POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
Štev. 7.	V Ljubljani, 16. februarja 1922.	Leto LXII.
Glasilo Udruienja Jugoslov. Uiiteljstva — Poverjenfštvo Ljubljana.
7ia spise, v oceno po »lan e knjige itd. ie pošiljati «amo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6 Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati frmko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 25-— D. za naročnike v inozemstvu 35'— D letno. Posamezna številka po 1'— D,		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 para ta nadaljnja uvrščenja primeren popust Oznanila sprejema upravništvo lista.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam» '.ije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise »lužb je plačati po 75 p za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 D.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Učiteljstvu!
V današnji nosebni prilogi prinašamo vsa potrebna navodila in načrte za ustanavljanje kmetijsko - nadaljevalnih šol širom naše domovine. Že na mnogih zborovanjih in na naših skupščinah je učiteli-stvo razpravljalo o tem vprašanju.
Vse gibanje Da je dobilo še močnejšo smer ob nastavitvi naših vrtnarskih nadzornikov. ki sta se lotila z vso vnemo svojega dela — upoštevajoč, da je le v dobrem razmeriu do učiteljstva in le z njim mogoče izvesti bodisi katerekoli prosvetno delo v šoli ali izven nje — šla sta med učiteljstvo in sta na neštetih zborovanjih okrajnih društev vzajemno z uči-teljstvom Dostavljala temelje za rešitsv vorašanja, ki stoji z današnjo orilogo pred Vami razgrnjeno.
Izvedba tega vprašanja znači neprecenljivo dobrino za naš narod in našo državo, kot agrarno državo.
Dosedaj je bilo širše vprašanje strokovne izobrazbe kmetiškega dela našega naroda prepuščeno zgolj dobri volji posameznih učiteljev in šolo obiskujoče mla dine. To pa ne zadostuje. Treba, da se tako važna naloga ne prepušča zgolj požrtvovalnosti poedinca in ukaželjnosti mladine, ampak da se vse vprašanje kmetijsko - nadaljevalnih šol primerno in trajno uredi in da se reši urejenim, zakonitim potom.
Kmetijsko - nadaljevalne šole so potrebne. One skrbe, da se kmetijski naraščaj po možnosti obrača svojemu poklicu, in da se ne pomnožuje armada uradniškega stanu na škodo kmetijstva, ki hira in propada, ker mu. čimdalje bolj zmanjkuje delovnih in veščih rok. Kmetiji je treba, da se je oprijema mladina z veseljem, s potrebnim umevanjem in s tega izvirajočim večjim zanimanjem. Dela za to pa ni prepuščati slučajnim prilikam. To je naloga države, ker je v največjem njenem interesu, da se kmetski stan okrepi s pomočjo boljše vzgoje in izobrazbe.
Kmetijsko - nadaljevalne šole se morajo snovati povsod, ker so podani za to potrebni pogoji, povsod kjer so za stvar vneti krajevni činitelji in za pouk usposobljeni učitelji. Povsod tam je treba z
, zakonskimi določili pritegniti mladino, da se po končani osnovni šoli nadalje vzgaja in izobrazuje za svoj poklic.
V češko - slovaški republiki je snovanje in vzdrževanje kmetijsko - nada-j ljevalnih šol po zakonu urejeno in sicer I po izgledu organizacije za obrtno - na-; daljevalne šole. Tudi pri nas, v Jugoslaviji je treba, da na ta način organiziramo naše kmetijsko - nadaljevalne šole. Le v 1 tem slučaju je pričakovati, da bo tudi pri | nas to delo uspelo.
Predstoječe načrte predloži oddelek za kmetijstvo v kompetentno rešitev. Zato smo se odločili, da izdamo vsa sem spadajoča navodila v oosebni orilogl, da s tem nudimo učiteljstvu celoten pregled tega vprašanja in reformnega stremljenja. Obenem pa je omogočeno vsakomur shraniti to prilogo.
Pri načrtih sta sodelovala naša kmetijska strokovnjaka, nadzornika za šolske vrtove tov. Fran Črnagoj in Andrej Škulj. Izročamo jih tudi učiteljstvu v kritiko, da o njih razpravlja na zborovanjih okrajnih učiteljskih društev, ker smatramo to vprašanje za veliko narodno važnost, ki se tiče tudi učiteljstva.
Eventuelne pripombe naj se pošiljajo kmetijskemu svetniku Vil. Rohrmannu na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani.
Prepričani smo. da se bo učiteljstvo z vnemo lotilo tega velevažnega vprašanja. kakor enako nričakujemo od vseh merodajnih činiteljev. da bodo delovali na to. da bo tudi ljudstvo uvidelo potrebo tega šolstva ter bo Dodpiralo učiteljstvo ori izvedbi oredstoječega načrta.
Uredništvo.
Prerod.
Kdo uničuje delo učiteljstva?
ljudstva? — Vlada je
»Naša kranjska deželica bi bila prišla že zdavnaj na kant, če ne bi je vzdrževali naši pijanč.ki in žganjarji; ti so glavni vir deželnih dohodkov.« Tako nekako je govoril ugleden naš politik v bivšem deželnem zboru Kranjskem. Kaže, da smo si vzeli te besede v letu 1921 posebno resno k srcu. ker smo zaDili skoro dve milijardi in s tem seveda naklonili pokrajini precej dohodkov. Dosegli smo' tudi svetovni rekord — 2000 K na osebo! Vsi. napori In uspehi Droti pijančevanju od leta 1850, ko se je ustanovila družba treznosti, vsi vplivi protialkoholnih knjig in knjižic, vsa Sveta vojska. Piščalka. Zlata doba. Abstinent, oba orotialkoholna kongresa, vse orotialkoholno eibanie soloh, vse, vse je utonilo v — alkoholu.
Tudi delovanje učiteljstva na tem polju, zasnovano in gojeno že davno ored svetovno vojno, ni rodilo usoehov, vsaj trajnih ne. Zato lete danes nanj z raznih strani Dikre in ostre besede, kot bi bilo ono zakrivilo današnjo mizerijo in'kot bi vojna sploh ne bila pustila nobenih sledov za seboj.
— Kdo pospešuje demoralizacijo sokriva demoralizacije!
Nekoliko besed o našem predvojnem delovanju. Sklicevali smo roditeljske sestanke in opozarjali na najpoljudnejši način starše naših otrok na nevarnega za-hrbnega sovražnika. Prvič nabito polna soba. drugič nepovoljen obisk', tretjič par moških in nekai starejših žensk. Zbali <o se olkohola! O enakih neuspehih so mi tožili tudi drugi tovariši. Kar se ne doseže s starši, bomo pa pri otrocih. Po tri mesece na leto se ie v orirodopisnem pouku obravnavalo alkoholno vDrašanje. Vsak otrok je razumel, vsak se je zgražal, vsak poznal vpliv alkohola na razum, telo in žep. Še do »junaka« se je povzpel, s: zlate »bukve« ie bil zapisan, a danes? »Piv ga bom, niv. dokler bom živ. <
Kaj ie Dravzaprav glavni vzrok, da delo in trud učiteljstva nista rodila sadu? Odgovorim z vprašanjem: Kdo .ie podpiral učiteljstvo v tem stremljenju? Kdo brani naš ugled? Kdor ni imel nujnejšega cosía, nam ea ie kradel! In oblast? Zahtevala je svojo statistiko. Demagogijo in navšalno blatenje učiteljstva in šole je pa vlada prepuščala učiteljstvu samemu. ¡ Spomnite se na Veliko Dolino, ovaduhe in
druge očitke po listih in shodih, ki so brez oodlage. Ali stori oblast kai v našo obrambo? Drugi stanovi z večiim ugledom? Bolje, da molčim, a častne izjeme priznam.
Da vsakdo, ki ne tišči rok na oči pred iasno resnico, izprevidi. v kakšnih razmerah je delovalo in vkljub neuspehom še vedno deluje učiteljstvo, navedem nekaj male štatistike in objektiven sodnik naj nas obsodi — če more.
Občina — ime postranska stvar — šteje točno 1305 moških in 1412 žensk, skupno 2717 duš. Za telesni blagor (?) teh občanov je oblast vrlo dobro skrbela. Naklonila iiin ie nič več in nič manj kot 22 gostilnic. Izmed teh ima z vštetimi nekaterimi trgovinami še 14 posebno pravico. črno na belem, točiti tako ali tako tudi žgane Dijače. Še podrobneje! Kraj z 949 dušami ima kar 11 gostilen, kraj z 264 tri in še vasica z 62 prebivalci ni pozabljena, tudi tamkaj bog roko ven moli. Za zgled naj zadostuje ta občina. Druge njene sestre imajo Dač ravno toliko dote. sai iim io ie bil štel isti oče.
Slučajno ie danes pri nas semenj. Zdi se mi. da ie ravno ta semeni povod, da mi je prekipela merica potrpežljivosti, ker sem sicer miren in potrpežljiv človek. Ves dan Dolne gostilne, vrišč, smeh, petje. »Ce 'mam d'narce, Dijem vince. če ga /li-mam, ga pa ne.« Takih sejmov je 11. Rad bi imel prebitek nad 60.000 K. ki ostaneio vsakikrat v krčmah, na vso draginjsko doklado resigniram. če mi ga naklonijo naši gostilničarji. Ali: Vsako soboto imajo naši tovarniški delavci plačilo. Pije se nožno v noč in v »dulcí jubilo« gredo sto-taki. v nedeljo se dere Dika, v pondeljek ie plav in prazen žen. Cez teden pomanjkanje, zabavljanje čez drage čase. prenizko plačo — ki oa ie notabene višja kot moja — čez državo in sploh čez vse. Tako ie polje, ki ga koplje in orje slovensKo ucitel'stvo. Zdaj na le brž kamen v roke in po njem!
Ako pa se hoče le malo zasvitati, ako hoče Doseči vlada s svojo roko vmes, kar ie mena dolžnost, že sedi v ekspresu de-Di'.tacija gostilničarske zveze in hajd v Beograd. Ce vzame vrag vso Slovenijo s Slovenci vred, gostilen ne sme!
LISTEK.
ANTON BEG:
Vzgoja domovinske ljubezni.
Povdarjati je treba, da je domovinska ljubezen pri bratih Srbih globoko ukoreninjena. To nam izpričuje zgodovina — posebno zadnja najtrpkejša doba junaškega naroda za časa nemško-av-strijske invazije I 1915. Kako ljubi in spoštuje Srbin domovino — o tem nam lahko Priča sin naroda, ki je pretrpel zanjo ogromne žrtve in vendar ni klonil duhom. Videl je domovino ponižano in razgaljeno, a ni izgubil vere v njeno vstajenje 111 prerojenje---
Pri nas je bilo in je še drugače. Domovinska ljubezen ie ni razvila v oni rne-rivkot pri južnih bratih, ker so bile zastrte °či in vezane roke dolga stoletja. Novo ^neracijo je treba vzgojiti v novem, silnem duhu ljubezni do skupne domovine, 'u kako?
Kakor se splošna vzgoja vrši pred s°lsko dobo v domači hiši, v materinem i okrilju; tako bi se morala vršiti tudi na »olju domovinske ljubezni. Prvi začetki
ljubezen do staršev, bratcev in se-
K
stric, do domače hiše, domačih vrtov, polja, njiv, travnikov in gozdov — ljubezen do narave in krvnih sorodnikov, s katerimi prihaja otrok v dotiko. Mnogo odločujoč je ta, kakor pozneje, vzgled vzgojiteljev — v prvi vrsti staršev.
In ti grešijo v tem pogledu žalibog v Sloveniji v veliki meri — kar naj potem popravlja šolska vzgoja. — Niso se še otresli hlapčevskega duiia, ki 'itn je bil ukoreninjen — ne pojmujejo še n elike in svete besede — svoboda — oziroma jo napačno tolmačijo — in brezdomovinski element» uporabljajo ta žalosten stadij ; našerra dela naroda v različne hujskaške, podle strankarske namene. Starejša generacija bo najbrže iznria z napol zaprtimi in preplašenimi očmi — tem večjo ljubezen pa je treba posvečati mladini — j kajti samo ljubezen rodi protiljubezen!
Ko stopi otrok v šolo se mu odpre nov svet, ki naj goji poleg drugih učenosti. ki vplivajo na razum in voljo otroka, tudi na njegovo srce in dušo — in ta je zopet torišče domovinske ljubezni. Pri vsaki priliki — pri vsakem predmetu skušaj uveljaviti domovinski moment! — O kralju, kako ga moramo ljubiti in spoštovati, ker je predstavnik naroda in skupne domovine. Povej povestico — kakor lju-
I bimo mater in očeta, ki nam daieia kruh in obleko — tako treba ljubiti domovino, ki nas preskrbuje z vsem kar potrebuje mo in nas varuje sovražnikov. Naša junaška vojska! Kako stražijo naši vojaki, da ne pride sovražnik — kako naš kralj skrbi za otroke, da hodijo v šolo in se kaj naučijo. Ni se nam treba učiti v tujem nemškem jeziku, ampak v naši lepi slovenski govorici, katero nas je učila mati naša. — Pri računstvu uporabljaj štetje naših vojakov — računajte velikosti oo-samezuih delov naše domovine —- število prebivalstva — kaj vse izvažamo — za i kakšne vsote! Vedno povdarjaj. kako velika, lepa in bogata je naša domovina! Pri zgodovinskem pouku se oziraj na junaško zgodovino Srbov, samostojno preteklost Hrvatov — njih slavam in velikih mož. Ne zabimo se pomudiu pri najnovejši zgodovini srbskih bratov od 1. 1915. do 1919. Kaj so pretrpeli na umiku sivoži svojo domovino v Albanske gore in dalje na otok Krf in v Solun. Kako so se izčrpani do mozga zopet zgrinjali z ljubeznijo in ponosom okoli svojega sivolasega kralja, da si zopet osvobode ugrabljeno domovi-Kako so žrtvovali svoje zadnje sile, da so predrli nemško-avstrijsko - bolgarsko fronto in si zopet priborili svojo opusto-
šeno očetnjavo. Kako smo se združili z brati Srbi v eno kraljevino itd. Na nižji stopnji pripovedke o kralju Matjažu, o kraljeviču Marku itd. Pri zemljepisju polagaj največjo važnost na skupno domovino. Natančno naj spoznajo njene meje in velikost. Njene reke, gorovja, dežele itd. Ne zabi Kosovega. Gospe Svete in drugih pomembnih krajev, -kjer so se vršili za ' nas važni zgodovinski dogodki.
Zgodovina in zemljepisje sta najvažnejša predmeta za gojitev domovinske ljubezni.
