45201

A(1 X n,m - 24166

de 1858.

Poselske bukvice

po postavi za posle od 18. marca leta 1858. za Kranjsko
/  kronovino,

in golgc fot ©tenpotenorbnung t>om 18. 9Jiarj 1858
filr bas §erjogtf)um Sratn,

\  na podlagi /. \  9 0 I

'}auf ©runblage i v /v v _L

dane dan

aulgcfertigt am

Vpisane v zaznamni register pod št.
©ingctragen in bas SSormerMRegiftcr sub

1

3  -

Poselske bukvice,

ktere obsegajo štir in šestdeset poredoma zaznamovanih strani.

JUcnftbotcutnul),

entljaltenb »ter unb fe^jig mit ber forttaufenben 3afyt ocrfeljcne
©eiten.

Za

3«r

rojen

gebiirtig ouš

v soseski
©emeinbe

v kantonu

aSejirf

v kronovini
ffirottlanb

dostojin
juftanbig jur

v sosesko
©emeinbe

v kantonu
93ejirl

v kronovino
Htoniaitb

Opomba.

SlttntevfuttB.

Ima domovinski list.

3ft oerfefjen mit einem ^cimatjdjeiit.

— S —

Popis osebe poslove.

j Rojstno leto
■ ©efiitrtžjaljr

.1 Vere
SReligion

V Velikosti
j ©rijfe

I Obraza
j ®efid)t

j Oči
Stugen

j Oberv
atugenbraunen

\

3osa

9 ?afe

I Ust
3Kmtb

1

i Las
: §aare

; Zob
SSljnc

Brade

9Sart

Posebne znamnja
SSefonbere ftetinjeidjen

Rokopis poslovi
§cmbfdjrift beg SBefigerž

1 *

- 4  -

Izpisek

is poselslcfiga reda.

§. 1. Službena pogodba ali vdinjanje je storjeno, ko go¬
spodar poslu in posel gospodarju obljubi, da gospodar posla v
službo vzame, ta pa, da hoče v službo priti.

Ara, ktero ima gospodar poslu dati, je kakor zastava, in
dokazuje, tako reci, da je vdinjanje storjeno.

Ara ne sme dvajsetega dela vdinjane letne mezde ali Iona ’
preseči in gospodar jo zamore poslu zopet odvzeti, kadar mu
prvo mezdo plača.

Ker je doslej navadno, da pri vdinjanju da posel svojemu
prihodnjemu gospodarju aro, naj ostane tudi prihodnje še ta
navada, in če je prišel posel v službo, mu ima gospodar, kadar
mu prvo mezdo izplačuje, aro povrniti.

§. 2. Gospodar in posel se zamoreta zastran službe po¬
goditi, kakor ju je volja.

Pogoji, kteri lepo obnašanje pri hiši pohujšujejo ali s-;*
zoper ustanovljene zapovedi, ne veljajo nič, in kaznovati jih je
primerno nad gospodarjem in nad poslom.

§. 4. Ako je vzel posel aro od več gospodarjev, je dolžan,
k tistemu služit iti, od katerega je najprvo aro vzel.

Drugim je dolžan prejeto aro povrniti in plačati škodo,
ki se da skazati, ako niso vedeli, da se je že pred komu vdinjal.
Verh tega se ima primerno kaznovati.

Ako se pa pri tem pregreši z dejanjem, ki je po kazen¬
skih postavah prepovedano, je po teh postavah z njim ravnati.

Tudi gospodar, kteremu je bilo prejšnje vdinjanje znano,
zapade primerni kazni in zgubi pravico do are, ktero je dal.
Posel jo mora pa vendar povrniti in ona pride v srenjsko de¬
narnico. (§. 48.)

— 5  -

2lu£sufl

aus ber PtBnJIIuifenotbmtmj.

§. 1. ®er ®ienftbertrag fotnmt ju ©tanbe, toentt ber ®ienft»
fjerr unb ber ®ienftbote etnaitber toedjfelfeitig jugefidjert fjaben,
j jetter, bafj er biefen in feinen ®ienft aufnef|men, unb biefer, bafj
! er tu beit ®ienft treten Mode.

®ie bom ®ienfffjerrn bem ®ienftboten ju leiftenbe ®aratt»
aabe (SIngelb) bieitt alž etn Unterpfanb unb gfeidifant junt S8e>
-jftoeife ber gcfc^efjeneit @in= unb Slufbingung.

®iefefbe barf beu jtoaitjigften ®i)eil bež trn ©clbe bebun*
gcnen Qaf)rfofjne3 nidjt uberfd^reitcit unb fann bei ber crften Sofjtt*
bejafjfung bem ®ienftboten toieber abgejogctt toerben.

®ort, mo ež btžljer itblid) ift, bafj bet ber (Sim unb 3luf®
binguitg ber ®ienftbote feinem fiinftigen ®ienftf)errn eine ®aran=
gabe reidjt, fann ež bei biefer ©etnofjnfjeit aud) fernerfjin uerblciben,
unb fjat ber ®ienftbote feiuert ®ieitft angetreten, fo ift bemfefben
ba§ 9tngelb bei ber erften Sofjnentridjtuug jurikfjufteffen.

§. 2. ®ie 93ebinguitgen bež ®ienftbertrageš bleiben ber
V Freien Uebereittfunfi beiber ®f)eile iiberlaffen.

93ebinguttgen, toefdje mit einer guten Saužjitdjt nidjt ber=
triigfid) fittb, ober beftimmtcn Serbotžborfdjriften jutoiber laufen,
fittb nidjtig unb foCfett an bem ®ienftf)errn unb an bem ®ienft*
boten angenteffeit gcaljnbet toerben.

§. 4. §at cin ®ieuftbote »on ntefjreren ®ienftfjerren baž
®arangelb angenoinmen, fo ift er bei jenem ®ienftl)errn cinjutreten
bcrpflidjtct, bon toefdjcin er baž ®arangclb juerft angenomntcn fiat.

®en Ucbrigen, iitfoferne fte bon ber fritfjeren SSerbinguitg
nidjtž toufjten, fiat er bie crfjaltene ®arattgabe jurittfjuerfe^en unb
beit crtoeišfidjen ©djabeit ju bergiiten. 9fufjerbent ift er ntit einer
angenteffencn ©trafe ju belegett.

Sanft jebod) Ijiebei eiite iganbfuug ntitunter, bie burtfi bie
©trafgefege bcrpont ift, fo ift er nad) biefen ju befjartbefn.

®er ®ienfff)crr, ber Don ber fritfjeren 33crbingung toufjte, bcr»
fdttt gleidjfaflž in eine angentcffcne ©trafe unb berliert ben 9Inft>rud)
auf baS gcgebene ®arangctb. ©feidjtnof)! nmjj aber baSfelbe bom
®ienftboten priidcrfefjt unb an bie ©emeinbefaffe (§. 43) abgefiiljri
toerben.

§. 6. Po sklenjeni službeni pogodbi je dolžan gospodar
ob določenem času posla v službo vzeti, posel pa, v službo priti.

§. 7. Ako se brani gospodar posla vzeti, zgubi aro, ali
pa jo, kjer jo je od posla dobil, temu dvojno povrne, in mora
njemu mezdo in hrano, ako se je za eno leto vdinjal, za četrt
leta, sicer pa za en mesec plačati.

Gospodar zamore iz tistih vzrokov od pogodbe odstopil'
zavoljo kterih bi imel pravico, posla pred pogojenim časom iz
službe djati. Tu mu gre poverjenje are.

