K!CTD'D: SA\/! a ì 'i L*, i i \ : J1 ž~'\ V L„ -J L^j : ■■; R; ; A | : / ; i & - n : A :xrt;::AnAM. n> . : ; A- 'T A ? ii URP: POLITIČNI IN EKONOMSKI SISTEM SFRJ (1- Šifra URP: C5-0208 Šifra pogodbe: 05-0208/504-81 RO: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Ljubljana UDK: 512.7 Geslo: kriminalna statistika/temno polje/viktimizacija/ /raziskovanj e/prij avlj anj e kaznivih dejanj/žrtve/anketa TS: Neprijavljena (prikrita) -fakulteta- il : prof .dr. Janez Pečar, s sodelavci : Cveto Trampuž, Ivan Glonar, Peter Kozmik, Bogo Brvar, Milojka Jaklič, Brejc Anton, Marija Milenkovič 'INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJ O PRI PRAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI Raziskava Štev. 58 NEPRIJAVLJENA (prikrita) KRIMINALITETA Ljubljana, december 1981 Za raziskavo je bila sklenjena pogodba z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in Republiškim sekretariatom za notranje zadeve SR Slovenije Razmnoženo v 5 Izvodov VSEBINA Stran PREDGOVOR ......................................................... V SODELAVCI ........................................................ VII I. UVOD ..................................................... 1 1. Pojmovna opredelitev neprijavijenosti oziroma prikritosti kriminalitete ....................................... 1 2. Namen ................................................. 4 3. Metoda ................................................ 10 4. Gradivo ............................................... 11 a) Predmet opazovanja ................................. 12 b) Obseg in izbor gradiva .................................. 13 c) Prostorska in časovna izhodišča ........................ 17 d) Uporabljena sredstva ............................... 21 e) Način zbiranja podatkov ............................ 24 5. Organizacija raziskovalnega dela in obdelava gradiva ... 25 6. Hipoteze ................................................. 27 II. NEKAJ TEMELJNIH ZNAČILNOSTI LJUDI IZBRANIH V VZOREC ...... 29 1. Spol anketirancev .......................................... 29 2. Stanovanjske razmere ..................................... 32 3. Varnost in varnostna ocena v soseski ....................... 34 4. Predstave o kriminaliteti in prikritosti ................... 40 5. Kriminal kot družbeni problem .............................. 44 6. Sklep ............................................... 46 III. MNENJA O MILICI IN ZADOVOLJSTVO Z NJO ................... 40 A) JAVNO MNENJE O MILICI .................................... 48 1. Mnenja glede na razločke po spolu ..................... 49 2. žrtve kaznivih dejanj o milici ............................. 55 3. Strah pred kriminalom in mnenja o milici ................... 60 B) ZADOVOLJSTVO Z MILICO .................................... 66 1. Zadovoljstvo z milico na splošno ................ 67 2. Zadovoljstvo z milico in razmerami v soseski .......... 3. Zadovoljstvo z milico v soseski ................... 74 II Stran 4. Zadovoljstvo ter obseg in narava kriminala ............ 81 5. Sklep .................................................. 84 IV. STALIŠČA 0 DRUŽBENI SAMOZAŠČITI .............................. 87 1. Predstave o družbeni samozaščiti glede na spol ......... 88 2. Razmerja žrtve/ne žrtve kaznivih dejanj v zvezi z družbeno samozaščito ...................................... 96 3. Preplašenost zaradi kriminala in družbena samozaščita .. 100 4. Sklep .................................................. 101 V. STRAH PRED KRIMINALOM ..................................... 103 1. Splošno o strahu zaradi kriminala ........................ 103 2. Nekaj spremenljivk, povezanih med seboj ................ 106 3. Sklep .................................................. . 116 VI. PRIJAVLJANJE KAZNIVIH DEJANJ ................................ 118 1. Spol ................................................... 118 a) Zanimanje za kriminalno problematiko ................ 118 b) Prijavljanje kaznivih dejanj ........................ 120 2. Žrtve/nežrtve in prijavljanje kaznivih dejanj .......... 124 3. Sklep .................................................. 128 VII. KRIMINAL NA ŠKODO GOSPODINJSTEV .......................... 130 a) Kriminal na škodo gospodinjstev ........................ 131 b) Kazniva dejanja zoper "bližnje” v gospodinjstvu .......... 132 c) Sklep ........................è......................... 133 vin. vpraSancì kot "nedolžni opazovalci" ........................ 134 1. Splošna spoznanja ...................................... 134 2. Sklep .................................................... 137 IX. POSKUS UGOTAVLJANJA KOMPLEKSNIH POVEZAV MED VEČ ODGOVORI ANKETIRANCEV (Cveto Trampuž) .............................. 138 1. Faktorska analiza ...................................... 138 2. Analiza variance ..................................... 140 Ili Stran X. ŽETVE IN NE ŽRTVE ........................................... 143 1. Splošno .................................................. 145 2. žrtve/ne žrtve o varnosti ........................ 150 3. Žrtve/nežrtve o stanju kriminalitete ...................... 153 4. Žrtve/ne žrtve in mnenje o prikritosti ................... 157 5. Sklep ................................................ 158 a) Žrtve ............................................... 159 b) Posebnosti žrtev v posameznih stališčih .......... 159 XI. ŽRTVE (KAZNIVIH DEJANJ) GLEDE NA PRIJAVLJENA IN NEPRIJAVLJENA KAZNIVA DEJANJA ................................... 161 A) NEKAJ UGOTOVITEV Z ZNAČILNOSTNIMI RAZLOČKI MED SKUPINAMA PRIJAVLJENIH IN NEPRIJAVLJENIH KAZNIVIH DEJANJ .......i...... 163 1. "Imovitost" in prijavitev viktimizaoije ................. 163 2. Stališča o varnosti in naraščanju kriminala .............. 166 3. Splošna spoznanja o viktimizaoiji in prijavljanju ........ 170 B) SPOZNANJA V ZVEZI S PRIJAVLJENIMI IN NEPRIJAVLJENIMI KAZNIVI- MI DEJANJI, PRI KATERIH MED OŠKODOVANIMI NI STATISTIČNO POMEMBNIH RAZLOČKOV ........................................ 172 1. Najnujnejši demografski podatki .......................... 172 2. Stališča o varnosti in kriminalu ........................... 174 3. Pogledi na smotrnost prijavljanja kaznivih dejanj .......... 177 4. Seznanjenost z družbeno samozaščito ...................... 179 5. Mnenje žrtev o milici ................................. 183 5. Sklep .................................................... 187 XII. NEPRIJAVLJANJE (OZIROMA PRIKRITOST) KRIMINALNOSTI ........... 190 A) PREMOŽENJSKA-KRIMINALITETA .................................. 1« Vrednost blaga in druge okoliščine ...................... 195 2. Prijavljanje premoženjskih kaznivih dejanj ............... 200 3. Predmet premoženjskega kriminala - še nekaj posebnosti .. 205 4. Način storitve dejanja z nekaterimi spremenljivkami .... 211 IV Stran B) POŠKODOVANJE TUJE STVARI ................................. 217 c) NASILNISKA KRIMINALITETA ................................ 222 1. Nekaj splošnih ugotovitev ............................ 223 2. Nasilništvo - nekaj zvez med dvema vprašanjema ...... 223 3. Sklep ................................................ 228 XIII. DOMNEVANJE NEPRIJAVLJENOSTI (DELA TEMNEGA POLJA) ......... 230 1. Razmerja med prijavijenostjo in neprijavijenoatjo pri posameznih kaznivih dejanjih ......................... 231 a) Premoženjska kazniva dejanja ...................... 231 b) Uporabnost ........................................ 234 o) Izračun količine premoženjskega kriminala ......... 233 d) Poškodovanje tuje stvari ........................... 237 e) Nasilniška kriminaliteta .............................. 238 2. Poskus približne primerjave z nekaterimi tujimi raziskavami .............................................» • 241 3. Sklep ................................................ 245 XIV. SKLEPNA RAZMIŠLJANJA (ali nekaj odgovorov na hipoteze v uvodu) ................................................. 248 1. Konvencionalna kriminaliteta na škodo zasebnika in nekonvencionalno oškodovanje družbenega premoženja .......... 248 2. Pomembnost kriminalitete ............................. 250 3. Predstave (vprašancev) o obsegu ........................ 251 4. Nujnost razmišljanja o viktimoloških vprašanjih .......... 252 5. "Politizacija” družbene samozaščite v razmerju do "prikritosti” ........................................ 254 6. Nekateri razločki med spoloma ........................... 256 7. Različnost predstav o "varnem" naselju ................... 258 8. Prestrašenost zaradi kriminala ......................... 259 9. "Ksenofobija" kot nov pojav pri nas .................. 260 10. Podoba milice v očeh javnosti ......................... 262 11. Prijavljanje kaznivih dejanj in milica .................. 263 12. Narava kriminala in prijavljanje .................... 265 13. "Socialni status" žrtev in prijavljanje ............... 266 LITERATURA .................................................... 268 ANKETNI VPRAŠALNIK .............................................. 272 v PREDGOVOR V tej raziskavi se ukvarjamo s tistim delom "prikritosti", ki zavist od žrtev. Čeravno je prikritost"posledica" prenekaterih sestavin, ki vplivajo nanjo, se ob naši raziskavi zavedamo, da ta prikritost, kot jo je razumeti, ni istovetna z neprijavljenjem. Četudi prenekatere raziskave v svetu enačijo to dvoje, gre že takoj v začetku poudariti, da smo raziskovali le neprijavljenje določene kriminalitete, ki je v zvezi z oškodovanostjo zasebnika. Le-ta resnično obsega največ ji del njegove viktimizacije - ne pa vse. Kajti, če ne drugega, gre tudi zasebnemu oškodovancu dopustiti, da kdaj pa kdaj ne ve za svojo lastno oškodovanost in še kake druge možnosti, ki "prikritost" oblikujejo, ne zgolj iz "neprijavljenja" kaznivih dejanj. Zato bi morda lahko rekli, da je poleg (hotene) neprijavijivosti računati šei - z morebitno "nevednostjo" žrtve o lastni viktimizaciji, in - s takšno percepcijo oškodovanosti, ki ne vzpodbuja k zavestnemu reagiranju nanjo - ne v takšnem ne v drugačnem pogledu. Če je to tako, potem bi lahko sprejeli stališče, da je iskanje "čiste" resnice o obsegu kriminalitete tudi s pomočjo žrtev precejšen "mit". Temu sicer ne gre podlegati v celoti, ker je vendarle koristno storiti vse potrebno za približevanje dejanskosti, ki je drugačna od na-videznosti uradnih kriminalnih statistik, le-te na področju, ki ga obravnavamo predstavljajo predvsem obseg dela posameznih pregonskih organov. Prva raziskava te vrste na naših tleh ne more odgovoriti na vsa vpm- • šanja, ki se glede takšne ali dru^čne "prikritosti" zastavljajo. Iz teh in še drugih razlogov se lotevamo odkrivati "temno polje" le pri zasebnemu oškodovancu za nekatere oblike konvencionalne kriminalitete. Zato v celoti ostaja odprto vprašanje oškodovanosti družbenega premoženja v kakršnihkoli oblikah, kajti na tem področju bi morali najprej ustvariti ustrezno metodologijo zbiranja podatkov, kar se nakazuje kot primarna naloga za takšna raziskovanja v naših družbeno političnih razmerah v prihodnje, še posebno ob težavah v zvezi s splošnim pomanjkanjem odgovornosti, kar v zadnjem času pri na® neprestano ugotavljamo. Odkrivanje "prikritosti" kriminalitete na škodo družbenega VI, premoženja zlasti v njenih nekonvencionalnih oblikah ostaja torej še pred nami kot verjetno dokaj nerešljiv problem. Glede na načrt izvedbe študije predvsem v tistem delu, ki je vseboval stike z vprašanoi (možnimi žrtvami kaznivih dejanj) smo intervjuvanje morali opraviti v izredno omejenih razmerah porabe sredstev kar je lahko vplivalo tudi na izide. Morda bi bila raziskava boljša, če nas to ne bi doletelo. Zato gre kake pomanjkljivosti pripisovati tudi varčevanju, še zlasti ker nismo mogli zajeti več pojavov kot smo jih ali raziskave razširiti na vso Slovenijo. V vsebinskem smislu ima raziskava pravzaprav dva dela. V enem se ukvarjamo z nekaterimi javnomnenjskimi vprašanji, ki zadevajo predvsem varnost, samozaščito, milico, ter obseg in naravo kriminalitete. V drugem pa obravnavamo žrtve kaznivih dejanj glede na njihov odnos do oškodo-vanosti in prijavljanja lastne viktimizacije z ustreznimi posebnostmi. Na koncu pa v sklepnih razmišljanjih povzemamo nekatera bistvena vprašanja raziskave s kriminalnopolitičnih, kriminoloških in socioloških zornih kotov. Če pričujoča raziskava kakorkoli pomeni ugotavljanje morebitne resničnosti kriminalitete ter kaže več od tistega kar obsegajo uradne kriminalne statistike, potem se moramo vprašati ali je sploh zaželeno imeti več kriminala, do česar bi prišlo, če bi obstoječega dosledneje prijavljali. In kaj bi se zgodilo če bi do tega prišlo? Dosedanje tovrstne študije se s tem ne ukvarjajo, toda to je pomembno kriminalno-politično vprašanje in ne le misel, ki izhaja iz raziskovalne radovednosti. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so denarno ali kakorkoli drugače, zlasti pa s svojim delom, prispevali k tej raziskavi. Se posebej smo hvaležni anketirancem, kajti brez njihovega sodelovanja te raziskave ne bi mogli opraviti. Nosilec raziskovalne nalogei Ljubljana, december 1981 prof.dr. Janez Pečar VII. SODELAVCI 1. Pisca Janez Pečar, diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, redni profesor za kriminologi j o, znanstveni svetnik, Inštitut za krimi- • nologijo v Ljubljani - nosilec raziskovalne naloge in pisec. Cveto Trampuž, profesor za matematiko in fiziko, višji predavatelj, Fakulteta za sociologijo in politične vede v Ljubljani, Pisec a. 138 - 142 in a. 233/4. 2. Računalniška in druga obdelava podatkov ter priprave zanjo Cveto Trampuž (glej podatke zgoraj) Ivan Glonar, diplomirani pravnik, Zavod SRS za statistiko Peter Kozmik, predmetni učitelj sociologije, vodja terminala, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani Bogo Brvar, profesor za matematiko in fiziko, višji predavatelj, Izobraževalni center R3ITZ, Višja šola za notranje zadeve Milojka Jaklič, RSITZ 3. Drugi sodelavoi Brejc Anton, diplomirani psiholog, Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani Marija Milenkovič, višja knjižničarka, Inštitut za kriminologijo v Ljubljani 4. Anketarji študenti Pravne fakultete v Ljubljani 5. Strojepisna dela Klašnja Fani, Kerne Dragica, Stopar Slavi, Inštitut za kriminologi jo v Ljubljani 1. Pojmovna opredelitev neprijavijenosti oziroma prikritosti kri-minalitete Zanimanje za "prikrito" kriminaliteto se bolj kot kdajkoli poprej v človeški zgodovini začenja v tem stoletju, ko je leta 1908 Oba Shigena, tožilec iz Japonske v Berlinu obranil svojo doktorsko disertacijo "Unverbesserliche Straf tater in ihre Bekampfung. V njej je med drugim, kazniva dejanja, ki so policiji neznana, imenoval "temno številko". Po njem naj bi temno številko (Dunkelziffer oziroma Dunkelzahl) vsebovalo kriminaliteto, ki je popolnoma neznana, kakor tudi dejanja, ki so ostala neprijavljena. Čeravno so se s prikritostjo kriminala tako ali drugače, posredno ali neposredno pred stoletji ukvarjali že Bentham, Quetelet, Hill, Messedaglia in kasneje prenekateri nemški pisci kot Hosner, Sellig, Sauer, Mezger, Mayer, Heindi tja do Hentiga, ki ločuje neodkrito, neprijavljeno, prijavljeno toda neobtoženo, obtoženo, toda neobsojeno kriminaliteto itd., se smotrno zastavljena in metodološko dovršene je oblikovana raziskovanja pravzaprav začno šele po drugi svetovni vojni, zlasti v ZDA, Veliki Britaniji, Zahodni Nemčiji, skandinavskih državah in ponekod drugod. V samem pojavu razločujejo temno polje od svetlega, razmišljajo o razločkih med resnično, odkrito, raziskano, obtoženo in sojeno kriminaliteto in načenjajo ne le vrsto raziskav, marveč tudi dosti kritičnih metodoloških razmišljanj, ki jih je v zadnjem desetletju čedalje več in ki tudi hkrati vnašajo resne dvome v poskuse približati se dejanskosti, od katere se uradna kriminalna statistika odmika. S tem v zvezi se "prikritost" kriminala tudi različno pojmuje. V najširšem smislu se v t.i. temno število prištevajo naslednje skupine dejanj; 2 - policiji in pravosodnim organom neznana kazniva dejanja - znana, toda neraziskana kriminaliteta - dejanja, za katera storilci niso bili obtoženi ali obsojeni - število vseh dejanj, ki so neznana, neraziskana, neobtožena, ne-obsojena in podobno. Tako npr. Schv/ind'1' prišteva med temno število: a) vsoto tistih kaznivih dejanj, ki organom kazenskega pregona niso poznana in zato tudi niso vsebovana v kriminalnih statistikah (neznana kriminaliteta). b) Vsoto tistih kaznivih dejanj, ki so organom kazenskega pregona sicer poznana, toda so njihovi storilci ostali neznani (neznani storilci). c) Vsota tistih dejanj, ki so organom kazenskega pregona sicer znam, vendar domnevni storilci niso mogli biti obtoženi (neobtoženi storilci). d) Vsota tistih dejanj, ki so organom kazenskega pregona sicer znana, pri katerih pa (domnevni) storilci niso bili obsojeni (neobsojeni storilci). e) Število vseh resnično storjenih toda neobtoženih kaznivih dejanj (a+b+c). f) Število vseh resnično storjenih, toda neobsojenih kaznivih dejanj p (a+b+c+d). McClintock razločuje: - dejanja, ki niso naznanjena ali evidentirana pri policiji in zato ne pojavljajo v uradnih policijskih kriminalnih statistikah (temno število kriminalitete), Schwind, s. 16 in 17 McClintock,s. 98 - kriminaliteta, ki je sicer naznanjena policiji, toda njeni storilci niso ugotovljeni ali niso bili prijeti (temno število kriminalitete med prebivalstvom), - kazniva dejanja sicer evidentirana pri policiji in osumljenci prijeti, toda iz različnih razlogov ni prišlo do obtožbe ali sodnega postopka (sivo število kriminalitete med prebivalstvom), - kazniva dejanja, katerih storilci so bili obsojeni zaradi prijavljenih kaznivih dejanj, toda ne zaradi dejanj, ki niso znana policiji, a so jih storili (temno število kriminalitete v kriminalni stististiki obsojenih storilcev). 3 Med drugimi zlasti Sellin razločuje naslednje možnosti: - nihče ne ve za kaznivo dejanje (ne žrtev, ne katerikoli očividec, ne policija itd.) - žrtev ali priča sicer vesta za kaznivo dejanje, vendar ga policiji ne prijavita, - iz ovadbe ali na podlagi lastne dejavnosti policije se sumi, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar pa niso znane okoliščine dejanja niti storilec, - policija ve za kaznivo dejanje, toda ne pozna njenega storilca. Možnosti za opredeljevanje t.i. temnega števila' ali temnega polja kriminalitete (relativnega ali absolutnega itd.) je torej več, kor je tudi več izhodišč glede na to, katera evidenca ali kriminalna statistika se jemlje kot temelj za ugotavljanje tega vprašanja. Glede na to gre v novejšem času za bolj poenostavljeno in bolj opo-racionalno definiranje prikritosti, čeprav morajo izločiti domnevno področje resničnega kriminala, ki tudi žrtvam ni znano (primerjaj npr. gospodarski in drug kriminal, pri katerem je oškodovanec država, skupnost ali sploh kjer ni neposrednega oškodovanca, pa tudi pri Vouk, s. 13 zasebniku) se prikritost z neprijavijanjem praktično vendarle začne pri žrtvi kaznivega dejanja. Stephan^ daje npr. v tem pogledu preprostejšo opredelitev svojega raziskovanja temnega števila, ki ga pojmuje kot "število kaznivih dejanj, ki eo storjena znotraj določenega območja in v določenem času, ne da bi bila zajeta v statistikah pristojnih državnih organov, kot so policija, tožilstva ali tudi carina". Znana in prikrita kriminaliteta sta torej odvisni spremijivlti od prenekaterih dejavnikov in kolikor gre za absolutno prikritost z] odvisni od žrtev. Zato nas v tej raziskavi predvsem zanima vpliv žrtev na obse;: pri -kritosti na tisti ravni, na kateri žrtve določajo raven temnega polja. To pa je v teoriji "temnega števila" le del, čeprav večinski in najpomembnejši. ITaš namen je torej, kolikor definiramo pričujoči poskus obravnavati temno polje ali "prikritost, ki nastaja s kriminaliteto, ki je žrtvam (oškodovancem, zasebnikom) na določenem območju in v določenem času sicer znana, toda neprijavljena pristojnim državnim pregonaklm organom" , Z drugimi možnostmi "prikritosti" ali temnega polja se ta raziskava ne ukvarja. 2. Uamen naraščanje zanimanja za prikritost kriminalitete je zlasti v zadnjih desetletjih iskati v nezadovoljstvu in nezaupanju v uradne kriminalne statistike, ki ne morejo kazati dejanskosti, marveč le dejavnost Stephan, s. 221 posameznih organov, ki se ukvarjajo s kriminaliteto. Raziskovanja že nekaj desetletij na posameznih področjih ugotavljajo, da je število kaznivih dejanj, za katera vesta pravosodje in policija, le del tistega, kar se v prestopništvu in kriminalnosti vsak dan resnično dogaja. "Uradna" kriminalna statistika katerekoli družbe obsega le podatke o znanih kaznivih dejanjih in znanih storilcih, in je lahko v marsičem le vzorec tistega, kar ostaja prikrito, kar še posebno velja za dejanja z neznatnejšo družbeno nevarnostjo, za pojave z manjšo škodo, za odklonskost a šibko "vidnostjo", za kriminal z visoko stopnjo neprijavijivosti itd. Zato sodijo, da je tisto, kar je prikrito večje od tistega, kar je znano pri marsikaterem kaznivem dejanju. Poleg tega pa: - najpogosteje sploh nikjer nimajo enotne statistike kriminalitete. Vzrok za to je različnost vlog organov, ki delujejo pred kazenskim postopkom, v njem in po njem; - uradne statistike o kriminaliteti obsegajo le podatke o pojavih, ki jih je obravnaval katerikoli organ, ki sodi to v njegovo pristojnost. Od Benthama, ki je s pomočjo kriminalne statistike proučeval sociologijo kriminalitete, učinkovitost pravosodja in statistiko sploh imenoval "politični barometer" (leta 1778), mimo Queteleta (1835) in Guerryja (1829), ki sta se začela ob zbiranju podatkov o kriminaliteti ukvarjati z moralnim zdravjem naroda, pa do današnjih dni, se neprestano ukvarjamo z mislijo, kako izboljšati "vednost" o t" vprašanju in kakšna je resničnost o kriminaliteti in drugih odklonskih pojavih. Resnica o kriminaliteti je torej drugačna od tiste, ki nam jo predstavljajo formalni mehanizmi družbene kontrole. Le-ti pogosto zavajajo javnost s svojimi podatki o kriminalu, o njegovih padcih ali porastu, obsegu in dinamiki otd., vštevši tisto, kar delajo in vse to skupaj predstavljajo kot resničnost. Čeprav se zavedamo, da obstaja prikrita kriminaliteta, nam to, ob kriminalni statistiki znanih pojavov, nikoli ne dela preglavic. Celotno razmišljanje o kriminalu, reakcija zoper deviantnost, kaznovalna in kriminalna politika in vse drugo, se opirajo le na uradno znane podatke. To pomeni, da pretežno, kar delamo v družbeni dejanskosti ali v znanosti o odklonskem vedenju, temelji na nepopolni, če ne celo na izkrivljeni podobi kriminala, ki nikakor ni takšna, kakršen kriminal je. Prav zato pa je treba kaj več vedeti od tistega, kar nam je znano doslej iz uradnih kriminalnih statistik. Pričujoča raziskava naj bi bila ena izmed takšnih lotevanj. Že takoj na začetku pa je treba povedati, da so raziskave o prikritosti dokaj omejene že z viri podatkov zanje. Če naj posegajo v "prikritost", ki nastaja iz različnih vzrokov, ki jih pojasnjujemo tudi za naše razmere, potem morajo drugače zastavljati svoj pristop, ki naj polagoma odpravlja tovrstno nezadostnost družbenonadzornih organov. Šibkost raziskovanja prikritosti je predvsem v virih, ki so v glavnem bodisi storilec bodisi žrtev. Toda žrtev le, če gre za zasebnega oškodovanca - predvsem kot fizične osebe. Zato odpovedujejo vse možnosti in lotevanja, ki bi se opirala na druge vire, kot so npr. odgovorne osebe v delovnih organizacijah, pravne osebe itd. za pojave, ki ne predstavljajo zasebne oškodovanosti. Žrtve, ki niso zasebniki in še hkrati oškodovanci, niso ustrezni vir raziskovanja "prikritosti" gospodarskoposlovne, podjetniške, politične in druge podobne kriminalnosti. Možni storilec pa na sploh kot respondent ni zanesljiv, saj ga doslej opravljene raziskave preveč diskriminatorno jemljejo le izmed določenih slojev ali skupin, ali izmed ljudi, ki žive v pogojih omejevanja prostosti in podobno. To pa zagotovo ni tisto, kar se dogaja v družbeni realnosti. Zato smo se morali že zelo zgodaj v naši raziskavi odpovedati večjim ciljem od tistih, ki so jih dosegli drugod po svetu, čeravno smo bili vzpodbujevani z zanimanjem prvenstveno za gospodarsko kriminaliteto in njeno prikritost. Toda na tem področju raziskovalno delo najbrž ne more doseči več kot operativni mehanizmi državnega nadzorstva s svojimi sredstvi, vštevši obveščevalno službo, prisluškovanje, ne nadzorovalno tehnologijo, pa rabo informantov itd. Vprašljivo je že, če bi vlaganje v oblikovanje tovrstne metodologije zbiranja podatkov opravičilo morebitna pričakovanja, ki lahko niso majhna. Največ, kar je bilo doseženo, je bilo ugotavljanje prikrì tosti tatvin podobnih pojavov v posameznih obratih ali delovnih or,, nizacijah po svetu in to predvsem pri zasebnem podjetniku. To pa se zdaleč ni gospodarski kriminal, kot ga pojmujemo v naših družbenopolitičnih razmerah. Glede na to in nešteto drugih pomislekov smo se oprijeli raziskovanja prikritosti nekaterih konvencionalnih kaznivih dejanj na škodo zasebnikov ob hkratnem ugotavljanju marsikaterih drugih vprašanj, ki segajo v razmerja med javnostjo in nadzorne mehanizme. Ta razmerja pogosto oblikujejo pripravljenost prijavljati kazniva dejanja in s tem določajo tudi obseg "temnega polja" kriminala. Ker živimo v posebnih družbenopolitičnih pogojih in v razmerah ideologi zacije preprečevalne dejavnosti, lahko raziskava prinaša spoznanja kakih doslej neznanih razsežnosti, še posebno, ker dotlej ljudi nikoli nismo spraševali o milici, o družbeni samozaščiti, o občutkih ogroženosti itd. in vsega tega nismo povezovali z morebitno pri javijivostjo kaznivih dejanj, prestrašenostjo ljudi in sploh drugimi sestavinami v javnem sentimentu nasproti družbeno nadzornim mehanizmom. Zato raziskava presega zgolj "neprijavijivost" in njeno merljivost, ki je lahko sama sebi namen, če je ne pojasnjujemo v kakšnih -razmerah do nje prihaja in zakaj. Naša raziskava o prikriti krimi ima zato tudi javno mnenje in družbenonadzorske razsežnosti poleg kriminalnopolitičnih. 8 Po svojem namenu ima raziskava o "neprijavljeni" kriminaliteti"tako teoretično kot praktične razsežnosti. Le-te so naslednje. Teoretične. Vse spoznanja in raziskovalna dejavnost o prikriti kriminaliteti, temnem polju, temnem številu, latentnem kriminalu,neprijavljenih kaznivih dejanjih itd. izhajajo in so bila opravljena v drugačnih družbenopolitičnih ureditvah, kot je naša. Z ideologi-zacijo in politizacijo "družbene samozaščite" pri nas pa se pričakuje drugačno vzdušje, ne le v obravnavanju kriminala, marveč tudi pri njegovem prijavljanju. S pričujočim raziskovanjem pa prvič v Jugoslaviji skušamo ugotavljati našo dejanskost na tem področju, poleg tega pa tudi preverjati in primerjati domača strokovnoteoretiena in družbenopolitična izhodišča, povezana s kriminalom. To je morda še toliko bolj pomembno, ker "prikritost" kriminalitete obravnavamo skupaj o t.i. "police public relations" in s socializacijo družbenosamozaščitne naravnanosti v naši družbi. Zadnje pa je lahko tudi družbenopolitično vprašanje in ne le področje radovednosti kake stroke. Praktična uporabnost, le-ta je večstranska glede na to, da se s kriminalom ukvarjajo tako nekatere znanosti kakor družbenokontrolni mehanizmi in dejavnosti kot so socialno delo, zdravstvo in šolstvo, da ne omenjamo možnosti akcijskih eksperimentalnih preprečevalnih programov. - Za kriminološko in z njo povezane znanosti je predvsem pomembna metodologija. Le-ta je na nekaterih področjih v naoi raziskavi izvirna, pri drugih pa smo se zgledovali po že opravljenih izhodiščih, ki pa smo jih preverjali v naši dejanskosti. Metodologija tovrstnega raziskovalnega dela, zlasti kolikor zadeva zasebnega oziroma individualnega respondenta, je po svetu, spričo izrednega zanimanja ža "prikritost" dokaj napredovala. Upamo, da smo mi v naši raziskavi v tem smislu prispevali svoj delež. - Kolikor gre za kazensko pravosodje, nam raziskava o "prikritosti" lahko pomaga pri osveščanju v zvezi s kaznovalno in sploh kriminalno politiko. Čeprav to dvoje temelji na izhodiščih znane in raziskane kriminalitete, pri čemer posamezni nadzorovalec vedenja nikoli ne more imeti pred očmi celote, četudi neznanih pojavov, mora "neznano" nanj napraviti določen vtis pri vrednotenju družbene nevarnosti kakega pojava. Lo-to pa najbrž mora imeti vpliv na takšno ali drugačno kriminalno oziroma kaznovalno politiko. - Organi odkrivanja (milica oziroma organi za notranje zadeve) so ključni dejavnik, ki je najbolj tesno povezan s "prikritostjo", tudi zaradi tega, ker gre sploh "prikritost" največkrat na njihov račun in to predvsem v dveh pogledih: - ker ustvarjajo položaje, da jim ljudje (oškodovanci in drugi) neradi (ali pa sploh ne) prijavljajo kazniva dejanja, - ker sami ne zmorejo, niti odkriti, niti raziskati vseh takih dosegljivih ravnanj, ki so ostala nepojasnjena, potem ko so zvedeli zanje. - Z razvijanjem in razširjanjem "družbene samozaščite" na vse družbe ne subjekte in na vsa območja, kjer se odklonskost dogaja, dobivajo spoznanja o "prikritosti" posebno težo, ker je število tistih ki prihajajo v stik s problematiko znatno širše kot tam, kje• obravnavanje kriminalitete le strokovna dejavnost predvsem omejena na poklicne, družbenonadzorske mehanizme. Prav v zvezi s tem nastajajo možnosti za organizirane preprečevalne dejavnosti, ne le proti znanim pojavom in njihovim povzročiteljem, ampak tudi zoper neprijavljena dejanja in zoper ljudi, ki stoje za njim. Raziskave o "prikritosti" morajo napotovati organe odkrivanja m ustreznejšo konceptualno zasnovanost "pokrivanja" terena, nadzor nad sumljivimi, preiskovalne učinkovitosti in družbenosamozaščitne primernosti in ustreznosti. - IIe nazadnje je treba tudi javnost seznanjati kolikšna je npr. približna dejanlcost o kriminaliteti, saj jo zlasti oškodovanci čutijo na svoji koži. 3. Metoda V današnjih raziskovalnih prizadevanjih poznamo predvsem naslednje možnosti oziroma metode za ugotavljanje prikrite kriminalitete. - Izjava samega storilca oziroma navedbe respondenta, da je storil kaznivo dejanje - samonaznanitev oziroma samoprijava, - Izpraševanje oškodovancev ali žrtev kaznivih dejanj - Pridobivanje ustreznih podatkov o dejanju in storilcu od drugih kot so: očividci, prijatelji ali znanci tistih, ki so storili kako dejanje, za katera ugotavljajo "prikritost", oziroma uporaba določenih informantov, in - nekatere druge metode, ki so manj razširjene, bolj posebne ali izjemne, eksperimentalne ali celo problematične kot npr. uporn> poligrafa, psihoanalize itd. Ha splošno pri vseh lotevanjih opozarjajo na resne metodološke težave, ki naj bi imele za posledico zmanjševanje zaupanja v dosežene izide. Doslej še ni in je najbrž tudi ne bo metode, ki bi bila zanesljiva, ker je vse v glavnem odvisna od vprašancev. Pri njih pa je pričakovati različno stopnjo zaupljivosti, sodelovanja, zanesljivosti, točnosti spomina in dobronamernosti. Vsi poskusi, ne glede na metodološko zasnovanost, imajo namen domnevati (če ne celo določati) obseg kriminalnega vedenja, njegovo naravo in težino ter s tem v zvezi ugotoviti, kakšna je stopnja "prikritosti" kriminalitete v celoti, ali pri posameznih dejanjih še posebej, Mi smo v naši raziskavi uporabili metodo povpraševanja respondentov v njihovi vlogi kot morebitnih žrtev kaznivih dejanj. Ta metoda je za naše razmere najbolj ustrezna in tudi v svetu je dokaj razširjena, ker si je od nje več obetati kot od katerekoli druge. S to metodo se respendente v izbranem vzorcu sprašuje, ali so bili in kolikokrat so bili v določenem obdobju oškodovani s kakim kaznivim dejanjem. Spraševanje žrtev o prikriti kriminaliteti postaja pomembno vprašanje viktimologije in dopolnjuje podobo oškodovancev tudi s te plati, kajti morebitni prijavitelj je vedno v določenem odnosu do družbe in zlasti njenih nadzorstvenih mehanizmov. 