Mošnje, Moravče, 31otnÍk, líibno, llibnica, liudolťovo, Stara Loka, íŠtefanjavas in Ti'ata; ]>o IT.'i K: Bîzavîk, Bohinjska Bela, líiicJiel, Dobrepolje, Dol, Gaineljni, Kranj, Pirniče, Razdrto, Srednjavas v lîoliiiijii, Stari trg pri Ijožti, Studenec-Jg, Šmartno I)ri Litiji, Šniartno-Tacen, Vinica iu Žiri ; po 150 K: Hegiinje, Borovnica, Bre/nica, Jirenovîca, ('erklje (Gorenjsko), ('erkniea, Doliračcvo, Dobrava, Dolenji Logatec, Dolenja vas, Dovje, (îorenji Logatec, Kočevje, Onek, llorjul, Št. .Jernej, Koroška Bela, Krka, Kropa, Leše, Lukovica, .Menge.š, Mirnapeč, .Mitter-dorf, Moste, \ovavas, Orehovica, Planina, Polhovgradec, Preddvor, liadeče, liadovljica, Rateče, Jlieg, Selce, Sodražica, Šniaije, Trnovo-Bislricaj Vic, St. Vid [iri Ijjuliljaiii, Št. Vid pri Vipavi, Vipava, Vrhnika, Voglje, Zagorje in Železniki; jio II)0 K: Dolenjavii'4 itri Cerknici, Mokronog, Poljane, .Šenčur, Toplice, Tržič, Vrd in /^užinulterk. Skupno se je randelilo 17.1.50 K. — Prošenj jo došlo 115, a med tetnl ni bilo rešenih le 19, nekaj raiH pomanjkljivosti in nepravilnosti, nekaj, ker ni potreba dokazana. (Xov vodovod.) Vendar enkrat se bo pričel delati potrebni vodovod na Raki. OtUhvlo se je tvrdki Wagenfiiver iz Dunaja za jtribližuo svoto ;-iO.()UO K.' (Obesil se je) na Gmajni [iri liaki Gdletiii Pr. Gor ene \V,rok smrti preveliko zavžita pijača. (Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) naznanja, da sta bili ti-le navedeni podružnici poslali prispevke za leto 1903 v tekoíem 1904. letu: ženska podružnica na Vrhniki znesek 86 K; moáka podružnica v Celju znesek ^68 K 23 h. Ženska podružnica v Št. Jurju ob juž. želez, pa je upo-slala meseca novembra 1903 znesek SS K 50 h potom uredništva lista „Slovenec". Ob jednem k« se v koledar ju za 1905. leto 8 pričujočim popolnuje „Vestnik" naše družbe za leto 1903, prosi družbeno vodstvo vse podružnice, naj bi blagovolile v priliodnje vedtio v pravem času in vedno za tekoče leto pošiljati prispevkov in to neposredno družbinetnu vodstvu. Naknadni popravki povzročajo namreč obilo dela; „Vestniku" p!i včinjajo to škodo, da ni popolnoma natančuo z cul > dejanja in ntíhauja dťužbinegíi vodstva. Vodstvo druxbe »r. Cirila in Motoda v Ljubljani. (Drti»ba ar. Čířila in Metoda v Ljubljani) naznanja tem potom, da ro porabne le cele zalepke in cele dopisnice s popolnim besedilom, posebno ako so starejšega datuma. Izrecno povdarjamo da znamk, če so samo izrezane iz dopisnic in zalepk ne moremo porabiti. Ob jednem bí uso-jamo opozarjati vse cenjene rodoljiibkinje in rodoljube iia to, da naj se pisemske poštne znamke ne odlepljujejo, nego izre-zavajo s papirjem vred, na katerem so pnijepljene in nam tííko uposiljajo, ker le take znamke je mogoče naši družbi razpeéati. Imena darovalcev in število po njih uposlanih znamk iift bodo objavila svoječaano. Vodstvo družbe sv Cirila in Metoda v Ljubljani. (Poštne zadeve.) Z czironi na množeči se vožno-poitni promet y božični dobi priporoča se občinstvu, da se pri od-pošiljanju vožuo-pošttiih posiljatev na sledeče ozira: 1) Kadi izvanredno pomnoženega tovornega prometa v tej dobi je priporočati, da se poštnih pošiljate?, ako se hoče, da jih naslov-ijenec pravočasno udobi, ne oddaje šele prav zadnje dni pred božičem na pošto, marveč že nekaj dni popred. 