I*

Ako je gospodarja samega ali pa njegovo gospodarstvo
kaj zadelo, da ne more v službo vzeti posla, mora temu to koj
vedeti dati in mu ne le aro pustiti in kjer jo je posel dal, jo
temu dvojno povrniti, temuč tudi, ako je bil za eno leto vdi-
njan, mu mezdo za en mesec, sicer pa za štirnajst dni plačati.

§. 8. Ako se posel brani v službo priti, da ga je po okolj -
nostih kaznovati, in če gospodar zahteva, tudi prisiliti, da pride
služiti.

Gospodar pa sme tudi, če se to zgodi, od pogodbe od¬
stopiti in tirjati, da se mu razun are tudi škoda poverne, ktero
je zavoljo tega terpel.

Ako je pa poslu brez njegove krivice dalj časa nemogoče,
služit priti, mora gospodar s tem dovoljen biti, da se ara po¬
verne. Ako je pa poslu samo nekoliko časa nemogoče, službo
nastopiti, je dolžan, koj ko mu je mogoče, službo nastopiti, če
gospodar to zahteva.

§. 9. čas službe se ustanovi za posle, kteri se vdinjajo
za kmetijske dela, za eno leto, in sicer od Božiča do Božiča,
za druge posle pa za četrt leta ali ene kvatre. če se gospodar
in posel posebej dogovorita, zamoreta od te odločbe tudi odstopiti,

- 7  -

•j §.6.  SRocf) gejd)Ioffenem ®ienftoertrage ift jur beftimmten

geit ber ®icnftljerr ben ®ieuftboten aufjuneljmen unb biefer ein»
jufteljen Berfifliditet.

§.7. SBeigert ftcf) ber ®ienftljerr ben ®ienftboten auf jutteljmen,
fo Berliert er bie ®arangabe Bber gibi fotcfie, mo fie ifjnt Bom ®ieuft=
boten gereidjt rourbe, bcm Slejjteren boppelt juriid, itnb mufi bemfelben
SJoljn unb Soft, faHž ber ®ieitftoertrag burdj ©in galjr ju bauern
tjiitte, fiir ein SSiertcljaljr, fonft ober fiir einen SKonat bergiiten.
i  ®er ®ienftljcrr Jatin jebod) Bon beni SBertrage auž beitfelbcn

(Srunben juructtreteit, ang metdjen er beredjtiget miire, ben ®ieitft»
| boten Bor Slblauf ber ®ienftjeit ju entJaffen. Qn biefetit golte
gebittjrt it>m ber jRitcterfafj ber ®arangabc.

San n ber ©ieitftljcrr tuegen cinež gufallš, ber fid) in feiiicr
ifkrfon ober fcinen SBirttifdjaftžBerpItniffcn ereignet Ijat, ben ®tenft=
boten uidjt aufneJjmen, fo Ijat er benfelben baoon fogleid) ju bcttadj*
ridjtigen unb ifjnt nicljt ttur bie ®arangabc ju belaffeu unb mo fie
ber ®ienftbote leiftete, foldje Ie|terem bofifielt ju erfefjett, foitbern audi,
faUš ber ®ienftBertrag burd) cin gafjr ju bauern getjabt fjiitte, einen
9Jtouat§loI)n, fonft aber einen Bicrjeljntagigeit Sotjn ju bejaljleit.
*• x  §. 8. SBeigert fid) ber ®ienftbote ben ®ienft anjutretcn, fo
'ift er ttad) 93efd)affenJ)cit ber Umftanbc jtt beftrafen unb auf S$cr=
lattgen beg ®ienftt)errn juitt ®ienftautritte felbft mit Ulnmcnbitng
Bon gmanggmafjregclu ju Bcrfjalteu.

®er ®ienftt)err Jatin jebodj aitcE) in biefcnt gnile Botn SSer=
tragc abgeljen, unb nebft ber guriitfftcllmtg ber ®arangabe ben
©rfa^ bež if)ttt Ijicburdj jugetjenben ©djabettS Berlangen.

Wad)cn unBerfdjitlbet lattger artbatternbe §ittberniffe bcm
®ieuftbotcn ben ®icnftantritt unmbgtid), fo mufi fid) ber ®ieitftJ)crr
mit ber guriicffteKung ber ®arangabe begnitgen. gft jebodj ba§
§inberni§ b!o§ ooriibcrgefjenb, fo ift ber ®ienftbote ocrfiflidjtet,
itadj bcffen 33eljcbung auf SBcrlattgett bež ®ienftljcrrn bett ®ienft an»
jutreten.

§. 9. ®ie®auer ber ®icnftjeit mirb f)infidjtlidj jener ®iettfk
boten, meldje fiir Jaubmirtfjfdjaftlidje Strbeiten aufgeiionttuen merbctt,
auf ©in gaf)r, unb jtonr mit ber ©itt= unb 2tufbingjeit Bon SJBcif)
naften bi§ 2Beifjnadjten, J|infid)tlid) ber iibrigen ®ieuftboten aber
auf brci 2Ronate feftgefejjt. SSou biefer SScftimmintg Janu jmar burd)
befonbere Serabrebung abgegaugen merben, jebodi mufi eitte foldje

- 8  -

toda tak poseben dogovor se mora v pisani pogodbi ali pa pri
županu zgoditi, sicer ne velja nič.

§. 10. Posel je dolžan gospodarju pokoren, priden, zvest,
spoštljiv, pazljiv in resničen biti.

Do gospodarjevih ljudi se mora spodobno obnašati, z dru¬
gimi posli v miru živeti, se prepira, raznašanja in opravljivosti
do gospodarja ali njegove rodbine zderžati. Podvreči se ima
vsemu, kar gospodar pri hiši ukaže. Spoštljivo in pohlevno mora
poslušati gospodarjeva povelja, opomine in svarjenja.

§ 11. Posel je dolžan vse opravila, za ktere se je vdinjal,
in tudi druge, ktere se morejo po pravici in pameti med vdi-
njane šteti, natanko in voljno tako opravljati, kakor gospodar
ukaže.

Prepire med posli, kteri njih ima kako delo ali kako
službo opraviti, razsodi samo gospodarjeva volja. Tudi posel,
kteri je bil samo za odločene opravila vdinjan, mora, če go¬
spodar tirja, druge opravila prevzeti, če jih posli, zato najeti,
zavoljo bolezni ali zavoljo kakega druzega zaderžka ne morejo
opravljati, ali če druge okoljnosti, kakor na priliko, poljske dela,
ktere se ne dajo odkladati, to silno tirjajo. Noben posel se ne
sme ob odpravljenih praznikih nikakor od dela odtegniti.

Ob nedeljah in zapovedanih praznikih se morajo navadne
domače in pa tudi take dela opravljati, ktere se brez nevarnosti
ne dajo odlašati. — Obiskovanje službe božje se pa ne sme
zavoljo tega nikdar kratiti.

§. 12. Poslu ni pripuščeno njemu izročene opravila po
kterem drugem opravljati dati, če gospodar v to ne privoli. Brez
gospodarjevega privoljenja se ne sme v lastnih zadevah od hiše
oddaljiti in ne čez privoljeni čas od doma ostati.

če gospodar prepove ne sme posel nikogar ali nekterih
ljudi k sebi v vas pušati, in ojstro mu je prepovedano, brez go¬
spodarjevega privoljenja koga prenočiti, sicer ga zadene kazen.

— O —

S3erabrebung in eiitent fd^riftlic^ert SSertrage ober Bor bent ©enteinbe*
Borfteljer gefdjetjen, mibrigettž barauf tein 58ebad)t ju neljnten ift.

§.,10. ®er ®ienftbote ift bent ®ienfiljerrn junt ©eljorfant,
jum gleifj, jur ®reue, ©tjrerbietung, lufmerffamfeit unb SBatjr*
Ijaftigteit Berpflidjtet.