Na višji stopnji seznanjaj šol. mladino z možmi našega naroda, ki so navduševali narod in gojili domoljubje. Najvažnejši bi bili Gregorčič (Soči, V pepelnični no-či(, Aškerc, Cankar, Zupančič, Prerado-vič in dr. Nauče naj se deklamovati njih bisere z velikim ognjem in pravim pojmovanjem. Ne zabi naj se naših zasužnjenih bratov na Krasu, ob Soči in kršni Istri pod zemlje lačnimi Italijani. Ravnotako tužnega Korotana pod oholimi Nemci. Zbirajmo ob ugodnih prilikah za narodno obrambna in iredentistična društva in po-jasnjujmo njih delovanje, pomen in cilje.
Zapojmo ognjevite, narod navdušujoče pesmi, da bodo te zapeli otroci tudi izven šole — na paši — na polju in v go-
Ali tej rakrani res nI uspešnejšega zdravila kot Piščalka. Zlata doba, Prerod?
Da, je! V rokah ga ima oblast. Niti desetina gostilen nima prostorov, ki odgovarjajo oblastvenim predpisom. Proč z njimi! Povsod se toči čez uro, proč s koncesijo! Stanovanjskemu pomanjkanju bi bilo z redukcijo gostilen zelo pomagano. Sobotni večer in nedelja sta pogoltnila več kot tri četrtine onih sramotnih dveh milijard. Zaprite gostilne v soboto popoldne in v nedelio. kot so jih svojčas Angleži in Amerikanci (v Ameriki je zdaj splošna prepoved). Kadar pa boste dobili poročilo, da je vsled abstinence umrl ie en Anglež ali Amerikanec, odprite jih zopet na stežaj!
Dandanes pa se prakticira z našimi pivci in pijanci nekako tako, kot bi postavil pred človeka pladenj pristnih, dišečih', napol prekajenih, kuhanih kranjskih klobas in skledo z ocvirki zabeljenega kislega zelia — iaz za svojo osebo obrajtam te stvari — in bi rekel: Klobase so tu, zelje je tu, iesti pa nikar in še druge odvračaj od njih.
Pametne besede ie zapisal Finžgar: »Narod se da izpametovati z modro, pošteno besedo — ali pa s korobačem.« — So '1 i zalegle modre in poštene besede?
"V
Ženska ročna dela in učiteljice.
(Naša izobrazba za pouk ženskih ročnih del.)
(Dalje.)
Oglejmo si pouk v ročnih delih, kakor smo se ga ine učile in kako smo zopet poučevale.
Ako premišljam, koliko sem imela v življenju praktične koristi od ročnih del, ki sem se jih učila na učiteljišču, pa pridem do presenetljivega zaključka. Pletle smo vzorce, celo življenje jih pozneje zasebno nisem rabila; zadostovala mi je gladka nogavica, katere pletenje je prišlo v povojnem času zopet v navado. Spretnost v pletenju sem si pridobila že v de-tinskih letih in plesti znam celo v temi.
Potem smo kvačkale na učiteljišču razne vzorce, ki se rabijo za čipke in druge reči. Pač nisem rabila dolg vzorec z različnimi zanjkami; med njimi sem samo enkrat kvačkala tuneški - vbod, vse drugo je ležalo dolga leta v omari, dokler ni vojna napravila spominom konec, ko smo vzorce razparale in volno porabile za mašenje nogavic. Potem sem delala dolgi vzorec v holbein - tehniki, kjer mora leva stran biti ednaka desni, natančno in mučno delo, ki nam je vzelo gotovo pol leta. Le enkrat v življenju sem vzela okrasek za nek predpasnik od tam, drugače sem se raje posluževala narodnih motivov ali vzorcev iz časnikov. Tedaj tudi to delo zastonj! Dalje smo vezale različne mreže, trikote, štirikote itd. ter jih izšivale. Nato je sledil dolgi vzorec iz filet-tehnike. Celo življenje ga nisem rabila, ker mi je bilo to delo prepočasno. Še i danes počiva nekje v omari. Potem je sledilo vezenje zobcev, luknjic, listov in črk, kar se rabi pri perilu. Pač pa nismo pri-rezale niti enega predpasnika in niti ene srajce, tudi šivale je nismo, kar se mi še j danes čudno zdi. Sicer smo risale v zvezke prikrojevanje perila, a praktično ga nismo poskusile. Tudi o šivanju na stroju ni bilo govora. Sešile smo pol metra dol- j go krpo, katera se je petkrat prerezala, na njej smo se potem učile vse — šivanje in krpanje. To je bila vsa naša umetnost!
Ako pregledam ta luksus s praktič- ! nimi očmi, moram reči, za življenje me je
zdu! Slovenec sem... Naprej zastava Slave ... Bože pravde ... Lepa naša do- | movina ... Nazaj... Rado ide Srbin u voj-nike itd.
Pri telovadbi jih navajaj k vojašk disciplini, da bodo enkrat najzanesljivejši borci domovine — kajti čakajo nas še Kras, Istra, Trst, Reka in slovenski Ko-rotan!
Da pa more učitelj širiti domovinsko ljubezen med mladino, mora biti sam prežet z isto ljubeznijo in nadstrankarski propagator ideje troimene nerazdružljive domovine. Vsaj v šoli morajo pasti stene mnogobrojnih političnih strank, ki so itak največkrat hote ali nehote sovražnice domovine in njenega razvoja. Da pa ne bo šlo in tudi ne gre povsod tako gladko, to je samoobsebi umevno. Krajevne razmere, žalostne politične borbe, napačna, mlačna ali celo sovražna tozadevna vzgoja staršev ovira ali celo onemogočuje delo učitelja. Vendar je treba pomisliti še enkrat, da nikoli v zgodovini ni šlo vse gladko pot — sadovi te vzgoje bodo ro-dili vsaj v megleni bodočnosti gotove obilne sadove.
pripravil bore malo, k večjemu, da sem iste reči na isti način dalje poučevala.
Kar pa znam praktičnega, s čimer sem že prištedila tisočake — tega pa se nisem naučila na učiteljišču, ampak drugje, predno sem šla študirat. Saj lahko povem kje, bilo je v Oradcu, šola imenovala se je: »IVHidchen Fortbildungsschule des Steier. Oewerbevereines«. Stara sem bila 14 let, ko sem vstopila v II. letnik te šole. Učile smo se šivati vsakovrstno perilo. Ženske in moške srajce, otročje perilo, elegantne korsete, lepo izvezene itd. Vsaka učenka je svoje perilo morala sama prirezati po zvezku, v katerega smo risale v ta namen. Šivale in vezle smo najprej z roko, a ko smo si pridobile dovolj spretnosti, se je pričelo delo v strojnem šivanju. Spoznale smo sestavo šivalnega stroja, njega snaženje in prvo popravilo, različne aparate in različne strojne sisteme. Poučevalo se nas je o gospodinjskem knjigovodstvu in gospodinjstvu, s poseb-n m ozirom na spoznavanje različnega blaga ter ravnanja s perilom. Bila sem v tej šoli eno leto.
A še nekaj drugega mi je mnogo koristilo za praktično življenje. Pozneje sem se pol leta učila šivati v domačem kraju obleke. Bila je to inteligentna šivilja-uči-teljica, pri kateri sem se v tem času naučila toliko kot drugod v treh letih. Vsaka učenka je namreč šivala za se, morala ie imeti lastni šivalni stroj. Obleko je izdelala popolnoma samostojno, od najvažnejšega do poslednje izvršitve. Sama je morala blago prirezati, učiteljica je samo pazila, da preveč ne potrati; sama je morala sešiti različne dele skupaj, sama poskuše-vati in odločevati, če se dobro prileže, učiteljica je samo vodila to samostojnost. Naučila sem se toliko, da sem si sešila vse svoje obleke, potem pa sem odšla na učiteljišče ---
Kako hvaležna sem, da mi je bilo dano se prej toliko naučiti kakor že rečeno,' mi učiteljišče glede praktičnosti ni toliko pomagalo. — Prijetna pa mi je bila misel, aa tudi kaj drugega znam — v kritičnih časih 1. 1914.
Zaprli so štajersko učiteljstvo — tudi mene in nismo vedeli, če nam bo država še dala kruha; saj bi ga nam itak ne > dala, v slučaju zmage Nemcev. Ugibale smo, kaj bomo začele, če se nam _ uniči eksistenca. Umirila me ie misel: »Če ne.
boš učiteljica, boš pa šivilja!«---In
v času gospodarskih kriz, — saj eno zopet zdaj preživljamo —, bili so različni izdatki, ogromni izdatki, niso jih krili dohodki, kje prištediti? Nikdar nisem štedi-la pri preln ani družine, ker se maščuje tam vsak prihranjen vinar, se spremeni v krono pri računu za zdravnika in lekarno ; zato nisem nikdar štedila pri prehrani družine, ampak pri obleki. Iz stare toalete sem pač zopet napravila novo in moralo je bili dobro. Drugače delajo in morajo delati naše današnje gospodinje, ki si ne znajo pomagati — a hiša propada.
FR. ROJEČ:
Pozabljenci.
(Konec.)
Mi Slovenci smo pa še daleč od prave kulture. Za vse druge potrebne in nepotrebne stvari imamo denarja, časa in odločnosti večkrat še preveč, toda za take občečloveške in narodne zadeve smo brezbrižni kakor otroci. Tako ne sme več iti dalje. Tudi mi bivši politični prega-nianci in narodni mučenci ne sinemo dopustiti, da bi zapadli večni pozabnosti, v katero bi nas tako radi zazibali premnogi naši presebični rojaki.
S tisto odločnostjo, s katero smo nekdaj delali kot sužnji za narodno in domovinsko stvar, se zdaj dvignimo kot svobodni jugoslovanski državljani vsi na novo delo za svoje zadoščenje. Ustanovimo si v Ljubljani nekak konzorcij za izdajo velike spominske knjige, ki naj v ¡ji dobi prostor po svojem zasluženju vsak slovenski narodni mučenec! Kot prvi nai bi seveda stopil na čelo dolgemu mučeni-škemu sprevodu naš največji in najzaslužnejši narodni trpin g. kraljevi pokrajinski namestnik Ivan Hribar!
Izdajo te spomenice omogočimo na ta način, da zbere konsorcij od vsakega slovenskega narodnega oreganjanca vo večkratnih prispevkih gotovo vsoto, ki bo potrebna za knjigo. Zbere oa tudi vse podatke. ki se natisnejo v nji po okrajih in občinah. Da bi ne bila spomenica preveč enostavna in da bi bila boli zanimiva, nai bi se uvrstili med posamezne skupine primerni članki in pesmi. Naši narodni učite-lii okrog po deželi bi nam gotovo radi šli na roko ter nam Dreskrbeli podatke ži/ih in mrtvih trpinov iz svojih okolišev. Za mrtvega mučenca bi preieli spominsko knjigo njegovi sorodniki in bi brezdvom-no tudi radi žrtvovali zanjo določeno denarno vsoto.
Omogočiti izdajo take knjige pa nas sili kulturna dolžnost napram sebi, svojim sorodniškim potomcem in svojemu narodu. Dobili bi ž njo za pobijanje sovražnega svetovnega obrekovanja važen zgodovinski dokaz, da so tudi njegovi sinovi in hčere hrepenele iz sužnosti po svobodi ter se z vsemi razpoložljivimi duševnimi in telesnimi močmi že borile zanjo, preden jih je osvobodila svetovna vojna.
Bratje in sestre, veliko število nas ie! Dvignimo se pogumno z združenimi moč- j mi na važno kulturno delo in izdajmo omenjeno spominsko knjigo! Težki so sedanji časi, ali če se resno in s svojo nekdanjo odločnostjo vsi lotimo tega dela, ea bomo tudi uspešno dovršili. Prepričani bodimo, da bo vsak- rad žrtvoval za svojo zgodovinsko spominsko kniigo določeni nrispevek vsaj v teku enega leta v več obrokih, kdor bi ne mogel vsega naenkrat olačati. Ako na imamo enkrat potrebni denar skupaj, bo vse drugo lahko delo.
Iz »Našega Glasa«.
Iz Jugoslavije
— Učiteljstvu! Na brzojavke okr. učit. društev iz Slovenije je minister pro-svete g. S. Pribičevič pozval zastopnike učiteljstva iz pokrajin v 01. Prosv. Svet, da sodelujejo pri izdelavi načrta šol. zak. za osnovne šole. Zadnja Narodna Prosve-ta poroča, da je na zadnjo sejo 01. Pr. Sv. prišel minister prosvete, ki si je od našega delegata, okr. šol. nadz. P. Flereta, pustil poročati o našem stališču, nakar mu ie isti d< lal pismeni memorandum naših načelnih zahtev glede zakona. Minister prosvete je odredil, da se preide po do-vršitvi sedanjega dela do drugega čitanja zakona, katerim sejam hoče tudi sam prisostvovati in ob kateri priliki se hoče upoštevati zahteve slovenskega učiteljstva in jih unesti v načrt zakona. — Z ozirom na ta dejstva opozarjamo okrajna društva, da opuste nadaljno brzojavno posredovanje pri ministrstvu v tem oziru.