2 ) Pošiljatve, o katerih se želi, da bi bile onega dne odpravljene, katerega so bile na pošto prinesene, oddajati je v božični dô'ai najpozneje do 2, ure popoldan. Pozneje oddane pošiljatve se bodo odpravljale šele niUednjega dne. 3 ) Posebno pozornost je obračati na to, di so pošiljatve dobro zavite in zaprte, ter da je naslov na istib dobro pričvrščen. Za male pošiljatve z manjšo težo (do 3 kg.), kojih vsebina ne trpi vsled pritiska in ne Izpušča maščobe ali vlažnosti in koje niso namenjene daleč, zadostuje, da so v močan papir zavite in z vrvico trdno prevezane. VeČie in težje pošiljatve, potem take, ki se pošiljajo v oddaljene kraje in slednjič one, v katerih se nahajajo predmeti, ki se lahko razbijejo ali ki puščajo maščobo in vlažnost, morajo biti » ozirom na vsebino, obsežnost, težo in vrednost Ysaj ve":krat zavite v močan papir ali močno platno, oziroma morajo biti spravljene v košaricah, zabojčttih itd Ziklopn'ce (skatlje) iz lepenke, osobito takozvani poštni kartoni, so dovoljeni, če nimajo znakov poškodbe. Divjačino, ki ne krfavi več, sme se pos ijati v posatnezuih komidih nezavito, vendar je bolje, da se pošiljanje nezavitih pošiljate/ po možnosti opusti, ker se naslovi takih posiljatev lahko izgubé. Pošiljatve z vsebino, ki sa lahko razbije, se ima označiti na zavoju razločno z zuameniem stekla. Pri pošiljatvah z lahiio spridljivo vsebino naj se napiše na spremnici dostavek „se naglo pokvari" ter naj se ta dostavek z modrim ali ntdečim svinčnikom krepko podčrta. Zavitek mora biti tako trđuo zaprt, da se brez poškodovanja zapore ne more do vsebine. Posiljatev brez naznačene vrednosti ali v vrednosti pod 400 kron v obče ni treba zapečatiti, če so zapori s pomočjo lepila, pečatnih znamk itd. pri potnih torbah, kovčekili in zab(jjih s pomočjo zaprtih ključavnic, pri sodih z dobrimi obroči, ali pa po nerazdeljivosti zadostno osigurjene. Pošiljatve v vrednosti nad 400 K pa, kakor tudi vse pošiljatve z zlatom, srebrom, gotovino, vi'edtiostnimi papirji, dragocenostmi alt pristnimi Čipkami, morajo biti na koiiceli zavoja tolikokrat in tako zapečatene, da se zavoja brez poškodovanja pečatov ne more odpreti. Ako je zavitek s čem povezan, tedaj mora biti poveza tako pritrjena, da se je ne mttre odstraniti, ne da bi se pečatov pokvarilo, Z razločnim odtiakom pečata, s katerim je poŠiljatev zaprta, se ima prevideti tudi k pošiljatvi spadajoča spremnica. Vsako vožno poŠiljatev je brez ozira na pridejano poštno spremnico opremiti z naslovom, to je z imenom in priimkom naalovljenčevim in z imenom kraja, kamor je posiljatev namenjena, oziroma je označiti okraj, ulico in hišno številko. Če le mogoče, naj ae napiše naslov na zavoj sam; kjer to ni mogoče, se napiše naslov pri pošiijatvah, katerih ni mogoče zapečatiti, lahko na listič jtapirja, kiiterega jo pa treba deloma prilepiti na posiljatev; ako je samo s pečatn m voskom pričvršćen, ne zadostuje. Pri pošiljatvah, na katere se ne more pisati in tudi ne papirja prilepiti, n. pr. nezavita divjačina, napiše uaj se naslov na kos lepenke, usnja, lesa ali kake druge trde tvariue ter^ naj se priveze istega z močnim sukancem ali vrvico na pošiljatev. Ker se velikokrat dogaja, da odpadajo naslovi od pošiljatev vsled mnogokratnega prekladanja pri izvanredno pomnoženem vožneni prometu, i» ker se morajo take pošiljatve brez nasloya na posameznih postajah komisijski odpirati, priporoča se p«)-šiljatvam samim še jeden naslov pridevati. Pri nezavitih pošiljatvah, n. pr. divjačini, kaže pritrditi na primernem meslu, n. pr. na sprednjih nogah se drugi naslov. Na pošiljatvah, katere morajo biti zapečatene, pripečatiti je tudi vrvice, s katerimi so iste zvezane. Posebno previdno morajo biti zaprte one pošiljatve, katere so namenjene črez morje (n. pr. v Dalmacijo, Hercegovino itd.), ker se s takimi pošiljatvami ne more lako skrbno postopati, kakor z onimi, ki se prevažajo po suhem. 