@r mufe ben SIngeljorigen bež ®ienftt;errn anftanbig Begegtten,
mit bent Stebengefinbe Bertragtidj fein unb fidj atter 3&nfereien,
Statfdjereien unb iibler Stadjrebe gegen ben ®ienftljerrn ober gegen
^^ffen gamitie ent^alten. ©r f)at fid) ber t)auSIicE)en Drbnung, mie
' )ie Bon bem ®ienftljerrn beftimmt mirb, ju unterjietjen. SSefeljIe,
©rntaljnungen unb Sermeife bež ®ienft1jerrn muf) er mit ©jr*
erbietung unb SSefdjeibenljeit anneljmen.

§. 11. ®er ®ienftbote ift fdjulbig, alte ®ieitfte, ju betten
er fidj Berbungen t)at, ttrie nic^t minber alte, bie unter ben Ber*
bnngenen bittig unb Berniinftigertneife Berftanben merben tonnen,
nadj SInorbnung bež ®ienfiljerrn fciintttidj unb unoerbroffen ju teiften.

93ei ©treitigfeiten unter ben®ienftboten,mctdjer Bon iljitett eiite
gemiffe Strbeit ober etnen getniffen ®ienft ju berridjtentjabe, entfdjeibet
attein ber SBitte bež ®ienftijerrn. ©etbft ber itur ju getniffen ©efdjiiften
mufgenommene ®ienftbote mufi auf SSerlangen bež ®ienftt)errn aitbere
Sferridjtungen itberneljmen, menit baž tjiejn bcftettte ©efittbe burdj
ffirantfjeit ober fonft baran Bertjinbert ift, ober anbere Umftanbe,
toie j. 58. unauffdjieblidje getbarbeiten biefež bringenb erforbern.
®er ®ienftbote barf fid^ an ben abgebradjten geicrtagen ber Strbeit
in tciner SBeife entjietjen.

Sin ©onn* unb geboteiten geiertageit miiffen bie getuoljn*
tid)en Ijftužtidjen, fomie jene Slrbeiten, bie oljne ©efaljr nidjt Ber*
fdjoben merben tonnen, geteiftet merben. — ®em SBefudje bež ©ottež*
bienftež barf jebodj Ijieburdj fein SIbbrud) gefd^eljen.

§. 12. ®em ©ienftboten ift of)ne ©rlaubitifs bež ®ienftt)errn
nicf)t geftattet, bie djm iibertragenen ©efdjiifte burd) eiiten Stnberen
Berridjten ju taffen. ©r barf ot)ne ©rtaubnijj bež ®ienftfjcrrn in
eigetteit Stngetegcntjeiten bom .§aufe ficf) nid)t entfernen unb nidjt
liber bie bemiftigte Qnt  aužbteiben.

©egen baž SBerbot bež ®ienfttjerrn barf ber ®ienfibote 33e*
fitd)e itberf)au|)t ober Bon getoiffen $erfonen nidjt annetimen, unb
cž ift ifjm bei Strafe ftrengftenž unterfagt, oljite ©rtaubnifj bež
®ienft1jerrn ^ematiben iibernadjten ju taffen.

- 10

§. 13. Posel se ima vsake potrate v obleki, v razveselje¬
vanju in sieer varovati, ktera ni njegovemu stanu primerna, in
gospodar ima pravico, tako potrato prepovedati.

ti

»

U

§. 14. Poslova dolžnost je, v vsaki priložnosti za prid
svojega gospodarja skerbeti in kolikor mu je moči. ga škode in S
zgube varovati. 1 j

Zlasti na ogenj in luč mora previdno paziti in ne sme v
skednjih, hlevih in na izbah ali na družili krajih tobaka kadif^ ^
kjer se lahko ogenj vname; v take kraje tudi ne sme z lučjo (
hoditi, če vidi, da drugi posli goljufajo, zmibajo in se nezvesta i
vedejo, je dolžan to gospodarju povedati. Za škodo po njegovi i
krivici storjeno, je on odgovoren po določbah državljanskih po-i i
stavnih bukev. Za goljufije, nezvestobo in zmikanje ga je pa i
kazenski postavi pokoriti.

§. 15. Brez vednosti in privoljenja gospodarjevega ne sme
posel svojih oblačil, perila in sieer svojega blaga hraniti zvunej
hiše, v kteri služi. Dopustiti mora, da gospodar priča njega hi¬
še kakega druzega njegovo škrinjo, zaboje ali sicer hrambe
pregleda.


§. 16. Poslova dolžnost je, ko iz službe gre, svojemu
gospodarju vse pošteno odrajtati, kar mu je dal v nadgledovanje,
oskerbovanje ali hranjenje, ali kar mu je sploh izročil, in če
gospodar zahteva, reči, ktere kot svojo last sabo vzame, pregle¬
dati dati, preden jih odnese.

§. 17. Ko posel v službo pride, stopi v število hišne
družine in torej v posebno oblast gospodarjevo. Gospodar ima
posle k lepemu in spodobnemu obnašanju doma kakor zvunej
doma zaderževati in zavoljo tega ima pravico, da se pokoj in
red pri hiši ohrani in da so njemu dolžna pokornost skazuje,
če rosno opominovanje, svarjenje ali sicer bolj rahlo okreganjo
nič ne pomaga, se bolj ostrih sredstev domače pokorivnosti
zmerno in tako poslužiti, da zdravje poslovo škode ne terpi-

-li¬

li §. 13. ®er®ienftbote tjat jeben fetnen SBerljattuiffen uttange*

ii nteffetten 8tuftoanb in ber Sfleibung, in SBergniiguttgen ober fcnifi ju
bernteibeu, mtb bent ®ienfttjerrn !omntt ež ju, folt^eit Sluftoanb ju
] berbieten.

1 §. 14. ®er ®ienftbote tjat fidj bei jebcr ©etegcntjcit baž

i SScfte feinež ®ienfttjerrn angetegen fein 511  laffcn, unb fo bid in
] feinen .traften ftetjt, 9Ja<f)t§eil unb ©djabett bon itjtn abjutoenben.
i  Gčr tjat inžbefonbere mit geuer unb Sidjf borfidjtig um«

^ugetjen, baž ®abatraudjen in ©djeuern, ©talicit unb 936bcn, ober
5 ' nit anberett feucrgefatjrlicfjen Drten ju unterlaffen unb fotelje Drte
1  auefj nicfjt mit offenem Sidjte ju betreten. SBatjrgenonttnene S3etritge=
. reieit, SSeruntreuungen unb ©nttoenbungeit bež 9icbengefinbež ift er
j bent ®icnftfjerrn anjujeigen bcrpftidjtet. giir ben burdj itjtt ju«
gefiigten ©djabett tjaftet er nadt) SRafigabe ber SBeftimntungen bež
j attgemeinen biirgertidjen ©efefjbudjež. gitr 93etritgereien, Slerun«
treuungen unb ©nttuenbungen ift er nacf) bent ©trafgefege ju be«
tjaubetn.

§. 15. Sljtte SBortoiffen unb 58etbiKigung bež ®ienftljerrn barf
ber ®kuftbote feine Sleibungž« unb 2 Mfdjftucfe unb feine fonftigen
.■^abfetigleitcn aujjer bent §aufe, too er bient, ttidjt aufbeloatjren.
Qbr mufe fidj bie ®urdjfidjt feiner ®rutjeit, ffoffer ober fonftigen
SBetjattniffe bon ©eite bež ®ienftfjerrn in feiner unb einež $eugen
©egentoart gefatten taffen.