4. Gradivo Navadno ob interpretacijah in razgrinjanju izidov raziskovalnedela nikoli ne pišemo o denarnih vprašanjih, ki vplivajo na prenekatere rešitve tudi metodološke narave. Zato bi radi(še preden karkoli navedemo o predmetu, obsegu, času in naravi raziskovanja ter o uporabljenih sredstvih dali nekaj dejstev za razumevanje stanja in zato, da pričakovanja o "prikriti" kriminaliteti ne bodo predimenzionirana. Razpoložljivost denarnih sredstev vedno oblikuje obseg raziskave in vse drugo, kar je z njimi v zvezi. Tudi mi smo bili prepričani ob ponujanju zasnove, da bomo s konceptom privabili več uporabnikov, ki bi izvedbo sofinancirali ter smo zato pripravili predlog, ki bi bil zanimiv za več področij (ne nazadnje tudi za gospodarstvo in ne le organe kazenskega pravosodja in milice). Toda kljub zanimanju za raziskavo in podpori nekaj pomembnih republiških organov, razen enega, nismo mogli doseči sofinanciranje tako, da smo ostali v glavnem pri edini možnosti, to je pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. Le-ta je že zaradi znanega pomanjkanja denarja (odkar obstaja) v položaju da deli sredstva v znatno nižjih odstotkih, kot so potrebni za izvedbo. Stanje v zvezi s "stabilirvi cijo" v naši družbi pa je problem denarja pri raziskavi še bolj zaostril zlasti z omejitvami nekaterih vrst porabe. Glede na to smo morali prvotno sicer znatno širšo zasnovo prilagoditi obstoječim finančnim možnostim, kar ni ostalo brez vpliva na obseg raziskovanja in njegov predmet, kakor tudi na uporabljena sredstvi 12 Toda to kar smo se lotili, smo po drugi strani izkoristili do skrajnosti in na posameznih področjih naloge tudi (z isto količino denn celo razširili. a) Predmet opazovanja Raziskava obsega več sklopov vprašanj, ki so med seboj povezani in ki peljejo h končnemu cilju, to je zvedeti, koliko bi bili pričakovati neprijavljene kriminalitete na določenih področjih in deloma tudi zakaj. Zato smo že s temeljnim instrumentarijem želeli obseči : - določen vzorec prebivalstva ljubljanskih občin, pri katerih bi ugotavljale viktimizirane in neviktimizirane, ki bi jih v različnih variablah primerjali med seboj, - določeno število izbranih kaznivih dejanj na škodo zasebnikov, za katere bi ugotavljali stopnjo neprijavijenosti, - poseben poudarek smo dali morebitnim občutkom prostrašenoati ali strahu pred kriminalom, glede na to, da ob velikem številu mi tov v Sloveniji že prihaja do pojava t.i. ksenofobije, - raziskava o prikritosti določenega dela kriminalitete se je hkrati pokazala kot priložnost za raziskovanje javnega mnenja o družbeni samozaščiti in milici. Oboje pa še ni bilo predmet resnejšega raziskovanja v Sloveniji (in tudi v Jugoslaviji), - v okviru zbiranja podatkov o posameznih kaznivih dejanjih smo želeli zvedeti še kaj več o načinu delovanja storilcev, o škodi, času in kraju storitve, o razmerjih ned oškodovancem in storilcem (če sta se poznala že prej), o predmetu kaznivega dejanja itd., kar smo prav tako povezovali z odločitvijo žrtev, ali kaznivo dejanje prijaviti ali ne. Opazovanje smo v primerjavi z zasnovo raziskovalno naloge razširili zlasti s področjema o družbeni samozaščiti in milici iz dveh razlogov: - ker smo prišli do prepričanja, da javni sentiment o vprašanjih, ki jih raziskujemo, nujno oblikuje razmerja do milice, kakor tudi politizacijo družbene samozaščite v naši družbi, ki ne more (vsaj hipotetično) ostati brez vpliva na prijavijivost (še posebej, če gre za zasebnike), - ker smo opustili misel o raziskovanju prikritosti gospodarske i minalitete oziroma izbranih kaznivih dejanj s tega področja. Le-to se je pokazalo vsaj za zdaj še predrago in nedosegljivo. Metodologijo lotevanja prikritosti na škodo družbenega premoženja pa ni želel nihče financirati (kljub zanimanju za to področje), razpoložljiva sredstva pa so komaj zadoščala za to, kar smo napravili. b) Obseg in izbor gradiva Pri izboru gradiva (ki ga določa že predmet opazovanja) gre predvsem za dvoje in sicer za ljudi - respondente in za kazniva dejanja, ki smo jih vzeli v poštev za raziskovanje. Respondenti - anketiranci Raziskave o prikritosti, ki za zbiranje podatkov upoštevajo izpraševanje domnevnih žrtev, morajo izmed celotnega prebivalstva izbrati določen vzorec vprašancev. Po predhodnem posvetovanju in ob udeležbi matematičnostatističnih strokovnjakov v tej raziskavi smo prišli do sklepa, da moramo glede na polnoletno prebivalstvo ljubljanskih občin obseči vsaj 500 respondentov, da bi na določenem območju in času lahko posploševali naša spoznanja na celoto. Ker so nam že dosedanje izkušnje pri drugih raziskavah (na primer "Poravnalni sveti") pokazala, da je vedno treba upoštevati migracije, smrti, neprijavijenost itd. zlasti pa tudi nepripravljenost dentov sodelovati v anketi, smo že z vzorcem predvideli določeno "rezervo" anketirancev za slučaj izpada neznanega števila oseb. Računalniška obdelava izbora respondentov izmed prebivalcev nam je pokazala, da vzorec lepo ustreza sestavi prebivalstva. Kasnejše anketiranje pa je pokazalo, da skoraj 10 ?» v razvidu pri ustreznem organu prijavljenih oseb ni bilo več v bivališču, ker so se odselili ali so posamezniki tudi umrli. Med "nedosegljivimi" so bili pretežno ljudje drugih narodnosti. Le-ti (so) se neredko prijavljali na posamezne naslove, da so lahko iskali zaposlitev ali pa so se po odhodu "pozabili" odjaviti. Če ne drugega, je ta poskus za prijavno in odjavno službo pri nas pokazal, da je pregled nad stanjem stalnega prebivališča dokaj nedosleden in pomanjkljiv. 5 Ne glede na to pomanjljivost in težavo, na katero smo naleteli pa smo zbrali odgovore za 555 respondentov ali 10 % več, kot smo predvideli, da jih potrebujemo. Preizkus po njihovih demografskih sestavinah je potrdil, da izbor še vedno ustreza strukturi prebivalstva. Izbor kaznivih dejanj Potem, ko smo spoznali, da pravnih oseb ali njihovih odgovornih ljudi ne bi imelo smisla spraševati o viktiraizaciji družbenega premoženja na kakršenkoli način ali z določenimi kaznivimi dejanji in ko smo prišli do sklepa, da se je s prvo raziskavo te vrste v Jugoslaviji smotrneje lotiti spraševanja zasebnih žrtev oziroma ljudi glede na to, ali so bili oškodovani ali ne smo izbrali naslednja na j pogostejša kazniva dejanja: - žepna tatvina - tatvina kolesa - tatvina motornega kolesa 5 Glej Tone Kriston: Senčne strani gostoljubnega in odprtega menta, Dnevnik 19.2.1981, s. 13. Na treh naslovih živi več kot 700 ljudi ... 40 jih tam živi, prijavljeni pa so drugod... zaposleni so Islcra, Saturnus, Slovenija-ceste, Tehnika, Klinični center, Žito, Rog, Varnost, Komunalno podjetje ... V Ljubljani je 93 domov, od štuticn-stkih, dijaških do samskih, v katerih prebiva okrog 15.000 oseb ... V Ljubljani imamo trenutno 2.000 lažno prijavljenih ali neprijavljenih oseb ... Storilci kaznivih dejanj pridno izkoriščajo nedisciplino pri prijavljanju, kar seveda otežuje raziskovanje in občutek varnosti vseh nas ... - tatvina delov motornega vozila - vse druge navadne tatvine - vlomna tatvina - vlomna tatvina v ali iz avtomobila - odvzem motornega vozila - roparska tatvina - rop - poškodovanje tuje stvari - huda telesna poškodba (posebno hudih telesnih poškodb ni bilo) - lahka telesna poškodba - nekaj drugih nasilnih dejanj kot: ogrožanje varnosti (čl. 64- KZ) grdo ravnanje (čl. 65 KZ), posilstvo oziroma poskus posilstva (čl. 100 ICZ) - druga kazniva dejanja (o morebitnih navedbah oškodovanih anketirancev) . S tem izborom bi po našem mnenju obsegli tisto kriminalnost, ki zu-sebnega oškodovanca največkrat in najbolj ogroža. Za ta dejanja je pogosto tudi najbolj motiviran, da jih prijavi. Nam pa gre v raziskavi zlasti za ugotavljanje stopnje prijavijivosti (oziroma neprijavijivosti) in za vse drugo, kar je z njo v zvezi. Našteti pojavi so tudi dejanja, ki so v človeški družbi že od nekdaj najbolj konvencionalna, v glavnem že od nekdaj obstoječa in potemtakem tudi ne bi imeli težav z njihovim definiranjem, ne v javni rabi, ne v.pravniškem jeziku. Kajti preproste izjave o nekem pojavu na škodo morebitne žrtve smo morali pozneje ustrezno pravno kvalific rati po najrazličnejših sestavinah. Opisi vseh drugih dejanj bi bili z zornega kota njihove pravne kvalifikacije znatno bolj zamotani, teže določljivi in zato hkrati tudi bolj problematični. Izbor področij našega zanimanja Poleg respondentov in kaznivih dejanj gre omeniti še nekatera posebna področja našega zanimanja. O družbeni samozaščiti in milici smo anketirance spraševali z namenom zvedeti kaj več o javnem mnenju za ti področji, ki se v jugoslovanski raziskovalni zvedavosti pojavljajo kot nekakšne "tabxi" teme, o katerih ljudi ne gre spraševati, ker gre pri njima za dejavnosti, s katerima moramo biti zadovoljni in ki jima naj bi šlo že samo po sebi pripisovanje dobrega funkcioniranja. Zato o tem nimamo raziskovalnega dela, ne dobrih analiz, ne nepristranskih, toda adekvatnih ocen, če pa so, izhajajo od dejavnikov, ki bo odgovorni za ti področji in zaradi tega ne morejo biti povsem zanesljive. Z našim instrumentarjem smo želeli priti globje v samo problematiko razmerij teh dveh področij z javnostjo in njunem odražanju v njem. Zgolj samo to o njima je tipično javnomnenjska raziskava, toda v povezavi z drugimi sestavinami za naš namen osvetljuje vprašanja dodatno še iz drugih plati, zlasti pa kako tak ali drugačen odnos posameznega respondenta deluje na razmerja do kakih vplivov ali do ravnanja v določeni življenjski situaciji. Naslednja ne dosti nanj pomembna področja so: - občutja varnosti respondentov v njihovem socialnem okolju, kjer žive oziroma območju, kjer prebivajo, - s tem se takoj povezuje problematika morebitne prestrašenosti ali strahu pred kriminalom, ne glede na to, ali sta pogojena z različnimi dogodki ali namišljenostjo, - oboje je zopet lahko v določeni zvezi z mnenjem (poznavanjem ali nepoznavanjem) respondenta, o podatkih kriminalitete na Slovenskem, njenemu padanju oziroma naraščan-ju oziroma mnenju o kaki posebni vrsti kriminalitete, ki lahko njega ali sosesko, v kateri živi, najbolj ogroža (ali pa ne), - pomembna so stališča anketirancev o tem, kakšna so po njihovem mnenju "varna" naselja, kdaj ljudje ne prijavljajo kaznivih dejanj, zakaj milica ne ve za določeno število pojavov, katerih predelov v naselju, kjer živi se najbolj izogiba, in podobno, - anketirance kot posameznike smo spraševali tudi za morebitno viktimizacijo drugih članov, s katerimi živi skupaj v gospodinjstvu. S tem smo se v nekem smislu lotili "gospodinjske viktimite te". Koliko smo pri tem uspeli obuditi spomin o oškodovanosti drugih oziroma "gospodinjstva" je seveda posebno vprašanje in zahteva tudi drugačen in pretehtan teoretično metodološki pristop. Gotovo sodi sem še vrednotenje kakih izpovedb za korekturo ugotavljanja prikrite kriminalitete, - posebno pomembno področje, ki izhaja že iz viktimoloških spoznanj o "kriminalnem paru" se kaže v osebnih stikih oškodovancev o storilci še pred posledico. 0 tem smo respondente spraševali pri vsakem kaznivem dejanju, ki so jih morali utrpeti kot žrtve, - kolikor gre za podatke o kriminaliteti neposredno, se nismo mogli odreči ugotavljanja kraja in časa storitve, načinom in objektom napada oziroma predmetu, kakor tudi ne škodi. Menimo, da je naj-pogosteje zlasti škoda, tisto merilo, ki je odločilno za prijavt-tev nakega dejanja oziroma za potrebnost državne reakcije pri poseganju, včasih tudi v zasebna razmerja ljudi med seboj, - je nazadnje dajejo demografski podatki o respondentih zanimivo podobo o tem kdo so, kako žive, kaj delajo in v kakih razmerah prebivajo. Osebnostne razmere v povezavi z drugimi doslej omenjenimi pa predstavljajo določeno celoto, ki omogoča širši vpogled sociološkega, kriminološkega, viktimološlcega in javnomnenjskega zornega kota. V tem smislu raziskava načenja tudi pestro problematiko razmerij javnost - družbeno nadzorstveni organi oziroma milica. c) Prostorska in časovna izhodišča Poudarili smo že, da je razpoložljivost denarja za raziskavo vplivala na določitev časa in kraja ugotavljanja "neprijavijenostl" kriminalitete. Čeprav so bile naše pretenzije v začetku manj skrom’ smo se pozneje morali prilagoditi danim možnostim, čeprav to ni ime negativnih posledic za kakovost raziskave. Ker smo se prav zaradi tega prostorsko omejili, verjetno naših ugotovitev ni mogoče posploševati na celotno Slovenijo, čeprav ugotovitve niso nepomembne tudi zanjo. Območje Raziskava obsega vzorec respondentov vseh petih ljubljanskih občin, ki je bil pripravljen po stanju registra stalno prijavljenega prebivalstva s 25.12.1979. Odločitev za ljubljanske občine so nam narekovale naslednje okoliščine : - računalniška določitev vzorca za to območje, ki je bila v tem času verjetno edina možnost izmed vseh slovenskih občin, ki sicer nimajo prebivalstva evidentiranega na ta način, - razpoložljivost tehničnega in drugega osebja v Ljubljani, kar jo omogočalo cenenost in hitrost zbiranja podatkov, - večje število telefonskih naročnikov v vzorec zbranih respondentov, kar je omogočalo stike z vprašancem s tem sredstvom, hitro in brez posebnih dodatnih stroškov, - dosegljivost inštituta kot raziskovalne organizacije vsem, ki so nas za raziskavo potrebovali, ne da bi jih komunikacije ovirale ali odvračale od želja, priti znami v stik. Prebivalstvo petih ljubljanskih občin je bilo za določitev vzorca razporejenih po določenih kriterijih in glede na to, vsak izmed njih v enakem ra z kora leu. Po posameznih občinah je prišlo naslednje odstotke prebivalstva v vzorec: Občina Sestava prebivalstva v Ljubljani i anketirancev v vzorcu Bežigrad 17,86 17,50 Center 12,19 12,60 Moste-Polje 19,84 20,40 Šiška 26,35 26,50 Vič-Rudnik 23,75 23,40 Primerjava vzorca in prebivalstva ljubljanskih naslednjo podobnost glede njihove starosti: Starostne skupi- Sestava prebival- ne po občinah stva v Ljubljani občin pa nam pokaže Ìo anketirancev v vzorcu 17 - 25 18,29 19,30 26 -.35 23,40 22,60 36 - 45 19,82 18,10 46 - 55 16,80 19,70 56 - 65 9,29 8,40 66 - 75 8,22 7,60 76 - 85 3,57 4,30 86 in več 0,61 0,40 Obe vrsti podatkov omogočata domnevo, da je vzorec tudi po drugih variablah ustrezajoč in da bomo xxgotovitve lahko posploševali za prebivalstvo ljubljanskih občin v celoti, ki ga je bilo v času določitve vzorca 240.988 in to starejših od 17 let. Čas Pri tem je mišljen, ne toliko čas spraševanja respondentov, kar tudi ni brez pomena, zlasti zato, ker jih je treba najti doma, marveč doba za katero jih za namen raziskave sprašujemo o morebitni viktimi- zaciji. 20 - Kolikor gre za prvo, smo začeli z anketiranjem v januarju, februarju in deloma marcu, ker je to obdobje, ko so po spoznanjih demografov najmanjše migracije stalnega prebivalstva. Vmes in v poznejših nelcaj mesecih pa smo zbrane podatke še dopolnjevali in preverjali. Kolikor pa gre za drugo, pa je problem dosti bolj zamotan. Izkušnje tujih raziskav so namreč prinesle dosti spoznanj o tem, kakšna je zanesljivost izjav oškodovancev, koliko se morejo spominjati dogodkov iz preteklosti, ali ni dosti napak zaradi zamenjav časa dogodka, ali ni mogoče, da bodo dogodke izven časa, o katerem iščejo podatke, prenesli v kritično obdobje itd. Pa ne le to, ali so sploh p'ripravljeni sodelovati, ali ne pretiravajo v navedbah podatkov, ali morda ne pripisujejo oškodovanost bližjih oseb sebi, da ne omenjamo drugih negativnih okoliščin, ki izhajajo iz različnosti človeške osebnosti, njene duševnosti itd., tja do razmerij o vsebini spraševanja, mimo negativnih nagnjenj do organov odkrivanja pregona in sojenja ali celo morebitnega anketiranja. Nam se je poleg vseh pomislekov, načih in tujih, še posebej pojavilo vprašanje, ali je mogoče pričakovati kake prednosti pri anketiranju respondentov zaradi splošne socializacije ljudi z družbeno samozaščitno naravnanostjo v naši družbi ali ne. Morda bi odgovor na to vprašanje preverili s kakimi drugimi variablami v nadaljevanju. Glede na to, da je zmogljivost spominjanja najboljša le za krajša obdobja v preteklosti, smo določili za kritični čas o katerem sprašujemo glede morebitne viktimizacije, le leto 1979 a tem, da smo z zbiranjem podatkov od respondentov začeli takoj po koncu letu. Vsako daljše obdobje bi moteče vplivalo na ustreznost navajanja podatkov in podobne težave bi nastajale tudi zaradi gibanja prebivalstva. Posamezni teoretiki predlagajo še krajša obdobja od enega leta predvsem zaradi večje točnosti navedb. Mi se nismo smeli odločiti zato, ker bi sicer zbrali premalo podatkov o viktimizaciji, kajti naša 21 - kriminalno*; (na Slovenskem) vendarle Se ni tolikšna, da bi vsaj že zelo kratko obdobje lahko pokazalo vse zakonitosti tako odklonskega vedenja, kot reagiranja oškodovancev nanj. d) Uporabljena sredstva Pri tem gre predvsem za dvoje, za anketarje in vprašalnike, s katerimi smo zbirali podatke od ljudi, izbranih v vzorec. Anketarji Za anketarje smo predhodno pripravili relativno obsežen psihološki instrumentarij za preizkus njihove sposobnosti in primernosti za zbiranje podatkov. Po smo storili zato, da bi - ugotovili osebno sestavo anketarjev, njihove duševne lastnosti, ki so potrebne za optimalno obravnavanje raznih vrst respondentov, med katerimi so nedvomno tudi težavne osebnosti, - spoznali ustreznost in uspešnost njihovega vedenja pred anketiranci, ker je najbolj pomemben njihov nastop pred vrati, še preden ga (in da ga prašanec) spusti v stanovanje, potem ko mu je anketar povedal, zakaj je sploh prišel, in - da bi jih usposobili za vzpodbujanje vprašancev, ki naj si onvežc svoj spomin za dogodke iz preteklosti brez pretiravanja, olepševanja ali opravičevanja, vendar tako, da bo mogoče iz opisanega dejanskega stanja določiti poleg vsega drugega tudi pravno kvalifikacijo njegove viktimizacije. Omejenost denarja za raziskavo še posebno pa stabilizacijski ukrepi, določeni s predpisi o uporabi dnevnic, potnih stroškov in honorarjev, ki bi jih porabili za anketiranje, so nas prisilili, da smo kmalu po začetku anice tiranja spremenili načrt zbiranja podatkov, tako da je bilo anketiranje na domu bolj izjema kot pravilo in smo celotno anketo tehnično izvedli drugače. 22 Kolikor smo anketirance spraševali neposredno na njihovem domu ali na delovnem mestu, so to opravili študenti IV. letnika pravne fakultete iz naslednjih razlogov: - ker smo jih že glede na prejšnje poznavanje lahko izbrali na naši matični fakulteti, - ker imajo potrebno znanje za spraševanje anketirancev o posameznih sestavinah kaznivih dejanj za poznejšo kazenskopravno kvalifikacijo, - ker že imajo nekaj temeljnega znanja iz psihologije in kriminologije in ker marsikaj vedo tako o storilcu kot oškodovancu. Vprašalniki Za sestavo vprašalnikov smo pregledali metodologijo in instrumentarij kakorkoli objavljen s tem v zvezi v dosegljivih raziskavah in napisan v tujini (domačih del o tem ni) ter primerjali njihova izhodišča ter izide, da bi se izognili njihovim napakam. S tem v zvezi smo - nekatere sestavine prevzeli v naš instrumentarij - določen del uporabili tako, da smo izhodišča ustrezno predelali ali prilagodili (oboje lahko koristi za kako mednarodno primerjavo, na kar smo mislili že v naprej) - precejšen del instrumentarija pa je naš in izviren, zlasti tleti del, ki zadeva družbeno samozaščito, milico, morebitno prestraše-nost pred kriminalom, stališča o kakem posebnem vprašanju itd. Zasnovo vprašalnika smo pilotno preizkusili na 50 anketirancih. Ugotovljene napake in pomanjkljivosti smo nato odpravili in pripravili končni vprašalnik skupaj za celotno zbiranje podatkov. Vprašalnik je vseboval naslednje sestavine: - vabilo na sodelovanje anketirancev pri raziskavi z obrazložitvijo, zakaj so nam njihove informacije potrebne in čemu koristi raziskava, - najnujnejše demografske podatke z nekaj vprašanji, ki kažejo na njihove družbenoekonomske položaje oziroma socialne statuse, - stališča o okolju, v katerem žive glede na počutja o varnosti, njihova mnenja o obsegu kriminalitete na splošno in tam kjer prebivajo še posebej, - vprašanja o njihovem odnosu do prijavljanja kriminalitete, - podatke o morebitni vilctimizaciji na splošno (zato, da smo sploh lahko ločevali oškodovance od neoškodovanoev in za kasnejšo kontrolo), - razčlenitev predvsem treh skupin kaznivih dejanj, - kakorkoli povezana s premoženjem,vštevši rope in roparske tatvine, - poškodovanja tuje reči, in - dejanja nasilja. Pri spraševanju o kaznivem dejanju smo dali poudarek opisu stanja zato, da bi lahko kasneje določili pravno kvalifikacijo dalje "modusu operandi", času, kraju, predmetu in škodi. Osrednje vprašanje pri zbiranju podatkov za ugotavljanje stopnje "prikritosti" je izjava, ali je respondent - žrtev dejanje prijavil ali ne in zakaj je tako ravnal. Na koncu sledita vprašalnika glede anketirančevih stališč o družbeni samozaščiti in milici. Celoten vprašalnik je po svoji zasnovi nekoliko obsežen, vendm razbremenjuje: - Večina odgovor na vprašanja se obkrožuje, - del vprašanj se izpolni le, če so morebitni prejšnji odgovori: da ali ne (oziroma podobno) - tisti, ki niso bili viktimizirani, so izpolnjevali le 2, 3, 4, 5, 6, 7 ter 15 in 16 stran, ne pa vseh. Če je bil anketiranec oškodovan s kakim kaznivim dejanjem, je bilo treba vpisati podatke v ustrezni del vprašalnika odvisno od narave pojava. Če pa je imel več kaznivih dejanj iste vrste, pa smo morali zanj izpolniti dodatne vprašalnike ustrezne vsebine (recidivizem viktimizaciji). Tesa sicer ni bilo veliko, pa vendarle. Prav to . je odprlo zanimivo problematiko o prijavijivosti kriminalitete slede na razne v poštev prihajajoče okoliščine. Na koncu vprašalnika smo prosili reapondente za njihove telefonske številke, bodisi doma, bodisi na delovnem mestu, da bi lahko pomanjkljivo izpolnjene vprašalnike dopolnjevali ali da bi ostali z njii v stikih, hkrati ko smo se jim zahvalili za sodelovanje. Večina respondentov je z razumevanjem sprejela naše vabilo. e) Način zbiranja podatkov V začetke zanimanja za "prikritost" kriminalitete, so se raziskovalci predvsem zanašali na intervjuje, to je navadno neposredno in osebno spraševanje respondentov, ne s^ede na to, ali je šlo za storilce ali za žrtve odvisno pač od izhodišč posamezne raziskave. Ker sre pri večini usotavljanj temnesa polja za iskanje ustreznih podatkov od žrtev (oškodovancev) so seveda le-ti najposostejai "vir" s poznanja,kakšna naj bi bila dejanskost na tem področju. V naši raziskavi smo ljudi, ki so prišli v vzorec, spraševali ko domnevne žrtve, na naslednje tri načine : - najprej smo izbranim ljudem po pošti z obrazložitvijo poslali vprašalnik. Respondentov oziroma naslovnikov je bilo znatno več kot smo jih potrebovali za vzorec zaradi tega, ker smo upoštevali "rezervo" vprašancev, - po telefonu smo popravljali, dopolnjevali ali kako drusače izboljševali informacije, ki smo jih prejeli z vrnjenimi vprašalniki. Nekatere anketirance pa smo na sploh spraševali kar po telefonu. - nedosegljive po telefonu in tiste, ki so nam sporočili, da aeln da jih obišče naš anketar, pa smo spraševali na njihovem domu na kraju, ki so ga sami določili, - nekaj desetin respondentov pa je prišlo kar na inštitut (ne da bi jih povabili ker so bili zlasti s podeželja in so prišli v Ljubljano po drugih opravkih), kjer smo opravili intervjuje in zanje izpolnili vprašalnike, ki smo jim jih prej poslali. V glavnem smo se ravnali po željah anketirancev. Če so nam sporočili, da ne žele imeti z nami opravka, smo to upoštevali, ker nam Je šlo za ugotavljanje dejanskosti in nismo silili ljudi v sodelovanje, ihto niso hoteli. IT e jevol jnost in odklanjanje od njihove in prisiljevanje z naše strani bi zagotovo negativno vplivali na resnicoljubno in zato nam je bila bolj dobrodošla prostovoljna pripravljenost kot pa doslednost v negotovosti. Ob tem pa smo obsegli v vzorcu 10 'Jo več respondentov, kolikor jih je bilo potrebno po prvotnem načrtu za izdelavo raziskave v ljubljanskih občinah. Nekako podobne načine zbiranja podatkov so uporabili v novejšem času tudi drugje po svetu in se niso pritoževali nad njihovo kakovostjo. Nam so ta način narekovali predvsem razlogi smotrnosti, učinkovitosti in ekonomičnosti, hkrati ko nismo želeli biti bolj nadležni, kot je to potrebno. Vzbudili pa smo precejšnje zanimanje za raziskavo, hkrati ko smo prejeli tudi neka j priznanj. Ženski list "Jana" pa je o tem objavil tudi ustrezen članek. 5. Organizacija raziskovalnega dela in obdelava .gradiva Doslej v Jugoslaviji še nismo raziskovali vprašanj, ki zadevajo prikrito kriminaliteto. O tem na sploh obstaja v domači literaturi samo Glej npr. Dukes, R./Alpert, G.: Jurnal of Police Science and Administration, 80/l in dr. nekaj člankov. Po drugi plati pa je v svetu za ugotavljanje temnega polja oziroma prikrite kriminalitete izredno zanimanje. Že nekaj desetletij pa to področje, zlasti v Zahodni Nemčiji, Angliji, Franciji in ZDA vneto raziskujejo. Ker nismo želeli ''izumljati že izumljenega" in da ne bi začenjali znova, smo preverili vso tovrstno dosegljivo tujo literaturo, ki jo ni tako malo in zlasti primerjali instrumentarje zbiranja in obdelave podatkov. Spoznali smo, da so prenekatere tuje raziskave metodološko Jcolllcor-toliko v redu zastavljene, da pa je njihova kriminološko-viktimološln in kriminalnopolitična interpretacija šibkejša. Mi bi si želeli izogniti tem pomanjkljivostim. Iz tujega instrumentarija smo tudi kaj posneli, zlasti kar je bilo mogoče uporabiti brez škode za verifikacijo naših spoznanj. Vprašalnik je v glavnem vseboval v naprej pripravljene odgovore, vendar je bilo kljub temu nekaj takih, ki so bili prosti ali odprti, tako da so se anketiranci morali sami potruditi za svoj odgovor. Vsi ti odgovori pomenijo dragocen prispevek v pogledih na posamezna področja, zlasti tisti, ki zadevajo občutje varnosti, družbeno samozaščito in dojemanje milice in še česa drugega. Seveda so taka vprašanja povzročila obilico dela z šifriranjem in obdelovanjem. Od vsega začetka smo instrumentarij za zbiranje podatkov tako pripravili, da bi bilo čim manj težav z njihovim prenosom na računalniške medije. V ta namen smo za respondenta, ki je imel zaradi dogodkov oziroma oškodovanja izpolnjene vse možnosti, potrebovali 7 IBM kartic, v najugodnejših primerih, to je tistih, ko anketiranec ni bil viktimiziran z nobenim dejanjem, pa polovico manj. Podatke smo računalniško najprej obdelali po posameznih širših skl«' pih vprašanj in v povezavi med seboj po naslednjih značilnostih: po spolu, po viktimizaciji, po pri javitvi dejanja, po preštrašenosti in po zadovoljstvu v njihovi soseski. Nato pa smo ee lotili se drugih kombinacij. Računalniška obdelava podatkov nam je povzročila nemalo težav predvsem zaradi tega : - ker je bila po enem izhodišču enota oškodovanec oziroma anketi' ne c, - po drugem pa je bila temeljna enota kaznivo dejanje. Sklopa, ki zadevata zadovoljstvo z milico in odgovore po spolu sta takšne narave, da smo zanju uporabili že znane javnomnenjske metodo. Vse ostalo pa je drugačno in zadeva predvsem kriminološko-viktlrao-loško lotevanje. V najširšem pogledu smo za preverjanje naših hipotez uporabili manj 2 zahtevne matematičnostatistične prijeme, kot so X , strukture itd., sicer pa uporabljamo še faktorsko analizo, analiza variance itd. zlasti za iskanje in ugotavljanje zvez in odvisnosti med več vari-ablami. Pri raziskavi je bilo angažiranih več sodelavcev, analizo v konci fazi in interpretacijo podatkov pa je opravil nosilec raziskovalne naloge sam. 6. Hipoteze Že od vsega začetka smo si zastavili predvsem naslednje hipoteze: - Po'mnenju ljudi je kriminaliteta na Slovenskem med pomembnejšimi družbenimi problemi, - Ljudje na splošno nimajo pravih predstav o obsegu in naravi kriminalitete na Slovenskem. Obveščenost o tem je še na nizki ravni. - Med storjenimi konvencionalnimi kaznivimi dejanji na škodo zasebnikov ostaja vsako leto precejšnje število neprijavljenih. 23 - - V stopnji prijavijenosti posameznih vrst kaznivih dejanj so precejšnji razločki. - Manjša ko je neposredna škoda, neznatnejša ko je nevarnost pojava in ogroženost oškodovanca, večja je stopnja prikritosti. - Prijavijivost kaznivih dejanj je odvisna tudi od družbenoekonomskega položaja oškodovanca. - Višji ko je socialni status žrtev, bolj ostajajo pojavi neprijav ljeni, višja je stopnja tolerantnosti. - V pogledih na varnost, nasilje in kriminal so nekateri bistveni razločki med spoloma. - Ženske so bolj "prestrašene" pred kriminalom kot moški. - Za ženske je kriminaliteta, zlasti nasilje, večji problem kot za moške. - Starejši ljudje se zaradi kriminala že neradi podajajo v večernih urah in ponoči izven svojih bivališč. - IT e spre jemanje tujcev je tudi kriminalnopolitično vprašanje in tovrstne razsežnosti izhajajo iz razmer v slovenski dejanskosti. - Zato so tudi predstave o "varnem naselju" zelo različne in neenotne. - Politizacija družbene samozaščite je pomemben prispevek k ozav ščanju ljudi za pripravljenost, budnost, varnost in obrambo. - Socializacija ljudi z družbeno samozaščito še ne vpliva bistveno na stopnjo prijavljanja kaznivih dejanj in na sodelovanje z druž-benonadzornimi mehanizmi. - Javnost ocenjuje milico (in pravosodje), sicer na splošno pozitivno, vendar dokaj kritično. - Pomembna sestavina za pripravljenost oškodovancev prijaviti kazniva dejanja je tudi podoba milice v njihovi zavesti. -ag- ii, NEKAJ TEMELJNIH ZNAČILNOSTI LJUDI IZBRANIH V VZOREC 1. 3r>ol anketirancev Od 555 anketirancev je bilo 260 moških in 295 žensk (oziroma 46,8 nasproti 53,2 'jo), kar ustreza, kot smo ugotovili uvodoma, strukturi prebivalstva ljubljanskih občin po spolu. Po starosti med spoloma ni statistično značilnih razločkov, številko oziroma struktura pa je že razvidna iz uvoda pri primerjavi ljubljanskega prebivalstva po starosti, zato teh podatkov ne navajamo znova. Tabela 1: Zakonski stan in spol Stan Število moški S p 0 ženske 1 Odstotek moški ženske Skupaj 260 295 100 100 samski 53 74 20,4 25,1 poročen 195 177 75,0 60,0 vse druge možnosti 12 44 vo 14,9 X2 = 23.02778 df = 3 Pr(X2/df) = .0000 Med ženskami je relativno več samskih in več zlasti iz naslova "druge možnosti" kot so razvezane, vdovele in ki žive v izvenzakonski skupnosti. Med moškimi pa v treh četrtinah prevladujejo poročeni, kar je seveda nad poprečjem prebivalstva ljubljanskih občin na sploh. Tabela 2: S kom živi v skupnosti S kom živi skupa j Število moški S p ženske 0 1 Odstotek moški ženske Skupa j 260 295 100 100 sam 22 39 8,5 13,2 z zakoncem 43 34 16,5 11,5 z zakoncem in otroci 132 130 50,8 44, ' z zakoncem, otroci in sorodniki 25 21 9,6 7,1 druge možnosti 00 71 14,6 24,1 X2 » 15.71173 df = 5 Pr(X2/df) ■ .0077 Ta preglednica potrjuje prejšnjo. Po njej je prav tako med ženskami več takih, ki žive same ali v razmerah "druge možnosti", med moškimi pa je relativno več takih, ki žive skupaj z zakoncem in otroci, kar je seveda zopet nad poprečjem prebivalstva, iz katerega vzorec izhaja. ICar zadeva zaposlene je bila večina vprašancev v času zbiranja podatkov zaposlena in sicer stalno 368 (69,5 %), skoraj 17 % (oziroma 94 oseb) je bilo upokojencev, 31 oseb oziroma 5,6 % je bilo nezaposlenih, 4 vprašanci so bili zaposleni le začasno, 40 oseb pa je imenovalo kake druge možnosti, ki jih nismo mogli točno razvrs. glede na naša izhodišča. Po narodnosti je bilo 479 ali 86,3 f» Slovencev, 70 ali 12,6 fo neslovenskih, toda jugoslovanskih narodnosti in 6 tujcev. Tabela 3: Šolska izobrazba in spol Izobra zba S P Število 0 1 Odstotek moški ženske moški ženske Skupaj 260 295 100 100 brez in do 7 razr.osn.šole 22 28 8,5 9,5 končana osnovna šola 46 85 17,7 28,8 šola za kvalif. in visoko kvalificirane delavce 75 53 28,8 18,8 gimnazija 17 31 6,5 10,5 šola za srednje strok, kadre 38 62 14,6 21,0 višja in visoka 62 36 23,8 12,2 X2 = 30.76839 df = 5 Pr(X2/df) = .0000 Vzorec nedvomno odraža dejanskost v izobrazbi prebivalstva ljubljanskih občin. Če je tako, potem je nujno, da ženske prevladujejo med nežrtvami z nižjo izobrazbo, z gimnazijo in srednjimi strokovnimi solarni, moški pa pri šolah za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce in pri višji in visoki izobrazbi in sicer kot žrtve kaznivih dejanj. Toda korelacija samo dveh variabel je premalo za tehtnejša sklepanja, zakaj tako? Tabela 4: Poklic in spol S p o 1 Poklic Število Odstotek moški ženske moški ženske Skupaj 260 295 100 100 kmetovalci in industrijci delavci 98 12 37,7 4,1 trgovsko, storitveno in varnostno 27 32 10,4 10,8 osebje Upravni in administrativni delavci 10 51 3,8 17,3 strokovnjaki in umetniki 70 58 26,9 19,7 Upokojenci, vzdrževani, gospodinje in študentje 31 91 11,9 30,8 brez poklica 15 49 5,8 16,6 vsi drugi 9 2 3,5 0,6 X2 = 147.73795 df = 7 Pr(x2/df) = 0 Preglednica podaja verjetno dokaj ustrezajočo porazdelitev poklicev po spolu. Pri tem je zlasti očitno, da so pri ženskah v ospredju administrativni poklici, vzdrževane, upokojenke, gospodinje ter (ženske) brez poklica. Pri moških pa zlasti odstopajo od poprečja delavci in kmetovalci ter strokovnjaki in umetniki. Vzorec posebej dokaj poudarja tako imenovane moške in ženske poklice. Tabela 5: Višina mesečnega dohodka (l. 1979) in spol 3 p Q 1 — Višina dohodka Število Odstotek moški ženske moški ženske Skupa j 260 295 100 100 brez dohodka 15 51 5,8 10,5 pod 5.000 27 67 10,4 ' 22,7 5.000 do pod 7.000 66 90 25,4 30,5 7.000 do pod 10.000 71 74 27,3 25,1 nad 10.000 Sl 35 31,2 11,2 X2 = 44.52125 df = 4 Pr(X2/df) = .0000 Poklicna sestava tudi za leto 1979 vpliva na to, da ženskam narašča dohodek le do 7.000 din, nato pa upada njihovo število, medtem ko se povečuje število moških z naraščanjem višine njihovega dohodka, Ali drugače povedano: moški prejemajo znatno boljše dohodke kot ženske in tudi znatno več moških je z višjimi dohodki. 