4.) Na pošiljatve, katerih vsebina je podvržena vžitninskeniu davku, se opozarja še posebno. Pri takih pošiljatvah, ki so Tiamenjene v mesta, kjer je vžitninski davek npeljan, n, pr, v Ljubljano, G-radec, na Duiiaj, v Prago itd., priporoča se v svrho hitrejšega razdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebina in pa tudi količina (kilo, liter, komad) ki služi za podlago pri določevanju vžitnine. Opiizaija se dalje, da v božični dô ji poštni uslužbenci ne utegnejo vstrezati sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve zavijfi, ter da se mora vsaka na pošto prinesena, ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti. Končno se še omenja, da se bodo došle poštne pošiljatve v hožični dôbi ua-slovljencem mesto dvakrat, trikrat na dan dostavljale. ( P o [1 r n ž u i C a s v. ( ■ i r 11 a in Motoda) v Novem mestu prav toplo jiriporoča vsim zavednim mirodnjakoin, da se o priliki božičnih in novoletnih vosil prav jiriihio in brez izjome posluiinjejo namdnib kolekov sv. t'irila iti Metodu na vseh pismih, dopisnicah in razglodnîcab. Nikdo naj te narodni; dolžnosti no iirczre. Dobivajo so v vsaki množini pri J, Krajec nasi, in tudi v drugih jtrodajalnab. (Današnji list) obsega deset suanij. Ril/iie stvari. *(Znaki zdravja pri g o ve d i,) 1,) Zdrave živali imajo fino, meliko kožo, ki se premika, ůe se z roko vzdigne guba, ta takoj izgine, če se koža izpusti. Ce je pa koža trda, neukretna, usnjata In guba ne izgine takoj, potem je to znak dolgotrajnega slabega krmljenja ali dolgotrajne bolezni, Ru-itieue barve koža na različnih krajih, n. pr, na ožreiju, na ustnicah, na sramnici i, t. d. kaže, da je žival bolna na jetrih. Dlaka mora bit! svetU, ne pa resasta in knštrava. Žival se mora vedno goliti. Ce goved začne zimsko dlako izgubljati Šele v začetku poletja, je navadno nevarno bolna. — 2,) Zdrava goved ima dober tek. Celo tedaj, če se ji malo časa po krmljenju kaj dobrega položi, se ga mora s slastjo polotiti, Med krmljenjem zdrava žival ne stopa od jasli, niti ae ne vlega. Kadar se je najedla, začne kmalu prežvekovati, če je nič ne moti. Prežvekovati pa mora živalmo in ne v večjih presledkih. Zdrava žival ugrizne pri prežvekovanju 40—60 krat, preden grižljej zopet požre. Ce pa ugrizne kakih 10 —12 krat in le leno prežvekuje, potem je bolna. Kako žival jé in prežvekuje, pa ni vselej neoporečen znak zdravja, Ůe jo žival jetična, če ima kako tujo reč v srcu in pri mnogdi drugih hudih in dolgotrajnih boleznih, more imeti razmeroma že dober tek, čeprav je na smrt bolna. Ce ima žival polne lakotnice, potem ni ravno sumljivo, če se ji tek zmanjša, pač pa je sumljivo, če so lakotnice zelo upadle, — 3,) Zelo napolnjen se vidi vamp pri govedi, kadar se zelo najé, tako jedi in pijači. Ko sta vojaka vprašala za račun, se je krčmar branil vsprejeti denar, 1er je, na vel ko začudenje vojak< v, izjavil, da si šteje v veliko čast, da je zanii-gel pogostiti Njegovo kraljevo Visokost, prestolonaslednika Jurija. Zaman sta voj»^ka zatrjevala, da se moti. Kčmar ni hotel o tem ničesar slišati ter je dostavil, da dobi o vé, da se ne sme kot piesloloaatlednik izdati, da zamoreta pa oba visoka gospoda računati na njegovo molčečnost, O tem je sliáal okrožni predstojnik, ki je oláa mlada gospoda, katera je vsa stviir pričela ni'kati, pťsetil ter ju povabil na obed. Predstojnik je priredil veliko pojedino, na kateri se je namišljeni prestolonaslednik vedel jako priljudno, iled tem je pa predstojnik v Belemgradu prosil za navodila glede prestolonaslednika, a moramo si misliti, kako kislo ^e je držal, ko je iz Belegagrada dobil brzojavni ukaz, naj „Visokost" aretira. Predstojnika je popadla silna jeza, tako, da je obema povabljencema vse prerekel. Sedaj se nahajata „piestolonaslediiik" in njegov idjutant v Belemgradu ter piičakujeta obsodbe vo jaskega sodišča, ki ue utegne morda biti preveč strrga. Lažnjivi prestolonaslednik je baje zelo podoben pravemu srbskemu prestolonasledniku Juriju, * (Koliko 1 jII(ii Sf v [joiiilouII izgubi.) 