§.16. ®er ®ienftbote ift bei feinettt 9tužtritte bcrftftidjtet, OTcž,
ttmžiljnt jur Stuffictjt, SSeforgung ober S 8 ertnaf)rnng itbergeben ober
fottft nnbertraut tourbe, bem ®ienftbjerrn orbenttidj jurudjuftcHeit, unb
attf SBcrtangen bežfetben bie ©egenftanbe, bie er atž feitt Sigcnttjunt mit
fic^ nintmt, bor beren SfBegbrittgung itt Stugeitfdjeiit nefjmen ju laffcn.

§. 17. ®er®ienftbote tnirb burdj ben ©intritt in ben ®ienfi
ein SlRitglkb ber tpaužgenoffenfdjaft unb batjer uitter bie befonbere
Stuffidjt bež ®ienftfjerrn geftettt. ®er ®ienftfjerr tjat bie ®ienftboten
ju einem fittlidjen unb anftanbigen Setragcn in mie aufjcr bent Jjaufe
ju bertjatten unb er ift ju biefem @nbe, fo toie jur Stufredjttjattung
ber fjaužtidjen Siutje unbDrbnung ttttb jur ©rjklttng bež itjtn fc^ttl*
btgen ©etjorfamž befugt, tocnn ernftlidje ©rmatjnttngen, Sertoeife
ober fonftige ntitbere .guredjttbcifungžmittet nidjtž frudjten, bon ben
ftrengeren SKittetn ber tjaužtidjen gudjt uuf eine tndfjige unb ber
©efunbtjeit bež ®ienftboten nid^t fdjabtidjeSCSeife ©ebraudj ju ntadjen.

Nikdar pa nima gospodar oblasti, posle pretepati, da bi
na životu škodo terpeli, ker bi se sicer z gospodarjem po ka¬
zenski postavi ravnalo.

Gospodar ima posebno dolžnost, skerbeti, da bodi posel
ob nedeljah in praznikih h službi božji.

§. 18. Gospodar ne sme poslu več in težjih del nakladati,
kakor jih more s svojo močjo opravljati.

%

§. 19. Gospodar ima pogojeno mezdo ali Ion o odločenem
času plačati.

Ako se gospodar ni zmenil s poslom, kakšno in kolikšno
mezdo mu bo dajal, je plačati mezdo, kakoršna se v tistim kraju
takim poslom sieer plačuje.

Darila (šenkenge) in pivine (trinkgeld), ktere je dajal
gospodar o posebnih časih ali o posebnih priložnostih iz lastne
volje, ga ne vežejo, jih še dalje dajati.

Mezdo je plačevati, če ni bil zgovorjen odločen čas za
plačilo, v obrokih ali brištih v tistem kraju navadnih, in če bi .
v tem ne bilo nič pogojeno, pa pri celoletni službi konec vsaeif.
kvatrov, sieer pa konee vs^eega mesca.

§. 20. Hrana mora, kjer jo posli dobivajo, zdrava in do¬
stojna biti. Prepovedano je, se posebej pogojevati, kakšna in
koliko ima hrane biti.

Oblačila in perilo morajo, če so bile zgovorjene, poslom
primerne biti.

Oblačila in perilo, ktere so samo za lišp, ali ktere poslom
niso primerne, se ne smejo zgovarjati.

§. 21. Ako posel zboli, ima gospodar za njegovo postrežbo
in za zdravje skerbeti in stroški za to so smejo samo takrat od
mezde tergati, če je posel po svoji nemarnosti zbolel.

Ako terpi bolezen čez štiri tedne, je s poslom, ko ta čas
preteče in če je iz službe izpuščen (§. 28 pod II.)  in nima
premoženja, tako ravnati, kakor s kakim drugim ubogim, kteri
ni v nikakoršni službi, in treba je zavoljo tega to o pravem
času županu na znanje dati.

— 13  —

I

®iefel 3?ecf)t ber t)aultid)en $udjt barf jebod) in feinem
galic bil ju aKipanbtungen, tooburcf) ber ©ejiicfitigtc am SbiSrpcr
: Ocfjaben nimmt, aulgebefjnt tnerben, bet fonftiger 33el)anbtung nad)
SJtafjgabe bel ©trafgefefcel.

®er ®ienftt)err ift inlbefonbere berpftidjtet, ben ®ienftboten
jutn 93efu dje bel ©ottelbienftel an ©onn* unb geiertagen anjuljatten.

§. 18. ®er ®ienftt|err barf bem ®ienftboten nicf)t meljrere
I* unb fdjtoerere Slrbeiten aufbiirben, ali berfelbe nadjfeinen Striiften
§ ju leiften bermag.

t  §. 19. ®er ®ienftt)err I)at bett bebungenen Slovit jur be»

jp ftintmten Qeit ju berabfolgen.

gft iiber bie Strt unb ©rope bel ilofjnel letne beftitnmte
Serabrebung getroffen toorben, fo ift ber fiir biefelbe ©taffe bon
®ieuftboteu ortliiblidje 2ot)n ju berabreidjen.

©efdjenfe unb ®rintgetber, bie ber ®ienftfjerr ju befonberen
$eiten ober aul befonberen SMaffen aul freiem SBitten eiu ober
meljrere 3Me gegeben tjat, begriinben teine SJerpflidjtung, biefetben
fernerljin ju geben.

®er 2oI)n ift, toenn eine $aljtungljeit nidjt bebungen ift,
^ in ben ortliibtidjen ®erminen unb toenn bariiber nidjtl Ejergebrat^it
~*iire, bei ganjjiifjriger ®ienftbauer, biertetjaljrig, fonft aber nto=
natlicE) berfatten ju entridjten.

§.20. ®ie čtoft, tu o fie gebiifjrt, mufj gefunb unb b)ittreicJ)enb fein.
58efonbereS3ebingungen iiber bie SIrtunbTOengeberSnftfinbunterfagt.

®teibungl» unb SESafdjeftiide,toenn fotd)ebebungenfinb,muffen
ben SSerljaltniffen ber bienenben ©taffe angemeffen berabfnlgt tnerben.

SHeibungl* unb SCBafcEieftiide, bie nur jutn $u|e bienen, bie
ben SSerpItniffen ber bienenben ©taffe unangemeffen finb, biirfen
nidjt bebungen tnerben.

§. 21. ©rtrantt ber ®tenftbote, fo tjat ber ®ienftfjerr fiir
SPftege unb §eilung belfelben ju forgen, unb el fonnen bie auf=
nertnenbeten Sboften bont Sotine nur banu abgejogen toerben, toenn
ber ®ienftbote burd) fein eigenel SBerfdjulben erfrantt ift.

®auert bie Srantljeit langer ati bier SBodjen, fo ift ber®ienft*
bote nad) Stbtauf biefer geti, toenn er aul bera ®ienfte enttaffen tnirb
(§. 28 sub 11) unb toenn er bermogenltol ift, toie ein anberer in
leinem ®ienftberljaltniffe fteljenber ertrantter Strme ju beljanbeln unb
el ift batjer ber ©emeinbeborfteljer tjieoon redjtjeitig ju berftanbigen.

- 14  -

§. 22. Ako se da dokazati, da je posel po krivici gospo¬
darjevi zbolel, ima gospodar ne glede na pravico, ktero ima
posel do odškodbe, samo za hrano in zdravljenje skerbeti in ne
srne se mezda nikakor prikratiti.

§. 23. Gospodar zna bolnika v lastni hiši obderžati, za-
more ga pa tudi v kako javno napravo (bolnišnico) ali kam
drugam oddati, če je to mogoče brez nevarnosti za bolnika.

§. 24. Službena pogodba zna vsaki čas nehati, če šj’
gospodar in posel zmenita.

§. 25. če gospodar umerje, ugasne službena pogodba samo,
če je dedi (erbi) nečejo dalje imeti. Ako se to zgodi, imajo dedi
iz službe idočemu poslu, če je bil za eno leto vdinjan, mezdo
in zgovorjeno hrano za tri mesece, sicer pa za en mesec plačati.