2. Stanovanjske razmere Stanovanjske razmere ne povzročajo med spoloma anketirancev posebnih statistično značilnih razločkov, zato navajamo nekaj podatkov kar skupa j. - Kolikor gre za stanovanjska razmerja, so podatki naslednji: 141 anketirancev (25,4 j°) je lastnikov ali solastnikov hiš, 93 (15,6 %) lastnikov ali solastnikov stanovanja, največ in sicer 171 ali 30,8 % je najemnikov, 104 vprašane! (18,7 i) stanujejo pri starših, ostalih 46 (ali 8,8 %) pa imajo kaka druga stanovanjska razmerja (podnajemniki, stanujejo v delavskih naseljih, skupnih bivališčih in podobno). - Kolikortoliko ugodni stanovanjski standard kažejo tudi podatki o številu sob v stanovanjih, kjer žive anketiranci. 103 (ali 18,6 %) prebiva v eni sobi ali garsonjeri, 183 (33,0 %) v dvosobnem stanovanju, 164 (29,5 io) v trosobnem stanovanju, 103 (lO, 6 i) v štiri ali večsobnem stanovanju (dva anketiranca nista odgovorila na to vprašanje). - Dodatno predstavo nam daje še pregled števila stanovanj v stavbi, kjer stanujejo vpraša nei. Pri 163 anketirancih (29,4 7») gre za eno stanovanje, pri 148 (26,7 %) za stavbe z dve do devet stanovanji, pri 238 (ali 42,9 i) za več kot deset stanovanj, kar pomeni, da skora j polovica naših respondentov stanuje v stolpnicah in blokih (6 b.o.). - Tudi po dolžini bivanja v kraju stanovanja za čas, ko je potekalo anketiranje, ni statistično značilnih razločkov. Tako je 96 (17,3 %) bivalo v kraju stanovanja več kot tri leta, 68 (l2,3 %) od tri 'lo šest let, 87 (l5,7 %) od šest do deset let, 170 (30,6 %) deset do dvajset let, 121 (21,8 jo) nad dvajset let ali od rojstva (13 b. o. ). Čeprav gre torej pri našem vzorcu za ljudi, ki imajo različna premoženjska stanja, so anketiranci kolikortoliko dobro situirani, pretežno z urejenim stanovanjskim standardom in z ugodnimi dolžinami bivanja v kraju, kjer stanujejo, kar omogoča poznavanje razmer in ponuja možnost za spraševanje o ključnih vprašanjih, ki zadevajo raziskavo. Obveščenost pa je ena izmed pomembnih sestavin za naš namen. Kar zadeva stike ljudi med seboj (tudi za morebitno pri javitev kaznivega dejanja, je imelo 281 ali 50,5 % anketirancev telefon v sta- novanju. Za 112 (ali 20,1 %) je bil telefon dosegljiv pri sosedu, znancu ali drugod v bližini, 151 (27,2 %) je lahko telefoniralo iz javne govorilnice, medtem ko le 11 vprašaneev (2 %) telefon ni bil dosegljiv. 3. Varnost in varnostna ocena v soseski S socializacijo družbene samozaščite pri nas je prišlo močno v navado tudi ocenjevanje varnostnih razmer. Čeprav je to domena institucionaliziranih dejavnikov, vsaj od krajevne skupnosti navzgor, pa doslej nimamo raziskav, kaj o varnostnih razmerah v ovojem socialnem okolju mislijo ljudje. Ta raziskava načenja nekaj vprašanj tudi s tega področja in zadeva odgovore neformalnih skupin in neorganiziranih posameznikov. Čeprav se morda pogledi anketirancev ne bodo ujemali z uradnimi ocenami stanja ali kakega pojava, je vendarle pomembno tudi to, kaj ljudje mislijo da je in ne le kaj je v resnici. Ta je lahko "subjektivna", čustvena in neracionalna, toda tako ali drugače jo oblikujejo stališča ljudi, ki jih gre upoštevati, pa če se Se tako odklanjajo od dejanskosti. Pri tem izhajamo iz domneve, da se "varnost" "ustvarja" v odnosih med ljudmi iz počutij posameznika v družbeni skupini, v kateri je in da je to pomembno izhodišče za dojemanje kriminala na eni in nadzorstva na drugi strani. S tem v zvezi je 392 anicetirancev ali 70,6 % izjavilo, da so v njihovem okolju zlasti glede vzajemnega sožitja in medsebojnih razmerij - v redu. Le 34 ali 6 fo meni, da niso v redu. Toda 116 ali skoraj 21 vprašancev ni imelo stikov z drugimi ljudmi v svoji soseski, tako da sploh niso mogli reši, kakšni so. Za "ne ve" se je odločilo 13 oseb. Glede zanimanja, kaj se na področju varnosti v njihovi soseski dogaja, so podatki naslednji: 193 vprašancev (34,8 %) varnost zelo zani- ma, 260 (46,3 %) še kar in 102 (18,4 %) malo ali nič ne zanima. Čeprav odgovor "še kar" ni ohrabrujoč za razvijanje "varnostne kulture" pa je po drugi strani vendarle samo petina ljudi, ki so indiferentni do teh vprašanj, lo ni veliko, ali vsaj ne toliko, da bi rekli, da javno mnenje ni naklonjeno zanimanju za varnostna vprašanja. Tabela 6: Varnost naselja in spol Ali je del naselja, kjer stanuje Š moški Spol tevilo ženske Odstotek moški ženske Skupaj 260 295 100 100 zelo varen 55 55 20,4 11,9 še karvaren 171 219 65,8 74,2 ni varen 22 18 8,5 6,1 ne ve 14 25 5,3 7,0 X2 = 11.60624 df = 4 Pr(X2/df) = .0205 Manj žensk se odloča za izjave o "selo varnem" delu naselja in več o "še kar varnem". loda po drugi strani je več moških, ki ocenjujejo, da njihovo naselje ni varno, kar je nekoliko presenetljivo glede na kasnejše ugotovitve po katerih je preplašenost žensk zaradi kriminala močno bolj razširjeno kot pri moških. Razlogi za neugodno varnost so naslednji: Število zaradi pijancev 76 zaradi nadlegovanj 60 zaradi ogovarjanja neznancev 45 zaradi nedoločenih vtisov 44 zaradi nasilnih dejanj 58 zaradi spolnih napadov 21 drugo • 57 Od celotnega števila vprašaneev 109 (ali 19,6 %) misli, da se del naselja, v katerem stanujejo, razločuje od drugih, medtem ko 205 (36,9 %) trdi, da ne, ostali pa o tem nimajo mnenj. Tudi o stališčih, kaj je varno naselje med spoloma ni razločita. Odgovori pa so po številu naslednji: Število ni kriminala, nasilništva, nadlegovanj, napadov itd. 103 življenje v sožitju, zaupanju, dobrih so- seskih odnosa jih, vza je ran o s ti in kulturno 96 brezskrbnost, če gre ponoči ven oziroma brez nevarnosti 91 nadzorovano, navzočnost milice 61 razsvetljeno ' 43 ni tujcev, sezoncev, pijancev 36 ni motečih objektov 4 drugo i 20 ne ve 101 Najbrž je potrebno odgovore na to vprašanje pojasniti, kot sami kažejo, v dveh smereh. a) Po prvi, ki pa je po številu anketirancev v manjšini, je "varno" okolje ali naselje odvisno predvsem od ljudi, ki tam žive glede na to, kako si urede življenje in medsebojna osebna razmerja, kakšni so v njem sožitje in vse drugo, kar je z njim povezano, kako je z njihovo vzajemnostjo, kulturnostjo in medsebojnim zaupanjem. Pojasnila te vrste za "varno" naselje so naslednja : - kjer je mir in sožitje - v katerem se ljudje mod seboj dobro razumejo, se ne prepirajo, in si v medsebojnih težavah skupno pomagajo, - kjer se ljudje med seboj spoštujejo in poznajo, - če so stanovalci kulturni, - kjer vlada zaupanje med ljudmi, - kjer stanujejo solidni občani, - kjer so ljudje med seboj složni, delavni, počteni in poznajo drug drugega, - kjer so ljudje povezani in odgovorni drug za drugega, - kjer se stanovalci med seboj poznajo, razumejo in pomagajo, - manjše, z urejeno okolico in vzgojenimi ljudmi, - kjer se srečuješ z ljudmi, ki jih dobro poznaš, - umirjeno in prijetno za otroke in starejše ljudi, - kjer so vzgojeni občani s smislom za sožitje, - kjer bi bili ljudje bolj humani med seboj, - kjer ljudje složno sodelujejo med seboj, - če se ljudje med seboj poznajo in so si pripravljeni pomagati. b) Drugi odgovori pa presegajo zaverovanost v "avtohtonost" naselja in upoštevajo dejavnike, ki pretežno prihajajo od "zunaj" naselja in vplivajo nanj psihično ali celo fizično destruktivno. Frenerà tere predstave o varnosti naselja zadevajo razsvetljenost, navzočnost milice in nadzorovanost, odsotnost motečih objektov in tujcev (sezoncev) itd. Taki so npr. - da je razsvetljeno, da je telefon v hiši in milica v bližini, - če je v naselju milica ali kakšen čuvaj, - da ni gostiln in delavskih naselij, - kjer je javna razsvetljava dobro urejena in močna kontrola milice, - kjer ni zakotnih ulic in gostiln, - da je čim več luči na cesti in dosti psov - čuvajev, - brez sezonskih delavcev in brez samskih domov ter čim manj gostiln - kjer je predvsem ponoči dovolj razsvetljave, - v nočnem času dobra razsvetljava in pogostejša kontrola organov za notranje zadeve, - takšno, kjer bi bili miličniki, - z dobro razsvetljavo in miličniško postajo v bližini, - brez pijancev, tujih ljudi in nasilnežev, - kjer ni preveč ljudi iz drugih republik, - kjer ne pogrešaš prisotnosti milice. Za odgovore te vrste je značilno predvsem, da ljudje zaupajo razsvetljenost, nadzorstvo in odsotnost tujcev. Prvo izhaja iz znanega spoznanja, ki ga neštetokrat poudarjajo tudi pri preprečevalnih dejavnostih, ki pomenijo fizično onemogočanje kaznivih dejanj in ki pravi: "Svetloba je sovražnik kriminala". Drugo, to je nadzorstvo (milica) je v čislih vedno takrat, kadar ga potrebujemo za lastno varnost, v drugih položajih je nam ljudem pogosto nadležna, je odvečna ali sploh nepotrebna. Milico si želimo le, če smo ogroženi in ker je največkrat ni prav takrat, kadar jo potrebujemo, jo zaradi tega kritiziramo, ker se po našem mnenju ne pojavi ravno v pravem času na pravem kraju (in morebiti še na pravi način in za pomoč "pravi osebi", - to pa smo mi). Relativna novost za naše razmere pa je dokajšnja razširjenost strahu pred tujci - ksenofobija in sploh zavračanje sezonoev, neznancev, tujcev in'drugih, ki niso iz naselja, kajti tujec pomeni nevarnost, še posebno, če izkušnje podpirajo občutke nenaklonjenosti kakim skupinam ljudi. Ker pa je v ljubljanskih občinah kar dosti tujcev drugih narodnosti, nastaja tudi vzdušje, ki je lahko moteče še na kakem drugem področju in ne izključno na kriminaIno politič nem. c) V naslednjo skupino bi sodili odgovori, ki zadevajo kriminal in tovrstno ogroženost neposredno. Tako npr. je "varno" naselje : - če ni tatvin, nasilja, velikega prometa in onesnaževanja okolja, - ker ni izgredov, pretepov, vlomov, tatvin itd., - brez napadov na ljudi in huliganov, - kjer ni razgrajanja in nadlegovanja ljudi, - kjer se počutiš varnega in neogroženega, - če se človek giblje svobodno in brez strahu, - kjer lahko živiš brez bojazni in v miru, - kjer ne kradejo po hišah in izven njih ne nadlegujejo ljudi, - če žena in otroci lahko hodijo po naselju, ne da bi, jih kdorkoli ogrožal, - kjer je človek lahko brez skrbi za svoje premoženje in za svojo osebno varnost, - ki je varno pred nasilneži in tatovi, - brez ropov in brez tatvin in da se ženska ob vsakem času počuti varno, četudi je sama, - če je omogočeno bivanje brez skrbi zaradi nasilnih dejanj nad ljudmi in njihovo lastnino, - kjer si brez strahu, da te podere avto, motorist ali udari pešec, sprehajaš in dovoliš tudi otrokom, da gredo sami ven. Pojasnila te skupine verjetno Se najbolj projicirajo svoja pričakovanja nasproti tistemu, kar glede "varnega naselja" nimajo. Pestrost mnenj in hkrati opisovanje konkretnih stanj ogroženosti, kažejo na zahteve po tem, česa naj tudi ne bi bilo, da bi bila "varnost" naselja zagotovljena v svojem minimumu. Vprašanje "varnega naselja" ne pojasnjujemo tako, da bi ga difinlrali in nato ocenjevali odstopanja gledišč od naše opredelitve, marveč le razgrinjamo raznolikost stališč o tem. Ne glede na to, je očitna težavnost področja in barvitost mnenj, ki so tako izkušenska kot čustvena. Vsakdo ima skoraj svoj pogled tudi na "varnost", zato se je ne da določati in predpisovati in zlasti ne meriti le z uradnimi merili. Spričo tega sta tako "varno naselje" kot "varnost" izredno zamotana in individualizirana (tudi čustvena) in neredko tudi nimata dosti skupnega z dejanskostjo. Anketirance smo prav tako vprašali "kako varni so drugi predeli (zraven njegove soseske)". Tabela 7: Varnost drugih predelov in spol Al1 3°fi *°aeànìX Število P Odstotek ^re e moški ženske moški ženske Skupa j 260 295 100 100 enako ali bolj varni 152 128 58,5 42,7 manj varni 39 52 15,0 15,6 ne ve 69 117 26,5 39,7 X2 = 15.08540 df = 3 Pr(X2/df) « .0017 Glavna razločka med spoloma sta v tem, da moški pogosteje menijo, da so sosednji predeli vsaj tako vami kot njihova soseska, medtem ko se ženske očitno pogosteje sklicujejo na nevednost. S tem v zvezi od 555 vprašaneev misli: 93 (16,8 %) da se je glede varnosti njihov predel spremenil na bolje, 294 (53 %) sodi, da se ni spremenil, 50 (9 $), da se je spremenil na slabše, 118 (21,3 %) pa o tem nima svojega mnenja oziroma ne ve. Utemeljitev o spremembah ni bilo dosti, toda kljub temu pojasnjujejo poglede posameznikov na varnost soseske. Tako nakazujejo spremembe v pozitivnem smislu naslednji odgovori: boljše nadzorstvo in boljša razsvetljava 40 vprašancev, prostorska izboljšanost 9, večja kultiviranost ljudi 19. Poslabšanja potrjujejo: gospodarsko intenzivne dejavnosti, ki pritegujejo nemir 4 vprašanci, naseljevanje ljudi z juga 23, in več kriminala, pretepov, napadov, kaljenja nočnega miru 17 itd. 4. Predstave o kriminaliteti in prikritosti Raziskava skuša ugotoviti tudi, kakšne so predstave ljudi o kriminaliteti in deloma prikritost nekaterih pojavov, ki so docela konvencionalni in s katerimi se navadno najpogosteje srečujejo ali berejo v časopisih, kolikor niso z njimi celo oškodovani. Najprej navajamo podatke o anketirancevih predstavah o stanju nekaterih kaznivih dejanj v njihovi soseski. Čeprav nismo preizkušali odkod "vednost’1 o kriminalu, ali iz izkušenj ali govoric ali iz morebitnih poročil pristojnih dejavnikov v krajevni skupnosti itd,, nas predvsem zanimajo vprašančeva mnenja, neodvisno na podlagi česa ga oblikuje. 41 - Na vprašanje "ali je v naši soseski dosti tatvin, vlomov, nasilja in drugih pojavov, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženje" smo prejeli naslednje odgovore (ki glede na spol ne prinašajo razločke): zelo veliko precej ni veliko malo nič jih ni ne ve Število Odstotek 4 52 133 156 70 140 0,7 9,4 24,0 28,1 12,6 25,2 Večina torej vendar meni, da v njegovi soseski ni "pomembno" veliko kaznivih dejanj. To spoznanje moti četrtina vprašancev, ki o tem nič ne ve. Ker pa ne ve, je to najbrž ne more vznemirjati. S tem v zvezi je sledilo vprašanje, zakaj mislijo, da milica ne ve za kaka kazniva dejanja? Tabela 8: Seznanjenost milice s kaznivimi dejanji in spol vprašanea Spol Zakaj milica ne ve število Odstotek za kazniva dejanja moški ženske moški ženske Skupaj 260 295 100 100 ljudi ji ne prijavijo 76 125 29,2 .42,4 majhna škoda, brezbrižnost ljudi do neznatnih pojavov 21 16 8,1 5,4 razlogi kakorkoli povezani z dejavnostjo milice 31 20 11,9 6,8 bojazen pred nevšečnostmi zaradi pri javitve 18 15 6,9 5,1 ne ve 114 119 43,8 40,3 X2 = 13.21889 df = 4 Pr(X2/df) = .0103 Najpomembnejši razloček je v tem, da se je izredno veliko žensk izreklo, da ljudje ne prijavijo. Pri drugih odgovorih pa ni posebnih razhajanj. Gotovo je, da milica ne ve za kazniva dejanja zaradi neprijavijanja. Neprijavijanje pa ni vzrok, marveč posledica, zato se na vzročnost nanašajo le tri skupine vprašanj, katerih podrobnejše pojasnitve anketirancev so npr. naslednje: - majhna škoda in nežnat.nost pojava: vrednost ukradenih reči je majhna, škoda je minimalna, ljudje majhnih ali neznatnih kaznivih dejanj ne prijavljajo, večina ljudi dejanj ne prijavlja, občani ne prijavljajo majhnih kaznivih dejanj, manjših izgredov, pretepov, vlomov v kleti itd. se ne splača prijavljati, ljudje sami med seboj raziščejo stvari, prenekatera dejanja so malenkostna, ljudje ne prijavljajo manjših materialnih oškodovanj, če ni kakih posledic, ljudje so brezbrižni do malih incidentov; - razlogi povezani z milico: ni dovolj miličnikov, zvečer ali ponoči ni miličniških patrulj, milica ne more vsega kontrolirati, milica ne posreduje v vseh primerih, če greš prijaviti na milico, da so ti ukradli kolo, se ti miličnik le nasmeji, vsak ne zaupa milici in je zato ne kliče, zaradi nepozornosti milice ji ljudje ne prijavljajo, milica slabo nadzoruje, milica premalo patroljira, milica koristi informacije od oseb, ki so sami kriminalci, - bojazen pred nevšečnostmi in podobna pojasnila; nekateri nočejo, da bi imeli sitnosti, ljudje se prej spametujejo, tako da ne kličejo milice za vsako stvar, marsikdo ne prijavi, ker se boji posledic, pri kakih "spodrsljajih" bi prijava prej škodovala kot koristila, ženske potrpijo zaradi sramu, ženske ne prijavljaj-' • napadov v večernih urah, od prijavitelja se zahteva preveč podatkov, pri dosti tatvin ni nobenih dokazil, ljudje se boje prijaviti zaradi sitnosti in povračila, občani ne prijavijo zaradi groženj storilca, mnogi ljudje se boje posledic prijavljanja, nihče se ne želi mešati, če ne zadeva neposredno njega, oškodovanci nočejo imeti komplikacij s storilci, ljudje ne prijavijo zaradi sitnosti, ljudje nočejo biti vpleteni. Podobno toda brez razločka med spoloma so ostali tudi od30vori na vprašanje ali anketiranec misli, da je dosti takih dejanj, za katera milica sploh ne ve. Odgovori so bili naslednji; zelo veliko Število 24 Odstotek 4,3 prece j 103 18,6 ni veliko 117 21,1 malo 119 21,4 nič 22 4,0 ne ve 170 30,6 Pri tem je še več takih, ki o zadevi nimajo svojega stališča oziroma ne vedo nič o tem. Pri ostalih pa gre za nekakšno naravnanost, po kateri se da sklepati, da anketiranci mislijo, da prikrite kriminalitete za katero 'milica ne bi vedela, vendar ni toliko, čeprav niso tako redki, ki ne delijo tega mnenja. Na vprašanje, ali ima anketiranec vtis, da je pri nas v Sloveniji kriminaliteta poseben problem, je reklo; da ne ne ve Število 115 245 197 Odstotek 20.4 47,1 35.5 Med tistimi 84 ali 7,4 /», ki so se izrekli, da je kriminal poseben problem, utemeljujejo svoja prepričanja z naslednjimi pojasnili; - ker nanj preslabo ukrepamo z zatiranjem 22 - ker narašča težina kriminalitete 18 - zaradi južnjakov (jih je preveč, store večino dejanj) 15 - za našo družbeno ureditev imamo preveč kriminala 9 3 2 15 Tabela 9: Stališča o gibanju kriminalitete in spol - zaradi gospodarskega kriminala - imamo preveč neraziskane kriminalitete - drugo Kriminaliteta Spol število moški ženske Odstotek moški žensko Skupa j 260 295 100 100 narašča 100 132 38,5 44,7 ostaja na isti ravni 65 50 25,0 16,9 upada 34 21 13,0 7,1 ne ve 61 92 23,5 31,2 X2 = 13.57085 df a 3 Pr(X2/df) = .0036 Ženske so pogosteje prepričane, da kriminaliteta v Sloveniji narašča, hkrati ko je med njimi večje število takih, ki o tem nimajo mnenja. Po drugi strani pa moški nekoliko bolj sodijo, da kriminal ostaja na isti ravni ali da upada. Kaj pomeni razloček v pogledih na gibanje kriminala glede spol vpraša noe v? Verjetno predvsem večjo prizadetost žensk z določenimi pojavi, bodisi neposredno, bodisi kot vrsto prestrašenosti z razniiai oblikami nasilniškega in podobnega vedenja moških nasproti njim. 5. Kriminal kot družbeni problem V zvezi z vprašanjem, ali bi kriminaliteti dali glede na družbeno pomembnost prednost pred kakimi drugimi družbenimi problemi, so bili odgovori naslednji: Število Odstotek da 113 20,4 deloma 189 34,0 ne 157 28,3 ne ve 96 17,3 Odgovori kažejo na to, da je kriminaliteta anketirancem pomemben družbeni problem, saj se je le manj kot tretjina izrecno opredelila za ne, ostali, razen tistih, ki so rekli "ne ve", pa jo štejejo kot področje, ki bi mu bilo treba tako ali drugače dati prednost prod kakimi drugimi resnimi družbenimi zadevami. Pri tem in naslednjem vprašanjem pa med spoloma ni statistično značilnih razločkov. V zvezi s pomembnostjo kriminalnosti na Slovenskem in glede na zadnje vprašanje smo anketirance vprašali še drugače. Povabili 'smo jih, naj si zamislijo deset najvažnejših problemov pri nas oziroma v naši družbi in med temi desetimi dajo kriminaliteti ustrezno mesto, oštevilčeno od 1 do 10. Ha ta način pa je pomembnost kriminala poudarjo-na takole: prvo mesto število 108 Odstotek 19,5 drugo 65 11,7 tretje 75 13,5 četrto 56 10,1 peto 70 12,6 šesto 22 4,0 sedmo 17 3,0 osmo 18 3,2 deveto 2 0,4 deseto 7 1,3 enajsto do dvajseto 5 0,9 ne ve 110 19,8 Čeprav smo med problemi, ki tarejo našo družbo, navedli inflacijo, prometno nedisciplino, onesnaževanje okolja in še nekatere druge, zato da bi vprašaneen pomagali pri morebitni določitvi vrstnega reda težine kriminalitete, med drugimi družbenimi stiskami in težavami , nam pregled kaže resnost dojemanja kriminala v naši družbi. Skoraj petina mu daje prvo mesto pred vsemi drugimi vprašanji in družbenimi problemi, ki pri nas niso ravno tako malenkostni (v začetku leta 1980). Okoli 67 anketirancev uvršča kriminaliteto v prvih pet najresnejših družbenih problemov. Ostali pa na manj pomembna mesta. Ker se je pokazalo, da določen del vprašaneev nikoli no moro odgovarjati na vsa vprašanja, ker zato nima zadostnega pregleda niti predstav o razsežnosti kakega družbenega pojava, izpad približno petina vprašancev, ki niso dali kriminalu nobenega mesta - niti ni tako velik, zlasti pa ne večji od števila "ne ve" pri čem drugem, kar smo jih vprašali. 6. Sklep V tem delu obravnavamo nekaj posebnosti, ki se nam glede na izbor vprašancev kažejo ob njihovem razločevanju po spolu. Kljub veliki sorodnosti odgovorov ned moškimi in ženskami je vendarle nekaj razločkov. Le-ti so naslednji: - Med ženskami je več "samih" (ne le samskih ampak samih kakorkoli drugače ). To okoliščino potrjujejo še nekatere variai) le : - Ženske v vzorcu imajo neugodnejšo izobrazbeno, poklicno in dohodkovno strukturo. Zato ustrezno odražajo stanje v slovenski družbi. - Manj se počutijo varne, pogosteje se jih loteva ksenofobija in bolj izražajo želje ter zahtevnost po sožitju z ljudmi. - V prenekaterih vprašanjih varnostnih razmer so slabše poučene kot moški oziroma imajo za to področje manj zanimanja. - Toda pogosteje navajajo razloge za neprijavijanje kriminalitete, hkrati ko jih je tudi več kakor moških zajetih v vzorec, kar zopet ustreza dejanskosti. - Ženske so pogosteje prepričane, da kriminal v Sloveniji narašča, kar se nedvomno povezuje s prestrašenostjo nad njim, ki jim je zopet bolj imanentna, kot nasprotnemu spolu. Sicer pa vzorec kaže na določeno ugodnost bivalnih razmer vprašan-cev, nadpovprečnost v družbenem položaju, relativno zadovoljnost z varnostnim stanjem v soseski in njeni bližini, čeravno je še vedno dosti ljudi, ki so do tega indiferentni ali sploh nevedni. Zlasti so pomembne predstave o "varnem naselju" in kritičnost do razmer, ki hkrati vsebuje tudi stališča, kaj bi bilo treba izboljšati, bodisi na strani ljudi, dejavnosti nadzorstva bodisi glede stanja kakršno je dosedaj. Na vrednostna stališča pogosto vplivajo čustva, neobveščenost ali pristranskost ocenjevanja globalnih razmer na podlagi posameznih izkušenj ali dogodkov. Prav glede na to je "varnost" izredno zamotan, individualiziran in težko določljiv pojem, ki se zato mora razločevati od "uradnih" stališč. Večina ljudi v vzorcu šteje kriminal kot pomembno družbeno vprašanje, ki mu često dajejo prednost pred drugimi družbenimi stiskami in težavami.Hanj pa prepogosto sklepajo iz lokalnih razsežnosti in največkrat nimajo ustreznih informacij. To pa ni primerno za razvoj ustrezne ideologizacije na področju družbenega samovarovanja, ne v zasebniškem, ne družbenem pomenu. III. MNENJA O MILICI IN ZADOVOLJSTVO Z NJO A) JAVNO MNENJE O MILICI Dosti tujih raziskav načenja v zvezi z delom policije predvsem dvoje vprašanj: - kaj ljudje sploh vedo o njej in koliko je to blizu resnice - kako policijo sprejemajo slede na to, da so dobri odnosi s javnostjo pomemben dejavnik za policijsko učinkovitost. Na splošno ugotavljajo, da je obveščenost o dolu policije dokaj poprečna, čeprav so razločki, ki nastajajo glede na spol, starost, poklic, izobrazbo, življenje v urbanem okolju itd., le-ti vplivajo na podobo o policiji, sicer pa je očitna dokajšnja nevednost, ki javnost ne zbližuje s policijo. To često povzroča obojestransko nerazumevanje in tudi škodo. Prenekatere tuje raziskave o prikritosti kriminalitete vsebujejo trdi analize javnega mnenja o policiji. Čeprav ne gre za raziskovanje, ki bi neposredno zadevalo t.i. "police public relationn" (polici odnose z javnostjo), so raziskave o "temnem polju" vendarle im priložnost zvedeti tudi nekaj več o tem mehanizmu, h kateremu se ljudje (žrtve) najprej zatekajo, kadar so ogroženi. Poleg tega pa ljudje o policiji največ vedo, kajti noben organ formalnega nadzorstva jim ni toliko na očeh, kot prav policija, oziroma pri nas milica. Zato tudi mi nismo opustili te možnosti in smo, ne samo med vprašanji o prikritosti, prijavljanju, počutju itd. ampak celo posebej spraševali anketirance o nekaterih stališčih, ki zadevajo milico. Menimo celo, da se nobena javnomnenjska anketa pri nas doslej še ni ukvarjala z milico v tolikšnem obsegu kot mi v naši raziskavi, čeprav bolj z določenega zornega kota in za naš namen. Raziskovati mnenje o milici v zvezi z neprijavljanjem se nam zdi potrebno zlasti z naslednjih razlogov: - med vsemi organi družbenega naduorstva k milici najprej in največkrat' prihajamo kadar smo ogroženi ali v stiskah, - milica s svojim ugledom in ravnanjem lahko pomembno prispeva k stopnji prijavijivosti kaznivih dejanj (ali narobe) - milico kot posebno strokovno službo vrednotimo najpogosteje že po enem samem največkrat za nas neugodnem trenutku, - posameznikovo dojemanje milice določa odnos do nje, - stopnja prikritosti kaznivih dejanj je z milico zatorej lahko v tesni zvezi. Glede na to bodo stališča o milici obravnavana v povezavi z nekaterimi spremenljivkami, kot so: spol anketirancev, viktimizacija, prestraaenost, prijavijivost kaznivih dejanj itd. 1. Mnenja glede na razločke po spolu Med spoloma glede stališč o milici ni razločkov zlasti pri vprašanjih: kako pogosto vidijo milico v svoji soseski, ali mislijo, da je varnost v njihovi soseski odvisna od števila razpoložljivih miličnikov, ali so zadovoljni s delom milice, ali bi bila milica la lile o učinkovitejša, in ali dobro opravlja svoje delo. Tabela 10: Spol in blizkost z milico Pri milici ima sorodnika, prijatelja, znanca Število ° p moški ženske 0 1 Odstotek moški ženske Skupaj 260 295 100 100 da 129 108 49,6 36,6 ne 127 186 48,8 63,1 brez odgovora 4 1 1,5 0,3 X2 « 12.62517 df = 2 Pr(X2/df) = .0018 Ženske so torej v večjem številu izjavile, da nimajo bližnjih pri milici, kar je po drugi strani okoliščina, ki je očitna skoraj pri polovici moških anketirancev. Tabela lis Pozornost milice kakemu posebnemu področju Ali ima mnenje 0 kakem področju S p 0 Število moški ženske 1 Odstotek moški ženske Skupaj 260 295 100 100 da 94 89 36,2 30,2 ne 62 46 23,8 15,6 ne ve 104 160 40,0 54,2 X2 = 13.74933 df = 4 Pr(X2/df) = ,0081 Nad polovico anketirancev se ni mogla izjaviti, ali je zanjo kako področje, s katerim bi se morala milica bolj ukvarjati kot doslej. V tem je iskati tudi razlog, da je pri njih najmanj takih, ki so decidirano izjavili, da takega področja ni. Relativno več mnenj o tem so imeli moški. Mnenja zadevajo: - prometno nedisciplino ali varnost v prometu 59 - mladoletniško prestopništvo 26 - varstvo premoženja 24 - nasilništvo 16 - javni red in mir 9 - nadzorstvo nad delom milice 9 - vinjeni ljudje (in nadlegovalci) 8 - “drugo" 20 (171 navedb ) Promet, mladoletniško prestopništvo in premoženje so anketirancem najpomembnejša področja, na katerih naj bi milica storila več kot doslej. Poudariti pa ere tudi predloge (ki so verjetno v zvezi z velikim številom mladih ljudi v milici), ki zadevajo boljše nadzorstvo v lastnih vrstah milice, kakovost dela in dejavnost milice pri svetovanju ljudem in podobno. Tabela 12: Zadostnost pooblastil Ali ima milica dovolj pooblastil S p o Število moški ženske 1 Odstotek moški ženske Skupaj 260 295 100 100 da 176 169 67,7 57,3 ne 31 30 11,9 10,2 ne ve 53 96 20,4 32,5 X2 = 14.50334 df = 3 Pr(X2/df) = .0023 Znatno več žensk kot moških nima mnenja o tem, ali ima milica dovolj ali premalo pooblastil za spoprijemanje s kriminalnostjo. Dokaj en ko število pri obeh spolih se je izreklo za ne. Podobno, vendar pa znatno več meni, da jih ima dovolj. Nezadostnost pooblastil so utemeljevali: - predpisi so preblagi, preširoki, preveč togi, liberalni itd. 35 - milica ne sme posegati v družinske razmere 9 - milica je nemočno, ima vezane roke, si ne upa 8 - drugo 8 Skupaj 58 navedb Precej odgovorov, vsaj kolikor je pokazal pregled gradiva temelji na osebnih izkušnjah vprašaneev v negativnem smislu. Le-te so v glavnem projicirali na nezadovoljstvo v zvezi s pooblastili na sploh. Sicer pa večina oziroma nad 62 $ anketirancev meni, da je pooblastil dovolj in da bi milica z njihovo uporabo lahko učinkovito delovala. Enakost ljudi pred milico je gotovo pomembno, toda ne načeto vprašanje. Na Si izidi o tem so naslednji: Tabela 13: Enakost obravnavanja ljudi in milica Ali milica obravnava Število pol Odstotek vse ljudi enako moški ženske moški ženske Skupaj 260 259 100 100 da 88 112 55,0 58,0 ne 91 70 55,0 23,7 ne ve 31 115 51,2 38,3 X2 = 9.51996 df = 4 Pr(X2/df) = . 0493 Čeprav je za marsikoga vprašanje lahko delikatno, smo ga postavili, ker imajo ljudje o milici različna mnenja zlasti kar zadeva enakost obravnavanja deviantov glede na njihov družbeni položaj, njihovo moč in vpliv ter druge okoliščine, zaradi katerih smo lahko deležni različne pozornosti in s tem v zvezi tudi popustljivosti. Iz tega tudi izhaja dobršen del selektivnega in diskrecijskega ukrepanja kateregakoli nadzorstva, pa čeprav se ga neposredni nadzorovaloi morda niti ne zavedajo dovolj jasno. To vprašanje se pri nas navadno ne obravnava in čeprav pravimo, da tudi nadzorstvo ni "tabu" tema, se tovrstnih razmišljanj vendar ne lotevamo. Ob tej priložnosti ne razmišljamo, zakaj ne. Morda je neprijetnost vprašanja tudi razlog, da 194 anketirancev ali skoraj 35 % ali ni odgovorilo, ali odgovorilo z "ne vem", pri čemer je zopet več žensk kot moških. Več je tudi žensk, ki mislijo, da milica obravnava vse ljudi enako. Med obema spoloma je največji razloček pri ugotovitvi, da milica ne obravnava vseh ljudi enako. Podrobnejše navedbe o tem so nasled- nje: - zaradi poznanstva, prijateljstva, sorodstva 39 - zaradi bojazni pred neprijetnimi posledicami, osebnih interesov, zvez, ambicij itd. 30 - zaradi uglednosti storilcev, njihovih funkcij, socialnih razlik itd. 14 - zaradi "moči” nad ljudmi 13 - "drugo" 37 Skupaj 133 navedb Razlogi za dvomljivost neenakega obravnavanja niso tako neutemeljeni. H e glede na to, ali izhajajo iz osebnih izkušenj ni -t 1 7, " javnega mnenja", ki neredko ne ustreza dejanskosti, je treba ’ 'vrstnim dojemanjem milice računati in nanj reagirati, bodisi da je resnično ali neresnično in tendenciozno. Se naprej pa ostaja odprto vprašanje, zakaj imajo moški večji dvom v enakost obravnavanja. Gotovo je zato več razlogov in njihovo obravnavanje presega okvir naše raziskave. Za naš namen je pomembno le, da nezaupanje v enakost lahko pogojuje neprijavijanje kaznivih dejanj, poleg marsičesa drugega. Ljudje, ki jih milica po teh izhodiščih ne obravnava enako, pa so (glede na število vprašancev): znanci, sorodniki in prijatelji 55; funkcionarji, ljudje s privilegiji, vplivni in znane osebnosti 47; devianti 21; njihovi delavci (miličniki) 5, in "drugi" 28. Vprašanje načenja, ne samo enakost obravnavanja pred zakonom, marveč tudi problem zaupanja v zakonitost dela milice. Kar 154 vprašancev ali 27.7 ja vzorca dvomi v ustreznost obravnavanja vseh ljudi in omenja nekatere urivili.girane skupine. Ob tem se je seveda treba zamisliti! 54 - Poleg teh vprašanj, ki vendarle kažejo neke razločke med spoloma, ostala nimajo statističnih značilnosti. Taka so npr. Kako pogosto vidite milico v svoji soseski vsak dan Število 176 Odstotek 31,7 vsaj enkrat tedensko 142 25,6 manj kot enkrat tedensko 47 8,7 zelo redko 172 30,9 nikoli 17 3,0 brez odgovora 1 0,2 Skupa j 555 100 Če te odgovore primerjamo z nekaterimi tovrstnimi raziskavami v tujini so naša spoznanja ugodnejša za milico glede na to, kako je ljudem dostopna in kolikokrat jo vidijo v svoji soseski. Četudi primerjamo urbano območje, se zdi, da je na ljubljanskih predelih bolj vidna, hkrati ko je pri ms manj respondentov kot v tujih raziskavah, ki trdijo, da policije nikoli ne vidijo. Bes pa je, da ne ugotavljamo ali je pri njih manj policije kot pri nas ali narobe. Prav tako trni' ni nepomembno, ali gre za 11 videvanje" pri nadzorstvenem delu ali tako, kar pa seveda največkrat ni v moči presoje nepoklicanega opazovalca - anketiranca. Gotovo pa je, da vtis o "pokritosti11 kako;.p predela z uniformiranimi nadzorovalo! ni brez pomena za vzbujanje občutkov varnosti na eni strani, kakor tudi za razpoložljivost milice na drugi. Podobno kot zgoraj ni razločkov med spoloma o mnenju "ali je varnost v vprašančevi soseski odvisna od števila razpoložljivih miličnikov"? Odgovori so naslednji: Število Odstotki - da 90 16,2 - deloma 229 41,3 - ne 174 31,3 - ne ve 62 11,2 Skupaj 555 100 7 Npr. Sparks et al.: Surveying Victims, a. 125/26 in drugi Večina vendarle nekako misli, da je varnost v njihovi soseski odvisna od števila pri njih "vidnih" miličnikov, ki s svojo navzočnostjo vzbujajo občutke dosegijivosti in razpoložljivosti. Tretjina vprašaneev pa odgovarja nikalno. Tabela 14: Opravek z milico v letu 1979 Ali je imel opravek z milico Število 5 » 0 1 moški ženske Odstotek moški ženske Skupa j 260 295 100 100 enkrat oziroma večkrat 89 58 34,2 19,7 nobenkrat 171 237 .65,8 80,3 X2 = 15.28098 df = 2 Pr(X2/df) = .0005 * Skladno z udeležbo moških v srečanjih z milico tudi v tem vzorcu prav tako močno prednjačijo moški, kar je normalno. Tu še ni jasno, kolikšen vpliv imajo žrtve na količino in kakovost opravkov z milico. 