7ai loto liH).') je izkazala policiju, da sc je izj^ubilo v Jjotiíionu S.^.žfiti oseb. Se bolj ùiidiio pii je, lia ise jo le polovica izginoliliii zojict iiHšlii ; skoi'uj Iří.OOn oseb jta izfiine v Jjoridomi jtov-piTčno tako, da iii več o njib iie sluhu no dulia. l^tenitakoni iz.uine na dan nad (iU Jjomloiičanov za vedno. To pač čiidno odseva na moialičrie razmere niilijoiiskcjra mesta. * (Oo^:odki na H a 1 k a n ii.) Makedonski odbor je iziial kiijiji'0 pod naslovom : Le .Maceiioine et le vilajet ď Afiriaiioplo"' ( i Bíili— H)u:i). Pisatelji opisujejo položaj v Jlakedoniji v zadnjih desetih letih, turške na,snnosti in opustošenja v paSalikili Moriastir, Skoplje, Solun in Edriii. Leta l!iii:{ HO Turki vpejiclili ]!i8 I;rSčanskÍh vasij z 12.ÍÍ11 bišaini, posilili so :-)0íí8 kričati ski! I žena iu deklet, 17n žena in iiiladili deklic so oilveilli, T(i.nruihi K«. Briiiif^r, Ferlič, G.ilia, ilo^ulii', Jlurauc, Mramor, (ir, i'oïuil;. Skale, Smoln, VViiidiiidit t ; /,a]ii-iiiknr tajnik Stukelj. — Gospod žnimii kun-ttsmje »klepL-uurt udlmra, otvi^ri sein ttr iti einvit) kot overovatelja zn|pis-iiikft <1«tiftšiije seje g. Uiieka iii jf. Giiatiiia. l'rciin» se [preide k Jiievneiiiu reilu. ipurořa žiii>aii, tla je r. 1, Kiujee priniieval 16 kruii k Pi)ll«kovi n«taiiuvi, nadalje, da je »il Rusmaua ;irejel zuet^ek 18 kri)n. kateri zufsek BO razni iir'iatelji diirinali iiames'u wticn ur krsto jr. Ivana llecliorft ter liuilarili nb Kiifiiei ^tnkliidu. Izreku hi« tuiej v iu:eun ubjgili topla zalivala za t» ilnrlla. Na to pre de iiiiiaii k iliieTiitnm reiltu 1.) ČitfOi, e zadiije^rît zapÍBtiika z dite 'ć'i. uktobra «t, 1T4&. «e preùlta ter oilubii 2 PoTiiiitto župHiiitva glede Ciuibasove ustanove. G, žuijnn [irebere iiM'a-iiOTn» listino i^leiie /apnéčiiie Janeza Ciinbasn, kaplana v Tiipllefili, Ík katere je razvidno, ila se ita u.itsiuoTitev vlžje dekllike Sole v Kovem mebtit zaiDDre ta denar njiurubiti, ako ae tiika Sala díl r uskrbuvanje redovuieeni. Glavnica je dosettla miesek od IS.COO K. Da Ke ymogoêi tu ustanovo iipti-rabit.i, je stareiíinřtvo sklenili) sklep mefttiemu odboru prullužiti, SrBrfHÎnatvo-je v svoji ^fji dje dec. Ií(04 sklenilo sleileíe: Glavnica od 18000 K — oziroma obrtsti od ta jilavnw, katere siuašajo 7ÍÍ0 K na leto. so iireiiiajbni, da bi iiifKtna občina tako dekliSko íSj!o, kakor jo «fltauovtia lietiaa staliteva, ustanoviti ter oskrbovati zamoglfl. StarEŠ nstvo, pripoznajot! potrebo viSje dekliške Šole v Nnvem n.estu, j rtporoia, ila mettni zastop sklene ustanovitev ihte podjiirati z letnitn priiprvkoni od 5(XI do tiCO K začsuno bre;^ \sike dnijue obveze ter pod giogoieic, cta imajo v iatl šoli dekleta mestnili ubogib brez|ilaiui Šolski poduk, kakor tAtdi, da ima mestna ubčina sonad-zorstvo G, žnpan prosi, da ae ta predlug sprejme, V debati, katera se jc vnela, so vai gn. odborniki ]>ri)ioznali pntrebiio ustanovitev take iiule, Na to fse jjredlofi starešinstva sprejme. 