Naši stari »prijatelji« se zopet oglašajo v »Našem Glasu«. V zadnji štev. piše eden istih sledeče: »Do leta 1920. je en okrajni šolski nadzornik nadzoroval vse šole dveh političnih okrajev in poleg tega tudi sam opravljal vsa administrativna dela ka'- ie bilo v istini oroveč za okrajnega šolskega nadzornika. Od leta 1920. pa ima vsak politični okraj svojega okrajnega šolskega nadzornika in vsaji šolski nadzornik še eno (ali celo dve) pisarniški moči. A kar je najlepše, je to, da so te pisarniške moči učitelji ali učiteljice, tedaj zelo drage moči. Ali imamo res preveč učiteljskih moči, da ne vemo, kam ž njimi in ali ne bi tega uda lahko opravila kaka oficijantka, ki je mnogo cenejša, kakor učitelj ali učiteljica? To bi bilo tudi na korist šolam. Kaj pa je z revizijo uradništva, o kateri se je toliko govorilo in pisalo? Ni je in ni je. Zelo bi bila potrebna. Proč. kar ie nepotrebnega, a one, ki ostanejo, bolje plačati, od njih pa z vso strogostjo zahtevati, da delajo in vrše svoi posel vestno in natančno. Ker se nam bodo obliublieni ooviški izplačali šele po izvršitvi redukcije uradništva, naj se me-rodajni faktorji pobrigajo, da se ta čim preje izvede, ker uradništvo že komaj <*aka na iznlačilo oov:š^ov.« — Gotovo g. Š. nima niti pojma o delu in nalogi šolskih nadzornikov, ker sicer se ne bi zaletaval v nje. Mi istotako težko čakamo na doklade, a nam niti na misel ne pride, da bi se spuščali v tako neokusna raziskovanja, kakor jih opravlja g. S., ker sicer bo kmalu izzvenelo že tako, da ie uči--eljstvo krivo, če še niso izpuu'ine doklade. — Naloga okr. nadzornikov je, biti pe-dagoški-didaktiški voditelj učiteljstva, za kar na mora biti nadzornik v vedn^m kontaktu z učiteljstvom. Nadzorniki niso torej administrativni uradniki — kakor si jih predstavlja g. Š. — in inšpekcija svojih 60 šol, oz. 180—240 razredov v raznih krajih ni nikaka sinekura — kakor si jo predstavlja g. Š. — ampak težko in odgovorno delo, poleg ogromnih opravil, ki naj jih tudi točno opravi. Že iz tega je razvidno, da preostaja dobremu nadzorniku za administrativne posle le toliko časa, da poda glavne misli in navodila za rešitev posameznih aktov, ki jih potem reši le dober konceptni uradnik in strokovnjak, ki pozna zakone in ustroj šolstva. In to je lahko le učitelj, ne pa oficijantka, za katero bi moral vedno stati nadzornik. Prideljeni so pa nadzornikom za to delo le učitelji, ki so za delo v šoli radi obolelosti v siužbi nesposobni, a za delo v uradu še vedno sposobni in bi iz zdravstvenih ozirov sicer morali na dopust ali pa v pokoj. Ne vemo torej, kaj je bolj pametno, plačati oficijantke in imeti : pri tem pomanjkljivo administracijo in še posebej plačati dopuste ali pokojnino '.em učiteljem, ali jih zaposliti v pisarni ter s
tem omogočiti dobro iti točno adininistra. cijo? G. Š. — snemite črna očala in poglejte nas enkrat pri čelu brez pobarvanih očal in predsodkov iu videli bodete, da večini učiteljstva m zuče-ek in konec le pla?a vseh zborovanj, am^ak da tudi izven šole in uradnih ur učiteljstvo — na zborovanjih, seiah in drugie — povsod m povsod sodeluje pri narodno prosvetnem delu, in da so dobri nadzorniki in njim prideljeni učitelji tudi v njihovi sredini pri izvenuradnem delu. — Torej se lahko smatra učiteljstvo za dobro obrestujoč kapital za državo.	^
—	Kaj bo ukrenil višji šolski svet in vlada? »Domovina« poroča v 6. štev. z dne 10. febr. 1922. sledeče: Ljubljanska okolica. Na Svečnico sem bil slučajno pri prvi maši v Vodicah. Med čitanjem pastirskega lista je v Ljubljani dobro znani župnik Peter Jane vernikom pripovedoval, da se je ravno pred par dnevi nekje na Štajerskem pripetil žalosten slučaj, in sicer na ta način, da je neki učitelj peljal šolsko deco na prosto in tam pred nekim znamenjem v prisotnosti dece Boga /a-sramoval in preklinjal. Župnik Jane je dejal, da bo dotični -učitelj za svoje dejanje 2e pohvaljen ali povišan.« Naše mnenje je, da je dolžnost višjega šolskega sveta, pozvati župnika Janca, da navede ime in kraj dotičnega učitelja ter uvesti disciplinarno preiskavo proti učitelju, če je zagrešil kako protizakonito dejanje. Če pa župnik Jane ne more navesti imena in kraja, potem je pa sveta dolžnost oblasti, da izboči zadevo vladi in državnemu pravdništvu, da v smislu ustave postopa proti župniku .lancu, ki pavšalno krade čast celemu stanu državnega uradništva in ščuva proti njemu. Zadevo bomo vsekakor zasledovali, kaj ukrene oblast.
—	Predstoječi slučaj je jasen zgled
sistematične gonje proti učiteljskemu stanu, ki se vrši s pavšalnim blatenjem proti učiteljstvu po deželi. Priznati moramo in obžalovati, da oblast v takih slučajjh ni storila ničesar v obrambo ugleda učiteljskega stanu, ki pa -je prvi pogoj uspešnega prosvetnega dela, ki ga naj vrši učiteljstvo.
—	Kaj noreče vlada k temu? Neverjetno, kako strupeno bijejo boj proti na-orednemu učiteljstvu občinski odbori litijskega in višniegorskega sodnega okraja. Župani in svetovalci obeh okrajev so bili poklicani, da sestavijo proračun 7a okraino blagajno. Trebalo ie postaviti tudi vsoto za okraino učiteljsko konferenco. Pri tei točki je nastal ogeni v strehi. Kot pristni Šusteršičijanci so odbili kratko-malo vsak znesek za konferenco, češ, la ie ni treba. Ako centralna vlada drugače ne ukrene, bo okraj brez uradne konference. Ali ie v svobodni Jugoslaviji res dovoljeno, da se postava, ki jasno ukazuje vsakoletno konferenco, kratkomalo tepta z nogami?
—	»Narodna Prosveta« poroča: Ker ie nemogoče, da bi za 20.000 učiteljski moči v Jugoslaviji mogla podeljevati mesta ena sama komisija v ministrstvu, zato ie Glavni Prosvetni Svet sklenil, da so morajo obrazovati tudi oblastne komisij: in da stopi v to oblastno (pokrajinsko) komisijo tudi po en učitelj iz vsakega nad-zorovalnega okraja, ki ga izvoli za tri lota okrajna učiteljska konferenca s tajao in neposredno volitvijo. — Glavni Prosvetni Svet je odobril tudi centralno na-mestilno komisijo, ki nai opravlja kontrolo nad delom oblastnih komisij. Vsled tega je Gl. Prosv. S. vnesel v načrt zakona tudi uredbo, po kateri morajo oblastno komisije razen predlaganih kandidatov, poslati tudi imena in podatke ostalih prosilcev. — Dalje se je tudi sklenilo, da m sme minister postavljati centralne komi' sije iz ministerijalnih uradnikov, ampait to komisijo izvoli Glavni Prosvetni Svet. — Po Radojevičevim načrtu bi prišlo v mesta samo stareiše učiteljstvo, kar pa bi škodovalo šolstvu, zato ie Gl. Pr. S. sklonil uvesti v zakon sledečo odredbo: v mesta, v katerih je vseučilišče, se name* šča ena petina uč:teljstva izključno z ozirom na kvalifikacijo, označeno v točki 1-in 2. čl. 134. (142.) brez ozira na druf pogoje, ki jih predpisuje zakon. — Na štiri petine ostalih razpisanih mest pa Prj" dejo v obzir tudi družinske potrebe, slu^* bena leta itd. — Popravila se je tudi od' redba. po kateri sme učiteljstvo prosi-1 za stalno mesto šele po 6 letnem službovanju v toliko, da sme prositi že po 3 le*' nem službovanju.
—	»Narodna Prosveta« štev. 11. Pr' naša sledeče zanimive razprave: hteve slovenskega učiteljstva« od g'aY nega urednika »N. P.« Milutina Stanko^ ča. —- Minister Prosvete v Gl. Prosv-vetu. — Načelno stališče slov. učit-, stva (3 del) od P. Flereta. — Razpra;J nač. šol. zak. v Gl. Prosv. Svetu v 28.januarja t. 1. in izpremembe. — j šanje učit. izobrazbe v Avstriji. — O"*1
nrosv. delegata iz Hrvatske iz 01. Prosv. Sveta in razprave v šol. zakonu. — Širite Narodno Prosveto in naročajte jo!
—	Mesto obolelega hrvatskega delegata v Glavnem Prosvetnem Svetu v Beogradu je prispel k razpravam o načrtu šol. zak. za osnovne šole njegov namestnik dr. Lg. Čajkovac.
—	Opozarjamo na članek »Ženska ročna dela in učiteljice«, od katerega prinašamo danes drugi del. Posebno šolske odločujoče faktorje opozarjamo na ta Izvajanja.
—	Načrti kmet. svet. Vilj. Rohrmana
o kmetijsko-nadaljevalnih šolah, ki jih prinašamo v današnji prilogi pridejo v razpravo tudi v Beogradu. Tovariše opozarjamo, da naj si prilogo shranijo, ker jo bodo sigurno še potrebovali, in jim pozneje ne bomo mogli več ustreči z njo, dasi jo bodo šele z odobritvijo potrebovali.
—	Umesten nredlog celjskega učiteljskega društva: Višje oblasti pošiljajo zaporedoma razne ukaze za vseh vrst »fe-htarije«: zdaj za rusko deco, zdaj za hčerko umrlega skladatelja narodne himne »Lepa naša domovina« itd. K temu se konštatira sledeče:. 1. Vsako tako pobiranje med šolsko deco ie jako mučno, ker imamo sami dovolj otrok, ki so bosi. lačni in goli. 2. Ljudstvo ima vtis, da si izmišljamo to sami in da se prime kaj pobranega celo nas. 3. Take želje (prošnje) višjih oblasti so za nas ukazj. 4. Učiteljstvo meni, da imajo višie oblasti celo nekak seznam učiteljstva, ki oridno pobira in mnogo pošlje, na drugi strani pa seznam onih, ki malo pošljejo in so v njihovih očeh narodno mlačni, na dobivajo zato črne pike. Ostala učiteljska društva pa orosimo. da sklepajo v tem smislu.
—	Zahvaljujeva se vsem tov. za izraze sočutja ob priliki izgube najinega ljubega Julčka. — Vinko in Julija Klan-šek,
—	Značilno. Občnega zbora Jugoslo-venske Matice, podružnica Žalec in okolica. kateri nredseduie tov. Petriček. se ie udeležilo — vkljub 200šapirografiranih vabil in reklame v časopisih — le 23 udov, med katerimi ie bilo — skoro polovica — 9 učiteljev, in sicer 3 meščansko- in 6 liudskošolskih: nadalje smo med navzočimi našteli 5 posestnikov, 3 dame, 3 uradnike. 2 trgovca in 1 obrtnika. To se je izvršilo dne 5. februarja 1922 leta v Žalcu. Ali ni to značilno?
Vestnik za učiteljiščnike.
DARILO ZA UČITELJSKI NARAŠČAJ.
Šmarsko učiteljstvo in drugi šmarski mladinoljubi so darovali za knjižnico Udruženja marib. učiteljskega naraščaja 300 K, istotako tudi 4 mariborčani 80 K. Vsem darovalcem se Udruženje prisrčno zahvaljuje.
VABILO NA DEŽELO!
Ja, še celo odraslim ljudem, ki so menda mislili, da imajo zobe v požiralniku in ne v ustih, sem moral grižljaje iz grla v želodec »basati«, da sem jih rešil smrti pred zadušenjem.
Večkrat se je že pripetilo, da sem pozimi moral fižol ruvati. Mali otroci, ki pomaeajo materam fižol zbirati, istega večkrat vsade kar v nos, kjer ob obili vlagi prehitro skali. Prineso ga v šolo, češ da ga boli nosek. Pomagati mu treba in ga rešiti bolečin, ker zdravnika ni blizu.
Mož, ki mu hoče hiša vsled starosti »vkup zlesti«, je primoran novo pozidati. Slišal je nekje, da se lahko reši za 6 let hišno-razrednega davka; samo vedel ni. kako? Vprašamo, če res ni treba plačati »pečne štibre«, ako zida novo hišo.
Razložil mu to olajšavo, in mu pojasnil, da mora potom občine vložiti načrt stavbe.
»Pa bi mogoče tudi vi znali to narediti,« se je oglasil mož in moledoval je toliko časa, da sem mu obljubil »to kunšt«. poizkusiti.
Ker je hiša na papirju dobro zrastla. mi je to prineslo slavo in zidal sem na Papirju še več hiš, ljudje pa so bili rešeni »pečne štibre«.
»Tam. veste, ko ste nekoč pri tisti stari groblji zajca ustrelili, sem hotel vzeti nekaj kamna, da z njim posujem kolovoz. Sosed pa mi tega ne pusti, ker trdi, da leži groblje na njegovem. Meni Kroži s tožbo pa vendar mislim, da groblja leži na mojem, gotovo pa ne vem. Mogoče vi poznate na »lonkarto«, pa bi šli z menoj, če bi vas mogel naprositi.«
Ustrežem in grem. Mapa ni hotela pokazati nobenemu pravice, groblja je ležala na parcelah obeh posestnikov. A: »Viš, da po lonkarti ni Tvnia!« B: »Kamna na ne boš jemal, bom pa komisjon Vzdignil.« Nato jaz A-ju: »Kateri kolovoz Da ste mislili posuti?« A: »Tale, saj sami
vidite, kako je razdranan.« B. vmes: »Pa s tem kamenjem ga ne boš posipal.« Jaz: »Kdo na rabi ta kolovoz?« Oba: »Oba midva.« Jaz nato B-ju: »Koliko časa pa že leži tu groblja?« B: »Ne vem, še za mojega ranjkega očeta je bila tu.« Jaz: »Čudno se mi zdi, da se upirate sosedovi nameri. Če vas tišči par sto kron, vzdignite komisijo: dosegli po mojem mnenju ne boste ničesar, ker komisija se bo . .orala tudi ravnati po mapi. Sosed bo i postal vaš sovražnik, groblja bo pa bržčas še nadalje tu ležala. Ali bi ne bilo bolje, da oba zvozita vse kamenje v kolovoz, ker je res potreben posipanja. Na clin! pm«tora postavita mejnik, prazen in očiščen prostor pa prekopljeta in obsejeta. S tem bodeta imela kar večkratni dobiček. Ostala si bodeta prijatelja, stroškov ne ba imel nihče, kolovoz bo zboljšan in slednjič si še oba pridobita nekaj zemlje za obdelovanje. B: ^aj pa bo.« In bilo je tako. Jaz pa sem še večkrat »igral geometra pri gmanj-skem komisijonu«.
(Dalje prihodnjič.)
Nase nar. prosvetno delo.
NAŠE IZVENŠOLSKO DELO.
(Prerod.)
Začelo se je, zato pa pojdimo dalje in
j ne odnehaimo, ored vsem pa ne ostanimo na sredi pota kot je naša navada. Čemu je treba prerod podpirati, mi ni potreba pojasnjevati, ker menda vsak že ve, da naroda ne smemo pustiti v sedanjem kritičnem stanju.
Učitelji smo dolžni, da pomagamo z vsemi močmi dalje naši »prerodovi« barki, ne morda zato, ker smo v ta namen plačani (plača ne dosega njti dela v šoli), ampak zato, ker smo edini napredni stan, ki smo razpredeni v najširše narodove mase in zato najbolj poznamo potrebe in vrzeli.