Ako je poslu že ranjki gospodar slovo dal (leto gor dal)
gre poslu ta odškodba samo za tisti krajši čas, kar bi imela
službena pogodba še trpeti.

§. 26. To ima za družino pri gospodarstvu najeto tudj
veljati, ko gospodarstvo po kupu, menjanju, najemu (štantu)
ali po kakih’ druzih pogodbah kak drug prevzame.

§. 27. Ako ni bilo izrečno zgovorjeno, da ima nehati
službena pogodba, ko pogojeni čas preteče, neha tajista, ko čas
preteče, samo če je dal pred gospodar ali posel slovo. Slovo
se ima dati pri celoletni službi najmenj šest tednov, sicer pa
najmenj štirnajst dni pred pretekom službenega časa.

Ako ne da slovesa ne gospodar ne posel o pravem času,
je službena pogodba molče za toliko časa ponovljena, kakor je
bilo poprej zgovorjeno.

§. 28. Gospodar zamore posla brez slovesa in koj iz
službe djati:

1. ee posel ni nikakor za opravljanje službe, za ktero je
bil vdinjan, bodi si iz kterega vzroka kolj;

— 15  —

§. 22. Qft bte ©rfrantung bež ®ienftbotcn crmicfener TOafscn
auž einent S8erfc£)ulben bež Sienftlferrn erfolgt, fo l;at biefer unbefdjabct
; ber bem ®ienftboten fonft gufte^cnben (Sntfdjabigungžanfbritdje auž»
fd)tiefj(id) fiir ffšflege unb ^eilung ju forgen, oljne bafj etn 9lbjug
otn 2of)ne ftattfinben barf.

§. 23. Ser ®ienftt)err farm ben Sranten im eigenen £aufe
berpflegen, er !ann itjn aber and) in einer offentlidjen 91nftalt ober
an einent anberen Drte unterbringen, menn biefi oljne ©efaljr fur
ben Sranfen moglid) ift.

/ 'j*  §. 24. ®er Sienftbertrag fann burd)  beiberfeitigež @ittber=

ftanbttift iebeneit  a ufaeložt  toerbcn.

§.%. ®urdj ben ®ob bež ®ienftljerrn erlifdjt ber ®ienftbertrag
nur infofertte, alž bte ©rben benfelben nidjt forifefeett moden. Qn
bicfem 3-atCe Ijaben fie aber bem abjteljenben ®ienftboten, fattS ber
$ienftbertrag fur ©in Qaijr gefdjtoffen mar, ben Sofjn unb bie be»
bungene Soft fiir brei SDtonate, fonft aber fur einen SOtonat ju ber*
giiten.

SSSar bem Sienftboten bereitž bom SSerftorbenen ber ®ienft
aufgefitnbigt, fo gebiiljrt bemfetben biefe ©ntfdjabigung ttur fiir jene
k ^ geringere $eit, atž ber ®ienftbertrag nod) ju bauern geljabt ijatte.

^ §. 26. ®iefe Seftimmung Ijat aud) in bem gade, mo bie

aajirf£)fc£)aft burdj Sauf, Saufdj, 'ifSadjtung ober fonftige SBertrage
an eine anbere f^erfon iibergeljt, ritdfidjtlid) bež fiir bie SBirtljfdjaft
befteltten ©efinbež ju gelten.

§. 27. ^nfoferne nid^t aužbritdlidj berabrebet mirb, ba& nadj
Slblauf ber bebungenen $eit ber ©ienftbertrag nidjt meiter fortgefe|t
merben foU, bemirtt ber SIblauf ber Qdt  bie Sluffjebung bež ®ienft«
bertragež nur nadj borgangiger Stuffiinbigung. ®ie Sluffitnbigung
ljat bei ganjjaljrigen Sienften fpateftenž fedjž SBodjen, fonft aber
fbateftenž bierjeljn Sage bor Stbtauf ber ®ienftjeit ju gefdjeljen.

©efdjie^t bon teinem SIjeile redjtjeitig eine Sluffitnbigung,
fo ift ber ®ienftbertrag auf biejenige geit ftidfdjmeigenb erneuert,
metdje borljer burdj benfelben beftimmt mar.

§. 28. Ser ®ienftljerr lann ben Sienftboten oljne 2Iuffitn=
bigung unb fofort entlaffen:

1. menn ber ®ienftbote jur Serridjtung bež SienfteS, fur
meldjen er aufgenommen murbe, auž maž immer fiir einer Urfadje

oiiflig unbraudjbar ift;

ot

— 10  —

2 .  če svoje službene dolžnosti gerdo zanemarja, zlasti ee
se poveljem gospodarja ali tistega, ki je čez posle postavljen, s
stanovitno nepokornostjo in vkljubljivostjo zoperstavlja;

3. ee razžali gospodarja ali njegovo rodovino ali tistega,
kterega postavi gospodar eez družino, z djanjem, zmerjanjem
in zabavljanjem ali z gerdim obrekovanjem, ee posle zoper go¬
spodarja ali posle zoper posle šunta, ali sploh hišni mir hudobno
spodkopava;

4. ee se stori tatvine, goljufije ali nezvestobe krivega, aV
druge posle v to zapelje, ali gospodarju ne ovadi (pove) goljufij,
nezvestob in zmikovanj, ktere so mu znane;

5. že z ognjem in lučjo neprevidno ravna, dasiravno je
zavoljo tega večkrat svarjen, ee njemu izročeni živini slabo streže,
da škodo terpi, ali jo terpinči, ali če iz hudobnosti, nagajivosti
ali gerde zanikernosti gospodarjevi lasti škodo dela;

6. če na gospodarjevo ime brez njegove vednosti dnarjev
ali blaga na posodo jemlje;

7. že ga več ko osem dni zaprejo:

8. če se pijanosti, igri ali drugim nemarnijam in gerdemu
vedenju vda, zlasti če otroke ali žlahtnike gospodarjeve v to
zapeljuje;

9. če brez gospodarjevega privoljenja čez noč kje ostane
ali ptuje ljudi prenočuje, ali se sicer zoper hišni red gerdo
pregreši;

10. že s svojo krivico kako nalezljivo ali ostudno bolezen
dobi, in

11. če je brez gospodarjeve krivice čez štiri tedne bolan.

V vsili teh primerljejih ima gospodar to koj županu na
znanje dati.

Posel ima v teh primerljejih samo mezdo in hrano do
tistega časa terjati, ko je bil iz službe spušen, ne glede na to,
ali ima gospodar pravico do kake odškodbe ali ne.