3.) i'uToiîilo žnpanstvft glede podelitve-giniiinzijako-jubilejne listatiove. l'o poroi'iln g. župana ae jiodeli ta ustanova dijaku V. gimn. ia>reda Maksimilijan« Petri« 4.1 I'oroJiln žnpai stva o oddaji trehtuib voženj za leto 1!)05. Po poroĚlln g. župana fdilajo fe vožuje in aicer: ^uta za cesto g. Ivami Ftrliéa* pesek za ulice, zidarski pesek in pesek za cement g, Jnei] ii llotruličii lit „loco-vožnje" g. Ludnviku Ferliûu. Pražbeiii zapisnik se soglasno potrdi. Ď.) Poročilo županstva o dopisu županstva Prečna glede prispevanja le"a za popravo brvi, Prebere se dopis-gledĚ pT spevanja lesa ïa popravo brvi proti Ogelnlo'. Gt spod župan prjrofa, da do sedaj splob ni bilo znano, da bi bila mestna občina prispevala za popravo te brvi, zatorej predlaga, da se ta prušnja odbije. Predlog se sprejme. (J.) Pomfilo županstva o pritožbi gospoda P. Kraniiiča v stavbeni zadevi G. Hosmau kot poročevalec stavbeue|j;a odteka pojasni etal.šče ogledne komisije pri g. D. Fratu'iiu, g. župan pa poroča o odloku mestnega žapauRtva. Na to uiestiii zaatop na podlftKÍ iledečili razlogov: „Ako bi se bila g, Pranéiùu taka ]ioprava njegove biše dovolila, kakor jo je ou zahteval, morala bi se radi alatiega stanja istasmatraU kot biijtveno prennred-tev poslopja, za kar se itni pa iz stavbeiiib, krajeviiib, prometnih in varstvenih oairt v ni mogla d jvollti. Kur te pa dalje tiie njegove trditve y pritožbi, da se mu je vže dovoljenje dalo 7.a popravo ter isto drugi dau zopet rrekliealo, je pa popolnoma neresnifuo. Dalo se mu je le ogledni zapisnik v podjiis t-r vedniBt mnenja »glodne kim sije kakor tudi izjava stavbenega strokovnjaka, na podlagi katerih mu je dalo mestno žapanstvo žele gori omenjeni odlok z dne 27, oktobra 1904, iSt, 1453," — pritožbi^ gospoda D Frančiča kot neutemeljeno zavrne ter odlok županstva odobri. 7.1 Poročilo ubn/uegft odseka o raadelitvi cesar Pr^nc-.toiipovo jnbilejske ustanove. G, ilaks Bniner kot poročevalec ubi žnefja odseka prtdlaga, da se podeli cesar Frati<;-,Josi piva jutiilejska ustanov» po 10 K sledečiui revežem ; Francu Avžiu, ,Ieri Bevčič, Martinu ('olnar, J[«ri|i Fischer, Franca Godina, Janezii Jazbec, Luciji .Jazbec, Meti lialčič, Leopoldini Kiiisky, Mariji Ivo-betič, Ani I^epič, Mariji llihelflič, Jeti Patež, llariji Papež, iliuiezu Peče, Janesu Pitako, Jakobu Potočuik, Mariji Kade/, Ani SknI in \ffiriji Zajo, Predlog se sjirtjue. ÍÍ.J l^oručilo županstva o dopisu c. kr. okrajnega glavarstva radi podelitve koncesije za žganjetoč g. Beti Mfcliora. S'-lene ťe soglasna c. kr. okrajnenin glavarstvu poročati, da le naj g. Jieti MeslopjMii c. kr. okrajnega glavarstva. G. župan prebere dopis c. kr, okrajneg» glavarstva, sestavljen v nemSkeia jetiku, kalior nnU heatavljen oïl^ovur, ki se glasi: ,S'avti(> c. kr. okr/ijiio glavarstvo v Emiolfjvem. Na dopîfi í dne uov. 1UÓ4, St. 2G.a61, ae lunja I)od[i!Baiiu županstvo sledeče omeniti: Naprava jirehada pri poslopju o, kr. okTajnetîa glararetva pa državni cesti ue spada nikaknr v podroije delo-krojfa mestnega županstva, ker bi tako toliuaèeuje stavlieiiega reda za. Kraiijsko imelo poBledim, da bi vsak biSni posestiiik z isto pravico ï«-litevftl, lia Be mu naredi prebud 6ei drSavur) cesto." Mestni «astup ta od-)?uv r odobri, 10.) Sluiajnosti. G. Rosiiiaii predlaga, da bi te mestni usIhž-tiebd vpisali v okisjiiii l)oluÍ8ko blagajtiu raili te^a, da se mestna obiina izogne raznil) nepnlik, katere uiBtaueJo vsled bolezni enega ali druEega Po debiti se ta predlog soglasno sprejme. — Ker je dnevni red koniai) g. župan sejo zaključi, ^___ Valúlo. Za nastopajoče novo let > vabljeno je občinstvo splob, naj ee nljttduo odkupi ]io xiianili rešitvenib kartab za novoletna in goduvna voSčila, To je splošna, stara navada v mestib. Doneski se porabijo v koriil lukajšnjih revežev. — Vsem darovateljem »e iïjavi v itneim revežev iskretia ïttljvala, ter se bodo »nena istih iiaïnanila. Cena vsaki karti je 70 