Potrebno pa se mi zdi povdariti, da moramo na' dveh poljih zastaviti svoje prosvetiteljsko delo, ker najdemo v narodu dve potrebi:
1.	Splošna izobrazba in morala, in
2.	Narodna in državna zavest.
Mi vsi smo že od nekdaj imeli dve točki pred očmi ter se po njih ravnali, toda duh časa zahteva posebno v tem trenutku največje pažnje, posebno na drugo točko.
Nemštvo, oziroma tuj jarem, sta v našem narodu ubila vsak čut samozavesti in vero v lastno moč. Znal je nas neprija-telj odtujiti od lastnega ognjišča, zato pa smo vedno občudovali vse, kar je prišlo od zunaj, a lastno smo bagatelizirali. Pomislimo samo na proizvode iz naše in tujih držav. Vsaka reč je boljša iz Avstrije, še boljša iz Nemčije, in ker je oddaljenejša Francija, so njeni proizvodi še boljši, kam šele angleški in amerikanski. Ne pomaga vse nič, to nam leži že sto in stoletja v krvi.
Pa bodimo si odkriti! S koroškim plebiscitom smo bili zelo razočarani, kako pa bi bili šele, ako bi bil plebiscit uveden tudi za Kranjsko. Še danes bi pol kranjskih glasov bilo za Dunaj! Tega j vsega ne bi mogli prišteti na rovaš narodu, kolikor več onemu, ki ga ščuva in širi med njim nezadovoljstvo do lastne države, do lastnega naroda.
Tu bomo našli učitelji dela .dovolj, zato ga le pogumno prevzemimo na rame. Kakor pa je butara močnejša od šibe, tako tudi ne smemo delovati razcepljeno in posamezno temveč skupno in smotreno.
Vsaka vas ima svoj glas, tako tudi vsak predel in kraj svoje navade in potrebe, po katerih se mora ravnati prosvetiteljsko delo; zato pa moramo stvoriti enote, ki organizirajo, upeljejo in vodijo j vse delo. V ta namen je potrebno, da izvoli vsako okraj. učit. društvo prosvetni odsek, ki prevzame to delo nase. Ta odsek stopi v zvezo z vsemi šolskimi vod-! stvi, ki mu poročajo o razmerah in potrebah naroda, da dobi podrobno sliko svoje-j ga okoliša. Nato pa gre odsek šele na delo z različnimi sredstvi izmed katerih naj omenim le dve: predavanja in predstave. Iz poročil šolskih vodstev se bo raz-videlo, kakšna predavanja so tu ali tam najbolj potrebna, zato bo vedel odsek, kakšne predavatelje naj išče. Mnogo jih bo našel mel učiteljstvom, druge pa bo dobil na razpolago pri centrali »Preroda« v Ljubljani.
Pripomnim pa že sedaj, da moramo paziti pri predavanjih, da ne odbijemo naroda, kajti ljudstvo je nezaupljivo in sodi vse le po prvem utisu. Razen poljud-nosti, ki je prvi pogoj, stavim jaz še dragega: Predavanje bodi kratko in raznoliko. Na en večer lahko pridejo tri teme, toda vsaka se naj absolvira v 20—30 minutah. Odsek na naj gleda tudi na to, la
nastopijo najprej tuji predavatelji, a zaključno besedo naj ima domači vodja ali učitelj. S tem se popularizira šolo med narodom, na drugi strani pa dobe ljudje večje zaupanje do tujih nepoznanih govornikov.
Odsekova naloga naj bo tudi, da potom učiteljstva organizira v vsaki občini, vsakem šolskem okolišu odre in igralna društva. Zbira drame in druge igre ter jih razposojuje po vaseh. Nazadnje pa vzpodbuja, agitira in deluje, da se po vaseh ustanove knjižnice in druga prosvetna društva. Pred vsem pa naj bo odsekova naloga, da budi in kontrolira zaspance, j
Tem odsekom bi naj šla na roke tudi : pokrajinska šolska oblast v tem, da bi plačevala potne stroške tistim predavateljem, ki gredo predavat v tuje okoliše, posebno onim iz centrale. Pri naših mizernih plačah naj se nikar ne zahteva še teh žrtev. V Srbiji dobiš plačano, kadarkoli greš predavat iz ene občine v drugo.
Menim, da bi učiteljstvo mnogo pripomoglo »Prerodu« ter bi na tak način moglo postati ori njem prvi faktor; nikdar pa nas ne pridobite z zmerjanjem pijancev, ker pri nas ni učiteljev, ki bi bili dan za dnem pijani.	Drago Hude.
Šolski odri,
—po Naznanilo. Vsem onim cenjenim tovarišem, ki se pogosto obračajo do mene z raznimi vprašanji glede mladinskih iger. sosebno onim. ki žele prirediti lepi bajki »Pogumni Tonček« in »Trnjulčico« vljudno naznanjam, da imenovanih iger nimam več doma. Izposojeni sta. Oglasilo se je za nje že 12 kolegov. Postrežliivi tovariš Levstik iz Krškega utegne obe igri imeti in on bo rad postregel. Ko dobim igre nazaj, bom tudi iaz posodil po vrsti onim, ki so me prosili. K igri »Tr-niulčica« onoominiam. da je pevske ;n glasbene točke priredil prav okusno tukajšnji občinski tajnik g. Peter Jereb, ki izposoja note oroti dogovorjenemu plačilu. — V Litiji. 6. februarja 1922. — Bernard Andoljšek. vodja.
—po Konjiški okraj. Žiče. (Šolski oder.) Na Kraljevo ie priredila učiteljica M. Bezlajeva predstavo s šol. mladino. Deklamacije domoljubnih pesmi, enode-ianka »Darežljivi otroci«, dvodejanka »Dve teti«, vse so otroci dobro pogodili. Nastopila so tudi šoli odrasla dekleta v šaloigri »Pri gospodi«. Ljudstvo se .je najbolje zabavalo in splošno želelo, da se še ponovi. Zanimanje za predstavo je bilo toliko, da ie moralo mnogo ljudi oditi, ker ni dobilo prostora. Tokrat je prišlo namreč razen domačinov tudi mnogo ljudi iz sosednih vasi. Čeprav je bila vstopnina prostovoljna, se je nabrala vseeno lepa vsotica, ki se uoorabi za šol. knjige.
—no Špitalič. (Šol. oder.) V Špitali-ču pa je napravil nadučiteli Kržič prvi poskus, in sicer tokrat le,z odraslo mladino. Dekleta so dobro pogodila burko »Jeza nad petelinom«, fantje pa še bolje burko: »Trije tički«. Nikjer je ne bi mogli j bolje igrati. Tov. Kržič ie že s tem prvim poskusom dokazal svojo spretnost in zmožnost — zakaj ni šala v tako zakotnem, hribovskem kraiu, kjer ie takorekoč ^ svet s plankami zabit postaviti oder in ; vaditi igre in poleg tega si omisliti še pevsk zbor. ki ie zaoel kljub temu, da je nastooil prvič, orav dobro nekaj pesmi. Čestitamo tov. Kržiču na tem uspehu .in oreoričani smo. da nas še večkrat tako prijetno preseneti.
—po Zibika — okr. Šmarje. (Otr. oder.) Na Svečnico smo bili pri šolski predstavi v Zibiki.^ Običajen vzpored je ! bil zelo obširen. Čudili smo se nastopu otrok pri igrah »Sneguljka« in »Šivilja Klara«. Presenetili so nas ljubki pevci s čistimi močnimi glasovi in s sigurnostjo, s katero so neli zelo težke Desmi kakor: »V hribih se dela dan« (3 glas.), »Sara-fan«, »Bledi mesec« i. dr. Presledke med igrama so izpolnjevale razne deklamacije in pa pesmi, ki iih ie pel moški zbor — zibški mladeniči. Pevci in igralci so ¡zborno rešili svojo nalogo. Ljudstva se je nabralo nepričakovano veliko. Bogato ie bil poplačan trud. ki sta ga imela prireditelja g. in ga. Blazinšgk; lahko sta zadovoljna.
—po V Tržišču je priredil učiteljski zbor s sodelovaniem domačih pevcev v nedeljo dne 5. t. m. šaloigro: »Kakršen gospod tak sluga«, ki je izvabila plohe smeha, in nekai pevskih točk. med katerimi je: »Vasovalec« najbolj ugajal. S prireditvijo so bili orav vsi zelo zadovoljni. Sodelujočim tovarišem, tovarišicam in j nevcem ie lep uspeh pač najboljša zahvala in zadoščenje za njihov trud.
—po Sv. Lovrenc SI, g.,: Tukajšnja šol. mladina ie 15. L uprizorila igri »Janko in Metka« in »Škratelj«. Kakor igri. tako ie ugaialo občinstvu tudi petje in deklamacije. Uspeh ie bil v vsakem oziru jako oovoljcn. Na prošnjo občinstva
se je predstava 22. I. ponavljala pri znižanih cenah. Čisti dobiček je žela šolar-ska knjižnica.
Š dske ljudske knjižnice.
—pk. Ali res nimamo več šol z ljudskimi knjižnicami, kakor samo dve? Samo dvoje šolskih vodstev nam je poročalo, da obstoja na šoli ljudska knjižnica, ki posluje in je v rokah učiteljstva. O ljudskih knjižnicah po ljudskih šolah je razpravljala tudi naša prva pokrajinska skupščina UJU v Rogaški Slatini. Kon-statirano je bilo, da leži mnogo leposlovnih in poljudno poučnih knjig v naših okr. knjižnicah, v lokalnih šolskih učiteljskih knjižnicah in deloma v šolarskih knjižnicah kot mrtev kapital, ki bi se pa bogato obrestoval, ako, bi se te knjige izločile v javne ljudske knjižnice na posameznih šolah, katerih upravo bi prevzelo učiteljstvo iste šole. Vendar bi bilo treba to vprašanje rešiti nekakim uredbenim potom in v soglasju s šolsko oblastjo. — Z zbiranjem knjig za ljudske knjižnice na posameznih šolah se pa lahko prične brez odloga.
L udska predavani»,
—pp Držimo se principa, da prirejamo ljudska predavanja le v šoli in potom
šole. da uveljavimo šole kot nevtralen prosvetni faktor, ne samo za mladino, ampak tudi za ljudstvo sploh. Predavan.ia pa naj ne bodo ljudstvu samo pouk, temveč tudi razvedrilo in zabava. Zato opuščaj-mo teme, ki izzvene samo kot »moralne pridige«, izberimo si živahne in zabavne predavatelje ali si iih pa skušajmo pridobiti od drugje, kar napravlja še boljši vpliv. Treba sistematičnega in vztrajnega dela tudi na tem polju. Predavanja bi se dala združiti tudi z nastopi — pevskimi i. dr. — odrasle mladine, da bi imela več-o privlačno silo.
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine i. t. d. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica štev. 6.
—k Knjiga za oreračunanie vseh vrst
obsegov, površin in vsebin z M-mero in z metrom ter tekočin nepolnih, vodoravno ležečih sodil in valjih. Spisal Alojzij Ermenc, podpreglednik fin. straže. Pisatelj pravi sam: Posebnost knjige je ta, da se s pomočjo iste lahko izračunajo stvari popolnoma natančno, n. pr. ugotovitev množine tekočin v nepolnih posodah in živa teža goveje živine brez tehtnice. Knjiga ima pomen za slabega računarja. za dobrega Da, ker si prihrani mnogo časa. kajti s pomočjo knjige ie treba samo dve ali tri števili sešteti in eno odšteti.
Obrtno nadaljevalno šolstvo.
—o Računstvo za ženske obrte. Sestavil Henrik Podkrajšek, prof. na sred. tehn. šoli. Odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo. Cena vezani knjigi 28 K. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Knjiga obsega sledeča poglavja: Osn. rač. s celimi in dec. štev.; osn. rač. z navadnimi ulomki: procentni račui; obrestni rač.; o novcih in denarnih zavodih; o zavarovanju za bolezen. Strokovni del: o kalkulacijah v obče; kai tudi lahko vpliva na prodajno ceno obrtnih izdelkov: donosnostni ali rentabilitetni račun. Poleg tega ima tudi tabelarične dodatke praktične vrednosti. — Priporočamo!
—o Knjigovodstvo za ženske obrte. Sestavil Henrik Podkrajšek. prof. na tehn. sred. šoli. Odobril oddelek ministrstva za trgovino in industrijo. Cena vezani knjigi 12 Din. Založila in natisnila Učiteljska tiskarna. Knjiga obsega sledeča poglavja: O knjigovodstvu: knjige obrtnega knjigovodstva; gospodarski proračuni. — Priporočamo!
Iz nase organizacije.
Društvene vesti.
+ Okrajno učiteljsko društvo Ljubljana ima redni občni zbor v soboto, dne 25. februarja 1.1, ob 6. uri Dopoldne pri sv. Jakobu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. tajnika, blagajnika. 2. Poročilo pedagoško - didaktičnega, gospodarsko-obrambnega in Drireditvenega odseka. 3. Volitev društvenega odbora in odsekov. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
+ Učit. društvo za mariborski okraj.
Dodatek: 1. točka — neizpremenjena. ?,. točka — Pojasnila k spisovanju novih šolskih tiskovin. (Poroča g. nadzornik M. Lichtenwallner.) 3. točka — Doneski k umetniški vzgoji. (Poroča tov. Radovan Jaut.) 4. točka — Slučajnosti.
+ Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj zboruje dne 2. marca v Mariboru v mali dvorani »Narodnega doma« točno ob 10. uri do sledečem sporedu: 1. Poročilo predsednika. 2. Doneski k umetniški vzgoji. (Poroča tov. Radovan Jaut). 3. Slučajnosti. Zborovanje je za vse članstvo obvezno. Odsotnost se mora opravičiti! — Albin Spreitz, t. č. predsednik.
+ Zborovanje — z občnim zborom — Savinjskega učiteljskega društva ie
vrši dne 23. februarja 1922 točno ob 2: uri Dopoldne na Gomilskem po sledečem sporedu: 1. Nagovor tačasnega podpred-sednika. 2. Zapisnik in dopisi. 3. Poročilo tajnice. 4. Poročilo blagajničarke. 5. Določitev članarine za 1922. leto. 6. Volitev novega odbora. 6. Predavanje tov. Lopar-nik-a: »Nekaj misli o glavnem problemu modernega narodnega gospodarstva«. 7. Poročilo tovarišice Brišnikove o I. drž. skupščini UJU v Zagrebu. 8. Razgovor o novem osnutku šolskega zakona. 9. Nasveti in želje. — K obilni udeležbi vabi odbor.