2, Žrtve kaznivih dejanj o milici S tem neposredno načenjamo razmerja žrtev do milice, kar ni nepomembno vprašanje za ugotavljanje neprijavijènosti oziroma prikrite kriminalitete. Ker smo lahko tudi potencialna žrtev kaznivih dejanj, je "sloves" milice in njena podoba v očeh možnih oškodovancev pomemben dejavnik, ne le za poznavanje obsega kaznivih dejanj, marveč tudi za obseg in kakovost udeležbe ljudi na vseh poznejših ravneh kazenskega postopka in pripravljenosti ljudi sodelovati s kazenskim pravosodjem. Ugotovljeni so nekateri statistično značilni razločki med žrtvami nežrtvami (kaznivih dejanj). V milici je prijatelj , znanec, sorodnik Morebitna o šlcod o va no st Število Odstotek žrtve nežrtve žrtve nežrtve Skupa j 241 314 100 100 da 119 118 49,4 37,6 ne 122 196 50,6 62,4 X2 = 7.76227 fd = 2 Pr(X2/df) = .0206 Skoraj polovica žrtev ima nekoga od bližnjih v milici. Podatki te raziskave ne dopuščajo sklepati ali je tovrstna "blizkost" pozitiven dejavnik v naznanjanju kriminalitete, čeprav morda samo za to raziskavo. Vendar je ta okoliščina kolikortoliko statistično pomembna zlasti nasproti nežrtvam, ki nimajo v takem obsegu te "lastnosti", ki se pri žrtvah kaže kot neka pozitivnost v smislu odprtosti posredovanja podatkov o lastni viktimizaciji. Tabela 16: Zadovoljstvo z milico v soseski in žrtve Ali je zadovoljen z milico Morebitna oškodovanost število Odstotek žrtve nežrtve žrtve nežrtve Skupa j 241 314 100 100 da 102 158 42,3 50,3 deloma in ne 94 86 39,0 27,4 nič ne ve o delu milice 45 70 18,7 22,3 X2 = 8.49320 df = 3 Pr(X2/df) = .0368 Pričakovati je bilo, da bo med nežrtvami več zadovoljstva z milico in seveda tudi več takih, ki o njenem delu manj ali nič ne vedo, kajti viktimizacija nujno prinaša tudi stike z milico. To pomeni tudi, da boljše poznavanje dela milice zlasti pa stiki I z njo, ki jih je potrebno navezovati ob morebitni oškodovanosti vo dijo k razočaranjem, kritičnemu ocenjevanju in ne nazadnje nezadovoljstvu kot najbolj neprijetni posledici. Pregled potrjuje domnevo, da so žrtve relativno manj zadovoljne z delom milice v soseski, kjer stanujejo. Med nežrtvami je več zadovoljnih in hkrati tudi več takih, ki o njenem delu manj ali nič ne vedo. Ali potemtakem viktimizacija oblikuje vednost o milici, ki je odločilnega pomena za ocenjevanje njenega dela? Vse kaže, da je temu res tako, kot omenjamo v tej raziskavi in sicer, da se mnenje o milici ustvarja že po enem samem, četudi epizodnem in ponesrečenem dogodku ali srečanju, v katerem zlasti žrtev ali pri dejanju teni navadno "potegne" krajši konec. Žrtve kaznivih dejanj v našem vzorcu (in kolikor štejemo vzorec dovolj reprezentativen za prebivalstvo ljubljanskih občin) so prej nezadovoljne kot nežrtve. To pa je pomembno spoznanje ne le za mi-ličniške odnose z javnostjo, ampak tudi za uspešnost milice kot or ;a na odkrivanja kriminalitete in strokovno službo v ureditvi družbene samozaščite. Viktimizacija torej ni edina neprijetnost, ki doleti posameznika ob neposrednih in osebnih doživetjih s kriminalom. Nere dl: o ga morebiti čaka še nezadovoljstvo ne le z milico, marveč s kazenskim postopkom sploh, da ne omenjamo oškodovančevih stikov v socialnem okolju, Le-ti so odvisni od vrste dogodka (npr. posilstvo) in se tudi različno vrednotijo v socialnem okolju, kolikor prenekateri nimajo sploh uničujočih stigmatizacijekih učinkov. Ali bi milica lahko bila učinkovitejša Morebitna Število žrtve nežrtve oakodovanost Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 da 127 118 52,7 37,6 ne 22 40 9,1 12,7 ne ve 92 156 33,2 49,7 X2 = 15.32627 df = 4 Pr(X2/df) = .0041 Tudi tu se pokaže, da nežrtve manj vedo o milici in niso toliko zahtevne glede njene učinkovitosti, medtem ko več kot polovica žrtev kaznivih dejanj (v letu 1979) meni, da bi milica lahko bila učinkovitejša (pa ni),hkrati ko je pri žrtvah zopet manj takšnih, ki ne bi poznale njenega dela. Žrtve kaznivih dejanj so torej pomemben dejavnik za vrednotenje milice (in kazenskega pravosodja) in vse kaže, da se ugled nekega nadzornega mehanizma začenja predvsem z njim. V pretežno egalitarno naravnani družbi ne vemo dosti o kontrolnih mehanizmih, zlasti pa še o milici, ker navadno ni raziskav, katerih izidi bi bili javno objavljeni in predmet splošnih razprav. Kljub le posameznim ekscesom nadzorovalnev, zlasti uniformiranih, si ni mogoče ustvarjati javne podobe o stanju, čeprav so ravno organi prisile lahko vedno v središču zanimatija, še posebno samoupravne družbe. Posameznik si zato ustvarja podobo o delu "represije" na podlagi svojih izkušenj in s pomočjo podatkov sredstev masovnega obveščanja, ki pa so lahko "filtrirani", ustreznega obveščanja o dejavnosti (milice) pa ni ali pa ga je premalo in ne za vse skupine prebivalstva. Zato je res težko priti do realne podobe z izpraševanjem javnega mnenja, čeprav je to zelo pomembno, še posebej, ker je ugled kake "službe" povezan z njenim apercipiranjem. Žrtve kasni- g vih dejanj zatorej niso zanemarljiva skupina prebivalstva, ki lahko daje ton mnenju, ki pa gotovo nikoli ne more biti enotno. Kaj pa menijo črtve oziroma nežrtve o enakosti obravnavanja ljudi pred milico. Tabela 18: Žrtve in enakost obravnavanja ljudi pred milico Ali milica obravnava vse ljudi enako Morebitna oSkodovanost žtevilo Odstotek žrtve nežrtve žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 da 72 128 28,9 40,8 ne 98 63 40,7 20,1 ne ve 71 123 29,4 39,1 X2 = 30.90222 df = 4 Pr(x2/df) = .0000 Znatno več žrtev kaznivih dejanj kot nežrtev meni, da milica ne obravnava ljudi enako, čeprav se tretjina vprašanoev ni mogla opredeliti z da ali ne. Zato se pojavi vprašanje - ali so žrtve prišle do teh spoznanj iz negativnih izkušenj kot oškodovanci, - ali morda zaradi tega kot oškodovanci tudi niso prijavljali kaznivih dejanj, ker niso imeli zaupanja v milico? Vsekakor to zadnje ni nepomembno vprašanje, zlasti če ga jemljemo z zornega kota prikritosti določenega dela kriminalitete. Glej npr. več o tem: Police Opinion on Crime and Criminal Justioe, Council de Europe', 1979 60 - Ali milica v kraju vpra-šanca dobro opravlja naloge Morebitna Število žrtve nežrtve oškodovanost Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 zelo dobro 16 28 6,6 8,9 dobro 105 154 43,6 49,0 ne dobro 71 55 29,5 17,5 ne ve 49 77 20,3 24,6 X2 = 16.06386 df = 4 Pr(X2/df) = .0029 Žrtve imajo manj ugodno mnenje o dejavnosti milice v kraju njihovega prebivališča lcot ne žrtve, ki so sicer številnejše in imajo o milici boljše predstave, hkrati ko je med njimi zopet več takih, ki o milici ne vedo toliko, da bi lahko o njej dali kako oceno. 3. Strah pred kriminalom in mnenja o milici Strah pred kriminalom zlasti v zahodnem svetu močno zaposluje tako teorijo kot prakso in temu vprašanju posvečajo vedno večjo pozornost še posebno, ker prestrašenost pred kriminalom začenja vplivati tudi na razmerja med ljudmi. Razmišljanje v tem smislu gredo v različne smeri, upoštevajoč tako silnice na strani ljudi in njihove osebnostne lastnosti kot razširjenost kriminalitete, dejansko ogroženost s kriminalom, javno mnenje in nevarnosti kriminala, vlogo sredstev javnih občil pri ustvarjanju podobe o njem, pa posameznikovo viktimizacijo ali ponavljanje ošlco-dovanosti, odvisno ali gre za napade na življenje in telo oškodovancev, ali njihovo premoženje neposredno, ali zoper koga v bližini ali soseski itd. Ukvarjajo se z ekonomskimi, psihičnimi, družbenimi drugimi posledicami tega strahu pa z dejanskim, čustvenim, resni ■ in namišljenim strahom tja do fobij in kakemu bolezenskemu stanju posamezniku. Skratka, strah pred kriminalom ponekod po svetu čedalje bolj zaposluje ljudi in jim ponekod celo omejuje svobodo in ustvarja vedno več stroškov za nakup opazovalne in varovalne tehnoločije in orgn-nizacijo varstva. Strah pred kriminalom ima vsaj štiri sestavine, ki jih jo treba upoštevati pri nječovi analizi, te so kognitivne, normativne, emocionalne in vedenjske.^ Čeprav se z njimi ne bomo ukvarjali posebej, bomo vendarle tako ali drucače prišli do njih spričo tee», da so tudi vprašanci za to raziskavo izražali bojazen pred kriminalom, zlasti nasilništvom in še posebej nasproti nekaterim skupinam k nam doulega prebivalstva z drugačnimi navadmi in morda tudi različnimi vedenjsko kulturnimi obrazci. Ob tej priložnosti bo govor predvsem o tistem delu s strahom pojmovanega življenja občanov v ljubljanskih občinah, ki se lahko povezuje z dejavnostjo milice in njeno vlogo. Tabela 20: Prestrašenost in število miličnikov Varnost je odvisna od števila miličnikov Ali se počuti varno Število Odstotek ne ve ne ve Skupaj 90 229 174 62 100 100 100 100 ne povsem da ne ne ve 25 72 83 28 27,8 31,4 47,4 45,1 39 125 74 21 43,3 55,7 42,5 56,2 20 29 15 7 22,2 12,7 8,6 10,5 6 5 2 6 6,7 2,2 1,2 10,4 X2 = 41.91985 df = 12 Pr(x2/df) = .0000 ^ Glej npr. več o tem Public opinion on crime and criminal justice, Oounseil de 1'Europe - 62 Kar 328 ali skoraj 60 % vprašancev se ponoči ne čuti čisto varno, kar je visoko število, ki se že da primerjati s tovrstnim pojavom v zahodnem svetu. Tisti, ki se počutijo varne, bolj mislijo, da varnost ni odvisna od milice in njihovega števila, in narobe. Tisti, ki se ne počuti., varne ali v to dvomijo, so prej prepričani, da je varnost ali vsaj deloma odvisna od števila razpoložljivih miličnikov. Tabela 21: Preplašenost glede na zadovoljstvo z milico Ali se počuti varno da Ali je Število deloma ne ve in ne zadovoljen Odstotek , deloma da . in ne ne ve Skupaj 260 180 115 100 100 100 da 130 388 40 50,0 24,1 34,5 ne povsem 93 107 52 37,7 59,4 46,0 ne 25 30 16 9,6 16,7 13,3 ne ve 7 5 7 2,7 co cv 6,2 X2 = 45.47330 df = 9 Pr(X2/df) = .0000 Čeprav so ugotovitve iz te tabele kolikortoliko trivialne, nam vendarle dokazujejo nekaj zakonitosti povezave zadovoljstva (ali nezadovoljstva ) z delom milice in počutjem varnosti. Tendence so namreč naslednje : tisti anketiranci, ki se ponoči, če so zunaj, počutijo varne, so v glavnem zadovoljni z milico in njenim delom v njihovi soseski. Tisti pa, ki se ne počutijo povsem varne, pa so z milico zadovoljni le deloma ali pa sploh ne. Spoznanje je odvisno od predela, v katerem ima anketiranec svo0 bivališče, o čemer pa ne sprašujemo posebej. Toda kakorkoli že, preplašenost in nasprotni občutki kažejo svoje zunanje manifestacije, se vendarle projicirajo tudi na milico. Zadovoljstvo z njo je odvisno od stopnje varnosti, morda tudi, če sama prav nič ne prispeva k stanju v kaki soseski, ker je ta morda že po svoji naravi brez kriminala in nasilnosti in brez motečih ekscesov. To seveda kaže tudi na to (poleg marsičesa), da je preplašenost pred kriminalom dosti bolj čustveno vprašanje in manj odraz dejanskosti, pogojene z negativnimi izkušnjami. Zato se tudi pri nas že kažejo potrebe po raziskovanju strahu pred kriminalom, zlasti v urbanizi ranih krajih in predelih s prebivalstvom, ki tja prihaja iz drugih republik. Kajti kot bo ugotovljeno ob kaki drugi priložnosti, anketiranci poudarjajo, da strah pred ogroženostjo izhaja prav iz navzočnosti tujcev v naseljih, kjer jih ne žele srečevati. Tabela 22: Preplašenost in pričakovanja o učinkovitosti milico Ali se počuti varno da Ali bi milica Število ne ne ve lahko bila učinkovitejša Odstotek da ne ne ve Skupaj 245 62 248 100 100 100 da 86 33 89 35,1 53,1 35,9 ne povsem 120 23 114 49,0 37,1 46,0 ne 36 5 30 14,7 8,1 12,1 ne ve 3 1 15 1,2 1,6 6,0 X2 = 21.83190 df = 12 Pr(X2/df) = .0394 Preizkus sicer ne kaže posebnih statistično pomembnih razločkov, vendar je kljub temu poučen. Kajti tisti, ki se čutijo varne, se bolj kot drugi nagibajo k temu, da ni treba, da bi bila milica učinkovitejša. Občutek varnosti v soseski, četudi so ponoči sami zunaj, zanje ne narekuje potreb po še bolj zagotovljeni varnosti, ker zato (še) nimajo dejanskega razloga. Ker se veliko anketirancev ni opredelilo za eno od skrajnosti v odgovoru (da in ne) na vprašanje o večji učinkovitosti, je seveda med njimi kar dosti takih, ki se ne počutijo varno. Prav tako ni malo zahtevnejših glede učinkovitosti pri tistih, ki se ne počutijo povsem varno in ki se to sploh ne počutijo. Pri tem se kažejo podobne tendence kot pri prejšnji tabeli, le <’ so manj izrazite, vendar le kažejo naravnanost, po kateri so manj ogroženi hkrati manj zahtevnejši do milice, bolj ogroženi oziroma preplašeni pa bi radi imeli učinkovitejšo milico. Zahteve in počutje so torej normalni odraz stanja, četudi se izraža subjektivno in zanju ni morda realne podlage. Toda če je ni, kaj oboriti? Ali gre v "varnostnih ocenah" o katerih je toliko govora, upoštevati tudi to sestavino, ki je morda bolj psihološka kot dejanska. Raziskovanje tudi v tej smeri ne bi bilo odveč, še posebno, ker se kažejo zametki strahu, podobno kot zahodu, pa se zanj (še) ne zmenimo. Tabela 23: Preplašenost in opravljanje nalog milice Ali milica v vašem kraju dobro opravlja svoje Ali se počuti varno Otevilo zelo , , , , dobro dobro po- prečno delo Odstotek ne zelo . , po- , aobro .. ve dobro prečno ne ve Skupa j 44 259 126 126 100 100 100 100 da 25 108 30 44 59,1 41,7 23,8 95,0 ne povsem 12 129 65 51 23,7 49,0 51,6 41,5 ne 3 19 27 22 6,8 7,3 21,4 17,1 ne ve 3 3 4 9 6,8 2,1 3,2 6,4 X2 = 54.10497 df = 12 Pr(X2/df) = .0000 "Kraj" je za naš namen ob tejle priložnosti nekaj več od soseske. Z njim se je količina podatkov anketiranca verjetno še malo bolj zmanjšala, ker gre za sirse območje. Naravnanost pojasnil pa je v "lavnem naslednja : - tisti, ki se počutijo "varno" se bolj nagibajo k spoznanjem, da milica v kraju svoje naloge opravlja zelo dobro ali dobro, - tisti, ki ponoči niso povsem vami bolj menijo, da milica popr< no (ali pa tudi ne) in dobro opravlja svojo vlogo, hkrati ko je med njimi dosti takih, ki o tem ne vedo ničesar, - tistim pa, ki se ne počutijo varno, pa so bolj imanentni odgovori, ali da milica ne opravlja zadovoljivo svojih nalog ali pa odgovorov ne pojasnjujejo. Odgovori se torej ponavljajo kakorkoli jih obračamo, povezane s počutjem varnosti. Iz njih ir Tja ja, da sta preplašenost ali no pr o pia črnost pred kriminalom v določenem obsegu vedno merilo za dojemanje kakovosti in vloge milice. Ali drugače, kakovost opravljanja vlog in zagotavljanje varnostnih uslug je lahko merilo za občutek varnosti v naselju, kraju itd. Hi s to raziskavo ne ugotavljamo, kaj je vzrok in kaj posledica in narobe. 2a raziskava pojasnjuje dejstva posredovana od anketirancev, ki posledice spleta okoliščin, ki jih dojemajo v svojem socialnem okolju, kjer prebivajo, razlagajo tako, kot jih čutijo. Čeprav morda ne izražajo ali odražajo dejanskosti, pa so vendarle poučna, tako za javnost kot za milico. 66 - Zadovoljstvo s policijo je eno ključnih vprašanj za ustrezno vzpostavljanje v zahodni literaturi ±.i. "police puhlic relations". Pri nas to vprašanje nočno zanenarjamo, ker menimo,da je s socializacijo ljudi z družbeno samozaščito že nekako samo po sebi dano tako razmerje med milico in občani, da ne gre iskati konfliktnosti med tema dvema skupinama. Hkrati pa je na sploh celotna ideologija samoupravnega socialističnega nadzorstva (vsaj formalnega) tako speljana, da ne domneva navzkrižij med družbenimi skupinami in represivnimi organi. Dejanskost je seveda lahko drugačna, vsaj pri določenih segmentih prebivalstva (med njimi so deviantni posebna skupina), ki lahko močno hromijo zaželena podobo o represivnih mehanizmih in med njimi tudi predstave o milici. Po drugi strani pa kot pravijo "javno mnenje o kazenskih vprašanjih ni preprost predmet široke raziskovalne radovednosti - je pa eden med najbolj zmedenimi argumenti, uporabljen za neprestan pogovor s kriminalnimi politiki. Ta razprava je vodena skozi vrsto zavitih trditev, kot: javnost misli ..., javnost želi ..., javnost ne bo sprejela itd. in to orožje je eno izmed močnih, od Ita r je človek, ki ga uporablja, zahteval javno kritje za njegovo lastno mnenje.^ Ali to pomeni, da tudi na tem področju ugotavljamo tisto, kar bi rodi slišali? Ali pa morda zaradi zmedenosti sploh nima smisla spoznavati, kaj drugi mislijo, ne nazadnje tudi o kriminaliteti, o milici, kateri prijavljajo kazniva dejanja in od nje pričakujejo varstvo in podobno. Gotovo je, da javno mnenje ni nepomembno tudi za kriminalno politiko. Vprašanje je le, kako priti do javnega mnenja in kako ga uspešno uporabljati. Robert, v Public opinion dn crime and criminal justiče, s. 56 Spraševanje o milici ter dosledno in odgovorno izpolnjevanje vprašalnika, ki je zadeval to področje, sta pokazala, da je milica izredno zanimivo področje, pri katerem na vprašane! niso varčevali z odkritimi odgovori. Ila sploh bi lahko rekli, da so anketiranci odgovarjali zelo prizadevno in z zavzetostjo, kar tudi dokazuje, da sta tako milica kot varnost pomembni vprašanji v človekovem življenju. Seveda pa je oškodovanec pri odgovoru percipiral predvsem doživljanje milice v 3vo.jem lastnem okolju in na svoji koži, vštevši sosesko, kjer stanuje. Gre torej za določeno počutje in čeprav je lahko subjektivno, je dosti bolj pomembno kot uradne analize, kaj drugi o njih mislijo(pri tem so mišljene nekatere analize anket miličnikov, kako o njih sodijo občani). ha vprašanje "Ali ste zadovoljni z delom milice, ki ga opravlja v vaši soseski?" smo prejeli naslednje odgovore: - da - deloma - ne - nič ne ve o njenem delu Skupaj število Odsto- 260 47,0 153 27,7 27 4,9 113 20,4 553 100 Za "miličniške odnose z javnostjo" ni dobro, če petina ljudi ne ve nič o njenem delu in je zaradi tega ne more vrednotiti. To lahko tudi pomeni, da jim je nedosegljiva, četudi je mogoče, da se zanjo ne zanimajo. Skoraj polovico vprašancev je z milico zadovoljna, kar je znatno bolje od ugotavljanja javnega mnenja o policiji v kapitalističnem svetu (za socialistične dežele ni o tem podatkov). Več kot četrtina je zadovoljna le deloma, nezadovoljstvo pa izraža le 27 vprašancev. Čeprav ata "nezadovoljni” in "deloma zadovoljni" kakovostno dve različni skupini, smo vendarle prejeli odgovore 65 anketirancev, ki so povedali razloge nezadovoljstva. Ti so s - slabo in neučinkovito delovanje, slaba kontrola, redki obhodi 54 - premalo miličnikov 6 - drugo 5 Toda vprašanje "Ali bi bila milica lahko učinkovitejša"? močno spreminja podobo zadovoljstva po prejšnjem pregledu. Čeprav bi lahko vsakdo, ki je "dober" najbrž lahko še boljši in podobno, je večja učinkovitost milice "potrebna" le prevelikemu delu vprašancev« kar zamegli \igodno3t, ki jo je mogoče ugotoviti pri obravnavanju njenega dela na splošno. Pri tem vprašanju med spoloma prav tako ni nobenih statističnih pomembnih razločkov. Odgovori pa se glase: Število Odstotek - da 245 44,7 - ne 62 11,3 - ne ve 241 44,0 Skupaj 548 100 Tistih, ki menijo, da bi morala biti milica učinkovitejša je znatno več od tistih, ki so deloma zadovoljni in nezadovoljni z njenim delom v njihovi soseski. Normalno "zadovoljstvo" in pričakovanja o učinkovitejši dejavnosti sta torej dve kategoriji, ki so ju vprašane! razločevali pa če so se tega zavedali ali ne. Pri tem se je zopet pokazalo, da dosti ljudi o delu milice ve premalo, da bi se že samo izražali v pozitivnem ali ne^tivnem smislu, kaj šele, da bi šli dlje od tega in rekli, zakaj tako. četudi gre za nedoločne vtise, pa jih gre v javnem sentimentu na tako občutljivem področju skrbno upoštevati in seveda tudi popravljati. "V čem naj bo milica učinkovitejša" je dalo svoje predloge 172 vprašanoev ali 70 $ tistih, ki so izjavili, da bi morala biti boljša kot je. Predlogi zadevajo: - pogostejše patroliranje in obhode, hitrejše ukrepanje, večjo zavzetost pri delu, de javnejša vloga 63 - ostrejše ukrepanje in širša pooblastila 45 - boljša izobraženost in večja usposobljenost 23 - povečanje števila in boljša kadrovska zasedba 20 - tesnejše sodelovanje z občani 20 - drugo 1 Če že "širša pooblastila" niso v zmogljivosti same milice organa, v katerem sestavu je, pa je vse drugo že v njeni moči, posebno kolikor gre za kadrovska in z njim povezana vprašanja izobraženosti, usposobljenosti, delavnosti, mobilnosti in prodornosti in še posebno pri navezovanju stikov z občani, kar še najmanj stane, je pa najbolj potrebno, čeprav ne preprosto. Poznavalci stanja bi lahko rekli, da so anketiranci izražali mnenja, ki se dokaj skladajo z resničnostjo, čeprav so po ovoje povedali tisto kar občutijo kot občani, ki varnost že začenjajo vrednotiti z zornega kota sooblikovalcev te vrednote. Med spoloma tudi ni razločkov pri vprašanju "Kako milica v aniceti-rančevem kraju opravlja svoje naloge?". Odgovori so naslednji: - zelo dobro - dobro - poprečno - slabo - zelo slabo Število Odstotek 44 8,0 259 46,9 120 21,7 5 0,9 1 0,2 123 22,3 552 100 - ne ve Skupaj 70 - Vprašanje zadeva širše območje od tistega, ko smo vprašali, kako ate zadovoljni z delom milice v vaši soseski. Razloček je v tem, da je tu več respondentov, ki se niso mogli opredeliti za nobenega od določenih odgovorov, da je samo nekaj vprašan-cev, ki dajejo slabo oceno delu milice in da je večina za oceni "dobro" in "zelo dobro". Če nekako vsebinsko pojasnjujemo obe vprašanji skupaj, bi lahko trdili, da nekako nekaj nad polovico anketirane ev gloda nan^lAcozodobravajočihgledišč, manj kot polovica pa ne tako. Njeno dejavnost odklanjajo majhni odstotki vprašancev (kolikor niso med njimi celo devianti). Vsekakor pa ni v korist delu milice, če okoli petina respondentov nič ne ve o njenem delu oziroma ne ve odgovoriti na vprašanja, ki milico zadevajo. Nekolikanj dopolnjuje pomislek o morebitnih deviantih med renponden-ti (ki imajo do milice lahko manj naklonjena mnenja) vprašanje, ki smo ga postavili prav zaradi domneve, da lahko neprijetne izkušnje z milico vplivajo na odklonilna stališča oziroma neugodne ocene. Po drugi strani pa lahko negativno vrednotijo milico tudi žrtve kaznivih dejanj, če milica ali posamezni dejavniki organov za notranje zadeve niso ustrezali po svojem ukrepanju in ravnanju - oškodovančevim pričakovanjem. Kajti neizpolnjena pričakovanja v stiskah in težavah žrtev kaznivih dejanj vsekakor ne rojevajo simpatizerjev in občudovalcev. To se je pokazalo tudi v pričujoči raziskavi. 2. Zadovoljstvo z milico in razmerami v soseski Razumevanje s ljudmi v soseski, komunikacije posameznikov med sr boj, integracija občanov v krajevno skupnost ali sosesko in prem’ katera druga vprašanja izražajo kakovost bivanja tudi glede varnega počutja, ki se mora tako ali drugače odražati v pogledih na milioo. V nadaljevanju je nekaj takih poskusov pokazati povezanost posameznih variabel, ki zadevajo tudi vlogo milice. 71 - Kakšni ec ljudje Ali ie zlovoljen z milico v soseski Število Odstotek dia deloma ne da deloma ne Skupaj 260 180 115 100 100 100 zelo v redu 60 25 11 23,1 13,9 9,6 v redu 141 94 58 54,2 53,9 50,4 niso v redu 12 17 5 4,6 9,4 4,3 nima etikov 47 41 41 18,1 22,8 35,7 X2 = 39.57363 df = 15 Pr(X2/df) = .0005 Izražene so močne tendence, po katerih zadovoljstvo z milico vpliva na mnenje o ljudeh v soseski ali narobe. Torej tisti, ki so zadovoljni v soseski zlasti kar zadeva "kakovost varnosti" so predvsem zadovoljni z obema. Tisti pa, ki nimajo stikov z ljudmi, pa tudi o milici ne vedo dosti ali nič, kar je sicer trivialna ugotovitev, toda hkrati nasprotje od prve. Oboje predstsvlja dve skrajnosti, ki sta statistično značilni. Vmes pa je porazdelitev ljudi po posameznih skupinah dokaj enakomerna, pri čemer pa je treba poudariti, da je tistih, ki sodijo, da so ljudje v soseski še kar "v redu" povsod največ in relativno kolikortoliko enako. Tabela 25: Zadovoljstvo z milico in varnost naselja Ali je naselje v katerem živi Število da deloma Skupaj 260 180 zelo varno 62 9 še kar 175 141 ni varno 10 23 ne ve 13 7 zadovoljen z milico Odstotek ne da deloma ne 115 100 100 100 17 23,8 5,0 14,8 74 76,3 78,3 64,3 7 3,8 12,8 6,1 17 5,1 3,9 14,8 Čeprav je med anketiranci večina (390 ali 70 %) ljudi, ki menijo, da je naselje, v katerem žive, dokaj varno, je zadovoljstvo z milico deljeno in je relativno med njimi več takih, ki so z njo zadovoljni le deloma ali pa sploh ne. Sicer pa se tudi v tej tabeli ponovi podoba prejšnje in je: - po eni skrajnosti največ zadovoljnih med tistimi, ki sodijo, da je njihovo naselje zelo varno, in - po drugi strani pa zopet dosti takih, ki pri obeh vprašanjih malo ali nič ne vedo in sicer ne o milici in ne o varnosti naselja, v katerem žive. Ali je potemtakem zadovoljstvo z milico sinonim za varno naselje in ugodno počutje, ki zadeva varnost? kaj je "varno" naselje Tabela 26: Zadovoljstvo z milico in mnenje, Kaj je varno naselje Ali čtevilo da deloma je zadovoljen z ne da milico Odstotek deloma ne Skupaj 260 180 115 100 100 100 razsvetljeno 14 19 10 5,4 10,6 8,8 nadzorovano (milica) 26 31 9 8,1 17,2 8,0 sožitje med ljudmi 45 32 19 17,3 17,8 16,8 brezskrbnost ponoči 45 22 24 17,3 12,2 21,2 brez kriminala 52 27 24 20,0 15,0 21,2 ni tujcev 23 6 7 8,8 3,3 6,2 brez motečih objektov 15 7 4 5,0 3,9 3,5 ne ve 47 36 18 18,1 20,0 14,3 X2 = 38.18702 < it - 21 Pr(X2/df) = .0123 V vseh treh skupinah taksnega ali drugačnega zadovoljstva z milico so v ospredju predvsem naslednje tri predstave o varnih naseljih: - da ni kriminala, nasilja in kaljenja nočnega miru, - da je mogoče brez skrbi tudi ponoči biti zunaj (ženske), in - da v naselju vlada razumevanje in sožitje med ljudmi« Odgovorov nismo polagali respondentom na usta, marveč so jih izpovedovali spontano in iz lastnih predstav o tem, kakšno naj bi bilo "varno" naselje. To je seveda po drugi strani imelo tudi za posledico izostanek 102 ali 13,4 % odgovora. Ne glede na to pa je štiri petine povedanih odgovorov dovolj ilustrativnih in uporabnih. Druge posebnosti, izhajajoče iz tabele pa so še : - tisti, ki so le deloma ali pa celo nezadovoljni z delom milice, dajejo glede varnosti naselja poudarek razsvetljavi in nadzorovanosti. Nadzorovanost v tem smislu je treba razumeti predvsem kot problem patroljne, obhodne in sploh opazovalne službe milice v naselju. To bi po drugi plati tudi pomenilo, da respondenti v svojem naselju najbrž pogrešajo prav te oblike vzdrževanja "stanja" varnega naselja in ker tega ni ali ni dovolj, prihaja ta želja do izraza bolj kot pri obeh drugih skupinah "zadovoljnih" z milico. - Tisti pa, ki so docela zadovoljni z delom milice, pa se bolj kot ostali skupini pri varnem naselju potegujejo za odsotnost tujcev in motečih objektov, ki privlačujejo deviante. Predstave, ki izhajajo iz podatkov napeljujejo na naslednji izhodišči; - če v soseski niso zadovoljni z milico ali če o njenem delu ne vedo dosti, ali če ljudem ni opazna itd., potem se stališča o varnem naselju dokaj sučejo okoli njene vloge bodisi posredno, bodisi neposredno, - če pa zadovoljstvo z milico obstaja, potem se vrednotenje uravnava na druga področja, na katerih respondenti čutijo kake pomanj-1jivosti. To spoznanje še posebej potrjuje naslednja preglednica. Tabela 27: Zadovoljstvo z milico in "varno" počutje Ali se počuti varno, če je ponoči zunaj da Ali je Število deloma zadovoljen z ne da milico Odstotek deloma ne Skupa j 260 180 115 100 100 10"' popolnoma 130 38 40 50,0 21,1 34,0 ne povsem 98 107 52 37,7 59,4 45,2 ne 25 30 16 9,6 16,7 13,9 ne ve 7 5 7 2,7 2,8 6,1 X2 = 45.47330 df = 9 Pr(X2/df) =. 0000 Kdor se počuti varno, če je ponoči zunaj, je pretežno zadovoljen tudi z milico. Kdor se ne povsem ali sploh ne počuti varnega, se bolj nagiba k nezadovoljstvu z milico ali k delnem zadovoljstvu. Druge možnosti sicer prav tako obstasja jo, toda še zdaleč niso tako značilne kot zgoraj navedeni skrajnosti. 3. Zadovoljstvo z milico v soseski Ugotavljamo tudi ali se zadovoljstvo (ali nezadovoljstvo) z delom milice povezuje še s kakimi drugimi vprašanji, ki so z njo v zvezi in s katerimi? Z zadovoljstvom je povezana predvsem dejavnost milice v anketirančevi soseski, kjer stanuje. Ali je zadovoljen z delom milice Ali ima v Število da ne milici sorodnika, znanca prijatelja Odstotek da ne Skupa j 237 318 100 100 da 120 140 50,6 44,0 deloma in ne 83 97 35,0 30,5 nič ne ve o njenem delu 34 81 14,4 25,5 X2 = 65,55418 df = 6 Pr(X2/df) = .0000 Od tistih, ki nič ne vedo o delu milice je najmanj takih, ki imajo v njej koga od znancev, sorodnikov ali prijateljev. To pomeni, da ta okoliščina ni nepomembna za t.i. golice public relations11. Tovrstno razmerje, kot kaže, dovolj pozitivno vpliva tudi na zadovoljstvo z delom milice, saj je kar polovica "zadovoljnih" v nekem razmerju z nekom, ki je v milici. Čeprav je skupina respondentov, ki so zadovoljni, pa niso v nobenem raznerju s kom v milici, prav tako velika. Tabela 29: Zadovoljstvo in pogostnost videvanja milice Kolikokrat vidi milico v soseski Ali 1 jen z je zadovo-delom milice vsak dan 1-krat tedensko redko in nikoli vsak dan 1-krat teden- sko redko in nikoli Skupa j 176 189 190 100 100 10n„ da 109 102 49 61,9 54,0 25,8 deloma in ne 52 62 66 29,5 8?,8 34,7 nič ne ve o njenem delu 15 25 75 8,6 13,2 39,5 Pr(X2/df) - 0 X2 - 354.83969 df = 9 Izračun je visoko statistično značilen. Če bi upoštevali samo to variabio, lahko pomeni naslednje pravilo: "Bolj ko se milica 11 raškazuje" v javnosti večje je zadovoljstvo z njenim delom v soseski" . Na to nas opozarja tudi spoznanje, o katerem so pmnin• i razpravljali na predsedstvu SR Srbije, kjer so ugotovili naslednje: "Očitno je tudi, da bi bilo treba vzpostaviti večje zaupanje med miličniki in občani. Mi dovolj, da se miličniška patrulja enkrat na dan zapelje po ulici in si skozi okno avtomobila ogleda položaj. Da bi se te stvari spremenile na bolje, pa bi se morali potruditi ne le milica, ampak tudi socialistična zveza, krajevna skupnost in pa sami občani .. ,"^ S tem v zvezi je pri modernih policijah zlasti v visoko urbaniziranih naseljih po svetu veliko prizadevanj, kako organizirati opazovalno, kontrolno in podobno dejavnost policije na možnih ogroženih krajih, da bi bila vedno navzoča na pravem kraju in v pravem času, torej takrat, ko jo ljudje potrebujejo. Po drugi strani pa niso zadovoljni z milico ali nič ne vedo o njej predvsem tisti, ki jo redko ali nikoli ne videvajo v svoji sosesl; L. Določena spoznanja, sicer ne tako izrazito poudarjena, ampak dosti oprezne jaa kot prej, prinaša naslednja preglednica, ki zadeva številčnost oziroma razpoložljivost milice v soseski. Slobodan Dukič: Do večjega zaupanja med miličniki in občani, Delo petek 13. februarja 1981, s. 12 Tabela 30: Odvisnost varnosti od števila miličnikov Ali je zadovoljen z delom milioe Ali je varnost odvisna od števila milice da Število deloma in ne v ne ve soseski da Odstotek deloma . ne in ne Skupaj 260 180 115 100 100 100 da 51 32 7 19,6 17,8 6,1 deloma 104 102 24 40,0 56,7 20,8 ne 81 35 58 31,2 ■19,5 50,5 ne ve 24 11 26 9,2 6,0 22,6 X2 = 144.00378 df = 12 Pr(X2/df) = .0000 Tu je tistih, ki bi zadovoljstvo z delom milice povezovali z njeno številčnostjo dosti manj kot prej ob njeni "vidnosti”. Morda ima vprašanje za današnji čas preveč naglašeno finančno plat, na katerega takoj spominja "število". Zato močno narastejo tisti, ki le deloma ali sploh ne povezujejo oboje v medsebojno odvisnost. Da pa so vprašanoi zavestno tako odgovorili, da število za zadovoljstvo z delom milice ni ravno nujno potrebno, kažejo tudi drugi odgovori. Ti odgovori načenjajo še druge možnosti, ki vplivajo na varnost. Mišljeno so ljudje v soseski, njihovi medsebojni stiki, odsotnost tujcev, odsotnost objektov, ki privlačujejo deviantnost itd. "Varnost" v naši družbi tudi po mnenjih vprašancev ne oblikuje 3amo država s svojimi represivnimi mehanizmi, ampak tudi ljudje s svojimi razmerji med seboj. Ali je zadovoljna z delom milice Ali naj se milica posveti kakemu vprašanju število Odstotki da ne ne ve da ne ne ve Skupaj 260 180 115 100 100 100 da 75 82 26 28,8 45,6 22,6 deloma in ne 71 28 9 27,3 15,6 7,0 nič ne milice ve o delu 114 70 80 43,9 38,8 ’ fl 141.62271 Pr(X /df ) = ,0( Posebnost v tej tabeli je zlasti to, da tisti, ki sicer nič ne vedo o milici, vendarle menijo, naj se milica posveti kakemu posebnemu vprašanju in predstavljajo najštevilnejšo skupino. Ta ugotovitev ima lahko dvojni pomen: - da želijo poudariti kako področje, ki je po njihovem mnenju zanemarjeno, pa po svojih izkušnjah vedo, da bi ga bilo treba obravnavati bolje ali drugače, ali pa - zaradi splošnega nepoznavanja problematike čutijo, da bi bilo treba kaj napraviti, pa tega dejansko morda sploh ni treba. Po drugi strani pa tisti, ki izjavljajo, da so zadovoljni z d--1 milice v njihovi soseski ali pa deloma, kažejo tendenco po tem, da se milici ne bi bilo treba ukvarjati s kakim posebnim vprašanjem (ker verjetno njena dejavnost na splošno po njihovem mnenju že dobro poteka). Izjemno vrednost imajo tudi podatki o zadostnosti pooblastil miline, ki naj jih uporablja za spoprijemanje z nezakonitostmi v naši družbi. Ali je zadovoljen z delom milice da Ali Število ne naj ima ne ve milica več pooblastil Odstotki da ne ne ve Skupaj 260 180 115 100 100 100 da 168 114 63 64,6 63,3 54,8 deloma in ne 29 27 5 11,2 15,0 4,5 nič ne ve o delu milice 63 39 47 24,2 21,7 40,7 X2 = 76.01254 df = 9 Pr(X2/df) ■ .0000 Zadovoljni z delom milice zahtevajo pretežno Se več pooblastil, kar verjetno ni povsem v skladu s pričakovanji. Kajti če si z nekom ali nečem zadovoljen, potem navadno ne gre zahtevati, da bi bilo to še boljše, kot kažejo izjave anketirancev (skoraj tretjina izbranih v vzorec). Ali je to izražanje po še boljšem delu in zadovoljevanju potreb v naši družbi, ker pogosto res sicer veljajo visoke zahteve, pa ne tako uspešna dejanskost. Ali gre pri tem potemtakem za strožja merila pri milici ali pa je ugotovljeno odraz vsakdanjosti, ko se ugotavlja, da veliko govorimo pa znatno manj delamo? Ali pa je to izkušnja, po kateri velja pravilo: zahtevaj veliko, da boš dobil vsaj nekaj? Čeprav je med zadovoljnimi še dosti takih, ki odklanjajo več pooblastil, pa je tolikšen delež izraženih potreb po njih (62,2 fo vzorca) vendarle presenetljiv in zagoneten. Kaj pa če pomeni splošno nezadovoljstvo z uspešnostjo nadzorstvenih mehanizmov naše družbe? Vse kaže, da bi na to moralo odgovoriti posebno raziskovanje. Kako se ta stran problema kaže v primerjavi z učinkovitostjo mili- ce? 80 Ali je zadovoljen z delom milice da Ali na Število ne j bi bila milica učinkovitejša Odstotki ne ve da ne ne ve Skupaj 260 180 115 100 100 100 da 90 120 35 34,6 66,7 30.4 deloma in ne 43 9 10 16,5 5,0 * 1 ne ve 127 51 70 48,9 28,3 60,9 X2 = 111.43211 df = 12 Pr(X2/df) » .0000 Vprašane!, ki z delom milice v svoji soseski niso zadovoljni ali so zadovoljni le deloma, niso številni, zato nimajo kake posebne teže, Med zadovoljnimi je največja skupina tistih, ki izjavljajo, da ni treba, da bi bila milica učinkovitejša, kar je tendenca, ki nekak ni skladna z željo po "več pooblastil". Toda podobno kot prej pri "posvetitvi milice kakemu posebnemu vprašanju" so tisti, ki o milici nič ne vedo enaka najštevilnejša skupina tudi tu pri zahtevah po več učinkovitosti. Kako pojasnjevati "nevednost" na eni in zahtevnost po spremembah ra drugi strani? Tabela 34: Zadovoljstvo z milico in mnenja o enakosti obravnavanja ljudi Ali milica obravnava vse ljudi enako Ali je z delom milice zadovoljen da število ne ne ve da Odstotki ne ne ve Skupa j 200 161 194 100 100 100 da 122 59 79 61,0 36,6 40,7 deloma in ne 46 77 57 23,0 47,8 29,4 ne ve 32 25 56 16,0 15,6 29,9 X2 = 137.22566 df = 12 Pr(X2/df) » . 