§. 29. Posel zamore pred časom brez slovesa iz službe iti:

— 17  —

2. toenn er feitie ®ienftf>flidjten grdBlid^ Oerle|t, inžbefonbere ben
93efe£)Ien bež ®ienftl)errn ober bež BefteEften Sluffeljerž iiber baž ®ienft=
perfonalebeljarrlidjen Ungeljorfam ober SCSiberf penftigfeit entgegenfe^t;

3. toenn er ben ®ienftljerrn ober beffen Slngeljorige ober
ben aufgeftettten Sluffeljer iiber baž ®ienftgefinbe burd) Xf)&ttic^=
feiten, burdj ©djimjtf« unb ©djmiiljtoorte ober eljrenriiljrige Vlač)*
reben beleibigt, bie SKttbienftboten gegen ben ®ienftl)errn ober gegen
einanber auf^e|t, ober iiberfjauftt ben ipaužfrieben božljafter SBeife

i ftbren fuc^t;

4. toenn er fidj bež ®iebftab)I§, bež SBetrugež ober ber SBer*
untreuung fdjulbig mad)t, ober bie SKitbienftboten Ijieju Berleitet,
ober bie toaljrgenommenen SSetriigereien, SBeruntreuungen ober ®nt=
toenbungen bež Jtebengefinbež bem ®tenftljerrn nidjt anjeigt;

5. toenn er ungeadjtet ooraužgegangener SBarnung mit geuer
ttnb Sidjt unoorfidjtig umgeljt, baž iljtn anbertraute S3ielj burdj
fc^Iec^te SBartung ©djaben neumen liifjt ober mifjljanbelt, ober auž
S3ožfjeit, iKutfjtoillen ober grober 3tacf)laffigleit baž ©igentljum bež
®ienftljerrn Befc^abigt;

6. toenn er auf Dtedjnung bež ®ienftljerrn oljne beffen SSor*

i . lučmi ri  uu| uuujn. uix> uujt ®age gefanglid) eingejogen totrb;

8. toenn er ber ®runfenljeit, bent ©ftiele ober anberen 2luž»
fdjtoeifungen unb Unfittlidjteiten fid) ergibt, inžbefonbere, toenn er
bie Sinber ober SSertoanbte bež ®ienftljerrn Ijieju ju oerleiten fudjt;

9. toenn er oljne ©rlaubnifj bež ®ienftljerrn iiber SUadjt auž»
bleibt, ober grembe iibernadjten liifjt, ober fonft bie Ijaužlicfje Drb=
uung grdbftdj Oerlejjt;

10. toenn er fic^ burdi fein Serfdjulben eine anftedenbe ober
©del erregenbe Siranfijeit jujieljt, unb

11. toenn er oljne SBerfdjulben bež ®ienftf)errn iiber oier
Sffiodjen trant tft.

Sn allen biefen gatten Ijat ber ®ienftfjerr fogletdj bie 2ln»
jeige bem ©emeinbeBorfteljer ju madjen.

®er ®ienftbote Ijat in biefen gaKen nur Soljn unb Soft
biž junt geitpunfte feiner ©ntlaffung ju forbern, unbefdjabet ber
bem ®ienftfjerrn ettoa jufteljenben ©ntfdtabigungžanfpriidje.

§. 29. ®er ®ienftbote !ann ben ®tenft Oor ber geit oljne
Sluffiinbiguttg oertaffen:

- 18  -


1. če ne more brez škode za svoje zdravje dalje službe
opravljati, nosečost sama še ne da poslu pravice iz službe iti;

2. ee stopi gospodar čez mejo oblasti, ktero ima do poslov,
in je tako življenje ali zdravje poslov v nevarnosti;

3 ee zapeljuje gospodar posle k nemarnim ali takim
djanjem, ktere so zoper postave, ali jih zapeljati poskuša, ali ee
jih ne varuje taeih djanj pred družino ali ljudmi, kteri hodijo
v hišo in iz hiše; •

4. ee ima gospodar namen, na pot se podati, ki dalj časa '

terpi, kakor čas službe, ali če se preseli čez šest milj daleč in
hoče posla zoper njegovo voljo sabo vzeti.

. Toda ti uzroki se morajo županu naznaniti in verjetno
dokazati, če gospodar zoper nje ugovarja.

Brez privoljenja ži^oanovega ne sme posel službo zapu¬
stiti ; če pa župan neče privoliti, se zna posel pri politični go- .
sposki pritožiti. Posel pa sme vselej službo pustiti, če se mu je ■■■*,
bati nevarnosti ali poškodbe za življenje.

V primerljejih 2. in 3. gre plačati poslu mezdo in hrano
za čas službe, ki še ostane, in če ta čas čez četert leta terpi,
vsaj za četert leta. V primerljejih 1. in 4. se zamore hrana in
mezda samo do tistega časa tirjati, ko posel iz službe gre.

§. 30. Posel zamore službo pred časom zapustiti, toda pri
celoletni službi le, če šest tednov, sicer pa le, če štirnajst dni
pred slovo da:

1. če dobi ženski posel po zakonu, moški pa s tem, da
dobi za svojo lastno gospodarstvo ali lastno obertnijo dobro pri¬
ložnost, ktero bi zamudil, če bi do konca v službi ostal;

2. če more posel zavoljo prejetja dedščine (erbščine) ali
zavoljo kake druge posebne zadeve na drugem mestu dalj časa
ostati;

- 19  -

1. toenn er oljne Sdjaben fiir fcine ©efunbljeit bcm®ienfte
nidjt toeiter oor§ufte^en Oermag; bie ©djtoangerfdjaft atteiit Be=
rcdjtigt ben ®ienftboten nic£)t ben ®ienft ju Derlaffen;

2. toetm ber ®ienftljerr bie ©renjett ber iljtu jufteljenben
pužiidjen gudjt iiberfdjreitet unb baburcf) baž Seben ober bie ©e*
funbfjeit bež ®ienft6oten ©efafjr lauft;

3. toenn ber ®ienftljerr ben ®ienftboten ju unfittlidjeit ober
gefejstoibrigcn §anblungen Derieitet ober ju oerleiten fudjt, ober
i^n Dor folcfjen guntutljungen gegen §aužgettoffen ober ifkrfonen,

/^*oie itn gmufe auž» unb eingeljen, nidjt fdjiigt;

4. toenn ber ®ienftijcrr auf lattger alž bie ®ienftjeit bauert,
eine iReife ju unierneljtnen int Segriffe ober feiiten S33of)nfig
in einem anberen iiber fedjž 9Reiien entfernten Drte auffdjiagt unb
in biefen giiHen ben ®ienftboten gegen beffen SBillen ntiineljtnen toitl.

®iefe ©riinbe milffen jeboc£) bem ©etneinbeDorfieljer angejeigt
unb faUž fte Dom ®ienftljerrn toiberfftrodjen toiirben, glauBtoiirbig
bargetljan toerben.

£)i|ne SSetniHigung bež ©emeinbeoorfteljerž, gegen beffen aB<
toeižlidjen 9iužfftrudj bem' ®ienftboten ftetž ber SBeg an bie politifc^e
93eljiSrbe offen fteljt, barf le^terer ben ®ienft rttc^t Derlaffen, ben
"fjatt einer augenfdjeinftdjen ©efaljr bež SeBenž ober einer 93efdja»
biguttg aužgenomtnen.

Qn ben giillen ad 2 unb 3 ift bem ®ienft£>oten Soljn uitb
®oft fiir bie nodj iibrige ®tenfijeit, unb toenn biefe langer alž etn
Sierteljaljr bauert, toenigftenž fiir ein SSierteijaljr ju Dergiiten. 3n
ben goden ad 1 unb 4 iann ®oft unb Soljn nur Biž jum ®ienft»
aužtritte geforbert toerbett.

§. 30. ®er ®ienftbote fann ben ®ienft Dor ber Qeit, jebodj
Bet ganjjaljrigem nur nadj Doraužgegangener fedjžtoiSdjentltdjer,
fonft aBer nur nadj Doraužgegangener Dierjeljutagiger Stuffiinbigung
Derlaffen:

1. toenn ber toeiBftdje ®ienfiBote jur SBerefjeltc^ung unb ber
mannlidje jum Sintritte einer eigenen SGSirtljfcIjaft ober einež eigenen
©etoerBež Dortljeifljafte ©etegenljeit erljatt, toeldje burd) Služfjaitung
ber ®ienftjeit DeraBfauntt toerben toiirbe;

2. toenn bie Ueberfommung einer ©rBfdjaft ober etne anbere
toid)tige Slngelegenijeit bie Idngere SiBtoefenljeit bež ®ienft6oten an
einem anberen Orte not^toenbig madjt;

2 *

20  -

3. če potrebujejo poslovi starši njega zavoljo tega, ker so
se še le po nastopu službe njih okolnosti premenile, da njih
gospodarstvo ali obertnijo prevzame ali da jim streže in na-nj
ne morejo toliko časa čakati, da bi čas njegove službe iztekel.