-4- Zborovanje učit. društva za ptujski okraj z dne 2. februarja 1922. Bilo je nadaljevanje občnega zbora, na katerem je bil izvoljen za predsednika društva tov. Janko Lešnik.
Agitacija za učiteljsko »Samopomoč«.
V ta namen se razpošljejo okrožnice na vse šole. Za zdravniško izpričevalo se določi zdravnik, ki bo napravil izpričevala za vse. Naj ne ostane nihče izven »Samopomoči«!
Poslovnik za častni sod.
Izpolnil in odobril se je poslovnik za častni sod, ki ga ie predlagal tov. 1. Zol-nir. (Obstoji iz 4 članov in 2 strankinih •nikov, ki Da nimata glasovalne pravice. Izvoli iih učit. na zborovanju za vsak slučai posebej. Stroške plačata stranki. Razprava je tajna, razsodba se objavi pri zborovanju.
Gospodarske zadeve.
Iz društvene blagajne se daruje 100 Din. za nagrobni spomenik pok. tov. Gradišniku in se olača 1 delež »Tvornice učil.« Ostanek se porabi za knjižnico. Članarina se zviša na letnih 75 Din.
+ Celjsko učiteljsko društvo je zborovalo na Svečnico v Celju. Mnogo do-šlih dopisov se ie vzelo na znanje.
Šolski zakon.
Poudarjalo se je. da je novi šolski zakon za nas nesoremenljiv, ker ne odgovarja našim načelom v marsikaterem ozi-ru. Na oredlog tov. Pristovška se sklene, tozadevne izDreminievalne Dredloge vpo-slati poverjeništvu v končno upoštevanje. Glede -razširjenja Zvončka med šolsko mladino se želi, da bi ta mladinski list pripravljal tudi vzorno čtivo za bodoče čitanke.
Učiteljska samopomoč.
Predsednik naznanja tudi o zavednosti učiteljstva, da je Dristopilo k Samopomoči iz našeira društva do sedaj 80 no-
tovarišev-.ic.
Pevski zbor.
Društveni Devovodja vabi vse oevce in Devke k Drvi pevski vaji, ki se vrši Dovodom orih. zborovanja Dol ure do-Drej.
Predavanje.
Predaval ie tokrat tudi g. dr. Pivko iz Maribora o temi: »O klasifikaciji ju-goslovenskih iezikov«. Dovršeno in globoko zasnovano Dredavanje je nudilo zborovalcem resničen umetniški užitek.
Prihodnje zborovanje prvi četrtek v aorilu!
+ Logaško učiteljsko društvo je zborovalo dne 28. jan. t. 1. na Rakeku. Navzočih je bilo 46 članov.
Otvoritev.
Predsednik tov. Kosin Dozdravi navzoče ter omenja, da se veliko število tovarišev ni moglo udeležiti zborovanja zaradi snežnih žametov. Soorninja se Dre-rane smrti društv. blagajničarke tov. Remžgarjeve. Zborovalci se v znak soža-lja dvignejo s svojih sedežev. Dalje ome-nia, da se ie dosedanji nadzornik tov. M. Kabaj odnovedal tej službi ter da je pisarniško vodstvo poverjeno tov. L. Punčuhu. Zatem poroča, da je Dover jeništvo UJU sicer vzelo v znanje delitev društva, vendar izraža upanje, da ostanemo kljub temu skupaj.
Poročilo predsedstva.
Najprej je tov. K. Štravs podal v kratkih obrisih zanimivo zgodovino društva. Učiteljstvo se ie pri tem s hvaležnimi srci SDominjalo dosedanjih borcev za naš dobrobit. Sledilo je temu tajniško In blag?miško Doročilo in končno Doročilo knjižničnega odbora. Tu je tov. L. Pun-
čuh Doročal, da zahteva učiteljstvo idrijskega sod. okraja del knjižnice zase. Ker soada zadeva v oodročje razmejitvene komisije, se ie Doverila knjižn. odboru naloga, da zastooa v tem oogledu učiteljstvo okraja in njegove interese.
Delitev društva
se ODUsti ter se Doveri Dosebnemu odseku naloga, da izdela Doslovnik za oba odseka: l'\,raškega in cerkniško-loškega.
Volitev odbora.
Izvoli se oo listkih novi odbor, ki se ie konstituiral takole: nredsednik tov. Punčuh, Dodpredsednica tov. Vilarjeva, tainik tov. Žnidaršič, namestnica tov. Al. Modičeva, blagajničarka tov. M. Mo-dičeva, namestnik tov. A. Harmel ter Dregledovalci računov tov. Drago čes-nik. K. Štraus in T. Doljak. Izvolilo se ie tudi društvom, razsodišče s tov. Repičem na čelu.
Volitev zastopstva v okraj. š. svet.
Za zastopnika se izvolita tov. K. Štraus in A. Harmel, za namestnika pa tov. J. Skubic in T. Doljak.
Slučajnosti: Proti discicliniranju brez dokazov.
Tov. Žnidaršič predlaga resolucijo naperjeno oroti discipliniranju učiteljstva brez dokazov krivde in zaslišanja t. i. brez redne discipl. preiskave.
Draginjske doklade.
Tov. Kosin oredlaga resolucijo glede uvrstitve okraja v V. (IV.) razr. drag. doklad, nakar se sklene vnoslati mero-dajnim faktorjem tzd. spomenico z zahtevo. da se okraj uvrsti najmanj v III. razred z ozirom na obmejni položaj ter naravnost obupno gmotno stanje.
Novi nadzornik.
Isti predlaga, nai se vpošlje višjemu šol. svetu resolucijo z zahtevo, da bodi bodoči nadzornik mož, ki uživa v okraju vsestransko zaupanie učiteljstva. Ž.
+ Občni zbor učiteljskega društva za Dolitični okrai Ljutomer, ki se ie vršil 19. januarja 1921 v Radincih ie pokazal
oestro sliko društvenega delovanja.
Tajniško coročilo
Tov. tajnik poroča, da je društvo v pret. poslovnem letu marljivo sodelovalo na izponolnitvi lastne organizacije, stalo je na. braniku učiteljskih pravic, delovalo je na lastni izobrazbi in prereše-tovalo ie mnogo VDrašani vzgoje in pouka, ter da so dobila zato zborovanja, katerih ie bilo v nreteklem letu šest, uradni značaj. Društvo je Drirnerno Droslavilo svoj oetdesetletni obstoi. katerega je zaključil sijajno usDeli koncert. Novo leto nastona v znamenju boja za dober šol. zakon. Pojavlja na se zooet hidra, ki nas ie morila tolika leta in o kateri smo mislili, da je izginila: borba za obstanek. Po Doročilu ostalih društvenih funkcijo-nariev, se preide k volitvam.
Novi odbor.
Izvolijo se naslednji: Predsednik tov. Mavric Karol. podpredsednik Cvetko Fran. tainik Stooar Slavko, blagajnik Miki Ciril, knjižničar Robič Janez, pevo-vodja Zacherl Fran._ Namestnikom pa: Tov. Sever Minka, Čulk Leopold in Zacherl Slavica.
Šolski zakon.
Radi pičlo odmerjenega časa, se določi razgovor, o osnutku novega šol. zakona, na prvo orihodnje zborovanje.
Protest zoper premeščanja.
Učiteljstvo ie odločno Drotestiralo oroti Dremeščanju stalnega učiteljstva.
s i um ni ii i u^iMaaiMEisanBHBMHHBB«
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Z današnjo številko smo ustavili list vsem tistim neorganiziranim naročnikom, ki do danes še niso poravnali naročnine za leto 1921. Naj jim bo to resen opomin, da se vendar že enkrat spomnijo svoje dolžnosti. —
Nekaterim članom in članicam smo na predlog glavnega blagajnika ustavili liste, ker še do danes niso poravnali članarine za leto 1921. pri okrajnih društvih. iJstuv naj nikar ne reklamirajo! Ko bodo storili svojo dolžnost napram organizaciji, jim bomo itak zopet pošiljali liste. Malo več reda bi bilo želeti v tem oziru!
Upravnik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. I. P. T. — Draginjske doklade ne
b.odo še izplačane, dokler se ne izvede redukcija uradništva in se ne najde kritja. Vendar tečejo že od 1. januarja 1922. Tudi drugo državno uradništvo pritiska na vlado, da bi čimprej izvedla izplačilo — pa dosedaj brez vspeha. Trgovci Da Dri tem že dvigajo na ta račun cene in bodo imeli Driliko. da jih bodo dvignili ob našem iz-Dlačilu že drugič.
Tov. SI. Živ. Bojanci-Črnomelj. Držimo se strogo Drincipa, da naj list ne prinaša literarnih nroizvodov, amnak v Drvi vrsti stanovske, učiteljske razorave in vorašanja. Pošljite nam članke st.rokov-no-Dedagoške vsebine, na Vam dragevo-lie ustrežemo._
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskana« v LJubljani.
Št. 833/0. Š. SV.
/
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
V šolskem okraju ljubljanske okolice se po odredbi viš. šol. sveta z dne 11. februarja 1922, št. 2158 razpisujejo v stalno DODolnitev sledeče službe:
Bevke, služba za nadučitelja in 1 učiteljico:
Brezje, služba za učitelja-voditelja; Brezovica, služba za nadučitelja; Borovnica, služba za 2 učitelja; Dev. Mar. v Polju, služba za 2 učite-lia in 1 učiteljico:
Dobrava, služba za 1 učitelja; GrosuoHe. služba za 1 učiteljico; Horjul, služba za 1 učiteljico; Ježica. služba za I učiteliico; Kopani, služba za učitelja-voditelja: Notranie Gorice, služba za učiteljico: Preserie, služba za nadučitelja: Preska, služba za učitelja; Rakitna, služba za učitelja-voditelja:
Sostro. služba za učitelja:
St. Jurij, služba za učitelja in učiteljico;
Št. Vid. služba za učitelja;
Šmarje, služba za nadučitelja;
Šmartno Dod Šmarno goro. služba za
učitelja in učiteljico.
Pravilno ODremljene prošnje z osebno Dooisnico. spolnieno natančno do vseh rubrikah, nai se vlože"po predoisani službeni noti do dne
3. marca 1922. Dri DodDisanem okrajnem šolskem svetu v Ljubljani.
Okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 11. februarja 1922. Predsednik: Dr. Feriančič, 1. r.
• Št. 373/m. š. sv.
RAZPIS SLUŽBE.
Na I. mestnem otroškem vrtcu na Zaloški cesti v Ljubljani je vsled naročila višjega šolskega sveta z dne 18. januarja 1922 št. 449 v stalno noDolnitev razpisano mesto voditeljice zavoda s sistemizirani-tni službenimi Drejemki.
Prosilke za to -učno mesto. izDrašane otroške vrtnarice, naj svoje nravilno ooremljene orošnje do Dredpisani službeni Doti vlagajo Dri oodoisanem mestnem šol-i skem svetu vsai do 10. marca 1922.
Zakasnele, ali Da Domanjkljive Dro-šnje se ne bodo vnoštevale.
Mestni šolski svet ljubljanski, dne 6. februarja 1922.
m
T
Prva češka tvornica glasbe instrumentov na Moravskem
Josip Lidl
Brno (Čehoslovaško).
Dobavitelj za jugoslovenske šole in za jugoslovensko ministrstvo vojne in mornarice. Ceniki v hrvatskem jeziku na zahtevo zastonj.
Gg. učiteljem popust.
Prva češka tvornica harmonijev
Lidl & Velik
v Boskovicah
Moravsko - Čehoslovaško.


b
priporoča naslednje nove knjige:
4
Nekoč je bilo jezero.
Spisal Gustav Šilih. Krasno vez...............D 12 50
K. Wider Moje prVO berilo. Sedmi natisk vez. D 3 -
e. Gangi Druga čitanka, vez.........d t-
Pomočniška izkušnja za rokodel. obrte.
Spisal H. Podkrajšek. — Broš................D 350
Knjigovodstvo za ženske obrti.
Spisal H. Podkrajšek....................D 12 —
Računstvo za ženske obrte.
Spisal H. Podkrajšek....................D T—
Prva srbska ali hrvatska čitanka
za slov. osnovne šole. Priredili Iv. Lesica, P. Lokovšek in dr. R. Mole D 6"—
lin, razvoj in organ. obrt. strok, šolstva druood in pri nas.
Spisal M. Presl, prof. na drž. obrt. šoli v Ljubljani, broš. ... D 3 50
Na planine.
Spisal Pavel Kunaver. — S 16. slikami, vez.........D 12 50
Zbirka važnejših novih naredb in odredb.
Spisal F. Fink..........„.............D 5 —
Imenik
šolskih oblastev, osnovnih, meščanskih (strokovnih), srednjih šol,
liceja in učiteljišča v Sloveniji po stanju šol. leta 1920 21. . . D 10'—
priloga Učiteljskemu Tovarišu, štev. 7. dne 16. februarja 1922.
Ustanavljanje in organizacija kmetijsko-nadaljevalnih šol.
_ %
Za široko povzdigo strokovne izobrazbe kmetiškega stanu našega naroda.
(Obdelala in sprejela anketa kmet. strok. — Sestavil in uredil kmetijski svetnik Viljem Rohrman.)
Navodilo za ustanavljanje kmetnsko-nadaljevainih šol.
1. Ustanovitev kmetijsko-nadaljevalne šole.
Snovateljii kmetijsko-nadaljevalmh šol naj si preskrbe pred vsem en iztis zakona o snovanju in o uredbi kmetij sko-nadaljevalnih šol, dalje pravilnik in učni načrt za te šole i,11 naj se tudi pouče o sredstvih in o namerni teh šal. Za brezplačno prepustitev teh pripomočkov naj se obračajo na oblasitno kmetijsko upravo. V dotični vlogi je navesti: kraj ¡11 zadnjo pošto, županstvo ozir. okrajni zastop, okrajno glavarstvo, število razredov ljudske šole, stale? bližnje kmetijske korporacije;
2. Štetje kmetijske mladine.
Na to je sešteti kmetijsko mladino, ki prihaja v poštev za obisk šole, t. j. mladina od 11 leta naprej, ki ne obiskuje kake druge strokovne šole 111 ki je namenjena zai kmečki poklic. Prvi čis je sprejeti mladino do 18. leta starosti. O sprejemu odločuje votlstvo osnovnih in aneščan-skih šol v okolišu kmetijsko-nadaljevalne šole s sodelovanjem županstev. Vspeh štetja je izkazati v posebnem seznamu, kakor ga kaže sledeči obrazec
Seznam mladine, ki je po §----zakona
z dne____k obisku kmetijsko-nadaijeval-
ne šole v....... zavezana.
dalje je predlagati zborovalcem, komu se izroči vodstvo kmetijsko-nadaljevalnega tečaja in katerim imočam nauk v posameznih predmetih. Za začetek kaže pravilnik in učni načrt le malo iz-i.reminjati. Ustanovni zbor naj napravi tudi prošnje za prispevke na vse merodajne faktorje in zlasti tudi na občine in okrajne zastope.