0000 Večina anketirancev, lei so zadovoljni z milico v svojih soseskah, hkrati tudi meni, da milica obravnava vse ljudi enako. Gotovo "enakost" obravnavanja ljudi sodi med bistveno sestavino "pogledov" na to službo in drugače tudi biti ne more, ker smo ljudje na "enakost" v proklamirano egalitarni družbi zelo občutljivi. Morebiti drugačno vrednotenje milice po tem vprašanju bi moralo vplivati tudi na zado • voljstvo in sicer predvsem v negativnem smislu, kar se dejansko pokaže v skupini, kjer so ljudje z milico le deloma zadovoljni ali sploh nezadovoljni, Tu se vidi, da anketiranci, kar zadeva "enakosti", mislijo o milici prav nasprotno in sicer, da ljudi ne obravnava enalco, ampak diakriminatorno ter o tem tudi navajajo "koga" in "kako" Tabela 35: Zadovoljstvo in opravek z milico v letu 1979 Ali je z delom milice zadovoljen Ali je imel z milico opravek Število Odstotki da ne da ne Skupaj 147 408 100 100 da 69 191 46,9 46,8 deloma in ne 55 125 37,5 30,6 ne ve 23 92 15,6 22,6 X2 = 40.13933 df = 6 Pr(x2/df) = .0000 Izražene so tendence, da so tisti, ki so imeli v letu 1979 opravek, z milico, bolj nezadovoljni kot drugi. Toda če so se pojavljali v vlogi storilcev, je ta okoliščina še razumljiva in normalna, slabo za milico pa je tako mnenje, kadar izrekajo žrtve kaznivih de ja’ tem letu. 4. Zadovoljstvo ter obseg in narava kriminala z Statistično pomembne razločke v povezavi/zadovoljstvom ali nezadovoljstvom z milico smo ugotovili še pri nekaterih drugih variablah, kot so: količina kriminala v naselju, morebitna prikritost kaznivih 82 dejanj pred milico in ali daje vprašanec kriminalu prednost pred kakim drugim pomembnim družbenim vprašanjem. Tabela 36: Zadovoljstvo z milico in obseg kriminala Koliko kriminala je v naselju da Ali Število deloma je zadovoljen z milico Odstotek ne da deloma ne Skupa j 260 180 115 100 100 100 veliko 15 35 6 5,8 19,4 5,2 ni veliko 57 57 19 21,9 31,7 16,5 malo 83 45 28 31,9 25,0 24,4 nič 43 10 17 16,5 5,6 14,8 ne ve 62 33 45 23,9 18,3 39,1 X2 = 66.07546 ài : = 15 Pr(X2/df) » .0000 Večina zadovoljnih z delom milice se nagiba k mnenju, da v n j! , , , M 1 soseski ni dosti kriminala. Odsotnost kriminala, ne glede na to, ali nanjo vpliva milica ali ne, se kaže kot merilo za zadovoljstvo z njo. To sicer ne more biti edina sestavina za vrednotenje, vendar je verjetno res najpomembnejša. Deloma zadovoljni in nezadovoljni bolj poudarjajo obstoj kriminala v njihovi soseski in to dokaj očitno v vseh treh variablah. Najbolj značilno pa je: kdor o milici ne ve dosti, tudi o obsegu kriminala nima nobenih predstav. Tabela 37: Zadovoljstvo z milico in mnenje o tem, za koliko kaznivih dejanj milica ne ve Ali je dosti kaznivih dejanj, za katera milica ne ve da Ali število deloma je zadovoljen z ne da ; milico Odstotek deloma ne Skupaj 260 180 115 100 100 100 precej 44 63 20 16,9 35,0 17,4 ni veliko 57 40 20 21,9 22,2 17,4 malo ali nič 82 38 21 31,6 21,1 1 o ne ve 77 39 54 29,6 21,7 47,0 X2 = 40.325 df = 6 Pr(X2/df) = 0.000 Podobno kot v drugih tabelah v tej raziskavi(se tudi tu pokaže, da vprašanei, ki po enem vprašanju nimajo dosti ali nič podatkov, tudi o kakem drugem področju ne vedo veliko. S tem v zvezi tudi mi poudarjamo, da so variabie, ki zadevajo varnost in nadzorne mehanizme, med seboj tesno povezane ter odvisne in vednost ali nevednost pri kakem problemu pogojuje ustrezne učinke tudi pri drugem. Drugi dve tendenci pa sta naslednji: - kdor je zadovoljen z milico v soseski, se prej nagiba k mnenju, da je malo takih kaznivih dejanj, za katera milica ne ve, in narobe, - bolj ko je nezadovoljen z milico, raje sprejema stališče, da je dosti kriminala, ki je tudi pred milico prikrit. Tabela 38: Zadovoljstvo z milico in kriminal kot prednost pred drugimi problemi Ali bi dal kriminalu prednost pred drugimi družbenimi problemi da Ali Število deloma je ne zadovoljen z milico Odstotek da deloma ne Skupaj 260 180 115 100 100 ino da 62 34 17 23,8 18,9 141 deloma 81 78 30 31,2 43,3 26,1 ne 73 47 37 28,1 26,1 32,2 ne ve 44 21 31 16,9 11,7 26,9 X2 = 22.75875 df = 9 Pr(X2/df) = .0068 Tudi s to preglednico se ponovi podoba prejšnje in sicer: - bolj ko so vprašane! zadovoljni z milico v njihovi soseski, kjer stanujejo, raje dajejo kriminalu prednost pred kakimi drugimi družbenimi problemi (ali skupaj z njimi), - manj ko jim kriminal pomeni v vrednotenju družbenih težav, ki nastajajo, manj so zadovoljni z milico in - manj ko vedo o milici, manj jih kriminal skrbi kot družbeno vprašanje . 5. Sklep V zvezi z nepri javi jan jem oškodovanosti,, se zdi posebno pomembno ugotavljati tudi javno mnenje o milici. Le-ta je organ, kateremu se žrtve kaznivih dejanj najprej zateka jo. Odnos do milice in njena podoba v očeh javnosti pa vpliva na pripravljenost sodelovati z njo in ne nazadnje tudi na stopnjo "prijavljanja". Glede na to se v tem poglavju ukvarjamo predvsem z javnim mnenjem o milici in z zadovoljstvom javnosti s to službo. Najprej ere poudariti, da je raziskava pokazala precejšnje odstotke vprašaneev, ki pri marsikaterem vprašanju niso moeli dati nobenega odeovora. To pomeni, da milica vendarle ni tako "popularna" kot bi bilo treba el01*6 na vloeo, ki jo ima (ali naj bi jo imela) pri nas, kjer to dejavnost drugače inteeriramo v družbeno življenje, kot kjerkoli drueje po svetu. Po nelcatorili vprašanjih so tudi razločki med vprašanei po spolu, ki jih navajamo posebej, Polee ueodnih stališč o milici se pojavljajo prenehate re negativne ocene zlasti glede neenakee» obravnavanja ljudi (pred zakonom), gle-de zadovoljstva z njenim delom, glede učinkovitega in korektnega oziroma zadovoljivega opravljanja nalog itd. Ključnega pomena pri tem je spoznanje, da imajo vprašanei, ki z mi lice niso imeli nobenih opravkov - ugodnejša mnenja kot tisti, ki so bili kakorkoli z njo v stiku, Se posebej pa, če so postali žrtve kaznivih dejanj. To kaže na dvoje: - da se morebiti o tej službi goje previsoke zahteve glede njene podobe v javnosti, ali - da ni zadovoljivo potešila oškodovancev s svojim ukrepanjem zo; ■ storilce kaznivih dejanj. Raziskava je potrdila zlasti zadnje in ugotovila, da predvsem žrtve v največji meri niso zadovoljne z njenim delom. Zelo je pomembno, da ima del vprašaneev tudi svoja stališča o tem, kako izboljšati delo milice in s čim, na katerih področjih, kolik' ta služba prispeva k obravnavanju kriminala v naši družbi in ne nazadnje, ali sploh povezovati stanje javnega reda in miru z delom milice v soseski, kjer vprašanei stanujejo. V zvezi s tako imenovanim operacionaliziranim vrednotenjem "varnosti" (ali varnostna ocena) je treba povedati, da vprašanoi povezujejo "stanje" - z milico, ne glede na to ali jo to upravičeno ali ne Drugače povedano milica je odgovorna za varnost, četudi sama ni kriva za razmere kakršne so, in če je "varnost" v kakem delu ugodna gre to njej v prid čeprav ni potreb po njenem posredovanju (in seveda tudi narobe,kar je lahko neprijetno). Ta raziskava pri nas potrjuje, tako kot podobne drugod po svetu, da je javno "razkazovanje" milice potrebno ljudem za občutek varnosti. Če tega "razkazovanja" ni (1 judje najpogosteje menijo, da mil 1 ca zanemarja svoje dejavnosti. Prav s "preplašenostjo" ljudi zaradi kriminala so poudarjene potrebe po učinkovitosti milice, kajti tisti, ki ne izražajo tendenc po večjem številu miličnikov, po strožjih pooblastilih, po "pokrivanju" terena, itd. tudi niso zaskrbljeni zaradi kriminala. IV. STALIŠČA O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Anketiranje respondentov, čeprav o prikriti kriminaliteti je h) * • izredna priložnost tudi za ugotavljanje stališč, ki so kakorkoli povezana z varnostjo ali prestrašenostjo, javnim vzdušjem do pregon-skih organov itd. in ne nazadnje tudi o takem gibanju, kot je pri nas družbena samozaščita. 0 tem je veliko pisanega v teoretičnem, političnem, javnoizobraževalnem in pregonekem smislu, nič pa nimamo raziskav, ki bi bolj verificirano preizkusile mnenja ljudi o svojevrstnem procesu politizacije varnosti in varnostnih vprašanj. V našem primeru gre za manjšo javnomnenjsko raziskavo, ki jo vpletamo v analizo prikritosti, ker nam lahko oboje kaže na medsebojno zvezo. Kajti temeljna maksima, ki izhaja iz tega je: "čim večja je osveščenost javnosti o morebitni nevarnosti kriminalitete in lastno možnosti obrambe pred njo, večjo prijavijivost jc lahko pričakovsti" To še toliko bolj, ker se ta samozaščita ne šteje in propagira kot družbeno, marveč hkrati tudi kot individualno varovanje prod napadalci. In če dobro varuješ sebe, prispevaš tudi k skupnost Pričakovanja v tem smislu so gotovo upravičena prav spričo 1• in delno že dolgotrajne "socializacije" z družbeno samozaščito, ki poteka na raznih ravneh in zadeva vse družbene sloje in socialne položaje. Ker nas ta socializacija zadeva zdaj kot krajana zdaj k-1 delavca v združenem delu, zdaj kot člana kake organizirane dejavnosti in ker poteka tako v časopisju in sploh v javnih komunikacijah, kot v vsakdanjem političnem delu, se včasih dozdeva, da je tega kar preveč, da postaja že enolično in brez vsebine(preveč povt sko in splošno, pri čemer ni več osebne prizadetosti ali pa je le občasna in da se prepogosto pozablja ^na cilj - to pa je varnost nas vseh danes in tukaj (ne le jutri, čeprav živimo tudi zanj). Naše lotevanje je začetno in dodatek k tistemu, kar je glavni name.i Zato gre pri tem poudariti, da doslej ni bilo posebnega zanimanja 88 za globlje raziskovanje tovrstnih vprašanj, morda tudi zato ne, ker imamo cesto preveč utrjene predstave o tem, kako naj bi kaj bilo, ne da bi sploh pomišljali, da je to v resnici lahko drugače. Zato morda tudi na varnost gledamo optimistično in želje pretvarjamo v dejanskost in čeprav sta navdušenje in zanesenost tudi potrebni za ustvarjalnost, pa je resničnost vendarle včasih lahko drugačna. Kako stojimo v tem pogledu z družbeno samozaščito nam kažejo naslednji podatki. Vprašane! so jih posredovali z dokajšnjo zavzetostjo, kar potrjuje "socializacijo" z gibanjem zanjo, kar omenjamo že na začetku. 1. Predstave o družbeni samozaščiti glede na spol • že samo to, da le dva vprašanea nista želela odgovoriti na vprašanja "Ali veste kaj je družbena samozaščita" nam marsikaj pove o vajenosti pojma v našo vsakdanjost in njegovo razširjenost. Tabela 39: Seznanjenost z družbeno samozaščito in spol Ali ve kaj je družbena samozaščita S p število moški ženska 0 1 Odstotek moški ženska Skupaj 259 294 100 100 da 179 178 69,1 60,5 deloma 74 99 28,6 33,,' ne 6 17 2,3 5,8 X2 = 6.69581 df = 3 Pr(X2/df) = .0823 Ker nismo preverjali "znanja" o družbeni samozaščiti glede na količino in kakovost in ker smo odgovor prepustili vprašancem in njihovi kritičnosti do sebe, lahko rečemo dvoje ; - ali da ženske nekoliko manj vedo o družbeni samozaščiti kot moški, ker so lahko zaradi narave svojega spola in statusa morebiti manj podvrženi tovrstni "socializaciji", ’ minala pred milioo Ali Je dosti kaznivih dejanj, za katero milica ne ve da Ali Število ne povsem se ne počuti varno Odstotek da ne po- vsem ne Skupaj 199 255 70 100 100 100 zelo veliko 4 13 5 2,0 5,1 7,1 precej 28 60 14 U,1 23,5 20,0 ni veliko 44 59 14 22,1 23,2 20,0 malo ali nič 67 58 13 33,7 22,7 18,6 ne ve 56 65 24 28,1 25,5 34 ; X2 « 18.080 df = 8 O.C )1 <^Pr(X2/df) 0 ,025 Skupina, ki je ponoči "varna" raje misli, da ni veliko dogajanj, za katera milica ne ve. Bolj prepiaSeni pa se nagibajo k nasprotnemu mnenju in sicer, da jih je veS oziroma, da taka kazniva dejanja obs dajo. Znova se tudi pokaže, da tisti, ki nimajo podatkov o enem vprašanju, najpogosteje tudi nič ne vedo o kakem drugem, še posebno, ker je "varnost" celovita in dokaj vsestranska sestavina. Tabela 58: Prestrašenost in kriminaliteta v Sloveniji Ali je kriminaliteta v Sloveniji poseben problem da Ali število ne povsem se ne počuti varno Odstotek da ne po- vsem ne Skupaj 208 257 71 100 100 100 da 46 51 12 22,1 19,8 lb,9 ne 102 115 24 49,1 44,8 33,8 ne ve 60 91 35 28,8 35,4 49,3 X2 - 9.954 df » 4 0. 025 ^ Pr(X2/df) < 0 .05 Ha vprašanje Mall imate vtis, da je pri nas, zlasti v Sloveniji, kriminaliteta poseben problem”? ni moglo odgovoriti kar 197 ali 35,5 5^ v vzoreo izbranih oseb. Toda v povezavi v variablo prostrašenosti vendarle lahko pridemo do določenih dodatnih informacij. Značilnosti so naslednje : - kažejo se tendence, da tisti, ki se ne čutijo varne, ali vsaj ne povsemi ali menijo, da kriminal v Sloveniji ni poseben problem ali pa o tem ne vedo dosti, - tisti, ki se čutijo varne bolj menijo, da kriminal v Sloveniji ni problem. Tabela 59: Prestrašenost in poznavanje gibanja kriminalitete Ali kriminaliteta v Sloveniji da Ali se Število ne povsem počuti ne varno Odstotek da ne P0” vsem ne Skupaj 208 257 71 100 100 100 narašča 81 111 36 38,9 43,2 50,7 ostaja na isti ravni 48 53 11 23,1 20,6 15,5 upada 25 27 2 12,0 10,5 2, • ne ve 54 66 22 26,0 25,7 31,0 X2 » 8.413 df » 6 0.20 < Pr(X2/df) < 0,20 Naraščanje kriminala je značilno za mnenje tistih, ki se sploh ne počutijo varne ali vsaj ne povsem,kadar so ponoči zunaj. Le-ti vsaj v četrtini obeh skupin ne vedo ničesar o tovrstnem gibanju. Naraščanje je dokaj pomembno tudi za tiste, ki so "vami", saj je takega mnenja najmočnejša skupina anketirancev, ki niso preplašeni» 3. Sklep Ob obravnavanju javnega mnenja v kriminaliteti, milici ln družbeni samozaščiti nismo smeli prezreti ugotavljanje morebitne prestraše-nosti, ki jo je mogoče domnevati v taki urbani aglomeraciji kot je Ljubljana s svojo širšo okolico. Čeprav stopnja kriminalitete ni tolikšna, kot v zapadnem zlasti pa kapitalističnem svetu, pa ata lahko premoženjska kriminalnost in nasilništvo drugače pogojeni kot pri nas in je zato zasebnik tudi znatno bolj ogrožen - smo vendarle spoznali nekatere podobne procese, ki se odražajo med ljudmi, kot možnimi žrtvami in med njimi je tudi strah pred kriminalom. Strah pred kriminalom na domačih tleh ne načenja še nobena raziskava v Jugoslaviji in zato tudi mi nismo mogli pojasniti vseh vprašanj, ki se z njim v zvezi pojavljajo. Že opozorilo, da je z njim tudi pri nas že treba računati, ne more biti brez vrednosti, še posebno ker je ključna sestavina za ustvarjanje podobe o "varnosti”, ki jo štejemo h kvaliteti življenja. In kakšna je kakovost življenja v samoupravni socialistični družbi, če se je treba bati kriminala in če določen del prebivalstva obvladuje občutek strahu v določenih živ-ljenjskih situacijah. Zato menimo, da je strah pred kriminalom, ki je lahko tudi čustveno vprašanje, vendarle treba upoštevati-pri varnostnih in podobnih ocenah. lega uradna in druga poročila na katerihkoli ravneh obravnava nja pravnega reda in miru ter varnosti nasploh še ne poznajo, ker ni razviden iz kriminalnih statistik, uradnih podatkov in poročil iz posameznih krajev. Za njegovo merjenje je seveda potrebno raziskovalno delo pri katerem imajo možne žrtve pomemben prispevek. Mi pa smo še vedno družba, ki močno zanemarja oškodovanca ali žrtev kriminala, zato se tudi glede njegove prestrašenosti nismo kdovekako zmenili zanj. Toda kakršnokoli samozaščitno delovanje ne more potekati brez sodelovanja možnih žrtev. Prav zato pa odpira ta raziskava nekàj pogledov tudi s teh zornih kotov. Ta del raziskave, ki zadeva prestrašenost s kriminalom prinaša zalsti naslednja dognanja. S strahom so najbolj ogrožene ženske, le petina v vzorcu (čeprav prevladujejo) se jih počuti varne, če so ponoči zunaj in tudi dru . gače, po njihovih izjavah niso brez strahu pred nadlegovalci, "sum ljivimi", nasilneži in ne nazadnje pred "tujci". V povezavi s tujci in kriminalom pa nastopa tudi pogost pojav "ksenofobije" na katerega nismo bili pripravljeni. To še toliko bolj, ker predvsem na tem koncu Slovenije dela na tisoče sezoncev, ki so slabo integrirani v slovensko družbo, hkrati ko za nasprotni spol predstavljajo možnost ogrožanja. Stanje kakršno je, pa ni le kriminaIno pre pre če vaino, ampak v prvi vrsti družbenogospodarsko, če ne politično vprašanje, Toda » je tu, in spodbuja tudi strah, in odpor pred neznanci. "Preplašeni" ali kakorkoli prizadeti s kriminalom (med njimi je večina žensk) imajo nekatere lastnosti, ki jih gre posebej omenjati. V veliki meri so vzdrževani, gospodinje in upokojenci, torej - nemočni. Imajo manj stikov a socialnim okoljem in že zaradi tega predstavljajo skupine, ki so lahko ogrožene. Prestrašeni so tudi bolj prepričani, da kriminal narašča, da je v Sloveniji poseben problem, da ga je tudi v njihovo soseski veliko in pogosteje mislijo, da tudi milica v večjem obsegu ne ve zanj. Kar ni nepomembno je, da tudi obveščenost prinaša prestrašenon• bojazen in vznemirjenost. Posebna skupina so tudi tisti, ki malo ali nič ne vedo o vprašanjih okoli kriminalitete, varnosti in milice. Zanje je nasplošno značilno, da neobveščenost na določenem področju prinaša nevednost tudi na kakem drugem, hkrati ko "nevednost" prav tako deluje zastraševalno, BOdobno kot dobra seznanjenost z neko problematiko (če ne morda enostransko). Zato je strah pred kriminalom neprijeten pojav. Res, da ga ugotavljamo le pri določenem delu prebivalstva, bolj ali manj upravičeno, toda - je tu. In ker je, je moteč in nezaželen, če ne drugega, pa vsaj zaradi mednacionalnih razmerij med ljudmi, zato ga je deloma treba razumevati tudi s teh zornih kotov in ne le kot spremeljevalca kriminalnega načina življenja pri nas in odzivanja možnih žrtev nanj. 118 VI. PRIJAVLJANJE KAZNIVIH DEJANJ Anketirance smo zaradi spoznanj nekaterih njihovih pogledov na prijavljanje , varno naselje in radovednost v zvezi s kriminalom vprašali tudi za podatke, ki zadevajo njihovo pripravljenost prijavljati kazniva dejanja. To se nam je zdelo pomembno tudi zaradi tega, da bi kaj več zvedeli o njihovem vrednostnem sistemu, ki je lahko v zvezi z odločitvami ali prijaviti kako ogroženost ali ne. Še posebej pa je "prijavitev/neprijavitev" pomembna glede na delitev anketirancev na "žrtve/nežrtve" ter na moške in ženske. 1. Spol Ob tej priložnosti ugotavljamo tudi, ali se odgovori razločujejo glede na moške in ženske anketirance. Kjer so bili statistično pomembni razločki, jih navajamo posebej. a. Zanimanje za kriminalno problematiko Pri vprašanju, ali radi berejo v časopisih tiste rubrike. v katerih pišejo o tatvinah, ropih, ubojih, prometnih nezgodah in sploh o sodnem obravnavanju kaznivih dejanj oziroma t.i. "črno kroniko", so bili odgovori naslednji: Število Odstotek zelo rad 122 22,0 rad 296 53,3 ne zanima me posebno 119 21,4 sploh me ne zanima 5 0,9 ne berem časopisov 13 2,4 Skupaj 555 100 Kriminalne romane berejo: zelo rad 23, rad 147, ne zanimajo ga posebno 184, sploh ga ne zanimajo 31, ne bere kriminalnih romanov 171, brez odgovora 1. Tabela 60: Gledanje kriminalnih filmov ah jin gleda Število moški ženske Odstotek moški ženske Skupaj 260 295 100 100 zelo rad in rad 158 136 60,8 46,1 ne zanimajo ga posebno 80 102 30,8 34,6 ne glede in sploh ga ne zanimajo 22 57 8,4 19,3 X2 = 17.67501 C\J 11 nd Pr(X2/df) = .0001 Preglednica kaže, da moški raje gledajo kriminalne filme, ženske pa ne toliko, hkrati ko ženske pogosteje ta zvrst filmov manj zanima, ali pa jih sploh ne gledajo. Zakaj je tako, ni predmet tega raziskovanja, vzročnost pa je vendarle zanimiva, ki bi jo morda morali spoznavati tudi z zornega kota kriminalne politike oziroma družbene samozaščite. Morda je odklanjanje te zvrsti filmov prav glede na vsebino povezano s kakimi sestavinami, ki jih je treba upoštevati pri preprečevalnem ali kakem drugem delu in ob sodelovanju ženskega spola pri zatiranju odklonskega vedenja. Morda še posebej zato, ker so ženske pogosteje žrtve (predvsem moških). Na vprašanje, ali se anketiranci zanimajo za kriminaliteto in druge negativne pojave v družbi, so bili odgovori naslednji. število Odstotek zelo me zanimajo 58 10,4 zanimajo me 308 55,5 ne zanimajo me posebno 154 - 27,7 sploh me ne zanimajo 34 6,2 brez odgovora 1 0,2 555 100,0 Skupaj Zanimanje za problematiko negativnih in škodljivih pojavov v družbi, saj po njihovih izjavah, izraža pretežna večina vprašancev, kar predstavlja ugodno vzdušje za preprečevalce dejavnosti in s V" v zvezi tudi za družbenosamozaščito. Morda je prav gibanje za družbeno samozaščito v zadnjih letih vzbudilo večje zanimanje za to področje, ki tudi po svoji vsebini ni tako nezanimivo, vsaj nenazadnje pospešujejo radovednost (kakršnekoli vrste) tudi javna občila, čeravno se pristojni državni organi (razen v lokalnih razmerah) ne trudijo dovolj, da bi ta "javni sentiment" usmerjali v želene meri e pozitivnimi izidi. b. Prijavljanje kaznivih dejanj Od t.i. stopnje "energije prijavljanja" kaznivih dejanj je v marsičem odvisen obseg prikritosti, o katerem razpravljamo v tej študiji. Anketirance ob tej priložnosti sprašujemo le za splošno mnenje, da bi ugotovili okvir, v katerem morebiti sami delujejo v razmerah kadar bi morali (ali so ukrepali) ob morebitni prijavitvi kaznivih dejanj, če so postali žrtve. In precejšen odstotek vprašancev so res postali žrtve že samo leta 1979. Na vprašanje, ali mislijo, da bi morali ljudje pri nas bolj prijavlja^ ti kazniva dejanja, je kar 452 ali 81,4 i» odgovorilo z da, le 16 z ne, medtem ko "ne ve" 81 in 6 brez odgovora. Odgovore "zakaj ljudje neradi prijavljajo kazniva dejanja" so utemeljevali sami (zato je več z b.o. in ne ve) so pa naslednji: zaradi bojazni, neprijetnih posledic, maščevanja, stroškov število 146 Odstotek 26,3 zaradi sitnosti, potov, komplikacij, dolgotrajnosti postopka, izgube časa 111 20,0 nimajo radi opravka z milico, sodiščem, zaradi odnosa do oblasti 57 10,3 zaradi sramu, lastne nemarnosti, neprevidnosti, nezanimanja 41 7,4 121 - zaradi brezuspešnosti, nesposobnosti milice, neustreznega odnosa do prijateljev Število 40 Odstotek 7,2 zaradi majhne škode, malenkostne zadeve, neznatnosti 38 6,8 nimajo dokazov, sami so prispevali k dejanju 11 2,0 drugo 17 3,0 ne ve 47 8,5 b.o. 47 8,5 Skupaj 555 100 Ob tej priložnosti ne bi pojasnjevali dobljenih podatkov, ker so sami zase dovolj zgovorni, smotrno jih je razlagati v povezavi s kakimi drugimi. Vendar izstopajo naslednja izhodišča : nepotrebne sitnosti, nezaupanje do organov pregona, majhnost zadeve in bojazen pred posledicami. Verjetno se da vse odgovore nekako omejiti na imenovane in so podobni tistim, ki jih ugotavljajo tudi tuje raziskave. V tem se naše razmere ne razločujejo bistveno od drugod. Vsakdo st? verjetno glede na svoj družbeni status in gospodarski položaj sprašuje kaj sploh pridobi, če prijavi kaznivo dejanje, s katerim je bil oškodovan? Z zgornjo razpredelnico v zvezi smo še vprašali "Ali bi to prepričanje lahko veljalo tudi za vas osebno"? Odgovori so: z da 118, deloma 208, ne 161, 47 oseb ne ve in 21 oseb brez odgovora. Večina anketirancev se torej identificira s tistim,kar smo jih vprašali za druge. To lahko pomeni, da so že pri prejšnjem vprašanju projicirali svoja stališča v odgovore, ki jih vsaj izrecno ni*»m/> želeli pripraviti mi, pa se je pokazalo, da je bila ta "kontrola" na mestu. To neprijavljanje ima za posledico "potuho storilcem", s čemer se je strinjalo 376 ali 66 % vprašancev, 133 jih je odgovorilo z delom, 14 z ne, 31 z ne ve in 10 brez odgovora. Kot organ, kateremu bi prijavili kaznivo dejanje je le za 294 ali 52,9 % anketirancev najprimernejša postaja milice. Če k tej prištejemo še 69 odgovorov, ki zadevajo “prijavo najbližnjemu miličniku", se primernost milice za sprejemanje prijav (365) poveča na 65 kar je Še vedno verjetno pod pričakovanjem. Položaj rešuje 59 glasov za "stalno službo UJV". To vendarle pomeni, da bi nad 75 % anketirancev kaznivo dejanje najprej prijavilo organom za notranje zadeve. Celotna sestava "glasov" komu prijaviti sloni na hipotetičnem izhodišču komu "bi prijavili". Pokazalo se je zanemarljivo majhno število takih, ki so rekli, da ne vedo, ali da ne bi prijavili (l). Pozneje v konkretni oškodovanosti anketiranca za kaznivo de jan,i- • so jih utrpeli, pa je ugotovljena neprimerno slabša prijavijivost. Zakaj tolikšni razločki med izjavami in dejanskostjo? Med anketiranci je 252 ali 45 % odločilo, da bi šli osebno prijaviti na postajo milice, 215 ali 38,7 % bi tja telefonirali, 54 vprašancev bi poiskalo miličnika in mu povedali itd. Pri odgovoru na to vprašanje "kako bi prijavili kaznivo dejanje" pa se milioa vendarle omenja pri 521 ljudeh ali 94,8 kar je znatno več od prej, s čemer se popravlja nekolikanj neugoden vtis ob morebiti večjih pričakovanjih o primernosti milice za prijavljanje kaznivih dejanj. Odgovori na naslednji dve vprašanji pa prinašata razločke v odgovn rih med ženskami in moškimi prijavitelji. Tabela 61 s Pogostnost prijavljanja Kolikokrat je kaj prijavil Število mo ški Spol ženske Odstotek moški ženske Skupaj 260 295 100 100 nikoli 135 177 51,9 60,0 enkrat 73 91 28,1 30,8 večkrat 52 27 20,0 9,2 X2 = 13.38688 df = 2 Pr(X2/df) » .0012 Razločki med spoloma kažejo tendenco, da ženske na splošno manj prijavljajo kaznima' dejanja, če pa že, imajo rahlo prednost pri enkratnem prijavljanju. Moški pa so pogosteje prijavljali večkrat, pri čemer pa anketiranke močno zaostajajo. Tovrstno razmišljanje o razločkih pri prijavljanju med spoloma je pomanjkljivo, če pri tem ne poznamo še kakih drugih sestavin odločilnih za odločitev prijaviti ali ne. Ženske kot žrtve so že zaradi viktimizaoije od moških večkrat v položaju, ko nerade prijavljajo kazniva dejanja (tudi zaradi svoje spolne vloge), po drugi strani pa dejanja na škodo "družinskega" premoženja prej prijavljajo moški (kot poglavarji) kakor pa ženske. Tabela 62 j Ukrepanje po prijavi Ali so po prijavi hitro ukrepali S Število moški ženske pol Odstotek moški ženske Skupaj 260 295 100 100 še ni prijavljal 121 172 46,5 58,3 da, zelo hitro 46 31 17,7 10,5 da, še kar hitro 40 41 15,4 13,9 ni bilo hitro 11 21 4,2 7,1 niso ukrepali 21 21 8,1 7,1 . se ne spomni 21 9 8,1 3,1 . X2 - 17.59934 df - 5 ?r(X2/df) - . 0035 Tudi tu se potrdi, da ženske manj prijavljajo kazniva dejanja. Moškim se bolj zdi, da je milica ob prijavi hitro ukrepala (pri tem gre za vprašanje, za kaj je šlo). Ženske bolj mislijo, da ukrepanje ni bilo hitro. 2. Žrtve/ne žrtve in prijavljanje kaznivih dejanj Med žrtvami in ne žrtvami prav tako ni razločkov v pogledih, ki devajo naslednja vprašanja prijavljanja kriminalitetei - ali mislite, da bi morali pri nas bolj prijavljati kazniva dejanja, - ali bi vzroki za neprijavljanje veljali tudi za vprašanca, - ali vprašanec misli, da je neprijavljanje kaznivih dejanj potuha storilcem, - pri kom bi prijavil kaznivo dejanje in - kako bi prijavil kaznivo dejanje. Podrobneje pojasnjujemo vprašanja, ki imajo statistično pomembne značilnosti. Tabela 63: Žrtve/nežrtve in zanimanje za kriminalne pojave Ali ga zanima kriminaliteta Morebitna Število žrtve nežrtve oškodovancat Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 zelo ga zanima 36 22 14,9 7,0 zanima ga 140 168 58,1 53,5 ne zanima ga posebno 57 97 23,7 30,9 sploh ga ne zanimajo 8 27 3,3 8,6 X2 = 17.54553 df o 4 Pr(x2/df) = .0'; r- Splošna in najbolj očitna ugotovitev je, da žrtve nekoliko bol nimajo kriminaliteta in drugi negativni pojavi v družbi kot nezrtve, ki izražajo manjši interes za ta vprašanja. - 125 - All potemtakem lastna vikti mi zaolja vzpodbuja zanimanje za tisto, kar je v družbi narobe? Vse kaže, da je temu tako, čeprav razločki niso posebno izraziti. Tabela 64: Žrtve/nežrtve in razlogi za neprijavijanje Razlogi za ne-prijavljanje Morebitna Število žrtve nežrtve oškodovanost Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 neprijetne posledice 22 72 9,1 22,9 izguba časa 64 82 26,6 25,1 neznatnost dejanja 56 55 23,2 17,5 sramovanje 19 19 7,9 6,1 opravek z nadzorstvom 22 19 9,1 6,1 nesposobnost odkrivanja 27 30 11,2 9,5 drugo 21 19 8,7 6,1 ne ve 10 18 4,1 5,7 X2 = 22.37230 df a 7 Pr(X2/df) = . 