Tudi ti vzroki se morajo županu naznaniti in verjetno
dokazati, če gospodar zoper nje ugovarja. Brez županovega pri¬
voljenja, in če se pri politični gosposki pritoži, brez privoljenja
te, se ne sme posel oddaljiti.

Spolnovaje to postavo, sme posel, če je sila, tudi še prei? .
tirjati, da se iz službe spusti, preden preteče šest tednov in
oziroma štirnajst dni po danem slovesu, če postavi druzega
ugodnega posla na svoje mesto in se s tem zastran hrane in
mezde tako zmeni, da gospodar nikakor škode ne terpi.

Posle, kteri svojo službo očitno slabo, leno in nevoljno
opravljajo, ali se sicer v svoji službi zavoljo tega neprimerno
obnašajo, da bi gospodarja zoper njegovo voljo prisilili, jih iz
službe spustiti, je posebno ojstro kaznovati in z vso ojstrostjo
zaderžati, da dolžnost svoje službe spolnujejo.

-*»

§. 31. Gospodar, kteri brez postavnega uzroka (§. 28)
posla pred časom iz službe spusti, se sicer ne more prisiliti,
posla zoper njegovo voljo v službo vzeti, dolžan pa je, dati poslu
mezdo in hrano za čas, ki še ostane, in če ta čas četert leta ali
kvatre preseže, za četert leta.

§. 32. Posle, kteri pred časom brez postavnega vzroka
službo po svoji oblasti zapuste, je županu naznaniti, kteri jih
bo nasledoval, in če gospodar zahteva, tudi s silo primoral, se
v službo verniti. Verh tega jih je še primerno kaznovati in dolžni
so, škodo povrniti, ktero so s svojim nepripušenim zapuščenjem
službe storili.

Ako pa gospodar neče taeega posla, ki je všel, več v
službo, zna namesto njega druzega posla vdinjati in od onega
tirjati, da mu poverne, kar je imel zavoljo tega več plačati.

- 31  -

3. metin bie ©ttern bež ®ienftboten megen einer erft nad)
Stntritt bež ©tenftež borgefattcnen SBeranberung il)rer Utnftaitbe
benfetben §ur giitjrung it)rer 2Birtt)fd)aft cber ifjrež ©etuerbež ober
jur ifšflege benottjigen unb mit bcr Stbberufung bežfelben biž junt
Stužgange ber ®ienftjeit nid)t jutoarten fonnen.

Stud) biefe ©rtinbe mitffen bern ©emeinbeborftel)er angejeigt
unb beim 333tberfprudE)e bež ®ienftl)errn gtaubroiirbig bargettjan
merben. 0t)ne$etoittigung bež ©emeinbeborftetjerž uttb im 93erufungž*
tnege ber potitifdjen 93ef)orbe barf fid) ber ®ienftbote nid)t entfernen.

Unter 33eobad)tung biefer SSorfc^rift faitn ber ®tenftbote im
^ fjatte ber ®ringtid)feit bie ©nttaffung felbft nor Stužgang ber fec£)0=
mod)enttid)en unb bejiigtid) bierjel)ntagigen Stuffiinbigungžfrift ber*
tangen, menn er ftatt feiner einen anberen tauglidjen ®ienftboten
fteftt unb fid) mit betnfelben megen Soft unb Sotjn fiir biefe $eit
ot)ne Štaben bež ®ienftf)errn abfinbet.

®ienftboten, metd)e ermiefener ffltafjen itjren ®tenft fd)Ied)t,
trag unb uumittig nerriditen ober fonft ein it)rem ®ienftbert)attniffe
imattgemeffenež SSetragen in ber Stbfidit beobacf)ten, um babitrcf) ben
®ienftl;errn jur ©rttjeitung ber Bermeigerten ©ntlaffung ju jmiitgen,
finb befonberž ftreng ju beftrafen unb jur genauen ©rfitttung itjrer
'■©ienftpftidjten mit atter ©d)arfe jn bertjalten.

§. 31. ®er®ienfttjcrr, ber ot)ne gefegmafiigen ©runb (§. 28)
einen ®ienft6oten nor StBtauf ber ®ienftjeit enttafjt, lanu jmar
nid)t genetfiigt merben, benfetben gegen feinen SBitten mieber auf*
junetjmen, er ift aber berf>ftid)tet, bemfetbeit 8ot)n unb ®oft fiir
bie nod) iibrige ®icnftjeit, unb menn biefe langer atž ein SSiertet-
jat)r bauerte, fiir ein SBiertetjatjr ju nergiiten.

§. 32. ®ienftbeten, bie Bor Slblauf ber ®ienftjeit oljne ge*
fetjmafigen ©runb ben ®ienft eigenmiid)tig Bertaffen, finb bern ©e*
meinbeborftetjer anjttjeigeit, bon biefent ju Berfofgeit unb attf SBer*
langett bež ®icnftt)errn felbft burd) Smang jur Stiicftetjr in ben
®ienft anjutjatten. @ic finb uberbiež citter aitgemeffenen ©trafe ju
unterjietjen unb finb berpffidjtet, ben aitž ber unertaubten ®ienftež*
bertaffung entftanbenen ©djaben ju erfe^en.

SBitt aber ber ®ienftf)err ben enttaufenen ®ienftboten nidjf
mieber aufnet)men, fo (ann er ftatt bežfelben einen anberen ®ienft*
boten aufbiitgen mtb bon bern enttaufenen bie SBergiitung ber ba*
burd) berurfadjten metjreren toften bertangen.

23  -

§. 34. Vsak posel se ima preskerbeti s poselskimi bukvi-
cami, ktere dobi pri predstojniku svoje domače županije ter
plača za nje postavni kolek in kolikor velja natis in vezanje
bukvic. Dobi pa posel bukviee le tedaj, ako nič ne nasprotuje
njegovi pravici, vdinjati se, in ako tudi nobenega druzega za-
deržka ni.

§. 35. Noben gospodar ne sme posla v službo vzeti, kteri
nima poselskik bukvic, sicer zapade kazni.

Poselske bukviee ima gospodar prevzeti in shraniti, kadar
pride posel v službo.

§. 36. Kadar gre posel iz službe, ima župan po ustmenem
ali pisanem spričevalu (cajgnisu) gospodarjevem predelke (ru¬
brike) poselskih bukvio popisati, se podpisati in prineseno go¬
spodarjevo spričevalo prideržati. Spričevalo zastran zvestosti,
pripravnosti, pridnosti in lepega vedenja se sme samo jemati,
če za posla dobro govori. Ako pa v tej ali uni lastnosti slabo
govori, je zadevne predelke samo prečertati.

Ako pa gospodar v svojem spričevalu posla česar krivegj
ali sumnega dela, in župan po preiskovanju, za ktero posel prosi,,
spozna, da ni resnično, sme župan po tem, kar preiskavanje
pokaže, v predelke zapisati, mora pa to v bukviee izrečno zapisati.

Gospodarja, kteri da poslu s svojo vednostjo neresnično
spričevalo, je primerno kaznovati, in je vrh tega še dolžan, škodo
terpeti, ktera zavoljo tega zadene posla.

§. 37. Poselske bukviee so javne (očitne) pisma. Kdor jih
ponareja ali prenareja, ali kdor se posluži tujih poselskih bukvic,
da bi mogel izhajati, ali kdor zavoljo tega posodi svoje bukviee
komu drugemu, zapade kazni po kazenski postavi.