vinarjev. Velikodušnost in milosrčnost p. n. dobrotnikov s tem iii omejena. Dobivajo se karte v mestnem urada. Naslednje gospe in jçospodje so ae za leto 1905 odvezali za novoletna iii godovua voščila v korist mestnim revežem : Josipina pl. SIftdovič a K, Marija Seidl 2 K, Jožefa Rosman 1 K Kati Oblak S K, Pavlina Ilrofat 1 K, Antonija Valka 2 K. Avgusta Kalčič 2 K, JiUija Mranaor 2 K, dr Franc Detela 1 K, Jožef Rerp^manti a K, Adidf Gust-in 2 K, Simon pl. Sladovič 3 K, Kari Rosnnu S K, Alojn Virbtiik 1 K, Friuc Jeraj 1 K, Jakob Zu;ian 1 K. Ivana Krajeu nasi. 2 K, Ivan Koklio 2 K, M. Majcen 1 K, dr. Jos. Marinko 1 K, Julij Krek 1 K, Leojiolti Pettniier 1 K, Anton iiačtiik 1 K, (instav Jlurn 1 K, Ivan Kftstelic 2 K, Franc Pintar 1 K. Franc Blaž iti 1 K, Anton (ilobelnik 1 K, Franc Pleter^ki I K, dr. Jakob Scliegulti 2 K, Josin Ćećelič 1 K, Josip Daniisch 1 K, C. kr. orožniStvo 2 K, Ivau Mirtič 1 K. Franc Seidl \ K, Ludvik IlovKÍiy 2 K, Josip Ogureutř 1 K, Ailolf Pauser 2 K, Josip Siogoliá 9 K, Aiit^m Ogrin I K, Alojz Windischer J K, Frinjo lložtna 2 K, Anton HoĚevar 2 K, Ivau Morano t K, Anton Jakaz 1 K, Alojz Reitz 1 K, Jo.sip Moranc 2 K, Kari Germ 2 K, Bobnslav Skalický 1 K. Loterijske številke. GRADEC, 3. decembra ^r^ 53 52 46 88 TRST, 10. decembra 61 34 eî6 71 Tržne cene dne 5. decembra 1904 v Rudolfovem. Imenovanje Helitl, po K h Imenovanje Hektl. po I h Šsnica...... 1Ô 60 11 71 Rž....... 13 ___ Bob...... 9 76 Kornza..... 13 66 A,ilia...... 13 66 Oves...... 7 81) Proso...... U 38 1 Jeiimen..... 12 03 Soršca...... 13 — 6 20 Lan......, — — Fižol ...... 12 03 .lajea po 3 za 20 vmarjev. Wrali......1 12 03 de družbe sv. Mohor a dozo J Vezavo za novi molitvenik Lurska Mati božja iz.Tšuje kaj lično, trpežno in cenô ^ knjigoveznica J. Krajec nasi, v Novem mestu. V graščini Srebrniče pri Rudolfovem so razne vrste dobřili drobnili in debeliii jabolk ceno za prodati, r>8e-o-2) Ji^epO sta oaiijc obstojeĚň iz 3 velikih sub. Uiliinje, Hlitambe in kleti, je takoj za uddati pri JANEZ-u KOŠAK, g^stiliiićarju v Niivcm nieatn (?92-3-l) Kanalčki (dolili pevci), — kakitr Indi lepa, velika kletka — se proda po nizki ceni — Arkotove ulice št. 212. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Mariju Žel, ko, dekle iîi Mirne pe£i, 1 K; volei. g. Josip MeiiBinřer, kapUn 2 K; velebiag. g lir. J. Scli«(iula ta prvo polletje 25 Kj velel)lftg. g. dr. Travnar, sodni fevetnik 10 K ; dobrotniki iz Mesta iii Kandije Ka mesec 41) K 00 li ; gospa Jjâipiim Windiínlier nekaj mernikov repe. BI. g. dr. Gvidon tjrolire, udvetnilt 20 K SI 11 iri, ^u-ikii kongrit^acija v Novem mest« 20 K — Podpisani se naj prisrinejezííh va jnje JI za p islane darove. 01) enmn pa prav lepo prosim, na pozabite dijaške kniiinje letos, ko je v marsikaterem ozirn prav trda. Letina ja UMa «hbi v na5i okolici — zati) malo ilirov v živilib. Ko bi ne Ijili MirnopeĚfini tako dobri, ne vem, kaj bi poĚel. Novih dobrotnikov ni kaj, še celo nekaterih stirh ni vefi; vse je jako drago, Število podpi-raiiili pa niC mauje. Ni iudo, da vŽe doslej manjka nfid 400 K, dasi je bilo lani 8L K preostanka. Proaiin prav prisrčno, puSljite nii kmalu svoje darove sturi d ilirotniki — irldite nw in namilite se nasib potrebnih dijakov. Prosim dilirotnike pi) t olenjskdi mestih, stare nabiralce darov: storite kinaln kar ste dislej stirili vsa^o leto. Sedanji iias je najlinjsi, torej ne oillnSajte Drgnem se pa še uekfij omeniti. lUzven Metlike, Čraomlja in Žnžeuib-írka, kjer se je d islej vsako leto za dijaško knhiiijo pobirabi, bi ae lialo brezdvomno še v kaoem drajem dolenjskem kraju kaj nabrati za dijake novonae.