0022 Že hipotetično lahko domnevamo, da so stališča o vzročnosti morebitnega neprijavljanja kriminalitete različna glede na to, ali sprašujemo žrtve ali nežrtve. Lahko si predstavljamo, da žrtve gov c r iz lastnih izkušenj, nežrtve pa iz predpostavk, iz pripoved o vmj» drugih in podobno, vsekakor pa verjetno ne iz doživetij na lastni koži (ali pa - kdaj prej). Zgornja preglednica nam to potrjuje. Kar zadeva "izgubo časa" med obema skupinama vprašancev ni razločkov. Pri obeh obsegajo več kot četrtino odgovor, kar pomeni, da je to res znaten razlog za neprijavljanje. Nežrtve nato prednjačijo pri "neprijetnih posledicah" in pa odgovorih in "ne ve". Žrtve pa pri vseh ostalih možnostih, kot so: nežnat-nost dejanja ali škode, sramovanje, izogibanje opravkom z milico kakor tudi nezaupanje v sposobnost odkritja storilca in podobno. Gotovo je, da s poznavanjem vzrokov za neprijavijanje, ki v veliki meri vpliva na obseg "prikrite" kriminalitete, lahko delujemo na tiste položaje, ki se povezujejo z "odnosi med milico in javnostjo", če že ne na kakih drugih. Tabela 65 : Žrtve/nežrtve v letu 1979 in dotedanje prijavljanje Ali je že kdaj prijavil kako kaznivo dejanje Morebitna Število žrtve nežrtve oškodovanoat Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 nikoli 98 214 40,7 68,2 enkrat 97 67 40,2 21,3 večkrat 46 33 19,1 10,5 X2 = 41.8796 df = 2 Pr(x2/df) - .0000 Viktimizacija, ki jo obravnavamo v tej raziskavi zadeva samo leto 1979 in vse, ki so bili anketirani, smo spraševali glede oškodovano-sti samo za to leto. Prijavljanje po tem vprašanju pa se nanaša na kdajkoli. S tem smo želeli ugotoviti, ali naklonjenost prijavljanju . kakorkoli vpliva na tovrstno pripravljenost tudi v letu 1979. Nad 38 % vprašancev ni nikoli ničesar prijavljalo (tudi v tem letu ne, ko so bili viktimizirani. Toda leta 1979 neoškodovani so bili viktimizirani že kdaj prej in so dejanja prijavljali, ostale žrtve pa enkrat ali celo večkrat. Kaže torej, da ima hipoteza o določeni naklonjenosti prijavljanja vendarle svoj smisel in tisti, ki so bili v letu 1979 viktimizirani, nasploh raje prijavljajo kazniva dejanja kot drugi. S tem ee kaže, da ima povratništvo v viktimizaciji svoj pomen in vpliv na kakršno- koli prijavljanje, ne glede na čas viktimizaoije. Zato se vzbuja vprašanje, ali gre za dejanski recidivizem v viktimiteti oziroma za ponavljanje oškodovanosti in s tem v zvezi tudi za morebitno "rojeno žrtev"? Tabela 66: Žrtve/nežrtve in hitrost ukrepanja Kako so ukrepali po prijavi Morebitna oškodovanost Število Odstotek žrtve nežrtve žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 še ni ničesar prijavil 96 197 39,8 62,7 da, zelo hitro 41 36 17,0 11,5 da, še kar hitro 50 31 20,7 9,9 ni bilo hitro 18 14 7,5 4,5 niso ukrepali 27 15 11,2 4,8 se ne spomni 9 21 3,7 6,7 X2 = 39.40567 df = 5 Pr(X2/df) » .0000 Preglednica potrjuje prejšnjo, zlasti v tem, da več kot polovica vprašancev ni imela nobenega opravka a prijavljanjem kaznivih dejanj, zaradi česar odpade razmišljanje po ukrepanju in njegovi hitrosti. Posebno velja to za tiste, ki tudi v letu 1979 nieo bili viktiaiA> rani. Pri žrtvah s tega leta pa se kaže predvsem dvoje: da je pri njih več oseb, pri katerih so ob prijavi hitro ukrepali in prav tako več žrtev, v katerih zadevi sploh niso ukrepali ali z zamudo, kot pri nežrtvah. Žrtve so torej pomembna skupina, ki daje ton pogledom v ravnanju kazenskega pravosodja in milice s kazenskimi ovadbami, ki jih sprejema. Da .1e očitno tudi nezadovoljstvo, ni novost, hkrati ko seveda ne vemo dovolj, ali je upravičeno ali ne. Tovrstni občutki nedvomno zavise od pričakovanj. Le-ta pa včasih niso majhna in pogosto tudi ne docela upravičena. 3. Sklep Stopnja "prikritosti" v marsičem zavisi od prijavljanja oškodovancev. Zato so oškodovanci pomemben dejavnik pri določanju tako "svetlega" kot "temnega" polja kriminalitete. Tako imenovano "prijavijivost" smo za naš namen preizkusili predvsem z dveh gledišč, po spolu anketirancev in po njihovi delitvi na žrtve in nežrtve. Pri dosti vprašanj nismo ugotovili kakih posebnosti, ne po prvem, ne po drugem izhodišču, nekaj pa vendarle. Postavili smo jih predvsem zato, da bi iskali morebitno povezanost med splošnim poznavanjem stanja in kakimi nagnjenostmi, ki bi jih kakorkoli lahko spravljali v sklad s "prijavijivostjo". Kolikor zadeva spol: - moški raje gledajo kriminalne filme, - bolj prijavljajo kazniva dejanja (to je lahko povezano z njihovo dominantno vlogo v družini), in - bolj pogosto se jim zdi, da je milica po prijavi hitreje in ustrezneje ukrepala kot ženskam. Sicer pa, ne glede na spol anketirancev: -večina dokaj rada bere "črno kroniko" - se manj, pa vendarle še dokaj zanima za negativne pojave v družbi - so izredno prepričani, da bi morali ljudje pri nas bolj prijavljati kazniva dejanja, - pretežno poznajo razloge zakaj ljudje ne prijavljajo kaznivih dejanj, kar naj bi na splošno veljalo tudi zanje osebno, in - v velikem obsegu menijo, da je neprijavijanje kaznivih dejanj potuha storilcem. - 129 Kar pa zadeva delitev vprašaneev glede na njihovo morebitno vikti-mizacijo pa ao spoznanja naslednja: - žrtve (lz leta 1979) bolj zanimajo družbenonegatlvnl pojavi kot nežrtve - žrtvam so razlogi za neprijavijanje predvsem izguba časa, pa tudi sramovanje, neznatnost škode in razlogi, ki zadevajo negativno vrednotenje milice ali nezaupanje vanjo, - kažejo se tendence po tem, da žrtve, če so že kdaj prijavile kako dejanje raje prijavljajo tudi pri naslednjih viktimizaoijah, in - da ponavljanje prijavljanja zboljšuje občutke o ustreznejšem ukrepanju milice, čeprav se kažejo tudi nasprotni vtisi in nezadovoljnost. V tem delu smo spoznali, da so stališča o splošnih vprašanjih zelo ugodna za sklepanje o njihovi seznanitvi o temeljnih problemih, ki tako ali drugače posredno zadevajo razmerja do organov pregona in sploh področje javnost - milica. Kljub tej spodbudnosti, pa če tudi gre za žrtve, bomo videli kasneje, ni prave zveze med tovrstnimi bolj ali manj hipotetičnimi stališči in konkretnim reagiranjem, če je anketiranec oškodovan kot žrtev. To pomeni, da neredko ravna drugače, nerad prijavlja lastno oškodo-vanost (lahko tudi upravičeno) in se nasploh odziva drugače, kot bi pričakovali, spričo bolj ali manj "neobvezujočih" splošnih družbeno-samozaščitnih izhodišč. Drugače povedano, kot na prenekaterih drugih področjih, ki tudi zadevajo širša, to je družbena vprašanja, tudi anketiranci delajo drugače kot mislijo in govorijo. \ VII. KRIMINAL NA ŠKODO GOSPODINJSTEV Z našim anketiranjem smo se v glavnem ukvarjali z osebno viktimi-zacijo, ki nam je bila najbolj dosegljiva glede na zastavijenost naloge in sodelovanje oškodovancev. Naše pretenzije pa so šle nekoliko dlje od osebne viktimizacije in smo želeli priti še do podatkov, kako je z oškodovanost.1 o v družini ali kakršnekoli skupnosti, ki bi jo lahko imenovali Mgospodinjstvo". V tem pogledu je v kakršnikoli "skupnosti", ki bi jo lahko imenovali gospodinjstvo, živelo 494 respondentov ali 89 % vseh našega vzorca. Le-ti so nam izjavili, da je kdo izmed članov njihove skupnosti utrpel škodo s kaznivim dejanjem v naslednjem obsegu (na posameznih širših področjih): odvzem kakega premoženja 36 poškodovanje reči 21 nasilno dejanje zoper osebo 25 Skupaj 82 Drugače povedano: v 82 ali 16,6 $ gospodinjstev, v katerih so živeli re spendenti, je bil poleg njih samih s kriminalom oškodovan še kdo drug in ne le zgolj vprašanec. Gre torej za določeno kumulaoijo vlktimlzacije v enem samem letu, ki načenja vprašanja! - Kaj vse vpliva na distribucijo viktimizacije - Ali posamezna gospodinjstva s svojimi člani in premoženjem, ki ga imajo intenzivneje delujejo na možnost oškodovanja kot druga - Ali gre zaradi tega tudi za t.i. "predestinirane" žrtve, ki jih posamezniki omenjajo kot posebno zvrst v klasifikaciji oškodovan- i cev kaznivih dejanj. Ta in podobna vprašanja nastajajo sama od sebe in čeprav pričujoča študija ni "viktimološka" po svoji zasnovi, vendarle ne more mimo teh vprašanj, čeravno gre le za '^prikritost", ki pa se kot "pojem" srečuje s prenekaterimi drugimi vprašanji teoretične in praktične viktimološke narave. a) Kriminal na škodo gospodinjstev Kolikor gre za viktimizacijo gospodinjstev, se največkrat omenjajo vlomi pa poškodovanja ograj, razbitja oken, tatvine iz podstrešij, kleti in vrtov oziroma kraja povrtnin, sadja itd. Pri tem velja zlasti omeniti, da je "prijavljivost" kriminala na škodo "gospodinjstev" večja kot smo jo ugotovili pri osebni vikti-mizaoiji vprašancev, ko so nam pripovedovali o svoji lastni oško-dovanosti. Tovrstna viktimizacija je bila v letu 1979 prijavljena organom pregona 59,6 /6, kar je znatno ugodnejše kot pri kateremkoli drugem posameznem kriminalu, ki smo ga obsegi! z raziskavo. Na kaj bi kazal relativno visok odstotek "prijavijivosti" kriminala na škodo "gospodinjstev": - če je, kot smo ugotovili pri osebni viktimizaciji "prijavitev" v veliki meri odvisna od višine škode, bi potemtakem lahko sklepali, da je škoda pri "gospodinjstvu", ki jo prizadeva kriminal v poprečju višja od tiste, ki ogroža posameznika. - Morebitna kolektivna zavest in odgovornost za premoženje, ki se šteje kot skupna lastnina (?) vzpodbujata k doslednejšemu prijavljanju, še posebno, če gre za sporazumno odločitev kaj prijaviti in kaj ne in to v okoliščinah, ki so znatno manj diskr**» . narne od tistih, ko je prijavitev prepuščena posamezniku. - Če gre za morebitno skupinsko odločitevt prijaviti ali ne, potem lahko prevzame odgovornost za 11 prijavitev" kaznivega dejanja kdorkoli, čeprav najpogosteje prijavljajo gospodinje ali gospodarji, kolikor se smemo izražati o teh dveh funkcijah s tema dv< ' konvencionalnima izrazoma, ki imata za sodobni čas in razvoj družine vendarle nekoliko preveč tradicionalen#če ne rustikalen pomen. - Ne nazadnje pa gre pri tem tudi za razmišljanje, ne le pri tej, marveč tudi pri vseh tovrstnih raziskavah v tujini, ki so se ukvarjale s t.i. "crime against households" kako je s točnostjo podatkov o prijavljanju tovrstne oškodovanosti, ko posameznike sprašujemo o ravnanju, ki so ga opazili drugi, čeprav v njihovi ali v njegovi družini in ne gre zia škodo njega samega. Dvomi o tem so lahko upravičeni, ne moremo pa jih utemeljiti. Gotovo pa je tovrstna prijavijivost podvržena vsem tistim in še drugim oviram, kot jih poznamo pri posamezniku, toda o tem pri prvi tovrstni raziskavi na naših tleh ne kaže razmišljati ob tej priložnosti, ker gre za zamotana vprašanja ne le kolektivne zavesti, marveč tudi odgovornosti za prijavljanje in za odnos do pregonskih organov, ki se povezuje s prenekaterimi drugimi vprašanji. b) Kazniva dejanja zoper "bližnje" v gospodinjstvu Za to področje štejemo predvsem "personalizirano" kriminaliteto, ki nastaja predvsem iz razmerij med ljudmi, odvisno od trenutnih situacij ali trajnejših razmerij med njimi. Sem sodijo predvsem nasilniška dejanja, ki so jih leta 1979 utrpeli anketirančevi "bližnji", oziroma drugi v njegovem neposrednem socialnem okolju. Teh pojavov je bilo 25, kar ni tako malo če upoštevamo, da so vprašane! (555) pri anketiranju za lastno (osebno) viktimizacijo povedali za 52 nasilniških kaznivih dejanj. Res pa je obseg tako mišljenih oseb verjetno lahko nekajkrat večji od števila vprašan-cev in je zato tudi žrtev nasilniškega kriminala v bližini samega respondenta lahko dosti več. Vse pa nedvomno kaže, da je tudi latentnega nasilništva znatno več kot pa ga obravnavajo pregonski organi. o) Sklep Vprašanec često ni edina žrtev. V njegovem socialnem okolju so tudi drugi oškodovanci, s katerimi je treba deliti usodo v procesu kakršnekoli zasebniške viktimizacije bodisi da je oškodovano nekn4 kar je skupnega, bodisi da gre za osebno žrtvovanost bližnjih. Tudi to ni nepomembno za občutje varnosti, strah ter najrazličnejša stališča vštevši milico in kriminaliteto nasploh itd. To še toliko bolj, ker se mnenja v takih skupinah ustvarjajo kolektivno in spodbujajo skupinsko reagiranje raznih vrst, kar najpogosteje ne uspevamo upoštevati pri vrednotenju javnega sentimenta do kakih varnostnih in njim podobnih vprašanj. vin. vp ha Sancì kot "nedolžni opazovalci" 1. Splošna spoznanja 12 Znani uboj Kitty Genovese , ki ga je v noči od 13 - 14 marca 19M v Kew Gardena, New York opazovalo nekaj desetin ljudi, ne da bi se kakorkoli zganili ali pomagali žrtvi, je pred desetletjem vzpodbudil prenekatera moralistična, filozofska, sooialnopsihololka in ne nazadnje tudi viktimološka razmišljanja, med njimi tudi o odnosu tretjih oseb do "kriminalne dvojice". Te tretje osebe so imenovali 13 tudi "nedolžne opazovalce" 1 Drugače povedano; načeli so pomembno vprašanje, kakšna je vloga tistega, ki ni neposredno vpleten v kazniva dejanja, vendar ga opazuje s strani? Ali ima kak prispevek k nastanku posledice, ali deluje s svojo navzočnostjo zaviralno in preprečevalno, ali vzpodbu-jevalno itd. V tovrstni, nekateri bi jo radi imenovali kar "bystandorologija" so začeli te tretje osebe v viktimogeno kriminogenem kompleksu imenovati bodisi "nedolžne" bodisi "vpletene" opazovalce in preučevati ne le odnos do dejanja, ki so mu bili priča, marveč tudi razmerja do glavnih protagonistov kaznivega dejanja, to je do žrtve ali storilca kaznivega dejanja, s katerima lahko sodelujejo ali pa so bili pri dejanju le slučajno navzoči. Vprašanje ni brez pomena in je relativno novo, še dokaj neobdelano in izvirno. Ker zadeva prenekatere znanosti le obrobno, še ni proučeno kot celota v razmerjih med ljudmi, zlasti ne, če gre za konfliktnost, ki prihaja v navzkrižje s kazenskim pravom. 12 Gele: Crime victims and vic tim comparatlon program, tipkop' , s. 15 Shelefft The Bystander, 1978 Kaj torej z "opazovalci" kriminala tudi v takem raziskovanju, ki zadeva "prikritost" kriminalitete. Če ne drugega, nas v tem smislu zanima predvsem vprašanje, kaj so storili, še so gledali nastajanje kakega kaznivera dejanja. Priložnost, ko smo spraševali žrtve o njihovi lastni viktimizaciji, smo izkoristili tudi zato, da smo jih vprašali o njihovi morebitni vlogi kot "opazovalcev" v kakem dogodku, ko je bila žrtev druga oseba. Želeli smo spoznati, ali je pri tem treba pričakovati solidarnost ter s kom in zakaj, ali indiferentnost? Samo za leto 1979 so vprašane! izjavili, da so videli izvrševanje 139 kaznivih dejanj (oziroma bili pri njih navzoči). Od tega so bili anketiranci navzoči: Število kaznivega dejanja pri enem k.d. pri dveh k.d. pri treh k.d. pri štirih k.d. pri petih k.d. pri šestih k.d. Število anketirancev 43 12 10 4 4 1 Glede na vrsto kaznivih dejanj pa so gledali naslednje: Vrsta pojava Pretep Tatvina Vlom v avto Vlomna tatvina sploh Poškodovanje tuje stvari Prometna nezgoda Število anketiranih, ki so videli to dejanje 42 16 2 3 9 1 Toda od teh podatkov je za naše razmišljanje pomembnejše kako so anketiranci kot "nedolžni opazovalci" (thè inooent bystander) reagirali ob dogodkih, ki so po njihovih izjavah bili kakršnakoli kazniva dejanja. Od 74 anketirancev (ali 13,3 % vzorca) ki je reagiralo naslednjei so opazovali 139 dogodkov, Ravnanje Število anketirancev Hotel pomagati (posredovati) pa ni bilo več treba 14 posredoval (pomagal žrtvi) 7 se ni upal posredovati 1 prijavil milici oziroma UJV 18 nič ni ukrenil 33 drugo 1 Skupaj 74 Nekatera tuja parcialna raziskovanja o vlogi "opazovalcev" pri dogajanjih ugotavljajo dokajšnjo zadržanost "prič" oziroma očividcev, kadar gre za izvrševanje kaznivih dejanj še posebej pa nasilnih. Ta neaktivnost se pogosto pojasnjuje kot pospešitev storilčevega ravnanja, ki ima tako občutek prostih rok, kar po drugi strani enostavneje povedano pomeni, da imajo tudi "nedolžni" opazovalo! svoj prispevek pri posledici, ki bi jo morda lahko preprečili oziroma odvrnili ali vsaj olajšali. Razlogi za neposredovanje ali "nevpletanje" v razmerje drugih ali na sploh pri preprečitvi kakega ravnanja, pa so zelo zapleteni in različni. Če ne drugega, nihče, celo ne kot posredovalec, ne želi potegniti krajšega konca in prevzeti morebitne vloge žrtve, kar je dosti bolje prikazano v literaturi, dramskih in podobnih delih kot pa prepričljiveje pojasnjeno v znanosti. Zato ne gre obsojat* "opazovalcev", ki ne želijo imeti opravka z ekscesivnostjo in zlasti nasilniškim kriminalom različnih vrst, še manj pa z naraščajočo agresivnostjo po svetu in ne nazadnje tudi pri nas. Tudi v našem vzorcu je bila več kot polovica opazovalcev navz» pretepih in znatno manj kot pri kateremkoli drugem kriminalu, vključno z vlomi v avtomobile in poškodovanje tujih stvari. Nedvomno sama narava In vzdušje okoli kaznivega dejanja narekujeta konkretno ravnanje, do tega, ko je reapondent pripravljen Izpovedati, da se ni upal posredovati. Zdi se, da je najpreprosteje in tudi pred samim seboj opravičljivo reagiranje: prijava milice ali UJV. Čeravno pri tem največkrat sploh ne gre za vplivanje na takšen ali drugačen razplet neposrednega dogodka. Četudi gre pri tem za želeno reagiranje ne le v kri-mlnalnopolitičnem smislu, pa je prava "reakcija11 vendarle pr*r”i- ***» drugim in s tem hkrati tudi odložena in največkrat ne pomeni pomoči neposredno ogroženemu. Le desetina (naših) "opazovalcev" je pomagala in posredovala, drugi pa ali sploh niso reagirali (skoraj polovica) ali pa so sami pri sebi prišli do prepričanja, da jim tega ni več treba in podobno. 2. Sklep V tem smislu pa stanje "opazovalcev" pri nas (čeravno bi temu lahko posvetili posebno raziskavo) ne razločuje dosti od razmer drugod, ko se bolj utemeljeno pritožujejo, ne le nad nezavzetostjo "nedolžnih" opazovalcev, marveč tudi nad indolentnostjo ljudi za kakršnokoli sodelovanje s kazenskim pravosodjem, čeravno se razglaša geslo "če pomagaš pravosodju (policiji) pomagaš sebi". Toda za razmere pri nas nastaja drugo vprašanje: kaj v samozaščitno naravnani družbi z "nedolžnimi" opazovalci in njihovo nezainteresiranostjo za razplet dogodka, ki pomeni kaznivo dejanje? Ali gre p» r nas gojiti večja pričakovanja o njih kot drugod, ko gre za drugačne družbenopolitične ureditve in sploh drugačno koncepcijo "osebnosti"? V tem pomembnem področju preprečevanja odklonskoeti bi morali spoznati še prenekatero problematiko in jo tudi teoretično razčistiti, hkrati pa v praktičnem pogledu pripraviti marsikatero napotilo za konkretno ravnanje t.i. "opazovalcev", tako "nedolžnih" kot "vpletenih". - 138 IX. POSKUS UGOTAVLJANJA KOMPLEKSNIH POVEZAV MED VEČ ODGOVORI ANKETIRANCEV (Cveto Trampuž) V anketi bo Lili zbrani tudi sociodemografaki podatki anketirancev in njihova mnenja o kriminaliteti, družbeni samozaščiti, milici itd. Povezave med večimi odgovori smo skušali odkriti s pomočjo faktorske analize, z analizo variance pa razlike med poprečnimi vrednostmi dobljenih faktorskih vrednosti v okviru skupin anketirancev, ki smo jih določili glede na možne odgovore pri posameznih vprašanjih. Pri izračunih smo naleteli na vrsto problemov, ki zmanjšujejo prnv-tično uporabnost dobljenih rezultatov. Med problemi naj najpreje navedemo komaj ustrezne merske lestvice za uporabo navedenih statističnih metod in veliko število manjkajočih odgovorov (označili smo jih z *) tako, da smo dobili pri različnem obravnavanju -h odgovorov velikokrat različne rezultate. Če smo upoštevali samo anketirance, ki so odgovorili na vsa vprašanja, ki smo jih vključili v faktorsko analizo in analizo variance ee je celotno število zmanjšalo pri nekaterih izračunih od 555 celo na 206. Morda je na osnovi dobljenih rezultatov še najustreznejša ugotovitev, da trdnejših kompleksnih povezav med odgovori ni. Seveda pa bi bilo tudi to trditev potrebno še nadalje preveriti. Nekatere rezultate smo kljub navedenim težavam kot primer multivariatne analize prikazali v naslednjih tabelah, ki smo jih izračunali s pomočjo programa SPSS. 1. Faktorska analiza Na osnovi začetne faktorske analize smo sicer dobil . faktorjev, od katerih pa so imeli nekateri trivialni pomen (na primer sklop odgovorov, ki kažejo splošno zanimanje za kriminaliteto, čitanje tovrstne literature, gledanje kriminalnih filmov ipd.) ali pa smo smatrali, da so dobljene povezave zgolj slučajne. Za nadaljno analizo variance smo izbrali en sam faktor, ki ga določajo naslednja vprašanja iz ankete: Vprašanja 115. Kakšni so ljudje v vaši soseski (naselju) glede vzajemnega sožitja ln medsebojnih razmerij. Možni odgovori: 3 na splošno zelo v redu 2 v redu 1 niso v redu * nima stikov z njimi, ne vem 117. 111 menite, da je del naselja v katerem živite 0.71 4 na splošno zelo varen 3 še kar varen 2 ni varen 1 sploh ni varen * ne vem ▲22. Ali se počutite varno, če ste ponoči zunaj 0.66 4 da, popolnoma 3 ne povsem 2 ne čutim se varnega 1 sploh se ne čutim varnega * ne vem 127. Ali mislite, da je v vaši soseski dosti tatvin, 0«70 vlomov, nasilja in drugih pojavov, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja 1 zelo veliko 2 precej 3 ni veliko 4 malo 5 nič jih ni * • Faktorska utež 0.41 ne vem Vprašanja Faktorska utež A33. Ali menite, da kriminaliteta pri nas v 0.30 Sloveniji 1 močno narašča 2 narašča 3 ostaja na isti ravni 4 upada 5 močno upada * ne vem G4. Ali ste zadovoljni z delom, ki ga opravlja 0.62 milica v vaši soseski 3 da 2 deloma 1 ne * nič ne vem o njenem delu Faktor pojasni 30 i variance in si ga lahko razlagamo takole: Anketiranci z velikimi pozitivnimi faktorskimi vrednosti smatrajo, da obravnavana kriminaliteta ne predstavlja večjega problema. Trdijo da živijo v varnem naselju, nimajo problemov z drugimi ljudmi v naselju in so zadovoljni z delom ljudske milice. 2 2. Analiza variance Z analizo variance smo skušali preveriti ničelno hipotezo (Ho), da so razlike poprečnih faktorskih vrednosti izbranega faktorja med skupinami anketirancev,določenimi z različnimi odgovori na izbrana vprašanja le slučajne. Dobili smo naslednje rezultate: Vprašanje Frekvenca Spol moški 2.22 ženski iru Starost nad 76 5 67 - 76 13 54 - 66 3o 47 - 56 52 37 - 46 4.5 27 - 36 43 17 - 26 33 Šolska izobrazba do 7 razr.osn.šole n dokončana osn. šola 50 kvallf. in visoko kvalif. delavci 53 gimnazija 22 šola za srednje strokovne kadre 29 višja in visoka šola 56 Višina mesečnega dohodka pod 5000 30 5000 - 7000 63 7000 - 10000 52 nad 10000 63 « Oškodovanec da 162 ne ' 64 Odklon od • poprečja 0.18 -0.21 0.43 -0.03 0.03 0.04 0.18 -0.09 -0.25 -0.59 0.04 0.04 -0.27 -0.42 0.36 0.13 ■0.21 0.22 0.33 -0.06 0.15 Stopnja tveganja za zavrnitev Ho 0.00 (e2 » 0.04) (e2 « 0.02) 0.00 (E2 « 0.08) 0.01 (E2 » 0.06) 0.13 (E2 » 0.01) Iz navedenih rezultatov lahko sklepamo naslednje: Glede na starost hi razlik pri mnenju anketirancev, da obravnavana kriminaliteta ni problem« Enaka, sioer manj trdna, a vseeno presenetljiva ugotovitev velja tudi za skupini tistih, ki so bili oziroma niso bili žrtve. Odkloni od poprečja sicer kažejo na to, da skupina tistih, ki niso bili žrtve smatra, da tovrstna kriminaliteta ni problem, vendar razlike med skupinama niso značilne. Pri vseh ostalih vprašanjih pa obstojajo razlike, ki naj ne bi bile le slučajne. Seveda moramo upoštevati, da se je število anketirancev (predvsem tistih, ki niso bili oškodovani) zaradi manjkajočih podatkov občutno skrčilo. Hajvečje razlike od poprečja (faktorske vrednosti so standardizirane, zato je poprečje(če ni veliko manjkajočih podatkov enako nič), se kažejo pri šolski Izobrazbi, kjer so tisti z visoko in višjo šolo mnenja, da kriminaliteta te vrste ni problem, ostali pa so drugačnega mnenja. Predvsem velja to za sicer majhno skupino nizko izobraženih. Da obravnavana kriminaliteta ni problem še razmišljajo anketiranci moškega spola in tisti, ki imajo visoke osebne dohodke. V zadnjem stolpcu tabele sta podani za vsako vprašanje, ki smo ga obravnavali z analizo variance še stopnja tveganja za zavrnitev ničelne hipoteze in procent pojasnene variance.(dobimo ga tako, da vrednost H2 pomnožimo s 100), ki je dokaj nizek. X. ŽRTVE IN NEŽRTVE Pri današnjem preučevanju kriminalitete in vednosti o oškodovancu tudi ta raziskava ne more mimo spoznanj o tem, ali so glede na status, poglede na okolje, znanje o kriminalnosti in sploh v dojemanju odklonskosti kaki razločki med oškodovanimi in neoškodovanimi in če so, v čem? Temeljna predpostavka našega razmišljanja je, ali ima oškodovanost oziroma viktimizacija na osebo določen vpliv in ali bo oblikovala posamezne poglede ljudem, ki so imeli opravek s kaznivim dejanjem in nadzorstvom. Po tem izhodišču naj bi bili njihovi pogledi drugačni od tistih, ki takih "travm” niso doživljali. Če se nam potrdi to izhodišče, potem velja žrtvam kaznivih dejanj posebna pozornost. In če smo vsi možne žrtve, potem velja računati z določenimi spremembami v pogledih na vprašanja, ki jih obravnavamo. Toda kako naj jih upoštevamo in se po njih ravnamo, mi oškodovanci ali družbeno nadzorstvo, ki nas kot žrtve kriminala obravnava. Verjetno oboji, toda nadzorstvo kot družbena institucija mora potem drugače razumeti oškodovanca in se zan.1 bol,1 zanimati, kot doslej, ko ga jemlje predvsem kot sredstvo, izmed mnogih, ki mu pomagajo Iskati storiloa kaznivega dejanja. V tem je tudi vsa tragika žrtev kaznivih dejanj, zlasti tistih, ki nimajo svojega prispevka v genezi kriminalitete ali pa je ta vsaj zelo majhen. Viktimologija, ki je v zadnjem desetletju močno na pohodu pa v marsičem prispeva k globljemu spoznavanju pomena oškodovanca kaznivega dejanja tudi za določanje vloge storiloa. Nas pa žrtev v tem delu zanima glede njenih pogledov na svet kriminala zlasti z zornega kota, koliko se ta zaradi kake viktimizacije razločuje od tistih, ki niso (bili) žrtve. Toda pri tem gre upoštevati tudi naslednje: - Če smo vsi storilo! kakih kaznivih dejanj in največkrat le majhnih ali na kakem perifernem področju človeškega vedenja in nepomembnega , lahko tudi epizodnega - potem smo lahko vsi tudi žrtve, marsikdaj tako, da nas to sploh ne prizadeva in se zaradi vikti-mizacije ne vznemirjamo posebno ali sploh ne. - Če smo žrtve ali bili žrtve, smo na to že pozabili in viktimiza-cija ni imela ali nima več nobenega ali vsaj ne posebnega vpliva. - Študije o viktimizaoiji »o vedno časovno omejene in obsegajo le določena navadno krajša obdobja, največkrat ne daljša od enega leta (dokler je spomin žrtev še svež in so sposobne posredovati potrebne podatke). Glede na to je težko ločevati žrtve pred in žrtve po določenem kritičnem trenutku, jih izločevati in ne upoštevati in jih zaradi prav izbranega časa opazovanja bodisi napraviti za žrtve ali bodisi napraviti za nežrtve. Nobeno raziskovanje doslej ne razglablja o teh smislih za pomen klasifikacije žrtve/nežrtve, ki pa niso brez pomena. Če ne drugega, je vsaj pošteno na to opozarjati, kajti tudi v vedenju ni nihče čisto bel in nihče samo črn, tako kot v našem pogledu nihče za celo življenje ali za določen izbran trenutek ne more biti samo žrtev ali samo nežrtev. Zato moramo upoštevati "relativnost" v pojmu žrtve/nežrtve, ki so bolj metodološke kot smiselne in uporabljive le za krajša časovna razdobja in za kak namen. V tem smislu pojasnjujemo tudi podatke v tem delu raziskave. Spričo tega imenujemo žrtve in nežrtve ljudi samo za to raziskavo, ki upošteva vlktimlzacijo v letu 1979 ne pa prej ali kdaj kasneje. Zato se lahko zgodi, da so viktimizirani v času pred letom 1979 med nežrtvami. Mi pa jih primerjamo kot nežrtve v letu 1979 z žrtvami v istem letu. Kaj nam prinaša taka delitev pa prikazujemo v nadaljevanju. žrtve za naš namen štejemo vse oškodovance bodisi, da so bili oškodovani z enim kaznivim dejanjem ali več, vendar le leta 1979. 1. Splošno Tabela 67 : žrtve/nežrtve in spol Morebitna oškodovanost Spol Število Odstotek žrtve nežrtve žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 moški 129 131 53,5 41,7 ženske 112 X2 - 7.16698 Df - 1 Pr(X2/df) » .0074 Glede na spol je v vzorcu bistven razloček in sicer: - med moškimi je absolutno in relativno več oškodovancev raznih kaznivih dejanj kot med ženskami, - ženske so bile leta 1979 redkeje vlktimizlrane. Za take priložnosti še premalo vemo: - ali je mobilnost moških toliko večja, da jim morebiti večje število socialnih stikov prinaša več priložnosti, v katerih so lahko viktimizirani, ali pa sami ustvarjajo več situacij, v katerih so lahko ogroženi, - ali je pri ženskah morda ravno narobe, - kolikor ni pri ženskah tolerantna stopnja viktimizacije višja, še posebno, če jih v raznih komunikacijah "ogroža" moški še zlasti, če gre prenekatero moško agresivnost razumeti kot "obliko" komunikacij nasprotnega spola, - pri čemer zato ženske "vidijo" manj zla, - ali pa je ženska "oškodovanost" predvsem bolj osebna in neposredna, moški pa se kot "lastnik" pojavlja kot "žrtev" pri premoženjski in z njo povezani kriminaliteti. To še toliko bolj, ker je "zasebnik" najpogosteje tudi poglavar družine. Tabela 68 : Žrtve/nežrtve in starost Starost Morebitna oškodovanost Število Odstotek žrtve nežrtve žrtve ne žrtve Skupaj 241 314 100 100 16 - 25 46 44 19,1 14,0 26 - 35 69 45 28,6 . 14,3 36 - 45 48 64 19,9 20,4 46 - 55 43 74 17,8 23,6 56 - 65 21 43 8,7 13,7 66 - 75 10 30 4,1 9,6 76 - 85 4 14 1,7 4,5 X2 - 29.62525 df a 6 Pr(x2/df) ■ .0000 Če vzorec kakorkoli odraža sestavo prebivalstva ljubljanskih občin po starosti, potem nam preglednica pokaže, da je viktimiteta v konvencionalnem kriminalu predvsem bolj imanentna mlajšim starostnim skupinam do 35 leta starosti kot pa poznejšim letnikom. Toda v mlajših letnikih je tudi več ljudi. To je mogoče utemeljevati predvsem iz naslednjih razlogovt - zaradi brezskrbnosti mladih ljudi, - zaradi njihove mobilnosti v vsakdanjem življenju, ki jih pripelje v preddeliktualne situacije, v katerih so tudi viktimizirani (in ne le storilci kaznivih dejanj), - mladi se bolj vpletajo v razne nasilniške konflikte, med tem ko tudi vrazpolaganju s premoženjem že imajo toliko, da lahko postajajo oškodovanci. Po 35. letu starosti viktimiteta upada, čeprav kaže svojo skrajnost do konca človeškega življenja, kajti starost prinaša neodpornost ter z njo postajajo stari ljudje vaba za prenekatere skupine storilcev kaznivih dejanj. Po drugi strani pa je v starostnih skupinah po 35» letu med ne-žrtvami v letu 1979 znatno več oseb kot med tistimi, ki so bile v istih skupinah kakorkoli viktimizirane. Spoznanja preglednice imajo tudi svojo preventivno vrednost, kajti v določenih starostnih skupinah se je treba začeti bolj ogibati kakega kriminala kot v drugi, hkrati ko te žrtve v določenih starostih bolj prispevajo .k lastni viktimizaciji kot v drugih. Tabela 69 : Žrtve/nežrtve in izobrazba Morebitna oškodovanost Izobrazba število žrtve nežrtve Odstotki žrtve nežrtve Skupaj brez in do 7 razr. osnovne šole 241 314 16 34 53 78 100 100 6,6 10,8 22,0 24,8 šola za kvalif. in visoko kval. delavce gimnazija šola za srednje strok.kadre višja in visoka šola 52 20 44 56 76 28 56 42 21,6 24,2 8,3 8,9 18,3 17,8 23,2 13,4 - 148 2 Čeprav X ni posebno statistično pomemben, se vendarle kažejo določene značilnosti. Manj izobraženi, ki imajo verjetno tudi nižji družbeni status in s tem, vsaj domnevno, tudi manj premoženja, so tudi manj viktimizi-rani. Tabela 70 : Žrtve/nežrtve in poklic Poklio Morebitna Število žrtve nežrtve oškodovanost Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 kmetijski in industrijski delavci 49 61 20,3 19,4 trgovsko, storitveno in varstveno osebje 24 35 10,0 11,1 upravni in administrativni delavci 35 26 14,5 8,3 strokovnjaki in umetniki 72 56 29,9 17,8 upokojenci, vzdrževani, gospodinje, študentje 39 83 16,2 26,4 brez poklica 17 47 7,1 15,0 vsi drugi 5 6 2,1 1,9 X2 ■ 27.60607 df ■ 7 Pr(x2/df) - .0003 Kot nasprotje temu pa so tisti z višjo ali visoko izobrazbo, ki (relativno) glede na udeležbo v obeh skupinah poudarjajo svojo navzočnost med žrtvami kaznivih dejanj. Zato se tudi tu pojavlja vprašanje, ali družbeni položaj (ki ga gotovo določa izobrazba) vzpodbuja večjo občutljivost za viktimizacijo (ali prijavljanje) ali pa morebitna količina imetja vpliva na večje možnosti oškodovanja. Vse kaže, da je stopnja viktimltete najbolj očitna med strokovnjaki ln umetniki ter administrativnimi in upravnimi delavci, to je med tistimi, ki v vzorcu predstavljajo skupine prebivalstva z ugodnejšimi dohodki in višjim družbenim statusom. V nasprotnem primeru pa so najmanj viktimizlrane tiste skupine, ki nič nimajo oziroma, ki tudi v družbi pomenijo aloje z nizkimi in sploh manjšimi dohodki. Toda ne glede na to se vendarle ponujajo pomisleki: - kaj če so tisti, z ugodnejšim socialnim statusom bolj občutljivi za lastno viktimizaoijo, in - kaj če so tisti z nizkimi dohodki ali celo brez njih v svoji nemočnosti nasploh socializirani z nepomembnostjo in manj ali redkeje oziroma sploh neradi prijavljajo kazniva dejanja, storjena v njihovo škodo, še posebno, če imajo odpor do sodelovanja z organi kazenskega pregona? Tabela 71 : Žrtve/nežrtve in število stanovanj v stavbi oškodovanca število stanovanj v stavbi, kjer stanuje Morebitna oškodovanost število Odstotek žrtve nežrtve žrtve nežrtve Skupaj 241 514 100 100 1 stanovanje 59 104 24,5 55,1 2 do 10 stanovanj 77 71 52,0 22,6 10 in več stanovanj 105 159 45,5 44,5 X2 - 8.17558 df = 5 Pr(X2/df) - .0425 Kar zadeva stanovanjski standard glede na življenje v stolpnici ali bloku na eni strani in v individualnih hišah na drugi, je v vzorcu dosti ljudi z enim stanovanjem v hiši, kar kaže na ugodnost tovrstnih razmer. Toda le-ti so kljub morebitni izpostavljenosti zaradi količi- 150 ne premoženja, ki ga imajo, še najmanj viktimizirani, čeravno bi morda pričakovali narobe. Dosti bolj so viktimizirani respondentl iz večjih zgradb, kar je za tako urbanizirano naselje, kot je Ljubljana, docela normalno. Če je viktimiziranost in neviktimiziranost približno enako porazdeljena pri vprašancih, stanujočih v večjih zgradbah, pa je očitna nekoliko višja obremenjenost s kaznivimi dejanji pri vprašancih, stanujočih v manjših toda večstanovanjskih poslopjih, seveda pa se vzročnosti za ta pojav ne da razlagati le e to variablo. 