6. Predložitev prošnie in prilog.
Kakor hitro so se rešile prošnje za prispevku, mora pripraivljaJlni odbor vložiti na oblastno kmetijsko upravo prošnjo za ustanovitev kme-tijsko-nadaljevalne šole. Tej prošnji je priložiti: 1. izjavo, da se je sprejel pravilnik kot podlaga za ustanovitev kmetijsko-nadaljevalne šole; 2. izjavo, da bo pouk urejen po predpisanem učnem načrtu; 3. izjave činiteljev, ki se tičejo pri-; spevanja k • vzdrževanju šole; 4. proračun v 3 izrisih; 5. predlog za potrditev voditelja in učnega osobja; 6. popis učnih prostorov in izjava kor-poracije, ki pre ušča prostore v brezplačno porabo; 7. izjava, ali je potrebno zemljišči (šolski vit) za praktični pouk pridobljeno ozir. kako se ima pridobiti; 8. dokazila učnega osobja o ttični usposobljenosti /a kmetijsko prirodoznanski ozir. gospodinjski pouk in ev. predlogi za začasno oprostitev od teh ; i.iojev; 9. predlog za določitev učne dobe in dnevnega časa za pouk; 10. se-, znam števila učencev kmetijsko-nadaljevalne šole.
	Ime učenca	Poklic in rojstni dan	Ime, priimek ¡n pok ic	Bivališče
č. cc N			staršev oz. delodajalca	
1	Janez Hribar	kmet-ki sin 4.2 1905	Anton Hribar posestnik	Selca
2	Anton Saje	hlapec 15. 6. 1906	Jože Kolenc posestnik	• ■
3	Jože Medved	kočarjev sin 12. 8.1907	J. Medved kočar	»
4	M. Kolenc	kmetska |Franc Kolenc 23.3.C1S06: Pos^tnik		»
Šolski okoliš lahko obsega občine, ki so do b km oddaljene od s tale/a kmetijsko-nadaljevalne šole. Merodajne so v tem slučaju krajevne raz- j mere in potne zveze.
3. Pripravljalni odbor.
Knnetijsko-nadaljcvalna šola se lahko ustanovi, če šteje najmanj 20 šoloobveznih učencev. V ta namen nag se osnuje predvsem pripravljalni odboi. V ta odbor je povabiti osebnosti, ki ' zavzemajo v občini merodajna mesta in ki so i prijatelji splošnega in kmetijskega napredka in i sicer: 1. župan dotične občine ozir. župani vseh tistih občin, ki spadajo v okoliš šole, 2. zastopniki kmetijskih korporacij, 3. zastopniki hranilnic in posojilnic, 4. druge vplivne in požrtvovalne osebe kakor n. pr. župnike, člane občinskih odborov, veljavne kmetovalce itd. (ne le moški, ampak tudi ženske), 5. člani raznih drugih za-Hopov, člani kmetijskih zadrug, kmetijski strokovnjaki in državni ekonomi, 6. učiteljstvo šole, 1 ria kateri se snuje kmetiijsko-nadaljevalni tečaj in tudi učiteljstvo drugih šol v okolišu, 7. zastopniki telovadnih društev, 8. zdravniki in živino-zdravniki, ki se nahajajo v šolskem okolišu.
4. Izdelovanje predlogov.
Za prvo sejo pripravljalnega odbora ie vse Potrebno pripraviti, da se vsa ustanovitev šole Po možnosti olajša. Pripraviti je zlasti učni načrt in pravilnik kakor tudi proračun za stroške, ki "aj se izdela skupno in sporazumno z županom dotične občine. Potrebne stroške za tiskovine laj založi v tem slučaju občinska blagajna.
Ustanovno zborovanje pripravljalnega odbora in pričetno delovanje.
I
Po teh predpripravah naj skliče dotični žu-Dan oziroma glavni interesent za šolo ustanov -"o zborovanje in naj povabi vse člane priprav-'ialnega odbora, ki so se izrekli za ustanovitev kmetijsko-nadaljevalne šole. Na tem zborovanja Se izvoli začasnega načelnika, začasnega poslovijo (navadno poznejšega voditelja te šole ali
člana bodočega učiteljskega zbora ali sploh °*bo. ki se zanima za ustanovitev šole) iin za-1 ta&nega blagajnika. Na to sledi razprava o uč-nem načrtu, pravilniku in proračunu. Pri zboiro-^''liu je tudi nastaviti približne zneske, ki bi jih t »Wteia lahko prispevali k vzdrževanju šole. Na-
7. Izvolitev stalnega šolskega odbora.
Kakor hitro je oblastna kmetijska uprava i dovolila ustanovitev kmeitljske-nadaljevalne šo-| le, se ima izvoliti stalni šolski odbor. Hkrati z [ dovoljenjem imenuje kmetijska uprava tudi zastopnika . vlade. Začasni načelnik pripravljalnega dbora skliče vse činitelje na zborovanje, pri katerem se izvoli stalni šolski odbor z načelnikom in blagajnikom. Posle šolskega odbora upravlja voditelj kmetijsko-nadaljevalne šole. Ko je
vse to rešeno, se lahko prične z delovanjem šoie.
t
Načrt zakona o snovanju in o uredbi kmetijsko-nadaljevalnih šol.
§ 1. Kmetijsko - nadaljevalne šole imajo na-me t, da se kmet: ka mladina po dovršeni osnovni šoli nadalje izobrazuje in sicer v vseh tistih predmetih, ki so važni in potrebni za praktični poklic kmetiškega stanu. Znanje pridobljeno v osnovni šoli se v kmetijsko - nadaljevalni šoli popolnuje in poglobi s kmetijsko - prirodoznanskim poukom. Razen tega se vzbuja pri mladini zanimanje za nadaljevanje splošne in strokovne izobrazbe in za obisk strokovnih kmetijskih šol. Pouk je dveleten in se vrši redno v zimskem tečaju. Po predlogu šolskega odbora i,n učiteljskega osobja se pouk lahko razširi tudi na poletni čas, kar .ie važno zllasti za potrebe praktičnega pouka. V istem smislu delujejo za poklicno izobrazbo ženskega naraščaja gospodinjsko - nadaljevalne šole.
§ 2. Učni predmeti v kmetijsko - nadaljevalni šoli so: Kmetijsko spisje, kmetijsko računstvo, kmetijsko prirodoznainstvo, kmetijsko gospodarstvo in zadružništvo, ustavoznanstvo in zakono-slovje. Za dekleta je važen razenitega pouk iz gospodinjstva in v-zsojeslovja. Pouk ie popolnje-vati s pomočjo knjižnice, bralnice, pogovorov, z družabnimi prireditvami, izleti, razstavami in praktičnimi vajami.
§ 3. Na kmetijsko - nadaljevalnih Šolah poučujejo učitelji ljudskih in meščanskih šol. V kmetijskih predmett;:h poučujejo učitelji, ki imajo potrebno učno usposobljenost za te predmete.
§ 4. Kmetijsko - nadaljevalne šole je ustanoviti v krajih, kjer se potegujejjo krajevni činitelji za nje. zlasti kmetijske strokovne organizacije. Sosedne občine, ki ležiljo tako blizu kmetijsko-nadaljevaln; šole, da jo mladina lahko obiskuje, se lahko združijo v en šolski okoliš.
§ 5. O ustanovitvi in opustitvi kmetijsko-nadaljevalne šole odločuje oblastna kmetijska uprava. Vrhovno vodstvo kmetijsko - nadaljevalnega šolstva je v rokah oblastne kmetijske uprave, ki imenuje na predlog šolskega odbora voditelja šole in učne moči in ki skrbi tudi za razvoj kmetijsko - nadaljevalnega šolstva.
§ 6. Ministrstvo poljoprivrede i voda izda za kmetijsko - nadaljevalne šole pravilnik in učni načrt.
§ 7. Ako se je ustanovila v kakem kraju kmet. nadaljevalna šola, je obisk te šole obvezen za vso tisto mladino moškega in ženskega spola v starosti od 14. leta naprej, ki ne obiskuje ali ki ni obiskovala kake druge strokovne ali srednje šole, ali ki se ni posvetila kakemu drugemu poklicu in ki ne stanuje dalje kakor 6 km od šole.
Ta daljava se lahko po krajevnih razmerah zniža na predlog šolskega odbora in s pritrditvijo oblastne kmetijske uprave.
§ 8. Če ni mogoče dobiti drugih pripravnih učnih prostorov za kmetijsko - nadaljevalno šolo, se morajo prepustiti v ta namen prostori v ljudski ozirama v meščanski šoli, seveda brez škode za redni pouk teh učencev. Čas in način porabe določujejo pristojne šolske oblasti, ki dobe v ta namen vsa potrebna navodila za pospeševanje teh šol od ministrstva za prosveto 1 sporazumu z ministrstvom poljoprivrede 1 voda. Pri vsaki kmetijsko - nadaljevalni šoli je treba skrbeti za pripravna zemljišča potrebna za praktični pouk učencev. Ako ni pripravnega šolskega vrta, naj preskrbi pripravno zemljišče šolska občina ozir. vse tiste občine, ki spadaj» v i ,lski Okoliš kmetijsko - nadailjevalne šole.
§ 9. Stvarne potrebščine kmetijsko - nadaljevalne šole morajo kriti krajevni činitelji, ki morajo trpeti tudi osebne izdatke, v kolikor niso kriti iz javnih prispevkov, zlasti ¡z subvencij ministrstva poljoprivrede i voda. Če je več občin združenih v šolski okoliš, se mora kritje skupne potrebščine dogovorno urediti, v nasprotnem slučaju je pa potrebščino kriti po davčni moči prizadetih občin. Vsi prispevki za ustanovitev in vzdrževanje kmetijsko - nadaljevalnih šol se stekajo v šolski fond kmetijsko - nadaljevalne šole
§ 10. Neposredna uprava kmetijsko - nadaljevalne šole pripada krajnemu šolskemu odboru, '-.i je sestavljen iz zastopnika vlade, iz zastopnika šolske občine ozir. zastopnikov vseh tistih občin, ki so združene v šolski okoliš, dalje iz voditelja šole, iz zastopnika šolskega učiteljstva in iz zastopnikov onih činiteljev, ki se zavežejo- prispevati k stroškom šole najmanj letnih 50 Din. Korporacije in strokovne kmetijske organizacije, ki prispevajo manj kakor 50 Din. na leto, volijo skupno svojega zastopnika v krajni šolski odbor. Šolski odbor voli iz svoje srede načelnika in bla-. gajmika. Upraivna doba za člane šolskega odbora traja 3 leta. Po tem času se lahko vsak član zopet na novo izvoli. Članska mesta so častna mesta in se brezplačno opravljajo.
§ 11. Vse vloge šolskega odbora se iz/vrše glasom odborovega sklepa.
§ 12. Šolskemu odboru pripadajo sledeče naloge :
1. da predloži oblastni kmetijski upravi pravilnik in učni načrt z event. spreminjevalnimi predlogi, ki se nanašajo na krajevne razmere mi potrebe, kakor tudi stroškovnik za ustanovitev in vzdrževanje kmetijske nadaljevalne šole v odo-brenje. Nonmalni pravilnik in učni načrt se za-moreta le s privoljenjem oblastne kmetijske uprave izpremeniti. 2. Da predloži vsako leto proračun za vzdrževanje kmetijsko - nadaljevalne šole in koncem leta pa računski zaključek o porabi vseh prispevkov za: vzdrževanje šole, da ga oblastna kmetijska uprava pregleda m odobri. 3. Da oskrbuje med šolskim letom vse posle, ki se tičejo gospodariva ¡11 uprave šole. 4. Da izdaja letno poročilo za šolo in ga predlaga oblastni kmetijski upravi. 5. Da stavi oblastni kmetijski upravi svoje predloge glede imenovanja (voditelja in učnih moči. 6. Da skrbi za inventar in za učne i pripomočke, za stvarne potrebščine za redni pouk ' in za šolsko poskuševališče.
S 13. Pouk na kmetijsko - nadaljevalni šoli je za učence brezplačen.
§ 14. S tem zakonom se razveljavijo vse dosedanje naredbe, ki so se izdale za kmetijsko-nadaljevalne šole.
§ 15. Z izvršitvijo tega zakona se pooblašča ministrstvo poljoprivrede i voda v sporazumu z j ministrstvom prosvete in ministrstvom za notranje zadeve.
§ 16. Ta zakon stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
Pravilnik za kmetijsko-nadaljevalne šole.
§ 1. Učni namen. Kmetijsko - nadaljevalne šole Amalio namen, da se kmetska mladina po dovršeni osnovni šoli nadalje izobrazuje in sicer v vseh tistih predmetih, ki so važni in potrebni za praktični poklic kmetskega stanu. Znanje pridobljeno v osnovni šoli se v kmetijsko - nadaljevalni šoli popolnuje in poglobi s kmetijsko - prirodoznanskim poukom. Razentega se vzbuja pri mladini zanimanje za nadaljevanje splošne in strokovne izobrazbe in za obisk strokovnih kmetijskih šol. Pouk je dvoleten in se vrši redno v v zimskem tečaju. Na predlog šolskega odbora in učiteljskega osebja se pouk lahko razširi tudi na poletni čas, kar ie važno zlasti v interesu praktičnega pouka. V istem smislu delujejo za poklic-
no izobrazbo ženskega naraščaja gospodinjsko-nadaljevalne šole.
§ 2. Učna smer. V kmetijsko - nadaljevalni šoli se m'adetiči in dekleta poučujejo ločeno. Pouk se naslanja na učno tvarino osnovne šole in podaja učencem v lahko Umljivi obliki temeljne nauke kmetijskega prirodoznanstva in zadružništva s posebnim ozirom na praktične potrebe kmetijstva. Krajni šolski odbor zamore predlagati prjtnembe ozir. dopolnitev učnih predmetov, ki so važni za doti-110 okolico. V zvezii s kmetijsko - nadaljevalno šolo se lahko prirejajo za učence in odrasle tudi specijalni tečaji in, poučna predavanja o razn;h strokah kmetijstva. Takt priredbe se lahko izvrše s pomočjo in z udeležbo kmetijskih organizacij.