ške, gotovo, «ko se le dohi g.ispod — ali gospa — ki bi reii v roke vzela. Podpisani delam z veseljem v prid mladini, ali sam povsod ne morem biti. Podpirajte me! __Dr. Jos. Marinko. Umrli so: 2. deu: fir Tvat Auioft, pusaatnikova bil, 5 messue?, jetika, hiS. št. 113. 8. dee; KubetiČ Marija, aa^ehiica-vdova, 84 let, vodenica, bi5, St. 117. l*ozor ! il^dolí dmptia trgovina z železnim in špecerijskim blagom C, kr. prodaja smodnika v Rudolfovem niizniinja, da so dosle slaiiioi'ezmce in stroji za koruzi) lužiti, — v najnovejšem sistemu in po najnižji ceni. f Z i dobroto stroja ^ Nt! v vsakem (iziiu jainći. (297-3-1 i V niijeai d:ijc se (298 3-1) Z gospodarskim poslopjem na Čatežu ob Savi. v hiši je nad ."iO let g.stiiii^ ter je xa prodajalno in vsako rtrugo obrt pripravna. Več se poizve pri lastnik« Josip Kodrič-u v Krški vasi, okraj KrSko. f sprejmem v trgovino mešanega i ] T" lilaga takoj od dobrih stanšev. Il Zmožnega slovenskega in neni-)U11UU jezika. Jal(ob Šega, Skocjan pri Mokronogu. (283-3-S) (.S93) voščim piečastiti dabovâéini, gospodom županom, veleposestnikom in vsem cenjenim gospodom kmetovalcem. Ob enem se piipoioćam za vsa razna tesarska dela pri gospodarskih poslopjih, novih stavbah, ledenicah, na zvonikih, cerkvah, popravila pri zvonovih itd. Izvršujem vsako delo po inženerskem ali pa tudi lastnoročnem obrisu ter za delo jamčim. Spoštovanjem udaiii Josip Zupane, tesarski mojster v Toplicah h. at. 6, (Dolenjsko). K«. HAMBUKG-AMERIKA Iz Ljubljane v NOA I Y01IK samo 6 dni 2 dobro, prosto hrano. ■ar Odhaja se iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparniki. (233-24-7) Pojasnila po veÈkrat brezplačno. es es HH bL C 2 ne s > « tí p. 2 a SI « Naznanilo. Slavnemu občinstvu od blizu in dalefr vljudno naznanjam, da bíidem s 1. januarjem 1905 zopet odprla dobro znano v gostilno pri Sufiteršiču. Zagotavljam vseskozi solidno postrežbo z dobro pijačo ter z okusnimi, gorkimi in mrzlimi jedili. Na razpolago bodo snažne sobe y prenočišče, kakor tudi hlevi za konje in lep prostor za vozove. Za prav obilni obisk se udano pripo-ročujem spoštovanjem Leopoldina Šušteršič, v Toplicah št. 15 (Dolenjsko). Na prodaj so iz proste roke na mestnem polju ileclioratove njive iii novo zgrajeno gospodarsko poslopje. Natančne podatke ee izve pri Adolf Gustlnu, trgovina z železnim» in špecerijo v Rudolfovem. (2PG-31i Poïor! Sfabemu moč! priljiibljeuft ljudska leka, ker delujejo gotovo Vidtuaiiić kaíe aeljaiiom moú „i'ftkrafikili kapljit! iti Slftvoiiflke biljevine." Pozor! Bolnemu zdravje! Pakraškft kapi ice iu Slavonska biljevina sta ilaiies tlva ur: z najboljšim usiie lom, ter si tako priilobivajo sloves jjo vseh ile'ih sveta" Manj kot steklenic se ne poi5i!ja. • I""'' boleznim želortca In írev, odstranjujejo krře, X (tAl (I^ILI./ . boleĚiue v želodcu, preganjajo vetrove iu èigtijo kri, puspeíajejo prebavo, odganjajo male m velike gliste, odpravljajo mrzlico iu vse od te izliajsjoče bolezni. Leiijo dalje vse bolezni na jetrih iu slezab. Najboljše sredstvo proti bolessni luateruice iu niadtona, valed Ěesar ne smejo manjkati v nobeni mešSanski in kmeúki hiši. — Naroči naj jih vsakdo pod naslovom: Peter JuriiiĆ, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar naj se polije naprej ali s povzetjem. Cena ja sledeia in sicer frauko na vsako pošto; 12 stekl. [Í tucat) S-- K, 24 slekl. (2 tucata) 8'60 K, 36 stekl. (3 tucati) 12'40 K, 48 stekl. (4 tucati) 1G-— K. 60 stekl. (5 tucatov) 18'— K Kl^lunTluL-'i ÍiÍIÍa-it-Íiiii • ^ ujirav sijajnim in najboljšitn uspehom proti zastarelemn 1C?