2. žrtve/nežrtve o varnosti Tabela 72 : Žrtve/nežrtve in zanimanje za dogajanja v naselju Morebitna oškodovanost Ali se zanima, kaj se v naselju glede varnosti dogaja__________________ število Odstotek žrtve nežrtve žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 zelo 100 93 41,5 29,6 še kar 107 153 44,4 48,7 malo in nič 34 68 14,1 21,7 X2 - 10.30211 df = 2 Pr(x2/df) ■ .0058 Spoznanje, ki izhaja iz podatkov je, da se žrtve kaznivih dejanj bolj zanimajo, kaj se glede varnosti dogaja v njihovem naselju, medtem ko je očitnejša tovrstna indolentnost med tistimi, ki leta 1979 niso bili oškodovanci kaznivih dejanj. Preglednica vzbuja pomislek v dveh smereh: - ali se žrtve bolj zanimajo za varnost okoli sebe zato, ker so zaradi viktimizacije prišle v položaj, ki jim vzbuja potrebo po njej, - ali pa informiranost o dogajanju in še morebitna socializacija z individualno samozaščito pogojuje večjo prijavijivost in večjo voljo pripovedovati o lastni vittimizaciji, kar je morda prišlo do izraza pri posredovanju podatkov tudi za to raziskavo. Ko so začutili, da se "nekdo" vendarle zanima zanje (nekateri so nam to celo napisali z dokajšnim odobravanjem). Tabela 75 : Žrtve/nežrtve in mnenja o varnosti naselja Ali misli, da je naselje, kjer živi Morebitna Število žrtve nežrtve oškodovanost Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 zelo varno 35 53 14,5 16,9 še kar varno 164 226 68,0 72,0 ni varno 28 12 11.7 3,8 ne ve 14 23 5,8 7,3 X2 - 14.36269 df = 4 Pr(X2/df) » .0062 Očitne so tendence, da žrtve relativno pogosto menijo, da je naselje , kjer žive manj varno kot tisti, ki niso bili oškodovani e kaznivimi dejanji. Viktimizacija torej vpliva na stališča o varnosti naselja, v katerem je žrtvino prebivališče in to predvsem v negativnem smislu. Tabela 74 : Žrtve/nežrtve in mnenja 0 tem, kaj je "varno" naselje Kakšno je varno naselje Morebitna Število žrtve nežrtve oškodovanost Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 razsvetljeno 21 22 a,7 7,0 nadzorovano (z milico) 33 28 13,7 8,9 sožitje med ljudmi 45 51 18,7 16,2 brezskrbnost ponoči 45 46 18,7 14,6 brez kriminala 47 56 19,5 17,8 ni tujcev 12 24 5,0 7,5 ni motečih objektov 11 13 4,5 4,1 ne ve 27 74 11,2 23,6 X2 - 18.35927 df - 7 Pr(X2/df) - .0105 Med nežrtvami je več tistih, ki se niso mogli izreči, kaj je varno naselje, hkrati pa še enkrat več po številu tistih, ki menijo, da je za varnost potrebna odsotnost tujcev. Posebnost je v tem, da se nežrtve izrekajo zoper tujce, sezonoe, ljudi iz juga in podobne ljudi, o čemer je tudi sociološka študija ugotovila, da je precejšen del slovenskega prebivalstva nenaklonjen prišlekom. V tem smislu se prenekateri domačin ne razločuje od stališč ljudi v zahodnoevropskih državah, kar zadeva njihovega mnenja o "gaatarbeiterjih” in njim podobnim ljudem. Čeprav ne posebno izrazito, pa vendarle, se žrtve kaznivih dejanj v letu 1979 bolj potegujejo v svojih stališčih za nadzorovanost naselij, sožitje, brezskrbnost ponoči, kadar so izven doma in seveda tudi za tisto, zaradi česar so postali žrtve - zato, da v njihovem naselju ali v okolju ne bi bilo kriminala nasilništva, napadov, nadlegovanja in podobno. Tudi ta preglednica kaže, da naj bi imele žrtve nekoliko bolj "izdelano" podobo o varnem naselju in s tem v zvezi tudi zahtevnejšo. Ali je to poeledica viktimlzacije, vsaj pred nedavnim? Tabela 75 : Žrtve/nežrtve in varnost sosednih predelov Morebitna oškodovanost Sosedni predeli so . . , * Število Odstotek žrtve nežrtve žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 enako ali bolj varni 123 155 51,0 49,4 manj varni 47 44 19,5 14,0 ne ve 71 115 29,5 36,6 X2 ■ 9.62802 df = 3 Pr(X2/df) = .0220 Iz pričujočih podatkov sta očitni predvsem dve značilnosti: - nežrtve so znatno manj poučene o tem, kakšna je varnost v drugih predelih okoli njih; - žrtve pa so nekoliko bolj prepričane, da so drugi predeli manj varni. Prav to pa lahko pomeni, da so bile žrtve viktimizirane tudi izven ožjega okolja svojega prebivališča. S tem v zvezi pa so na razpolago še nekatera dodatna vprašanja. 3. žrtve/nežrtve o stanju kriminalitete Tabela 76: Morebitna oškodovanost in mnenje o obaegu kriminala Ali je v soseski dosti kriminala Morebitna Število žrtve nežrtve oškod ovanost Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 precej 42 14 17,4 4,5 ni veliko 67 66 27,8 21,0 malo 69 87 28,6 27,7 nič 22 48 9,1 15,3 ne ve 41 99 17,1 31,5 X2 » 41.77515 df - 5 Pr(X2/df) = .0000 Preglednica potrjuje izhodišča, po katerem: - žrtve prej mislijo, da je v soseski precej ali vsaj ne veliko kriminala , - oboji (žrtve in ne žrtve ) sodijo, da ga je pri njih enako '•malo", - nežrtve pa se pogosteje nagibajo k stališčem, da o tem ne vedo dosti ali da kriminala ni. Viktimizacija torej dokaj vpliva tudi na mnenje o obsegu kriminala Tabela 77 : Morebitna oškodovanost in gibanje kriminalitete v Sloveniji Ali kriminal v Sloveniji Morebitna število oškodovanost Odstotek žrtve nežrtve žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 narašča 117 115 48,5 36,6 ostaja na isti ravni 52 63 21,6 20,1 upada 21 34 8,7 10,8 ne ve 51 102 21,2 32,5 Najbrž večina ljudi nima zadovoljivih podatkov o tem, kakšno je gibanje uradno znane kriminalitete na Slovenskem, zaradi česar je to vprašanje, vsaj kar zadeva dejanskosti, brez pravega smisla. Toda mi smo spraševali za občutek oziroma splošne vtise, ki jih imajo ljudje, bodisi na podlagi svojih izkušenj, bodisi branja časopisov ali kako drugače. TL občutki, ki jih ljudje imajo, pa niso brez smisla za dojemanje sveta okoli sebe - in ne nazadnje tudi za "varnost" in vse drugo, kar je z njo povezano. Ne nazadnje so med skupinami ljudi, ki jih tu ločujemo za naš namen, vendarle očitni razločki, ki nastajajo na podlagi viktimizacije. Po podatkih iz preglednice je značilno predvsem dvoje: - da so nežrtve znatno manj poučene o gibanju kriminalitete na Slovenskem, * - da skoraj polovica žrtev meni, da kriminal v Sloveniji narašča (ali celo močno narašča). Osebna vlktlmizacija torej močno določa vtis o naraščanju kriminalitete , pa čeprav gre za eno samo leto in ne dlje. Že to je dovolj, da dosti ljudi svoja osebna in neposredna srečanja s kriminalom projicira na globalno družbo in iz njih sklepa na splošno nevarnost in ogroženost. Zato gre morebitno paničnost in alarmantnost glede kakega pojava iskati tudi v osebnih razmerjih ljudi in njihovi na-mišljenosti (pa čeprav je pogosto brez pravega temelja). Tabela 78 t Morebitna oškodovanost in pomembnost kriminala pred drugimi problemi Ali bi dali kriminaliteti prednost pred drugimi družbenimi problemi Morebitna število žrtve nežrtve oškodovanost Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 da 55 58 22,8 18,5 deloma 85 104 35,3 33,1 ne 73 84 30,3 26,7 ne ve 28 68 11,6 21,7 Žrtve se bolj nagibajo k temu, da bi v slovenski družbi dale kriminaliteti prednost pred kakimi drugimi problemi, ki nastajajo in to r celoti ali deloma. Tisti, ki v letu 1979 niso bili oškodovani s kriminalom pa pogosteje kot žrtve o tem nimajo svojega mnenja oziroma o tem ne vedo dosti. Tabela 79 t Morebitna oškodovancet in vrstni red kriminala pred drugimi problemi Vrstni red med desetimi najpomembnejšimi problemi Morebitna Število žrtve nežrtve oškodovanost Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 prvi 40 68 16,6 21,7 drugi do peti 135 131 56,0 41,7 šesti in več 30 41 12,4 13,1 ne ve 36 74 14,9 23,6 X2 » 12.77003 df = 3 Pr(X2/df) - .0052 Tu se pojavi nekoliko nenadejan razloček, v katerem ne žrtve pogosteje dajejo kriminaliteti prvo mesto kot žrtve, čeprav le-te dosledno agravirajo stanje pri vseh drugih vprašanjih. Toda po drugi strani je več kot polovica žrtev, ki sodijo, da gre kriminalu v skupini družbenih problemov od drugega do petega mesta po njihovi pomembnosti glede na slovenske družbene razmere. Med nežrtvami pa je seveda znova več kot petina takih, ki o vrstnem redu kriminala med družbenimi problemi ne dajejo svojih stališč 4. Žrtve/nežrtve In mnenje o prikritosti Tabela 80 : Morebitna oškodovanost in prikritost kriminala pred milico Ali misli, da je dosti kaznivih dejanj, za katera milica ne ve Morebitna Število žrtve nežrtve oškodovanost Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 514 100 100 zelo veliko 16 8 6,6 2,5 precej 62 41 25,7 13,1 ni veliko 57 60 23,7 19,1 malo 52 67 21,6 21,3 nič 6 16 2,5 5,1 ne ve 48 122 19,9 38,9 X2 - 36.76137 df = 6 Pr(X2/df) - .0000 Znova se pojavlja že konvencionalna predstava žrtev, ki gledajo na kriminal znatno bolj črnogledo kot ljudje, ki niso bili oškodovani z njim. Žrtve v glavnem raje mislijo, da je kriminal pred milico bolj prikrit, medtem ko so nežrtve bolj optimistične, seveda hkrati, ko se pogosteje izrekajo za "ne ve". Tabela 81 ; Žrtve/nežrtve in razlogi za prikritost Zakaj milica ne ve za kazniva dejanja Morebitna število žrtve nežrtve oškodovanost Odstotek žrtve nežrtve Skupaj 241 314 100 100 ljudje ne prijavijo 106 95 44,0 30,3 so brezbrižni do neznatnih pojavov 21 16 8,7 5,1 ljudje nimajo radi opravka z milico 35 16 14,5 5,1 nočejo nevšečnosti 14 19 5,8 6,1 ne ve 65 168 27,0 53,5 Poudariti je treba, da se anketiranci v visokem številu (42 %) niso izrazili o razlogih za ne prijavljati js • Za to je preglednica manj reprezentativna (zlasti, ker so se nežrtve v več kot polovici primerov izrazile da ne vedo). Toda ne glede na to, žrtve predvsem poudarjajo neprijavijanje oziroma nepripravljenost prijavljati kazniva dejanja in okoliščine, ki ovirajo občane, da bi imeli več opravka z milico,kot je treba, pa tudi brezbrižnost do neznatnejših pojavov je eden izmed njihovih razlogov. Čeprav je prenekatera anketirančeva izjava le hipotetična in kolikor zadeva neoškodovanoe nanašajoča se predvsem na druge, je neprijavljanje eno izmed delikatnejših vprašanj. 5. Sklep V tem poglavju smo predvsem želeli poudariti nekaj razločkov med žrtvami kaznivih dejanj in skupino, ki leta 1979 po njihovih izjavah, ni bila oškodovana s kriminalom. Šlo nam je predvsem za naslednja področja: - za nekaj splošnih demografskih podatkov, - za dojemanje varnosti, - za mnenja o obsegu, dinamiki in pomembnosti kriminalitete v slovenski družbi in - za stališča o prikritosti pred milico in vzrokih za to. Iz celotne količine podatkov o teh vprašanjih stopa v ospredje zlasti dvoje: - kaj označuje žrtev kaznivega dejanja, in - kako vpliva njihova viktimizacija na stališča v povezavi z zgoraj omenjenimi vprašanji. : a) žrtve Žrtve so predvsem: - moški, čeravno o vzorcu anketirancev prevladujejo ženske, - mlajši ljudje, čeprav viktimiziranost popušča z leti odraslosti, - osebe z ugodnejšo izobrazbo in ugodnejšim družbenim položajem, in - stanujoči v zgradbah z večjim številom stanovanj, kar je tipično predvsem za mestno območje. b) Posebnosti žrtev v posameznih stališčih Zbrani podatki izražajo tendence: - da se žrtve bolj zanimajo za varnost naselja, - da njihova viktimizacija vpliva na varnostno počutje v negativnem pomenu, - da imajo žrtve bolj izdelano predstavo, kaj sploh je "varno naselje" in so zaradi tega tudi bolj zahtevne, - ker so bile oškodovane, pogosteje mislijo, da v njihovem naselju obstaja kriminal o določenem ali celo znatnem obsegu, - s tem v zvezi pogosteje menijo, da kriminaliteta v Sloveniji narašča, - da ji gre dati prednost pred kakimi drugimi družbenimi problemi, - in to pretežno od drugega do petega meseca po težini, - kar jih privaja tudi do stališč o pogostejši prikritosti kriminalitete pred milico in sploh organi odkrivanja in pregona. Ključno spoznanje, ki izhaja iz tega dela raziskave je, da vikti- mizacija vpliva na črnoglednost v stališčih, ki zadevajo kriminal in sicer od varnosti mimo obsega do prikritosti kriminalitete. Če to povezujemo še s strahom pred kriminalom in neugodnim "javnim mnenjem" do organov odkrivanja (predvsem milloe) potem moramo poudariti, da je oškodovanje zasebnika s kriminalom določen šok. Le-ta mu oblikuje drugačno podobo o kakovosti življenja» četudi v današnjih primerih največkrat ne gre za posebno občutljive viktimiza-cije. Ker pa zasebnik to vprašanje vrednoti, ne le z objektivnimi merili, marveč tudi subjektivno, iracionalno, čustveno, itd. so oškodovančeve ocene o prizadetosti lahko dokaj drugačne od tistih, ki nam jih ustvarjajo uradne kriminalne statistike, v katerih je navadno poudarjena velika količina neznatne jšega kriminala, ki zadeva zasebnika pa navidezno ne povzroča "družbenih" bolečin. To poglavje pa nas opozarja predvsem na ta razloček in na podobo "žrtve o sebi". XI. ŽRTVE (KAZNIVIH DEJANJ) GLEDE NA PRIJAVLJENA IN NEPRIJAVLJENA KAZNIVA DEJANJA Dosedanja primerjava npr. med spoloma, med žrtvami in nežrtvami itd. prinaša nekatere bistvene razločke med skupinami, ki osvetljujejo razna vprašanja s prenekaterih zornih kotov. Splošni vtis je, da posamezne, tako oblikovane skupine vendarle prevevajo nekatere skupne značilnosti, ki so zanje tipične, opravičljive in razumljive. Nekatere značilnosti so sploh imanentne posameznim skupinam in zato pričakovane, čeprav ne vsakdanje. Tako se je npr. pokazalo: - da so žrtve bolj prestrašene pred kriminalom kot nežrtve, - da o kriminalu nežrtve manj vedo in da o njem manj berejo, - da imajo manj izdelane poglede o "varnem naselju" kot drugi. Po drugi strani pa žrtve : - znatno več vedo o milici, - goje kritičnej še poglede do obravnavanja kriminala po organih kazenskega pregona, - imajo zahtevnejša merila glede sposobnosti in učinkovitosti milice in sodišč, - ne nazadnje se je tudi pokazalo, da viktimizacija vpliva na stališča o razširjenosti in obsegu kriminala v ožjem anketirančevem okolju in na splošno na njegovo dojemanje varnosti okoli sebe in še na marsikaj drugega, česar ne gre ponavljati ob tej priložnosti. Spričo tega se kar sama od sebe ponuja primerjava žrtev glede na to, ali so kaznivo dejanje prijavile ali ne. Primerjava ima seveda to posebnost, da je temeljna enota kaznivo dejanje in ker ima lahko žrtev več kaznivih dejanj, se v "demografskem" delu interpretacije pojavlja toliko žrtev kolikor je kaznivih dejanj, čeprav je bil en posameznik lahko večkrat oškodovan. Temu se ni bilo mogoče izogniti, kajti ista oseba - žrtev je eno kaznivo dejanje lahko prijavila, drugega pa ne, zaradi česar se žrtvini podatki in njeni pogledi na vprašanja, ki nas zanimajo -tudi ponavljajo, oziroma so hkrati uporabljeni pri kaznivem dejanju, ki je prijavljeno kot tudi pri oškodovanosti, ki je ostala prikrita. Rešitev tega je morda v tem, da bi obravnavali oziroma primerjali le oškodovance z enim samim kaznivim dejanjem, toda to ne bi bila več adekvatna podoba viktimizacije prebivalstva, ki je obseženo z našim vzorcem. Obenem pa bi se število kaznivih dejanj, ki bi jih obravnavali na tak način, močno zmanjšalo. Od skupnega števila nam (oziroma za raziskavo) sporočenih kaznivih dejanj, s katerimi so bili oškodovani anketiranci, je bilo 27,4 prijavljenih, 72,6 % pa neprijavljenih. To seveda pomeni, da je večina ali i nad 70 % kaznivih dejanj ostalo prikritih pred organi odkrivanja, pregona in sojenja. Čeprav podatek o neprijavljenosti upoštevanega kriminala ni vzpodbuden, stanja ne gre ocenjevati le po številkah, marveč tudi po vsebini pojavov. Le-ti pa so pretežno neznatne jše narave, četudi škode ne gre vrednotiti vedno kot najbolj odločujočega dejavnika. Primerjava variabel, ki smo jim za izhodišče izbrali prijavijenost ali neprijavijenost posameznega kaznivega dejanja - ni pokazala toliko bistvenih razločkov med obema skupinama, kot prejšnje, kar nas je močno presenetilo, še posebno, ker smo pričakovali, da bo imela vsaka od skupin kake svoje posebnosti. Ta hipoteza se ni potrdila. To bi lahko pomenilo, da je v konkretnem reagiranju oškodovanca na viktimizacijo (upoštevajoč prijavljanje) - manj zakonitosti kot pri hipotetičnem obravnavanju prikritosti. Ali drugače povedano* prijavijivost (zlasti neznatnejšega zasebniškega kriminala) ima svoje zakonitosti, ki pa jih najbrž še premalo poznamo. Spričo tega se v tem delu raziskave lotevamo pojasnjevanja izidov iz dveh zornih kotov: , - v prvem delu obravnavamo tiste variable, katerih medsebojna ob- delava je pokazala statistične značilnosti, - v drugem pa tiste, pri katerih tega ni bilo mogoče potrditi, pa jim vendarle gre določena pozornost. A. NEKAJ UGOTOVITEV Z ZNAČILNOSTNIMI RAZLOČKI MED SKUPINAMA PRIJAVLJENIH IN NEPRIJAVLJENIH KAZNIVIH DEJANJ Vsote pojavov v posameznih preglednicah v nadaljevanju niso enake zaradi izločanja podatkov z neznanimi pokazatelji. Le-teh ni veliko, so pa vendarle. Nekaj 11 izgubi jenih" enot pa ne predstavlja resnejših motenj za razlago zakonitosti na splošno, 1. "Imovltost" in prljavitev viktimizacije Tabela 82 t (Ne)prijavljenost dejanj glede na zaposlenost oškodovancev Zaposlenost Dejanje Število da ne prijavljeno Odstotki da ne Skupaj 121 282 100 100 zaposlen 81 220 66,9 78,0 nestalno ali sploh ne 22 33 18,2 11,7 upokojen 18 29 14,9 10,3 X2 - 8,707 df - 2 Pr(X2/df ) - 0,00 P<(\),025 Spoznanje, ki ga prinaša ta preglednica je, da zapoeleni, torej tleti z rednimi (ln morda tudi boljšimi) prihodki manj ali bolj neradi prijavljajo kazniva dejanja kot upokojenci In nezaposleni oziroma nestalno zaposleni. To lahko tudi pomeni, da je "revnejslm" tudi manjša viktimizaclja bolj pomembna kot enaka 1.movitejšlm, kolikor ta izraz sploh lahko uporabljamo v naši kollkortollko egalitarno naravnani družbi, v kateri pa prav tako lahko govorimo o socialni diferenciaciji. Le-ta je gotovo očitna in vpliva tudi na razmere pri prijavljanju kaznivih dejanj. Njene tendence so vsekakor vidne ln otipljive. Morda potrjujeta gornjo domnevo o vplivu "imovitosti" ln njeni vlogi pri morebitnem prijavljanju ali neprijavijanju naslednje dve tabeli in sicer o šolski izobrazbi in poklicu oškodovancev, kajti vse troje je med seboj povezano in splošno je znano, da šolska izobrazba v glavnem predestini ra tudi družbeni položaj posameznika. Tabela 83 : (Ne)prijavljenost in izobrazba Izobrazba Dejanje število da ne prijavljeno Odstotki da ne Skupa j 126 282 100 100 brez in do T.razr. osnovne šole 14 14 11,1 5,0 dokončana osnovna šola 32 63 25,4 22,3 šola za kvalif. delavce 21 68 16,7 24,1 gimnazija 11 21 8,7 7,4 šola za srednje strokovne kadre 24 45 19,0 16,0 višja šola in fakulteta 24 71 19,0 25,2 X2 - 9,43 df - 5 Pr(x2/df) - 0,05 <^P <^0,10 Preskus sicer ni pokazal posebnih statističnih značilnosti, vendar izraža tendence, po katerih lahko sklepamo, da - tisti s šolo za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce ter višjo šolo in fakulteto pogosteje ne prijavljajo svoje viktimiza-cije, - tisti z manj ugodno izobrazbo pa se bolj nagibajo k prijavljanju« Čeprav izobrazba sama po sebi ne more vplivati na oškodovanca v smislu odločitve "prijaviti ali ne", pa skladno z drugimi okoliščinami gotovo določa kako ravnati v primerih, ko je oškodovanec utrpel takšno ali drugačno viktimizacijo. Določen pokazatelj je tudi poklic oškodovanca - žrtve kaznivega dejanja. Tabela 84 t (Ne)prijavljenost in poklic Dejanje prijavljeno Poklic Število Odstotki da ne da ne Skupaj 126 282 100 100 kmetovalci in industrijski delavci 23 61 18,3 21,6 trgovsko, storitveno in varstveno osebje 11 25 8,7 8,9 upravni in administrativni delavci 16 41 12,7 14,5 strokovnjaki in umetniki 38 93 30,2 33,0 upokojenci, vzdrževani, gospodinje, študenti 31 34 24,6 12,1 brez poklica in drugi 7 28 5,5 6,9 X2 - 11,45 df - 5 Pr(x2/df) - 0,025 > kaznivih dejanj. Ker sodba o obsegu in nevarnosti kriminala vpliva na občutke varnosti v soseski, je potemtakem nujno, da se ti dve okoliščini povezujeta s stopnjo "zagretosti" za prijavljanje kaznivih dejanj. 169 - Ne tako izrazita so stališča med obema skupinama glede dinamike kriminalitete v Slove-niji. Podatki 6 tem so naslednji. Tabela 87 : (Ne)prijavijanje in dinamika kriminalitete Kriminaliteta v Sloveniji Dejanje Število da ne prijavljeno Odstotki da ne Skupaj 126 282 100 100 narašča 69 135 54,8 47,9 ostaja pri isti ravni 18 70 14,3 24,8 upada 14 20 11,1 7,1 ne ve 25 57 19,8 20,2 X2 » 7.003 df = 3 Pr(X2/df) ■ 0, O vi /v ►d a o 10 Izhodišče: o dinamičnosti kriminalitete na Slovenskem (vendar ne posebno poudarjeno) podobno kot prejšnja primera kažeta na vpliv prej (ne)prijavljanju kaznivih dejanj. Navsezadnje se občutki o globalnih varnostnih razmerah na Slovenskem in ne le v anketirančevi soseski ali naselju morajo odražati v njem in imeti določen vpliv na nnk«-tirančevo odločitev, še posebno, če oškodovanec meni, da s prijavijo sodeluje pri obravnavanju kriminala v širšem obsegu in n» razume le kot reševanje njegovega lastnega primera neposredno. S tem v zvezi je: - več kot polovica prijaviteljev kaznivih dejanj mnenja, da kriminal v Sloveniji narašča, čeprav so med njimi tudi taki, ki niso prijavljali svoje oškodovanosti (relativno) manj kot polovica, - znatno večji je delež (absolutno in relativno),ki viktimizaoije niso prijavljali med tistimi, ki so prepričani, da kriminal v Slovaniji ostala na isti ravni, - mnenji, da "upada1* In "ne ve" številčno nlata tako Izraziti, čeprav ju seveda glede na prijavljanje ali neprijavljenje ne gre zanemariti. 3. Splošna spoznanja o viktlmizaclji in prijavljanju Priznati moramo, da smo pričakovali pomembnejše razločke med obema skupinama žrtev spričo njihove delitev po tem, ali so dejanja prijavljali ali ne. Obetali smo si odkritje tudi kakih posebnosti v motiviranju za sodelovanje ali nesodelovanje z organi odkrivanja in pregona, toda razen nekaterih mnenj se nam kaj izrazitega ni pokazalo. Razpoložljivi podatki omogočajo le sklepanje, da (določena) stopnja prijavljlvosti zavisi od: - ugodnosti oziroma neugodnosti socialnega statusa žrtve kaznivega dejanja, pri čemer se je videlo, da so nezaposlenost, upokojenost in začasna zaposlitev okoliščine, ki vzpodbujajo prijavljanje. S tem v zvezi so tudi nekatere druge sestavine, ki skladno medsebojno delujejo v isti smeri. Med njima ata zlasti izobrazba in poklic Kolikor bi "vulgarizirali" to plat pojava, bi lahko rekli, da se nam kažejo tendence, po katerih so načeloma revnejši, neimovitejši ali na družbeni lastvici nekako "nižji sloji" bolj nagnjeni k prijavljanju viktimizaoije, čeravno ima to pravilo oziroma izhodišče prenekatere izjeme, - varnostnega počutja, ki ga v našem preizkusu predstavljajo predvsem tri okoliščine, ki so med seboj povezane, to so varnost naselja, količina kriminala v soseski in stališče o naraščanju kriminalitete na Slovenskem. To seveda velja za razločke med prijavitelji in neprijavitelji, oziroma še natančneje rečeno, za razločke med prijavljenimi in neprijavljenimi kaznivimi dejanji. Toda kolikor gre za to, se zdi, da je v tem vendarle premalo zakonitosti. Kaj pa, če se nam kaže "ta plat življenja" manj zamotana in resna, v dejanskosti ni tako preprosta in odvisna od nešteto dejavnikov, od katerih ima vsak nekaj vpliva, toda noben kako posebno velikega? S tem prihajamo znova do spoznanja, da je hipotetičnost nekaj, realnost pa povsem drugo in se jih niti oškodovanci ne zavedajo, saj nam je prenekateri odgovoril, da ne ve zakaj ni prijavil kaznivega dejanja, kolikor si ni po našem mnenju odgovora marsikdaj v stiski enostavno izmislil glede na to, kakor mu je kazal položaj. To še toliko bolj, še se je počutil nekako "odgovornega" za to, da svoje "oškodovancati" ni prijavil, pa smo ga z anketnim instrumentarijem pripeljali v položaj, ko se mu je začelo zdeti, da bi to vendarle moral storiti. S tem postaja spraševanje o neprijavljeni viktimizaciji oziroma ugotavljanje stopnje prikritosti kriminala s takim medijem kot so žrtve, dosti bolj zamotano vprašanje kot se to zdi na prvi pogled, ko si predstavljamo, da je vsakomur lahko govoriti o dejstvih. Toda to dejstvo - ali oškodovanost - ima tudi svoje posebne psihološke razsežnosti, ki so zlasti pri viktimizaciji lahko pogosto intimne, diskretne, nedoumljive in večstranske. Raziskovalci pa jih želimo pogosto doseči s poenotavljenimi in neredko vnaprej modificiranimi priredki. Morda bi morali posebej spraševati o motiviranosti za prijavljanje ali neprijavljanje ter instrumentarij prirediti kako drugače in bolj občuteno, bolj občutljivo ali morda posredno, s kontrolnimi mehanizmi in podobno. Če je to pomembno in kolikor se ne moremo zadovoljevati zgolj z doseženim o morebitni neprijavljenosti dol;> čene viktimizacije. Kaj pa, če je to že "problem zasebnosti", v katerega ima oškodovanec svoj in lahko tudi nepričakovan pogled zaradi suverenosti razpolaganja s seboj in rečmi, ki jih ima in ne dovoljuje vdirati tujim ljudem v svojo zasebno sfero, čeprav v znanstvene in s tem vendarle v koristne namene. Glede na to se poraja občutek neugodnosti, ker se nam dozdevna zamotanost prijavljanja/ ne prijavljanja kaže v drugačni obliki od tiste, kakršno si predstavljamo. Morda je tolažba v tem, da naš začetek še ne more odkrivati dokončne reanice. B. SPOZNANJA V ZVEZI•S PRIJAVLJENIMI IN NEPRIJAVLJENIMI KAZNIVIMI DEJANJI, PRI KATERIH MED OŠKODOVANIMI NI STATISTIČNO POMEMBNIH RAZLOČKOV To problematiko akušamo pojasnjevati na kratko in v bietvenih pogledih v več krajših sklopih vprašanj, ki zadevajo: - najnujnejše demografske podatke žrtev, - njihova stališča o varnosti in kriminalu, - poglede na prijavljanje kriminalitete, - seznanjenost z družbeno samozaščito, in - njihovo (torej javno) mnenje o milici. Ker med obema skupinama žrtev, torej med tistimi, ki so dejanja prijavili in ki jih niso, odslej naprej v tem delu raziskave ni statistično pomembnih razločkov - podatkov pretežno ne bomo prikazovali v tabelah, marveč predvsem opisno ali pa le izjemoma in še 2 brez izračuna X , ker je povsod neznačilen. 1. Najnujnejši demografski podatki Udeležba spola pri prijavljanju je gotovo zanimiva, zato se tabeli ne gre odreči Tabela 88 $ Spol, žrtev in prijavljanje Spol, žrtev Dejanje število da ne prijavljeno Odstotki da ne Skupaj 126 282 100 100 moški 65 161 51,6 57,1 ženske 61 121 48,4 42,9 Ženske vendarle nekolikanj raje prijavljajo oškodovanost s kriminalom kot moški, čeprav je med njimi manj žrtev, v vzorou pa več anketirank (53,7 i od 555 oseb). Kar zadeva starost prijaviteljev in neprijaviteljev, je med njimi v posameznih starostnih skupinah izredna izenačenost. Čeprav je med najmlajšimi nekaj več neprijaviteljev. Po zakonskem stanu je več neprijaviteljev samskih in malenkost več prijaviteljev med skupino, ki jo tvorijo razvezani, vdoveli in ži- . veči v izvenzakonskl skupnosti. Čeprav ni statistično pomembnih razločkov med posameznimi skupinami, pa se vendarle pojavlja zanimivo vprašanje, ali niso posamezni položaji, ki izhajajo iz zakonskega stanu, bolj viktimogeni od drugih, še posebno, če pomislimo na izhodišča o predestiniranih in podobnih žrtvah. Skoraj točno polovica žrtev v obeh skupinah živi v skupnem gospodinjstvu z zakoncem, otroci in bližnjimi sorodniki, manjši razločki so le pri tistih, ki žive še sami ali samo z zakoncem. Nobenega dvoma ni, da je po narodnosti večina Slovencev. Kar zadeva višino mesečnega dohodka so med posameznimi dohodkovnimi stratumi manjši razločki, pri čemer se pokažejo tendence, da narašča število bolje plačanih anketirancev med tistimi, ki niso prijavljali kaznivih dejanj. Urejenost stanovanjskih razmer žrtev se kaže zlasti v tem, da je malo takih, ki stanujejo v skupnih bivališčih ali ki bi delili sobo z drugim. Kažejo se poudarki na prijaviteljih, ki so med hišnimi lastniki in lastniki stanovanj oziroma najemniki. To seveda lahko tudi pomeni, da razpolaganje z rečmi ali "imovitost" sploh omogoča večjo premoženjsko viktimizacijo. S tem je seveda tudi povezano število sob v stanovanju in število stanovanj v zgradbi, kjer oško- 174 dovaneo stanuje in mu pomenijo tak ali drugačen standard. Tovrstni razločki so med obema skupinama tako minimalni, da jih sploh ne gre posebej omenjati. V zvezi z dolžino bivanja vprašanih žrtev v soseski ali naselju (oziroma njegovem delu) kjer stanujejo, ko so izpolnjevali vprašalnik glede na prijavitelje in neprijavitelje prav tako ni bilo statistično pomembnih razločkov. Ta okoliščina sama, kolikor ni odvisna od narave in morebitne nevarnosti soseske, res ni v zvezi z vprašanji, ki nas zanimajo, kolikor seveda sam "kraj" ne vzbuja občutkov pre-strašenosti pred kriminalom. Morda je zanimivo le, da so tisti, ki so v kraju anketiranja živeli od rojstva, relativno pogosteje prijavljali kazniva dejanja. Ali ima potemtakem avtohtonost pri tem kak vpliv? Ali je od nekdaj naseljenim prebivalcem več do urejeno» in varnosti kraja, v katerem bivajo že od nekdaj kot drugim, ki t prihajajo pozneje in imajo krajši bivalni staž. 2. Stališča o varnosti in kriminalu Prenekatere prejšnje ugotovitve so pokazale, da je glede varnosti in obsega ter nevarnosti kriminala precejšen razloček v pogledih med žrtvami in ne žrtvami. Kar zadeva žrtve glede na prijavitelje in neprijavitelje kaznivih dejanj se to ne dogaja s pomembnejšim poudarkom, čeprav gre vendarle za nekaj izjem, ki jih obravnavamo v prvem delu tega poglavja. Pri vseh drugih vprašanjih pa v delitvi žrtev na imenovani skupini ni prineslo posebnosti (čeravno smo jih pričakovali). Zato nam gre v tem pogledu le za nekaj pojasnil» žrtve imajo na splošno sicer boljšo (ustreznejšo) predstavo o "podobi varnega naselja", toda med prijavitelji in neprijavitelji ni bistvenih razločkov v stališčih. Morda bi le omenili, da se prijavitelji za malenkost pogosteje nagibajo k mnenju, da ne bi bilo bolj nadzorovano (tudi z navzočnostjo milice), medtem ko se neprijavitelji rahlo bolj potegujejo za razsvetljenost in brezskrbnost, če so ponoči zunaj izven doma. Kar zadeva prestrašenost, ki jo sicer na splošno posebej obravnavamo, je med žrtvami precejšnja enotnost v stališčih po posameznih možnih odgovorih. Nekoliko se razločujeta le odgovora in sicer: - relativno je več neprijaviteljev med tistimi, ki se ne počutijo ! "povsem varno"., če so ponoči zunaj, in prav tako je - relativno več prijaviteljev, ki se ne "počutijo varno." Strah in prestrašenost sta okoliščini, ki se v nezanemarljivem obsegu pojavljata v dveh skupinah. Le oškodovanci štirih kaznivih dejanj se niso izjavili o tem, ali mislijo, da je dosti takih kaznivih dejanj, za katera milica sploh ne ve, kar je izredno dober rezultat. Kaže na to, da oškodovanci -žrtve bolj razmišljajo o tem kot drugi, ki jih viktimizacija morda (še) ne prizadeva. Stališča pa se med obema skupinama žrtev ne razločujejo pri večini možnih odgovorov. Morda gre omeniti le, da ne pri'ja vi tel ji nekoliko bolj oziroma večkrat mislijo, da takih kaznivih dejanj ni veliko, prijavitelji pa so o tem relativno nekoliko manj poučeni. K tem razmišljanjem sodi tudi vprašanje, zakaj je kriminaliteta v Sloveniji poseben problem, če se je anketiranec izrekel za tako stališče. Žrtve - ne glede na to, ali gre za prijavitelje ali ne, imajo (kolikor imajo) pri možnih odgovorih dokaj enaka mnenja. Kot posebnost zanje pa je vendarle, da je med vsemi odgovori najpogostejši "da je preveč neraziskane kriminalitete" in takih odgovorov je relativno nekaj več med prijavitelji. Taka reakcija ni brez pomena še posebej, če jo poudarjajo prijavitelji, ki e prijavami kaznivih dejanj gotovo goje posebna pričakovanja, zaradi katerega prijavljanje sploh je. Če ni potešitve, potem je stališče odsev nuje, ki jo je treba upoštevati še zlasti, če jo nakazujejo žrtve, ki prijavljajo kazniva dejanja prav z določenim namenom. Ali dati kriminaliteto prednost pred kakimi drugimi družbenimi problemi , se je kljub statistični nepomembnosti razločkov med prijavitelji in neprijavitelji "z da ali deloma” vendarle v relativnem smislu odločilo nekaj več prijaviteljev. S tem se gotovo v nekem smislu nakazujejo tendence po tem, da je za vsakogar najbolj pomembno tisto, kar ga najbolj neposredno tare in teži in med to pri žrtvah in še posebej pri prijaviteljih kaznivih dejanj sodi tudi oškodovanost, četudi je včasih neznatnejša, je pa lahko vznemirljiva, ker moti občutek varnosti. Zato gre na to, zlasti organom odkrivanja in pregona, vedno misliti, kadar obravnavajo oškodovance, četudi žrtve "bagatelne” kriminalitete. Še posebno zato, ker se tudi malenkostni osebni problem in težave projicirajo na globalno družbo in ker se celo po posameznem ravnanju z oškodovancem meri delovanje kakega nadzornega mehanizma v celoti. S tem v zvezi je tudi vrstni red kriminalitete v skupini drugih družbenih problemov, kolikor anketiranec sodi, da je kriminaliteto v Sloveniji šteti za pomembno družbeno vprašanje. Pri tem žrtve za 66 ali 16 cJo kaznivih dejanj niso dale izjave o vrstnem redu. Kljub preizkušeni statistični neznačilnosti se je relativno več prijaviteljev izreklo, da ima kriminal v Sloveniji prvo mesto pred vsemi drugimi družbenimi problemi in mu e tem dajejo prednost pred drugimi težavami, ki jih imamo. Izbor "problemov", ki naj bi bili družbeni in o katerih v zadnjem času dosti govorimo in pišemo (inflacija, stabilizacija, nebrzdano naraščanje cen, nespoštovanje dogovorov in sporazumov, upadanje odgovornosti itd.) je bil prepuščen vprašaneem in jih nismo naštevali naprej. Odločitev za kriminal med "prijavitelji" lahko ni povsem slučajna, če je oškodovanost neposredna in zato boleča, morda bolj kot kak drug "problem", ki je manj posreden, bolj oddaljen in zato laže sprejemljiv. 3. Pogledi na smotrnost prijavljanja kaznivih dejanj Prijavijivost je eno izmed ključnih vprašanj, e katerim se ukvar-^ jamo v tej raziskavi in ki je še kako povezano s prikritostjo. S tem v zvezi gre poudariti, da se je 85 % žrtev izreklo, da bi morali oškodovanci pri nas v Sloveniji bolj prijavljati kazniva de-janja in kar je še bolj pomembno - skoraj ni razločka med prijavitelji in neprijavitelji. Toda med njimi je dosti oškodovancev, ki niso prijavili 237 ali kar 58 % vseh z anketo ugotovljenih kaznivih dejanj, čeravno sami spoznavajo, da bi ljudje morali bolj prijavljati. Odkod tak razloček med splošnim stališčem in dejanskim ravnanjem, ki ima za posledico povečanje stopnje prikritosti? Razloge pojasnjujemo v tej raziskavi in jih zato ne ponavljamo za ta namen posebej. Tudi v sodbah zaka.1 ljudje ne pri .javi ja .1 o kaznivih dejanj, ni poseb ' nosti med prijavitelji in neprijavitelji, čeravno bi pričakovali, da bi lahko prijavitelji navedli kake drugačne razloge od neprijaviteljev, še posebno, ker je pričakovati, da bi svoje lastne izkušnje projicirali na druge. V zagovor obema skupinama pa je, da le 9 žrtev ni posredovalo razlogov na to vprašanje med katerima sta najštevilnejša: neprijetrn posledica in izguba časa oziroma njima podobni odgovori, ki kažejo na odpor do prijavljanja zaradi sitnosti in tegob, ki s tem nastajajo. Toda na vprašanje, ali razlog, ki so jih navedli, veljajo tudi zanje osebno, je le komaj petina odgovorila z da, kar pomeni, da naša pričakovanja o projekciji lastnih zaznav na druge ljudi niso bila na mestu. Zaradi nekoliko večjih razločkov med obema skupinama, čeprav je preizkus X2 na robu signifikantnoati, vendarle predstavljamo ustrezno preglednico v celoti. Tabela 89 i Veljavnost prej izraženih razlogov o nepri javljanju za anketiranca Ali veljajo navedeni razlogi tudi zanj Dejanje prijavljeno Število Odstotki da ne da ne Skupaj 126 282 100 100 da 19 68 15,0 24,1 deloma 53 120 42,1 42,6 ne 47 73 37,3 25,9 ne ve 7 21 5,6 7,4 X2 » 7.65 df = 3 Pr(x2/df) » 0.05