S 3. Učna doba. Šolsko leto traja redno 5 mesecev, lahko pa tudi več. Pričetek in sklep določuje šolski odbor z ozirom na krajne razmere in potrebe, kakor tudi z ozirom na učno dobo osnovnih šol na stale/.u kmetijsko - gospodinjske šole. Prosti dnevi na osnovnih šolah naj veljalo v obče tudi /a kmetijsko - nadaljevalno šolo. Predpisani tedenski pouk 6 ur se vrši redno ob dveh delavnik.h: čas in dneve ima določiti krajni šolski dbor z ozirom na krajevne razmere in odnošaje. Za pouk se lahko pritegnejo tudi prosti dnevi in nedelje. Šolski odbor določi na predlog učiteljstva, koliko ur na teden in kdaj se ima porabiti /a praktična dela na šolskem vrtu oziroma na poskuševališču. Za dekleta je ¡10 možnosti prirejati tudi praktične vaje v kuhanju .n o hišnem gospodinjstvu H ob o tega pouka določuje na predog učiteljske konference šolski odbor z vpoštevanjetn krajevnih potreb in razmer.
§ 4. Učni predmeti. Učne predmete določuje zakon o snovanju in o uredbi kmetijsko - nadaljevalnih šol. Podrobna določila o uredbi in razdelitvi puka obsega od ministrstva potrjeni učni načrt. Krajni šolski odbor lahko predlaga oblastni kmetijski upravi izpremembe tega načrta, toda le sporazumno z učiteljskim osobjem. Praktične vaje se vrše na šolskem vrtu aili v poskuševali-šču. Za praktično razkazovanje mali se uporabljajo tudi pripravne kmetijske kulture in nasadi v šolskem okolišu. Šolski vrt in poskuševališče oskrbuje učitelj s potrebno kvalifikacijo in v sporazumu z voditeljem tiste šole, ki ji vrt pripada. Opazovanja v poskuševališču morajo učenci -zapisovati v svoj dnevnik.
§ 5. Kritje stroškov in vzdrževanje šole. Šola se vzdržuje s pomočjo subvencij ministrstva poljoprivrede i voda, okrajnega zastopa, posameznih občin, ki spadajo v šolski okoliš, posojilnic in hranilnic in drugih podpornikov, ki se nahajajo v šolskem okolišu in sicer po § 9. zakona o snovanju in o uredbi kmetijsko - nadaljevalnih šol. Ti prispevki in drugi dohodki šole se stekajo v poseben fond. ki ga upravUja šolski odbor. Krajni šolski svet dotične občine, kjer se nahaja kmetijsko - nadaljevalna šola, da brezplačno t,a razpolago potrebne učne prostore »n učila (§ zakona o k. n. o.). Če mogoče preskrbi tudi prostor za knjižnico, za bralnico in za konference :; in da, če treba tudi telovadnico in kuhinjo na razpolago.
§ 6. Šolski odbor. Za veljavnost sklepov šolskega odbora je treba, da je najmanj polovica odbornikov navzoča. Glasuje se z večino glasov. Pri enakem številu glasov odločuje glas predsednika, ki sicer ne glasuje. Način poslovanja urejuje poslovni red, ki ga odobri oblastna kmetijska uprava. Vsak član šolskega odbora je upravičen, da se po večkrat lahko prepriča, v kakem sta-iju so učni prostori, šolska oprava, učni pripomočki, šolski vrt in poskuševališče. Če se pokažejo nodostatki. jih je naznanit; voditelju kmetijsko - nadailjevalne šole in če jih ta ne tnore odpraviti, pa šolskemu odboru, da vse potrebna ukrene. V ostalem vrši šolski odbor vse pripadajoče dolžnosti po § 12. zakona o snovanju iti o uredbi kmetijsko - nadaljevalnih šol. Zlasti mora do 1. junija vsakega leta predložiti proračun dohodkov in stroškov za prihodnje šolsko leto in do konca aprila vsakega leta pa računski zaključek prejemkih in izdatkih za pretečeno leto in sicer v dveh prtmerljaljih in na predpisanih tiskovinah.
§ 7. Vodstvo šole. Šolo upravlja voditelj kmetijsko - nadaljevalne šole, v njegovi odsotnosti ga zastopa tisti član učiteljskega zbora, M po § 10. zakona: o kmetijsko - nadaljevalnih šolah zastopa učiteljstvo v kr. šolskem odboru. Voditelj je v prvi ¡vrsti odgovoren za napredek šole; on mora skrbeti, da se poučuje na šoli po pedago-gično - didaktičnih načelih in je v tem pogledu odgovoren nadzorstvenim organom. On sprejema učence,.nadzoruje šolski obisk in skrbi za vzdrževanje šolske discipline. Voditelj je odgovoren za primerno shranitev učnih pripomočkov. On

stavi iv sporazumu z učiteljskim zborom šolskemu odboru predloge za zasedanje učnih mest, za nabavo učnih pripomočkov, za oskrbovanje šolskega vrta in poskuševališča. On vodi administrativne posle šole, oskrbuje šolski arhiv, predsednic konferencam in izvršuje njih sklepe. Koncem šolskega leta sestavlja skirmo z učiteljskim zborom letno šolsko poročilo, ki ga ima šolski odbor predložiti ministrstvu poljoprivrede i voda. Za vodstvo kmetijsko nadaljevalne šole dobi voditelj nagrado najmanj letnih 100 Din.
S 8. Učiteljski zbor. Člane učiteSfetva imenuje šolski odbor s pritrditvijo oblastne kmetijske uprave. Člani učiteljskega zbora dobe nagrade, ki jih nakazuje šolski odbor. Visokost nagrade se i avna po nagradah na obrtno - nadaljevalnih šolah. Dnevščine in potnine o priliki ekskurzij se plačujejo po določilih veljaivnih za učitelje osnovnih šol. Razredniki morajo voditi evidenco o
javlja šolskem u odboru, ki poživlja starše in delodajalce, da pošiljajo učence redno k pouku. Če nima poziv zaželenega uspeha, mora šoilski odbor naznaniti take slučaje po S 12. tega pravilnika j pristojni politični oblasiti.
8 15. Spričevala in izpiti. Na koncu šolskega j leta dobi vsak šoloobvezni učenec izkaz o njegovem vedenju, o šolskem obiskovanju in o napredku v posameznih učnih predmetih. Koncem dru-| gega razreda se izvede klasifikacija o vseh učnih j predmetih, v vedenju in v šolskem obisku in dobi učenec izpričevalo o izvršeni kmetijsko-nadalje-| valni šoli. Ako učenec prekine šolanje ali če je : vspeh klasifikacije neugoden, dobi učenec izkaz o tem, koliko časa je .šolo obiskoval. Vsa sjpdče-• vala, ki jih daje kmetijsko-nadaljevalna šola, so koleka prosta. Učni izdelki učencev se lahko ' koncem šolskega leta javno razstavijo. Ravno tako se lahko ob sklepu šole prirede z učenci
obisku šole, nadzorovati šolsko disciplino in vo- i javni izpiti, ki naj nudijo staršem, šolskemu od-

diti potrebne uradne knjige in spise. Za kmetijsko-prirodoznanski pouk so usposobljeni: 1. učitelji, ki so dovršili kmetijsko - nadaljevalni tečaj za ljudsko - šolske učitelje in položili predpisani izpit. 2. učitelji, ki so pred prevratom dovršili na eni ali drugi kmetijski šoli kmetijski tečaj za ljudske učitelje z učno dobo 4 do 8 tednov. 3. Učitelji, ki so že poučevali na kmetijsko-nadaljevalnih šolah in ki iso dosegli tako ugodne vspehe, da se lahko spregleda obisk kmeti jsko-nadaljevalnega tečaja in dotični izpit. 4. Absolventi kmetijsko-strokovnih šo! (srednjih šol), ki imajo ahsolutarij. 5. Praktični kmetovalci, ki so dovršili najmanj zimsko kmetijsko šolo, iprej pa saj meščansko šolo ali pa popolno kmetijsko šolo brez ozira na drugo pred-izobrazbo, ako imajo sicer sposobnost za pouk. 6. Praktični kmetovalci brez strokovnih šol, ako imajo sicer izredno usposobljenost za kmetijski pouk. — Tem oseba/m podeljulje pravico za poučevanje oblastna kmetijska uprava na tozadeven predlog učiteljskega zbora kmetijsko-nadaljevalne šole, dotiianega krajnega šolskega odbora in pri-stotjnega strokovnega nadzornika.
§ 9. Učiteljska konferenca. Člani učiteljskega zbora kmetijsko-nadaljevalne šole se posvetujejo najmanj dvakrat na leto v sejah, ki jim predseduje voditelj šole. Predmet učiteljskim konferencam so: podrobna sestava učnega načrta, nadzorovanje šolskega obiska, napredka in šolske discipline, sestava urnika, posvetovanje o pedago-gično-didaktičnem delovanju šole. Pri teh konferencah se tudi določuje vse potrebno o učnih pripomočkih, knjižnici, (šolskih zbirkah, šolskem vrtu in poskuševališču (§ 4.). Učiteljska konferenca sestavlja sporede za poučne razgovore, za izlete '¡n stavi sploh predloge na šolski odbor v vseh zadevah kmetijsko-nadaljevalne šole. Konferenčni zapisniki se predlože na vpogled šolskemu odboru, ki jih rešuje v kolikor se ne tičejo predlogov, ki potrebujejo potrditve oblastne kmetijske uprave.
§ 10. Učni pripomočki. Dokler nima kmetijsko-nadaljevalna šola lastnih učnih pripomočkov, uporablja z dovoljenjem šolskih oblastij učne pripomočke ljudske šole, v kateri ima svoje učne prostore.
8 11. Vpisovanje učencev. Vodstvo ljudskih šol in ravnateljstvo meščanskih šal na staležu kmetijsko-nadaljevalne šole morajo v vsakem ozi-ru ipodipirati vodstvo kmetijsko-nadaljevalne šole pri ugotovitvi števila vseh tistih učencev in učenk, ki so po dovršeni 14 letni starosti dobili izpustaico in so obvezani obiskovati kmetijsko-nadaljevalno šolo. Voditelj kmetijsko-nadaljevalne šole mora s pomočjo matrik in razrednih katalogov ljudskih in meščanskih šol kakor tudi s po-rročjo občinskih uradov vse tiste učence in učenke dognati, ki so v okolici do 6 km daljave obvezami šolo obiskovati. Vpisovanje učencev se vrši najmanj 14 dni pred pričetkom pouka, in je treba, da se vpisovanje običajnim ¡potom objavi.
Poznejše sprejemanje je le takrat dopustno, ako dokaže učenec oziroma učenka tisto znanje, ki je potrebno za vspešno nadaijno obiskovanje pouka.
§ 12. Število učencev in šolski obisk. Število učencev je določeno na 40. Če jih je več v posameznih letnikih, potem tih je razdeliti v dva oddelka. Po določilih § 7. zakona o snovanju in o uredbi kmet.-nadaljevalnih šol je k obisku teh šol zavezana vsa mladina od 14 leta starosti naprej, ki stanuje v okolici do 6 km daljave od šole, ako ni obiskovala že kake druge kmetijske šole ali kake srednje ali strokovne šole ali ako je sedaj ne obiskuje ali ki se ne posveti kakemu drugemu poklicu. V šolo se sprejema mladina, ki je zdrava, nravstveno neomadeževana in ki ima izpustnico ljudske ali meščanske šole. Mladina, ki po svoji starosti in oddaljenosti ni obvezana za obisk kme-tijsko-nadaljevalne šole, se lahko do starosti 21 let prostovoljno priglasi za obisk šole. O sprejemu odločuje šolski odbor, ki razsoja tudi pod kakimi pogoji je sprejemati starejše udeležnike. Zanemarjanje šolskega obiska se kaznuje po zakonskih določilih veljavnih za osnovne šole. Na mesto krajnih šolskih svetov stopi v tem slučaiu krajni šolski odbor in na mesto okrajnih šolskih svetov pa pristojna politična oblast. Ako je vedenje kakega učenca spodtakljivo za druge učence, ali ako se surovo obnaša napram učitelju, potem je dotičnega učenca na predlog učiteljskega zbora izključiti. Dotično leto se mu pa ne všteje, tako <La mora šolo še eno leto dalje obiskovati.
§ 13. Brezplačni pouk. Obisk kmetijsko-nadaljevalne šole je brezplačen.
§ 14. Nadzorovanje šolskega obiska. Vodja kmetijsko-nadaljevalne šole obvešča starše ozir. delodajalce učencev o tem, kako se učenci udeležujejo pouka. Učence, ki ponovno izostajajo, pri-
boru in drugim gospodarjem priliko, da se prepričajo o namenu ,in važnosti kmetijsko-nadaljevalne šole.
8 16. Tiskovine. Na kmetijsko-nadaljevalni šoli se rabijo sledeče tiskovine: Razredna knjiga, razredni katalogi, frekventacijska izpričevala, izkazi in izpričevala o dovršeni kmetijsko^nadalje-valni šoli, poslovni zapisnik, inventarni zapisnik za knjižnico in učne pripomočke, knjiga za šolsko kroniko. Druge tiskovine so dopustne z dovoljenjem ministrstva poljoprivrede i voda. Poslovni zapisnik in šolsko kroniko vodi voditelj, razredno knjigo in razredni katalog vodijo razredni učitelji, ki spisujejo tudi izkaze in ¡izpričevala. Inven-tarske izkaze učnih pripomočkov, knjižnice in drugih zbirk in šolske uprave vodi učitelj, ki ga v to določi konferenca. Šolski odbor mora za računovodstvo rabiti predpisane obrazce (proračun, knjiga o dohodkih in stroških, inventar).
8 17. Nadzorstvo. Nadzorstvo šole pripada glede administrativnih poslov in splošno izobraževalnih predmetov pristojnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku, nadzorstvo glede pouka o kmetijskonprirodioznanskih predmetih pa v to določenemu strokovnemu nadzorniku za kmetijski pouk.
8 18. Izpratrembe določil pravilnika in učnega načita. Šolski odbor lahko zaprosi ministrstvo poljoprivrede i voda, da dovoli izpremembo pravilnika in učnega načrta z oz 1 remi na krajevne razmere, zlasti glede na učno dobo in na dopolnitev učnih predmetov.
Učni načrt
za kmetijsko nadaljevalne tečaje na ljudskih šolah.
Učna doba traja 5 mesecev od 15. oktobra do 15 marca. Število ur na teden: 6 v vsakem letniku, skupaj 120 ur.
Razdslitev pouka.
t>' m >Č»	Učni predmet	Število ur na teden za letnik I. | 11.	