Í«IVUÍ1»1L(1 UliJi^VlIlti. kaSljn, bolesti v prsib, iireblajenjn, bripavosti v «ru, težkemu dihanju, astmi, zbadatijn, kataru, odstranjuje goste sline in deluje iivratuo pri veeh tudi najstarejših boleznih v prsib in na pljućih. Oena je naslednja franko na vtako poSto ; 2 izvozni stekl, 3-40 K, 4 izvorno stekl. 5 80 K, 6 iïvoinih stekl. 8-20 K. Manj kot dve steklenici ae ne pošilja, Ileuar naj se pobija naprej ali bo p« povzame. Prosim, da se naroCuje samo iu izrecuo le pri meni pod naslovom: Peter Jurišic, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija. (281-20-2) Siliger-jevi šivalni stroji. Origiiiiil Singer siviilni stroji v konsunkcji m izvedbi. Original Singer šivalni stroji «o Uf-Iitrpljivi iSft obrt in liuinaČD rabo. Original Singer šivalni stroji ' 80 lie y rek O el j ivi (fledć trnBÍaosti iu ímjžaoBti. SO posebno i>riprivvni za inuiiiovca m lirinovca. Vse sulidiio postavljeno tudi v moji posodi nn tiikajšui državni kolodvor po pniiieruo ui/.ki ceni, Ivan Pujmati, pnseslnik in ligovtC — Voiinjan Digiiaiio Isti'H, Več prav lepili kapelic v gutičuem slugu iz lirastovegři lesa, prijn-avne za Šaiainice, ildiuaće oltarje itd. ima po vredni ceni po 20 kron najazpolago podobHr FR. CIBER, Kandija (Rudolfovo). 28!)-3-2j Bratov MAYER Lepo posestvo tovarna za orgije in harmonije v Zalogu pri Novem mestu (^prej Petauovo) Váeiti guspod»r:>kitn poslopjem, v najboljšem ptiinii, ifpiiii travnikom, sudiiim vrlom je na ptudaj. Ctna po di^govuru. Niitaiičiieje pii Ani. Hočevarju v Novem oitstu. (!iS4-ï-2) Ceno češko perje za blazine! 5 kilo; novo oskubljeno K 9 tiO, boljše vrste K 12'~, belo kakor luali mebko K 18 —, K 24 —, belo kot sneg, kakur mah mehko, oakubljeno K 30 —, K 3U'— se raz-lioSilja líoítnine iirosto po líuiítiieiii pjTíetji.' Zamena Iti iirekiiu (»ruti povrnitvi poStiiiue dovoljea. Benedikt Sachsel, LoLas 294, pjšta 1'lzeii, (J«žko, (203-6-4) I FELDKIRCH - PREOARLSKO [(( se piiporoćata pječasL. c>!Sti>: 1 ducat (IZ slekl.l 4 K — v 2 ducata (24 stekl.) 8 K — v 5 ducatov {60 stekl.) 17 K — v 3 ducati (36 stoki.) 11 K v 4 ducati (48 stcki.) 14 K 60 v rofltora na esti. Zato navajam samo imena nekaterih Baret'učič, učitelji Stjepan Buiii, župnik; Ilija Na razpolago imam ua tisnSe priznalnili pisem, katerih mi ni mogoèe radi pomanjkanja prosto gospodov, ki so «porabljali „kapljice sv Starka" z najboljšim vspehom, ter popolnomň ozdravili : Ivan Mamic, opaukar; Janko Kišulj, kr. tiaiilogar; Stjepan Seljan'č seljak; Sofija Vukeliú, šivilja itd. itd. MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno 1,1360. : t m i m i Zahtevajte pri nakupu (125-21-16) Schicht-ovo štedilno milo mmÊmÊ^^mÊÊÊma^m ^ «guaniko jeieii'. Ono je zajamčeno Čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko ,,JELEN'\ GEORa SCHICHT, Aiissig. - Dobiva se povsod! uu fivropejskcni ozeiiilju. Največja tovarna te vrste Dobiva se povsod! : t : Kdor ljubi nežno, cisto lice brez peg, mehko in gladko kožo ter cvetoĆO polt, iiniiva naj se z znanim medicinskiiii Bergmann-ovim lilijinim milom ""^fit (s znamko: 2 rudarja) - tvrdke BERGMANN & Co, Uiaždřine in Tečen ob Elbi. Dobiva se tudi pn 80 h komad pri Ibk. S. p1, SLADOVIČ-ti tn ï trgovini g. Aif. OBLAK-a v Novem mestu. Saiiio O; dni Samo 6 dni „Francoska prekmorska družba." Edina najcenejša in tiajkrajša črta čez PARIZ in HAVRE Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vsak potnik ima prosto hrano z vinom že od Bazelna naprej. 1=:= Znižane cene. == Vozne liste in brezplačna pojasnila d^e edino konces. potovalna pisarna Ed, SMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta št 18 iirtspioti znane gostilne pri „KiKovcii' Krasne božične y.domacl prijatelj^" K