- 23  -

§. 84. Qeber ®ienftbote tjat fidj mit einem ®ienftbotenbudje
ju berfe§en,_tt>eld)e« er soju SSorftc^r fetner ijjeimatžgemeiitbe erljolt,
gegen Sejaljlung bež gefe^ItcEjen ©tcmt>etž mtb 58erid)tigung ber
®rud» unb ©inbanbtoften. ®až ®ienftbotenbud) lanu jeboc^ nur
banu aužgefotgt merbett, tuenn meber bjinficfjtltcf) bež iBefugniffež
ftcE) ju berbingen nod) fonft etn iginbernifj obmattet.

§. 35. ®ein ©ienfttjerr barf eiuen ®ienftboten, ber tein
®ienftb’btenbud) befifct, bei fonftiger ©trafe aufuetjmen.

©ažfelbe ift bom ©ienftljerrn beira Stntritte bež ®ienftež
Slitfbemaljrung ju neumen.

§. 36. 93eim ®ienftaužtritt b)at ber ©emeinbeborfteljer auf
©runb bež mitnbtidfen ober fdjriftlidfen 3 eu S n iff e§  ©ienfttjerrn
bie ŽRubrtfen bež ©ieuftbotenbudjež aužjufutten, fetne 5famenž»
fertigung beijufejjen unb baž beigebratf)te fdjrtftlic^e ffettgnifj bež
®ienftt)errn juriidjubetjalten. ®až ffeugnifj iiber ®mte, ©efd)i &
bic£)feit, gteifi unb ©itttidifeit ift nur infotueit aufjunetjmen, alž
ež fiir ben ®ienftboten giinftig tautet. Sautet ež aber £>iufic^tlic§
ber eiuen ober ber anberen ©igenfdjaft ungiinftig, fo ift bie be»
jiigtid)e Stubrif btof; mit ©tridfen aužjufutten.

©riinbet fid) baž uugiinftige geugitifj ^ž ©ieufttjerrn auf
^'Sefdjutbigungen unb 33erbad)tžgriinbe, bie nadj ber bom ®ienft»
boteu bertangten ttnterfudjung ber ®emeinbeborftet)er unbegritnbet
finbet, fo tann tegterer nad) bem ©rgebniffe biefer ttnterfudjung,
jebodj unter ber aužbriidtidjen ittnmerfung „nadj gepffogeuer Unter*
fud)ung" bie 8?ubrit aužfntten.

®er ®ieitftf)err, metdjcr einem ©ienftboten eiit toatjrtjeitž*
tnibrigež ffettgnifj toiffenttid) ertljeilt, ift unbefdjabet feiuer §aftung
fiir ben f)ierauž entfpringenben tftadjttjeit mit einer angemeffeneu
©trafe ju aljnben.

§. 37. ®ie ©ienftbotenbiicfjer finb offenttidje Urfunben. 3Ber
foldjc nadjmadjt ober berfatfdjt, ober mer fid) ju feiuem gortfommen
einež fremben ®ienftbotenbud)ež bebient, ober fein ®ienftbotenbudj
jtt btefem gmecfe einem anberen ubertafjt, mirb nadj bem ©traf*
gefejjbudje beljanbett.

♦<>♦ • -

24  -

- 25  —

Spričevalo, kako se je posel v službi obnašal, kar se tiče
$tenft5eufltttj$ ubtr

zvestobe

£reue

pripravnosti
za delo

©efdjicftidjleit

pridnosti

SletB

poštenosti in
pobožnosti

©ittlidjleit

M



- 26  -

4

- 37  —

Spričevalo, kako se je posel v službi obnašal, kar se tiče
Sienftjeugitife liber

I

I



Ime, stan in
stanovanje gospo¬
darjevo

Kante, GHjarafter
uttb 2Bot)uort
bež Sienftljerrn

Kteri dan je
stopil posel v
službo

Sag bež
(Sintrittež in
ben Sienft

Za kaj
je

služil

(Sigenfdjaft

bež

Sienftež

Kteri dan je
stopil posel
iz službe

Sag bež
Kužtrittež auž
bem Sienfte

— 39  —

)

- 30  -

Ime, stan in
stanovanje gospo¬
darjevo

Kteri dan je
stopil posel v
službo

Za kaj

je

služil

Kteri dan je
stopil posel
iz službe

Slame, (Stjarafter
urtb SSoljnort
bež ®ienftljerrn

®ag bež
(Sintrittež in
ben ®tenft

©igertfc^aft

bež

®tenftež

®ag bež
Služtrittež auž
betu ®ienfte

Vi


- ai -

- 33  -

- 33  -

Spričevalo, kako se je posel v službi obnašal, kar se tiče
f ienfUntflni! jificr

poštenosti in
pobožnosti

©tttlidjfett

— 34  -

Kteri dan je

®ag bež
Služtrittež auž
bem Šienfte

- 35  -


3 *

- 36  -

Ime, stan in
stanovanje gospo¬
darjevo

Starnc, SfjarafteE
unb SBo^nort
bež ®ienftljernt

Kteri dan je
stopil posel v
službo

®ag beS
®tntritteš in
ben ®ienfi

Za kaj

je

služil

©igenjcSjaft

bež

®ienfte§

Kteri dan je
stopil posel
iz službe

®ag beg
Sluštritteg au?
bent ®ienjie

i : yl

- 37  -

- 38  -

Ime, stan in
stanovanje gospo¬
darjevo

Kante, ®ljaratter
unb SBofptort
beti Stenffljerrn

Kteri dan je
stopil posel v
službo

Sag bež
®intritte» in
ben Sicnft

'II

- 39  -

- 40

— 41  —

Spričevalo, kako se je posel v službi obnašal, kar se tiče
£)icnftjeuflttii5 liber

zvestobe

Sreue

pripravnosti
za delo

©efdjicflidjfeit

pridnosti

SletB

poštenosti in
pobožnosti

©ittlicbfeit

V

43  —

- 43  -

JT'

'S\

- 44  -

- 45  -



- 46


- 47

n

■ Mfv

- 48  -

- 49  -

4

- 50  -

- 51  -

4 *

- 52  -

58  -

Spričevalo, kako se je posel v službi obnašal, bar S8 tiče
Simftsntgttig ubrr

zvestobe

Sreue

pripravnosti
za delo

®efd)icfltdjlett

pridnosti

$Iet&

poštenosti in
pobožnosti

©Midjfeit

- 54  -

- 55  -

Spričevalo, kako se je posel v službi obnašal, kar se tiče
Ufitftscugttlfe liber

- 56  -

Ime, stan in
stanovanje gospo
darjevo

Kteri dan je
stopil posel v
službo

Za kaj
je

služil

Kteri dan je
stopil posel
iz službe

Kante, Stjarafter
unb SBoIjnort
bež ®ienjtljemt

®ag bež
(Sintrittež in
ben ®ienft

®igenfdjaft

bež

®ienftež

$ag bež
KuSmtteS cmž
bent Sienfte

T

-«a

I

- 57  -

Spričevalo, kako se je posel v službi obnašal, kar se tiče
Dieitft^eugntfs liber

zvestobe

Srene

pripravnosti
za delo

©efdjidlidjfeit

pridnosti

SW6

poštenosti in
pobožnosti

SittlidjJeii

- 58  -

59

- 60  -

Spričevalo, kako se je posel v službi obnašal, kar se tiče
®ieitit 5 tunnife ii6cr

zvestobe

Sreue

pripravnosti
za delo

®efdjtcMidjfeit

pridnosti

gleiB

poštenosti in
pobožnosti

SittKdjfeit

- «2

1896 .

Natisnil in založil A. Klein &  Comp. v Ljubljani.

Druck und Verlag von A. Klein & Comp. in Laibach.