1.		1	t
?	Kmet i*ko spi*je.....	1	1
3	^melijsko računstvo ....	•	1
4.	K "i. tis^o p iri doznani vo	2	2
5	Kme ii<k'> aosp dai.-tvo >n za-		
	družništvo .......	1	—
6.	Državljanstvo in z ikonodaja	—	1
	Skupaj . .	6	6
UČNA TVARINA.
1.	Verouk. Spolnjevanje dolžnosti proti Bogu, proti bližnjemu in samemu sebi.
2.	Kmetijsko spisje. 1. letnik. Vaje v sestavljanju spiosv važnih za kmetovalca. Kuipčijska pisma. Naročifoa pisma za semena, umetna .gnojila in druge gospodarske potrebščine. Pisma z računi za prodano blago. Objave, mserati. Poizvedovalna pisma. Prejemini list, izročilni list. Pobotnice.
II. letnik. Vloge na oblastva. Prošnja za posojilo. Odpoved posojila. Naznanilo škode po toči. Vloga za od,pis davka. Naznanilo v slučaju kužne bolezni. Navodilo, kako je oddajati pisma, brzojavke, denar in blago po pošti. Poraba poštnih položnic. Železniške pošiljatve.
3.	Kmetijsko računstvo. I. letnik. Gospodarski računi. Tržne cene. Prodajni in nakupni računi za pridelke in gospodarske potrebščine. Računi o potrebni množini semena za razne velike njive in o stroških za nakup. Računi o potrebni množini umetnih gnojil in o stroških za nakup. Računi o množini pridelkov na razno velikih njivah. Računi o vspešnosti umetnega gnojenja.
II. letnik. Prodajni računi za živino, za mleko in mlečne izdelke. Preračunba potrebne množine knrrae za on dan in za celo leto. Nakupni računi za močna krmila. Teža in tehtanje živine. Računi o mlečnosti živine. Posojilnični računi. Obrestni in odstotni računi. Zavarovalni računi. Poselski računi. Vaje v merjenju črt in zemljišč. Meijenje gnojnačnih jam m sodov. Vaje v risanju zemljišč in stavb.
4.	Kmet''skn prlrodoznanstvo. I. letnik. ^ Kmetijsko rastlinstvo. Kako so rastline vstvarje-ne. Glavni deli rastlinskega telesa in rajih žrvljen-ska opravila (korenina, deblo, listi, cvet in sad ^ Razvoj korenine v zvezi z razvojem cele rastline. Pamein koreninskih gomoljčic pri stročnicah. Notranja zgradba rastlinskega telesa. Rastlinska stenica. Način rastlinske hranitbe v posameznih
dobah življenja. Kalenje rastlin. Sprejemanje )'• prenavljanje živeža ob času rasti. Zoženje rastlin. Razplodba rastlin. Pogoji rastlinskega življenja. Zemlja, zrak, voda, toplota in svetloba!. Kako je rodovitna zemlja nastala. Kako je zemlja sestavljena: glina, pesek, apno in črna prst (humus). Najvažnejše redilne snovi. Dušik, foisforova kislima in kalij. Važnost bakterij v zemlji. Rodovitnost zemlje. Godnost zemlje za obdelovanje. Lastnost zemlje napram vodi in toploti. Razne vetr ''Ciineli. Zrak in važnost njegova za rastlin^ Sestavine zraka: kisik in dušik. Vodeni hlapi Ogljikova kislina in njen pomen za rastline. Vzajemna zveza rastlinskega in živalskega živiljetija. Dihanje. Voda in njena sestava. Lastnosti vode. Potrči vode za rastlinsko hranitbo. Važnost plote in svetlobe za rastlinsko življenje. Obdelovanje zemlje. Zakaj potrebujejo rastline dobro obdelano zemljo. Zakaj je globoko obdelana zemlja bolj rodovitna in katera zemlja je dobra za globoko obdelanje. Zakaj je plevela čista zemlja bolj rodovitna in kako je plevel zatirati. Kako in zakaj je kamnito zemljo izboljševati. Zakaj in kako škoduie preobilna moča v zemlji in kako je taka z«m'iišča izboljševati. Zakaj je gnojenje tako važno. Ali se da z gnojenjem rodovitnost zemlje povečati? Kaj ima hlevski gnoj v sebi, in katere njegove snovi so največ vredne. Počem se ravna vrednost hlevskega gnoja. Razlika med Ji-brim in slabim hlevskim gnojem. Kako je izboljšati in povečati pridelek hlevskega gnoja. Kaj zahtevamo od dobrega gnojišča. Kako je ravnati z gnojem na gnojišču. Kako je napravljati gnojnič-ne jame. Kako je rabiti gnojnico. Zakaj je kompost tako važno gnojilo in kako ga je napravljati in rabiti. Vrednost pepela in apna za gnojenje. VeiA a važnost umetnih gnojil. Kako je rabiti umetna gnojila, da nam koristijo. Razdelitev umetnih gnojil. Tomaisova žlindra in superfosfat. Kalijeva so! in kajnit. Čilski soliter, amonijev sulfat in apneni dušik. Nakup umetnih gnojil. Važnost dobrega semena. Lastnosti dobrega semena. Odbiranje in čiščenje semena. Pridelovanje in. izboljšanje domačega semena. Varstvo pred plevelom. Odvračanje in zatiranje deteljne prede-nice. Pridelovanje pšenice (važnost pšenice, lastnosti pšenice, domače in tuje vrste pšenice, obdelovanje in gnojenje za pšenico, setev pšenice, namakanje semena, oskrbovanje pšenice, žetev lr. pridelek pšenice). Pridelovanje turščice. Pridelovanje fižola. Pridelovanje krompirja. Pridelovalni': domače detelje. (Nadrobni pouk kakor pri pšenici.) Obdelovanje in gnojenje travnikov in pašnikov.
II. letnik, b) Kmetijsko živalstvo. Kako so živali ustvarjene. Glavni deli živalskega telesa. Prebavila: gobec, želodec, čreva. Dihala: pljuča, koža. Krvna obtočila: kri, srce. Izločila: obisti. spolovila. Gibala: kosti, mišice, kite. Čutila. Način živalske hranitbe v prvi dobi življenja .n pozneje. Sprejemanje in prebavljanje krme. Sestava rastlinskih krmil. Najvažnejše redilne snovi: beljakovine, tolšče, škrob, sladkor, vlaknina in sestavine pepela (fosforovo kislo apno, sol in železo.) Sestava živalskega telesa. Voda in stiha snov. Dušikove snovi: beljakovine, klejevine, ro-govine. Brezdušikove snovi: tolšče. Pepel: fosforovo kislo apno. Živinoreja. Zakaj redimo govejo živino in kako 5e povečati njene dohodke? Značilne lastnosti goveje živine. Domača in tuja goveja plemena. Zakaj je odbirati za pleme živali, ki so ugodno razvilte in dobre za užitek? Korist dobrega krmljenja glede na razvoj života in na užitek (mlečnost, pitavnost, delazmožnost). Važnost močnih krmil za zboljšanje reje in dohodka. Red in točnost pri pokladanju krme. Po-klaidanje soli. Napajanje živine. Važnost paše za mlado in odraslo goved. Kaj zahtevamo od zdravih hlevov? Snaženje živine in nastiljanje. Prijazno ravnanje z živino. Odvračanje bolezni pri živini. Hitro napenjanje goveje živine. Nevarnost kužnih bolezni. Rdečica pri prašičih in varstveno cepljenje, c) Sadjarstvo. Važnost sadjarstva. Razna sadna plemena in njih gospodarska važnost. Najvažnejše vrste jablan za naše kraje. Saditsv drevja. Kje dobimo mlado drevje in kako ga pravilno sadimo. Kako negujemo mlade nasade. Kako oskrbujemo starejše drevje. Gnojenje sadnega drevja. Kako precepljamo sadno drevie? Varstvo sadnga drevja. Sadna uporaba.
5.	Kmetijsko gospodarstvo In zadružništvo. I.
letnik. Kako je gospodarsko premoženje sestavljeno? Zemljišča ,in gospodarska poslopja. Živina in orodje. Pridelki in denar.Vzdrževanje in zavarovanje gospodarskega poslopja. Zavarovanje živine. Važnost dobrih gospodarskih strojev. Skrbno spravljanje in varčno ravnanje z domačimi pridelki. Kako je gospodariti z denarjem. Knjigovodstvo. Popis premoženja. Blagajnična knjiga Dolžna knjiga (zapisnik dolžnikov in upnikov). Popis orodja. iKorist kmetijskega zadružništva. Razne vrste gospodarskih Zadrug. Uredba in poslovanje zadružnih posojilnic. Uredba splošno kmetijskih zadrug (nakupnih in prodajnih zadruig). Mlekarske zadruge. Živinorejske zadruge.
6.	Državljanstvo in kmetijska zakonodaja. II.
letnik. Vas, politična, farna in šolska občina. Občinski odbor, župan, svetovalci. Delokrog občinskega odbora. Volitev občinskega odbora, župana in svetovalca. Občinske doklade. Občinsko premoženje. Občinski dohodki in stroški. Okrajno glavarstvo. Deželna vlada. Ministrstvo. Uprava države. Dolžnost in pravice državljanov. Kmetijski zakoni o varstvu poljščine in sadnega drevja. Zakon o varstvu koristnih ptic. Zakon za zboljšanje živinoieje. Služnostne pravice. Dolžnost prijave kuge sumljivih živali.
Učni načrt
za gospodinjsko nadaljevalne tečaje na ljudskih šolah.
Učna doba traja 5 mesecev, od 15. oktobra do 15. marca. Število ur na teden: 6 v vsakem letniku skupaj 120 ur.
Razdelitev pouka.
Učni predmet
Število ur na teden za letnik
I I II
Verouk .....
Go-i odinj.sko spisie . . Gospodinjsko računstvo Kmetij ko gospodinjstvo Ročna dela.....
Skupaj
UČNA TVARINA.
1.	Verouk. Spolnjevanje dolžnosti proti Bogu svojemu bližnjemu in samemu sebi.
2.	Gospodinjsko splsje. I. letnik. Vaje v sestavljanju spisov za gospodinje. Kupčijska. pisma. Naročilna pisma za gospodinjske potrebščine, za vrtna semena in drugo blago. Pisma z računi za prodane pridelke, mleko, zelenjavo. Objave "n in-serati. Poizvedovalna pisma. Izročilni list. Pobotnica.
II. letni k. Vloge na oblastva. Dolžno pisma. Pogodbe. Navodilo, kako je oddajati pisma, brzo-iavke, denar in blago po pošti. Poraba poštnih položnic. Zelezmčne pošiljatve. Praktični i'.g'edi
2.	Gospodinjsko računstvo J letnik. Gospodinjski računi. Tržne cene. Prodajni in nakupni računi za pridelke, za živila, za perilo in obleko Računi o potrebni množini in o nakupu semen iti umetnih gnojil.
II. letnik. Prodajni računi za mleko i mlečne izdelke. Računi o mlečnosti krav in o pridelkih mleka in mlečnih izdelkov. Računi o izkupičku za prodana jajca in perutnino. Obrestni in odstotni računi. Poselski računi.
3.	Kmetijsko gospodinjstvo. 1. letnik. Poklic gospodinje na kmetih. Lastnosti dobre gospodinie. Hišno gospodinjstvo na kmetih. Nauk o živilih. Sestavine In redilna vrednost živil. Različna jedila in glavna navodila za pripravljanje. Uporaha jedilnih ostankov. Ravnanje z domačimi. Skrb za zdravo stanovanje. Vsakdanje pospravljanje. Glavno pospravljanje. Kuhinja. Pomivanje posode. Snaženje kuhinje. Jedilna shramba in klet. Varstvo pred mrčesi in drugimi škodljivci v hiši. Zračenje, kurjava in svečava. Vrtnarstvo. Važnost hišnega vrta. Naprava vrta. Kako je povečati rodovitnost zemlje. Rigolanje. Gnojenje vrta. Zalivanje. Prar vilno kolobarjenje. Pridelovanje najbolj važnih vrtnih rastlin. Gojitev cvetlic.
11. let ni k. Hišno gospodinjstvo na kmetih. Obleka. Ravnanje s perilom. Pranje in likanje perila. Snaženje obleke in obuvala. Uporaba stare obleke. Nakupovanje obleke, perila in obuvala. Redno spravljanje in vzdrževanje perila in obleke. Hišni red. Kako je ravnati s posli. Gospodinjsko računstvo. Mlekarstvo. Mlečnost krav in kako jo izboljšujemo. Sestava in lastnosti mleka. Mlečne napake. Pravilno ravnanje z mlekom in smetano. Izdelovanje surovega masla. Perutnlnarstvo, Kako je povzdigniti dohodke kurjereje. Vrednost raznih kurjih plemen. Lega in oprava kurnice. Red in snaga v kurnici. Lastnosti dob rili jajičark. Jajca za valenje. Kako je ravnati s kckljo in pi-ščeti. Važnost pravilnega krmljenja in paše. Najnevarnejše kurje bolezni.
4.	Rečna dela. 1. in II. letnik. Ročno šivanje. Krpanje perila in obleke. Pod p letenje in ma-šenje nogavic. Šivanje preprostega životnega perila na rokah.
Usposobljenost učiteljstva za kmetijski in gospodinjski pouk.
Priznati pa moramo v tem oziru, da je potreba izpopolniti in reformirati tudi izobrazbo učiteljstva, da se bo lahko v polnem obsegu ustrezalo gorenjim smotrom. V tem oziru pa je vKj» šolski svet storil že prvi korak na svoji seji 19-jan. t. 1.
Pri referatu viiš. šol. nad z. dr. Poljanca se je razvil daljši razgovor o potrebi poljedelskega i" vrtnarskega pouka na učiteljiščih.
Na ljudskih šolah bi morali vsled najnovejši naredbe učitelji poučevati v poljedelstvu po d v'3 uri na teden.
Posebnega rednega pouka v poljedelstvu sedaj ni mogoče uvesti v vseh razredih učiteljišč' ker je že preveč drugih predmetov. Treba učiteljišča razširiti ina pet šolskih let.
Sprejet je bil predlog poročevalčev: Za sedal naj se vrši pouk o poljedelstvu v 3. in 4. letnik» učiteljišča. Za upravno leto 1923. se postavi v proračun znesek 19.000 Din za učiteljske poliede'" ske tečaje, ki naj se vrše na kmetijskih šolah I» šolskih vrtih v obližju teh šol.
Tudi pouk o zadružništvu se je že uvedel n3 učiteljišča, pa manjka zanj strokovnih učiteljev.
Pogoji za izobrazbo učiteljic za gospodinj pouk so tudi dani, dasi zahteva tudi ta pouk sv0 reforme že na učiteljiščih.