ugotovljenih kaznivih dejanj) deloma pa nekaj več kot petina (22,1 %). Tleti, ki ne mislijo na to so skoraj izjema. Razločkov med obema skupinama (prijavitelji/neprijavitelji) ni. Najbolj pomembno za to področje je ugotovljena neskladnost med "prepričanjem" o potrebnosti prijavljanja kaznivih dejanj in dejanskim ravnanjem oškodovancev po viktimizaolji, ko ne ravnajo tako kot mislijo, da bi bilo potrebno. S tem se močno kaže eno kot model, drugo pa kot življenje, ki često ne prihajata skupaj ker delamo drugače kot mislimo, da bi morali. Ali je tolažilno, da tako ravnamo tudi na dosti drugih področjih, pomembnih za skupno korist? 4. Seznanjenost z družbeno samozaščito Politizacija družbene samozaščite v naši družbi zlasti po letu 1972 je privedla do tega, da je ta proces samoupravno organizirane ga varstva dobil izjemno široke razsežnosti, tako da vsi mislimo, da ustrezno poznamo to področje družbenega življenja, kar se je na prvi pogled potrdilo tudi z anketiranjem ljudi izbranih v vzorec za to raziskavo. Čeprav pri žrtvah kaznivih dejanj ugotavljamo na splošno po eni strani boljše poznavanje prenekaterih procesov, ki zadevajo kriminalno in kaznovalno politiko v ožjem smislu, pa je po drugi strani za njih značilna razvitejša kritičnost in doslednejša zahtevnost kot pri tistih, ki niso bili viktimizirani s kriminalom. Najbrž je ta pojav normalen in ne nazadnje tudi zaželen. Morali bi ga bolj upoštevati pri obravnavanju žrtev kaznivih dejanj sploh in pri reagiranju na odklonske pojave v naši družbi. Ta vprašanja za celoten vzorec pojasnjujemo v ustreznem delu te raziskave, zato nam ob tej priložnosti ostaja le nekaj razmišljanj o žrtvah kaznivih dejanj, upoštevajoč njihovo razdelitev na prijavitelje in neprijavitelje. 180 - Zopet moramo poudariti, da med tema dvema skupinama tudi vprašanje o družbeni samozaščiti ni statistično značilnih razločkov, marveč dokajšnja enotnost v takšnem ali drugačnem pogledu - v pozitivnem ali negativnem. Le nekaj oškodovancev pri 3,5 /ž kaznivih dejanj ne ve kaj je družbena samozaščita, vsi ostali pa po njihovih izjavah vedo (64,5 %) ali vsaj deloma vedo (31.1 %). To ni slabo, če izhajamo iz globalnega stališča, ki pa je preohlapno za to, da bi zvedeli za podrobnosti, ki jih nismo preverjali, ker anketirancev nismo hoteli spravljati v zadrego. Le-ta se je pokazala že z nekaterimi dodatnimi vprašanji, ki pa so bili bolj konkretni. Če je bilo poznavanje družbene samozaščite v splošnosti zadovoljivo, pa konkretnost ni vzbujala ohrabrujočih vtisov. Ta vtis se pri žrtvah nekoliko popravlja, saj oškodovanci četrtine ugotovljenih kaznivih dejanj (z našo anketo in za ugotavljanje prikritosti) trdi, da danes (to je v času anketiranja) vedo o družbeni samozaščiti vedo veliko več kot takrat, ko so prvič slišali zanjo. Podatek o boljšem poznavanju samoupravno organiziranega varstva pa moti okoliščina, da se ostali izrekajo še za dve slabši možnosti in sicer: nekaj manj kot polovica žrtev izjavlja, da ve le malo več o tem in nekaj nad četrtino, da ve prav toliko kot takrat. Na odgovore gre gledati predvsem z dveh gledišč. Po prvem moramo upoštevati, da proces politizacija družbene samozaščite poteka z večjim ali manjšim omahovanjem oziroma boljšo ali manjšo intenzivnostjo že od brionskega plenuma, torej od sredine leta 1966 dalje, nato pa nekoliko bolj od leta 1968 in bolj zagnano od 1972, torej že dolgo desetletje. V tem času je morala tovrstna politizacija prodreti skoraj do slehernika, četudi si je pred njo morda zatiskal ušesa ali odklanjal (morda celo iz političnih razlo- 181 - gov). Zato bi lahko pričakovali boljše izide v pogledu socializacije s to, predvsem preprečevalno dejavnostjo, čeravno se je v prvih letih predvsem razvijala v smislu verbalnega aktivizma in praktično uporabno šele bolj v zadnjih petih letih, ko prihaja do varnostnih ocen in načrtovanja varnostnih razmer. Po drugem, ne gre prezreti nasičenosti družbenega vzdušja z verbali-zaoijo te dejavnosti, ki spričo neuspešnosti na prenekaterem področju ne rojeva pozitivnih sprememb zlasti ne na področjih kot so odgovornost, stabilizacija, inflacija, pojavi na Kosovu, naraščajoča poraba dinarskih in deviznih sredstev v tujini po zasebnikih in še marsikaj drugega. Zato je lahko verjeti, da množica besed (tiskanih in izrečenih) povzroča obratne učinke od pričakovanih, če je sploh še opazna, ker je tovrstni "aktivizem" postal toliko vsakdanji, da je že lahko pri marsikom nadležen in prej v posmeh kot v dejansko napotilo za ravnanje pri varovanju vrednot, premožerija, življenja in še česa drugega. Morda je tudi v tem razlog, da je veliko število sploh ne vidi, ne občuti, ne sliši in o njej ne ve več od takrat, ko je prvič slišal zanjo. Hkrati se morda še vedno preveč abstraktno obravnava v kakih zaprtih skupinah in "elitnih" krogih kakih struktur. Anketa tudi med žrtvami kaznivih dejanj posredno potrjuje to domnevo. Zato tudi med prijavitelji in neprijavitelji kaznivih dejanj ni razločkov, čeprav bi pričakovali, da bodo vsaj žrtve bolj osveščene in dosledneje (če lahko pričakujemo, da tovrstna socializacija poteka tako kot bi želeli) prijavljale kriminal, ki jih neposredno zadeva, ker bi naj bil boj z nezakonitostjo ne nazadnje tudi globalno kriminalno politično in ne le zasebniško vprašanje. Na to nam tudi pri žrtvah kaznivih dejanj kažejo podatki, da jih več kot polovica nima nobenega mnenja o tem, na katerem področju družbene samozaščite, se je doslej največ napravilo, čeravno večina vendarle ima neko temeljno znanje o tem, kaj to sploh je. Dve tretji ni žrtev kaznivih dejanj ni mogla pojasniti, zakaj je bilo na področjih, ki so jih zbrali kot uspešno, največ storjenega. Podobno je z vprašanjem, s čim naj bi se na področju družbene samozaščite odslej naprej bolj ukvarjali? Pri tem je položaj še bolj neugoden, saj žrtve pri 57,8 % kaznivih dejanj niso mogle odgovori ti niti z enim predlogom, čeravno smo z anketo dobili dragocene podatke javnomnenjskega pomena ne le v predstavah o obsegu in tešini ter dinamiki kriminala, marveč tudi o njegovem mestu med drugimi družbenimi problemi, s katerimi se moramo pri nas spoprijemati. Oboje, kje smo z družbeno samozaščito in kaj delati, kaže na šibko v udeležbi širše javnosti na tem področju, ki je bolje zamišljena v besedni "politizaciji" kot pa v konkretnem uveljavljanju med ljudmi in na tistih področjih, ki so najbolj ogrožena. Menimo, da je anketa pokazala prenekatere šibkosti v akcijski pripravljenosti najširših slojev prebivalstva ljubljanskih občin. Ob koncu tega pisanja o izbranih stališčih, o družbeni samozaščiti pii žrtvah moramo znova poudariti, da pri dosti variablah tega področja ni bilo med obema skupinama statistično pomembnih razločkov. Gre za določene skladnosti, ki so pvi posameznih stališčih med prijavitelji in nepri ja vitelji celo do odstotka enake. Zato se pri tem vzbuja pomislek, ali smo s socializacijo družbene samozaščite dosegli tolikšno stanje enotnosti pogledov, da tudi med posameznimi skupinami prebivalstva ne more prihajati do razločka ali pa so šla ta prizadevanja pretežno mimo ljudi, ki jih nismo v , li pritegniti in jim to ne pomeni kaj posebnega. Nezmožnost dati odgovore na nekaj vprašanj konkretnejše narave kn*n na drugo možnost (ki nekoliko spominja na nesposobnost reagiranja družbene samozaščite na kritične dogodke na Kosovu, ki niso nastali nenadoma). To je v zadevni "neprizadetosti", ki je tolikšna, da je niti lastna viktimizacija ne more še premakniti do tiste stopnje, ki bi splošna družbena izhodišča za varstvo - posameznik uporabljal pri lastnem reagiranju. Na to kaže predvsem dvoje: - visoki odstotki nezmožnosti ustrezneje reagirati na vprašanja zadevajoča to področje ali sploh reagirati, četudi zmotno, - visoki odstotki neprijavljenih posameznih vrst kaznivih dejanj, kar kaže lahko tudi na indolentnost do varnostnih razmer v konkretnih socialnih okoljih. Ker pa je družbena samozaščita in njena aktivizaoija tesno povezana s prikritostjo odklonskosti - se to dvoje postavlja v ospredje kot pomembno družbeno vprašanje in ne le kot kriminalno—politično. 5. Mnenje žrtev o milici Milica je med mehanizmi formalnega družbenega nadzorstva gotovo med tistimi, ki jih javnost najbolj kritično presoja in vrednoti iz več razlogov: - med vsemi represivnimi organi je milica najbolj vidna, ker je uniformirana, - najbolj javno opravlja svoje dejavnosti, - ker je vsem dostopna in na razpolago, ima največ stikov z ljudmi in več ko je stikov več je možnosti za nepravilnost, - pri svojem delu lahko uporablja neposredno prisilo za uresničevanje svoje vloge, čeprav v imenu države ali družbe, - je ena izmed redkih mehanizmov, katerim se ljudje neposredno zatekajo po pomoč, kadar so v stiski, - ukvarja se z odkrivanjem pojavov in storilcev in je zato z drugimi službami organov za notranje zadeve odgovorna za uspešnost za- tiranja zlasti kriminalitete in prekrškov in prav zato lnioira formalne postopke zoper odklonskost. - če ni ugotovljen storilec, če ukradeno ni vrnjeno, če "zadeva1’ ni dobro končana itd. jo občan največkrat tudi krivi za neuspeh, kar se je pri marsikaterem oškodovancu pokazalo tudi v tej raziskavi. To je morda samo nekaj razlogov v sklopu katerih ne le eplošna javnost, žrtve kaznivih dejanj pa še posebej, gledajo na to "drža • službo. Pri tem sploh ne omenjamo nesprejemanja milice po določenem delu javnosti zaradi kakega neprijetnega dogodka pa okoliščine, po katerih ljudje na splošno nimamo radi tistih, ki nas nadzorujejo in ki nam "gledajo na prste". Tovrstna dejavnost (ki jo opravlja milica oziroma policija) je verjetno izmed vseh "družbenih služb" najbolj na očeh javnosti in tudi zato, če že ne po svoji naravi in družbeni vlogi, najbolj delikatna in hirati težavna. Mi smo v tej raziskavi že ugotavljali razločke v stališčih o milici i glede na delitev anketirancev glede na žrtve in nežrtve. Spoznali smo, da imajo žrtve slabši in bolj kritičen odnos do milice pri posameznih vprašanjih, kakor tisti, ki (vsaj leta 1979) niso bili viktimizirani. Zato smo morali preizkusiti še, ali so kaki razločki in posebnonti med "prijavitelji" in "neprijavitelji" kaznivih dejanj, torej zn-'' celotnega vzorca oškodovancev. To smo preizkusili pri naslednjih vprašanjih: - ali je žrtev zadovoljna z delom milice v svoji soseski, - ali oškodovanec misli, da bi milica morala posvetiti pozornost kakemu posebnemu vprašanju, - ali misli, da ima milica dovolj pooblastil, da se lahko spoprijemlje z nezakonitostmi, - all sodi, da bi bila lahko milica bolj učinkovita, - ali obravnava vse ljudi enako in - ali v anketirančevem kraju dobro opravlja svoje naloge. Čeprav gre poudariti, da je bilo sodelovanje v delu ankete, ki je zadevalo milico, najbolj uspešno in je bilo najmanj izostalih odgovorov, preizkusi pri žrtvah niso pokazali nobenih posebnosti med prijavitelji in neprijavitelji. To lahko potrjuje, da so žrtve v našem vzorcu dokaj enovita populacija z dokaj sorodnimi etališči. Ne glede na sorodnost gledišč bi vendarle navedli nekaj podrobnosti za boljše razumevanje stvari samih. Med "neprijavitelji" je absolutno in relativno več zadovoljnih z delom milice v soseski, med "prijavitelji" pa je nekoliko več le deloma zadovoljnih in nezadovoljnih. Čeprav pri tem ne gre za statistično pomembne razločke gre vendarle znova poudariti eno izmed temeljnih spoznanj te raziskave, ki je naslednje : manj ko imajo ljudje stikov z milico, boljše mnenje imajo o njej in bolj so zadovoljni. Stike z milioo navadno pogojujejo za ljudi neprijetni dogodki, ki že sami po sebi niso vzpodbudni. Opravki z državnimi organi pa so dodatna obremenitev, ki največkrat, zlasti pa v razmerah viktimizfc cije s kriminalom, prav tako pretežno ne prinašajo zadovoljstva, marveč često prav narobe. Če gre pri tem še za kake "zapreke" ali "nerodnosti" v postopku, pa je položaj še slabši in za oškodovanca še bolj neugoden, kolikor za posamezne okoliščine ne prevali odgovornosti kar na milico, kar ni redkost. Odtod tudi marsikatera kritika na račun milice; od njenega nesodelovanja z občani, mimo pritožb na račun njene obhodne, patrolne in sploh opazovalno - varo vaine dejavnosti tja do nezmožnosti ugotovitve storilca ali vrnitve morebiti ukradenih reči. Stališča prijaviteljev in neprijaviteljev kaznivih dejanj med žrtvami so si glede vprašanja pozornosti milice kakemu posebnemu problemu najbolj enotna pri odgovoru "ne vem" (po 41 %) in nekaj manj pri "da" 643 % : 42,2 %), Kar zadeva zadostnost pooblastil milice za spoprijemanje z nezakonitostmi so razločki nekoliko vidnejši, vendar še ne toliko, da bi privedli do statistične pomembnosti. Neprijavitelji bolj menijo, da jih ima, prijavitelji pa bolj kot nasprotna skupina menijo "ne ve". Iz tega bi se lahko dalo sklepati, da prijavitelji prej menijo, da bi milica morala imeti več pooblastil kot jih ima najbrž zato, da bi bila po njihovem mnenju uspešnejša kot je bila v primeru njihove oškodovanosti, ko najbrž ni mogla ustreči zahtevam in željam po uspešnejši rešitvi njihove zadeve. Gre torej za vprašanje pristojnosti v represivnem ukrepanju pri odkrivanju in preiskovanju kriminala in prenekateri laiki sodijo, da je uspešnost milice odvisna od pooblastil in ne toliko od njihove sposobnosti v okviru obstoječe pristojnosti. Oškodovanci imajo pri tem pogosto tudi v mislih represivnost te službe, ki naj bi bila očitnejša tudi zaradi njihove lastne kaznovalne naravnanosti. Da je takih več pri prijaviteljih kaznivih dejanj, ni slučajno. To domnevo potrjuje tudi naslednje vprašanje, po katerem prijavitelji zopet nekolikanj bolj menijo, da bi bila lahko milica bolj učinkovita. Želja nedvomno izhaja iz lastne nezadovoljenosti in je spodbujena s prijavitvijo dejanja. Enakost obravnavanja ljudi pred zakonom je eno izmed ključnih vprašanj, ki je dokaj zamotano, težko merljivo, toda v središču pozornosti bolj kapitalističnih kot socialističnih družb. Organi odkrivanja so nedvomno eno izmed meril za to, čeravno ne najbolj pomembno Oškodovanci - anketiranci niso bili iznenadeni z vprašanjem, ali milica obravnava vse ljudi enako, saj se je le četrtina žrtev zatekla k odgovoru "ne vem". Da obravnava vse ljudi enako velja tako za prijavitelje kot neprijavitelje kaznivih dejanj. Prijavitelji se relativno v nekoliko večjem obsegu izrekajo za "ne" in neprijavitelji za "ne ve". Prijavitelji kaznivih dejanj imajo zopet nekoliko slabše mnenje o milici glede njene vloge pri omogočanju enakosti ljudi pred zakonom. Nazadnje in na splošno gre še za to, kaj žrtve menijo o tem, kako milica v njihovem kraju opravlja svoje naloge? Žrtve skoraj tretjine kaznivih dejanj so za ocene od "poprečno do zelo slabo" in med prijavitelji in neprijavitelji ni razločkov do desetinke odstotka. Posebnih razločkov tudi ni med tistimi, ki so za zelo slabo in dobro opravljanje, niti med žrtvami, ki o tem ne vedo ničesar iz javiti. Pri tem vprašanju so stališča prijaviteljev in neprijaviteljev najbolj uniformna oziroma enaka. 6. Sklep V tem delu smo zaradi ilustrativnosti morebitnih podrobnosti in za to, da bi nekaj več vedeli, vendarle podali nekatera pojasnila o morebitnih razmerjih med oškodovanci prijavljenih in neprijavljenih 2 kaznivih dejanj, čeravno preizkus s X ni pokazal pomembnosti in je ostalo skoraj 70 $ kaznivih dejanj neprijavljenih. Morda gre vendarle dodati, da se pri prenekaterih vprašanjih nakazujejo posebnosti, ki pa statistično ne prihajajo do izraza. Za raziskovalca družbenih pojavov pa so lahko zanimive tudi tendence, jih ni mogoče statistično dokazovati, ker ga silijo k razmišljanju o strukturiranosti pojavov in o vzrokih zakaj tako. Čeprav ta del poglavja o žrtvah glede na prijavljanje ne primat posebno oprijemljivih spoznanj, naj služi kot dodatek vsem drugim tudi kot metodološko vprašanje, ki smo ga reševali tako kot ga prikazujemo in sioer po pravilu, kolikor dejanj toliko oseb, čeravno je kak oškodovanec utrpel več viktimizacij in ne le eno samo. loda je pri vsakem kaznivem dejanju lahko drugače ukrepal. Problem je zanimiv tudi zaradi tega, ker ga znane dosedanje razi ekave ne rešujejo, ker navadno ne iščejo evez med ljudmi in pojavi in ker se prepogosto ukvarjajo ali z ljudmi ali e pojavi in to z vsakim posebej. Naš pristop lahko zamegluje dejanskost v kakem oziru še zlasti zato, ker je 405 dejanj utrpelo 241 žrtev ali poprečno (skoraj 1.7) kaznivega dejanja na osebo in ker se lahko stališča ljudi ob vsakem kaznivem dejanju spreminjajo, mi pa smo jih uporabljali enotno, čeprav je bil kdo oškodovan po večkrat. Toda zaradi izogibanja večjemu zlu (nič poskusiti - in nič vedeti) smo naredili manjše (poskusili in vsaj nekaj spoznali ali domnevali). Značilna*! med žrtvami prijavljenih in neprijavljenih kaznivih dejanj so le pri dveh področjih in sicer zadevajo: - družbeni položaj anketiranca, ki ga v naši raziskavi določajo zaposlenost, izobrazba in poklic ter - stališča v nekaterih varnostnih vprašanjih izhajajoča iz mnenj o količini in dinamiki kriminalitete, ter tovrstnih razmerah v oškodovančevem naselju. Po prvem je posebnost - da je "revnejšim" tudi manjša viktimizacija pomembna in ji pogosteje sledi prijavitev kaznivega dejanja, - da se manj izobraženi manj nagibajo k prijavljanju, in 189 - - da 80 "neaktivni" bolj občutljivi na kriminal, hkrati pa za njimi ne zaostajajo strokovnjaki, umetniki, upravni delavci itd., ki so lahko tudi občutneje oškodovani in zato prav tako motivirani za prijavljanje. Po drugem pa: - kjer se varneje počutijo, so manj spodbujevani za prijavljanje kaznivih dejanj, - večje količine kriminala v soseski in sploh obstoj kaznivih dejanj v oškodovančevem bivalnem okolju pospešujejo prijavljanje, in - vtis o naraščanju kriminala prav tako vpliva stimulativno. Drugače povedano; prav določen družbeni položaj žrtve in varnostno počutje sta v dokajšnji povezanosti s prijavljanjem. Drugi del tega poglavja prinaša podatke, ki so sicer ilustrativni, toda znatno bolj enoviti, čeravno ne nepomembni, zlasti kolikor zadevajo milico in družbeno samozaščito. XII. NEPRI JAVLJANJE (OZIROMA PRIKRITOST) KRIMINALNOSTI Osrednje vprašanje raziskovanja je seveda stopnja neprijavljivo-eti (prikritosti) posameznih kaznivih dejanj, ki smo jih upoštevali v tej študiji spričo tega, da smo se odločili za konvencionalno kriminalnost, ki ogroža zasebnika - kot žrtev. Zato gre pri premoženjskem kriminalu v raziskavi za naslednja kazniva dejanja, ki jih zaradi možnosti podrobnejšega obravnavanja opredeljujemo mešano in sioer kriminalnofenomenološko in kazenskopravno. To so: - žepna tatvina - tatvina koles - tatvina motornih koles - tatvina delov motornega vozila - vse druge (navadne) tatvine (vštevši delov koles) - vlomne tatvine - vlomne tatvine v in iz avtomobila, in - odvzem motornega vozila. Ropov, roparskih tatvin, goljufij in podobnih dejanj z anketo nismo ugotovili. Posebej smo zbrali podatke za poškodovanje tuje stvari. Znatna pozornost pa je šla tudi nasilniškemu kriminalu, ki je v raziskavi vsebovan z naslednjimi kaznivimi dejanji, kot so: - huda telesna poškodba (53. Sl. KZ) in posebno huda telesna poškodba (52. čl. KZ) - lahka telesna poškodba (54. čl. KZ) - ogrožanje varnosti (64. čl. KZ) - grdo ravnanje (65. 81. KZ) - nekatera druga nasilniška dejanja (kot npr. ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, povzročitev nevarnosti) in dejanja s sestavinami spolnosti (poskus posilstva). Ker je spraševanje žrtev o konvencionalnem kriminalu ln njegovi neposredni škodi najbolj obetavno in se ga v svetu najpogosteje oprijemlje jo, smo se za slovenske razmere tudi mi podobno lotili tega vprašanja, ki se je pokazalo kot upravičeno. Tako smo med 555 anketiranci ugotovili 241 ali 43,4 i žrtev kaznivih dejanj, viktimiziranih samo leta 1979. Število 241 žrtev kriminala nam je "priglasilo11 405 kaznivih dejanj in sicer od te^i: - 217 kaznivih dejanj zoper premoženje, poleg - 136 kaznivih dejanj poškodovanja tujih stvari, in - 52 nasilniških kaznivih dejanj. To pomeni, da je leta 1979 na viktimiziranega anketlranoa prišlo 1,7 kaznivega dejanja. Viktimizirani anketiranci so (glede na njihove izjave) prijavili dejanja pristojnim organom pri posameznih skupinah v naslednjih odstotkih: - od 217 premoženjskih 79 ali 36,4 % kaznivih dejanj te vrste, - od 136 poškodovanj tuje stvari 16 ali le 11,8 - od 52 nasilniških kaznivih dejanj 16 ali 30,8 %. Skupno so torej oškodovanci - anketiranci od 405 različnih konvencionalnih kaznivih dejanj prijavili 111 ali 27,4 i oziroma nekaj več kot četrtino. Če podatke za našo rabo pri ugotavljanju stopnje "neprijavijenoski" obrnemo, ugotovimo, da je prikritost (največja): - pri kaznivih dejanjih poškodovanja tujih reči 88,2 % - pri nasilniškem kriminalu 69,2 in - pri premoženjski kriminaliteti 63,6 Čeprav bomo prenekatere podrobnosti obravnavali še v nadaljevanju in čeravno smo v splošnem delu našega anketiranja ugotavljali "vzdušje” okoli (ne)naznanjanja kriminalitete, ne glede na to, ali je šlo za žrtve kaznivih dejanj ali nežrtve, moramo že zdaj poudariti različnost "prikritosti" glede na posamezne vrste kriminalitete» Najslabša je "pri javi ji vos t" pri kriminaliteti poškodovanja tu.je reči» pri kateri gre pogosto za: - prikritost celo pred oškodovancem, in hkrati - visoko stopnjo neprijavi janja organom odkrivanja in pregona. Razlogi za to bodo pojasnjeni v ustreznem delu. Nekoliko boljše je pri nasilniškem kriminalu, ki sicer kot tak na splošno ni pogost, je pa pomemben ker gre pri njem za neposredno ogroženost, ki neredko niti ne ostaja brez telesnih posledic. Tudi pri nasilniškem kriminalu lahko računamo z visoko stopnjo zamolčanja žrtev, posebno v tistih primerih, ko gre za "personalizi-rana" razmerja med žrtvami in storilci, ali za prispevek žrtev pri nastanku pojava. Ker je "občutljivost" ljudi za telesno ogrožanje lahko zelo različna in tolerantnost odvisna od prenekaterih dejavnikov, je treba misliti tudi na morebitno žrtvino "prikrojevanje" podatkov tudi za to raziskavo. Še najbolj čisti odnosi so pri klasičnem premoženjskem kriminalu zoper zasebnika, ko nenadoma neke reči nima več, ker mu je bila kakorkoli protipravno odnesena in ko gre pretežno za kaznivo dejanje, ki ni (ali vsaj najpogosteje ne) vezano na oškodovančevo razmerje z možnim storilcem kaznivega dejanja tatvine, vloma itd. . Če je pri poškodovanju stvari ali pri nasilniškem kriminalu, nastajajočem iz osebnih razmerij, posameznik še v dvomu ali naj prijavi, in sploh ali gre za "kriminalnost", mu je oškodovanost pri premoženjski kriminaliteti docela jasna, še posebno če gre za odvzem reči, ki so njegova last. Na to kažejo, ne le: - najvišje število dogodkov te vrste, za katera so nam povedali oškodovanci, marveč tudi - najvišji odstotki ustreznim organom prijavljenih (oziroma neprijavljenih) pojavov. A. PREMOŽENJSKA KRIMINALITETA Po številu pojavov, s katerimi so bili viktimizirani anketirano!, so premoženjska kazniva dejanja najpogoste jša. Med njimi je bilo naslednje število pojavov. Tabela 90j Kazniva dejanja po številu in sestavi Kazniva dejanja Število Odstotek Skupa j 217 100 žepne tatvine ,21 9,7 tatvine koles 26 12,0 tatvine motornih koles 8 3,7 tatvine delov motornega vozila 19 8,8 druge navadne tatvine 99 45,6 vlomne tatvine 25 11,5 vlomi v in iz vozila 17 7,8 odvzem motornega vozila 2 0,9 Predmet kaznivih dejanj so bili; Tabela 91 : Predmet kaznivih dejanj Predmet število Odstotek Skupaj 217 100 denar 40 18,4 razna vozila (tudi kolo) 40 18,4 deli vozil ali pribor za vozila 44 21,1 živila 19 8,8 razni predmeti 41 18,9 mešano 30 13,8 Oškodovancem so bili najpogosteje vzeti deli vozil ali orodje za vozilo, kar je normalno spričo razvoja avtomobilizma, migracij in zagotavljanja osebnega transporta. Temu slede tri skupine predmetov; - "razni" predmeti (obleke, stanovanjska oprema, tehnični predmeti) - denar (sem smo šteli tudi denarnice, torbice, vrednostni papirji, dokumenti, nakit itd.) - razna vozila (kolo, moped, avtomobil) - živila (jestvine, pijače, sadje, cigarete). Glede na kraj storitve je pomembno poudariti, da so bili anketiranci oškodovani na naslednjih krajih. Tabela 92 ; Kraj storitve premoženjskega kaznivega dejanja Kraj število Odstotek Skupaj 217 100 v hiši ali njenih pritiklinah 66 30,4 izven stanovanja ali hiše 28 12,9 na javnem kraju 49 22,6 pri parkiranju vozila 33 15,2 drugje 27 12,4 mešano (kombinacije) 14 6,5 Kraj oškodovančevega prebivališča in njegova bližnja okolica z vsem, kar je lahko tam, sta kot kaže naš pregled, najbolj izpostavljena viktimizaciji, kar je pričakovati. Gre torej za prostor "nakopičen" z lastnino različnih vrst, ki po drugi strani ustvarja preddeliktne situacije in možnosti za kriminalno prilaščanje r , od denarja do vozila, mimo povrtnin tja do poškodovanja ali uničenja domačih živali kot bomo videli pri naslednji skupini kaznivih dejanj. "Javni kraji" so po količini diru ga možnost za viktimizaci jo zlasti pri žepnih tatvinah. Te so; na cesti, na trgu, v avtobusu mestnega ali medmestnega prometa, na kolodvoru in avtobusnih postajališčih, v gostilniških prostorih in obratih družbene prehrane itd. Parkiranje vozila pa je priložnost za tatvine predmetov različnih vrst in za različne načine storitve od vlomov do poškodovanja, ki ga kot pojav zaradi možnosti, ki jih ugotavljamo, obravnavamo posebej. Pod "drugje" smo šteli; na gradbišču, na delovnem mestu, v javnih toaletnih prostorih in pod. Kot "mešano" (kombinacije) pa so mišljeni tisti položaji, ko gr*' za določenost prepletenost dveh ali več možnosti, pa smo jih(zaradi računalniške obdelaveJ)izdvo jili posebej. 1. Vrednost blaga in druge okoliščine Vrednost ukradenega, odnesenega ali poškodovanega blaga ima nedvomno odločilen vpliv na ravnanje žrtev po dejanju. Pomembnost predmeta se izraža tudi (ne pa izključno) v denarju in količina, ki jo predmet predstavlja in je neredko tudi merilo za določitev, ali se sploh potegovati za njegovo vrnitev, ki je povezana z morebitnim (ne)prijavijanjem. Toda o tem več kasneje. Za; začetek razmišljanja o razlogih za odločitev ali prijaviti ali ne, le primerjava škode s pojavnostjo kaznivih dejanj. Tabela 93: Dejanja glede na škodo Dejanje do 500 din Število od 500 do 2000 Š k nad 2000 oda do 500 din Odstotki od 500 do 2000 nad 2000 Skupaj 115 67 35 100 100 100 žepne tatvine 11 6 4 9,5 8,9 11,4 tatvine koles 4 17 5 3,5 25,4 14,3 navadne tatvine 71 19 9 61,8 28,4 25,7 vlomne tatvine 6 13 6 5,2 19,4 17,2 vlomi v/iz vozila 9 4 4 7,8 6,0 11,4 . vse drugo X2 - 42,03 14 df = 10 8 7 12,2 Pr(X2/df) 0 11,9 ,001 20,0 Tako kot na sploh se tudi tu pokaže, da število premoženjskih kaznivih dejanj upada z rastjo škode, ki jo povzročajo. Skoraj 53 c/> je takih dejanj, pri katerih škoda ne presega 500 dinarjev. Pri tem seveda prednjačijo navadne tatvine in žepne tatvine. Čeprav so posarnezne škode tudi večje, je dejanj s škodo nad 5.000 vendarle dokaj malo in so relativno izjemna. Nad 500 din naraščajo pri tatvinah koles, vioranih tatvinah in pri "drugo", kamor smo (zaradi ustreznosti računa X ) šteli motorna kolesa, dele motornega vozila in škodo, nastalo z odvzemi motornega vozila. Premoženjska škoda, nastala s tovrstnim kriminalom, kaže s tem na dve ugotovitvi: - na premoženjsko zmogljivost posameznika (in s tem v zvezi) - na "bagatelnost" z njo povezanega kriminala. Na to kažejo tudi naslednji podatki (o upadanju kriminalitete k. naraščajočo škodo)« Škoda Število dejanj Odstotek Skupaj 217 100 do 200 69 31,8 od 200 do 500 46 21,2 od 500 do 1.000 29 13,4 od 1.000 do 2.000 38 17,5 od 2.000 do 5.000 24 11,0 od 5.000 do 10.000 9 4,1 nad 10.000 2 1,0 Tabela 94: Prijavitev dejanja in škoda . Škoda Dejanje prijavljeno Število Odstotek da ne da ne Skupaj 79 138 100 100 do 500 22 93 27,8 76,4 od 500 do 2.000 35 32 44,3 23,2 2.000 in več 22 13 27,9 9,4 X2 - 32,66 df < = 2 Pr(x2/df) < 0,001 Gornja preglednica dopolnjuje prejšnja spoznanja in poudarja od- V visnost prijavljanja ali neprijavi janja kaznivih dejanj v dveh smereh: - manjša ko je škoda ali vrednot predmeta, s katerim je zasebnik oškodovan, nižja je stopnja prijavijivosti in večji deleži kriminala ostajajo neprijavljeni oziroma prikriti, - večja ko je vrednost odnesenih predmetov ali škode, storjene s kaznivim dejanjem, več je verjetnosti, da bo žrtev prijavila kaznivo dejanje. Tabela 95 ; Škoda glede na predmet Predmet do 500 din Število od 500 din do 2000 S k nad 2000 din oda do 1 500 din Odstotki * 500 nad 2000 2000 Skupaj 115 67 35 100 100 100 denar 21 11 8 18,3 16,4 22,8 prevozna sredstva 6 21 13 5,2 31,3 37,2 deli prevoznih sredstev 28 16 3 24,3 23,9 0,6 stanovanjski in oblačilni predmeti 26 12 3 22,6 17,9 8,6 drugo in kombinacije 34 7 8 29,6 10,5 22,0 X2 « 37,19 df « = 8 Pr(X2/df) < 0. 001 Pri vseh ukradenih rečeh nastopajo najmanjše škode v najvišjem številu, razen pri prevoznih sredstvih. Prevozna sredstva, zlasti pa bicikli in motorna kolesa ustvarjajo večjo oškodovanost, često višjo od 1/4 starega milijona in še več. Poleg prevoznih sredstev je tudi denar med tistimi predmeti, katerih vsote v posameznih primerih (za naše razmere) niso tako neznatne. Tabela 96 : Škoda in motiviranost za prijavljanje Razlogi za neprijavljanje škoda število do 500 500 in več Odstotki do 500 in 500 več Skupaj 115 102 100 100 premajhna škoda 48 9 41,7 8,8 izguba časa, nevšečnosti 6 6 5,2 5,9 storilca ne bi odkrili 11 14 9,6 13,7 drugo 21 10 18,3 9,8 ne ve X2 « 43,07 df - 4 29 63 Pr(x2/df) 25,2 < 0,001 61,8 Vprašane! kar pri 42 $ kaznivih dejanj niso mogli (ali niso želeli) pojasniti v čem naj bi bili razlogi za njihovo neprijavijanje kaznivih dejanj. Ostali pa so navedli razloge, med katerimi je na prvem mestu - premajhna škoda (26,3 %), nato sledi odgovor "drugo". Pod "drugo" smo šteli odgovore kot npr. ni bilo dokazov, pozabil sem, miličnik se za to ne bi zmenil, dejanje je storil sodelavec, zaradi ljubega miru, storilca sera sam poskušal odkriti in podobno. Ter nato izrazi, ki kažejo nezaupanje v odkritje storilca, izguba časa in nevšečnosti, ki jih pogojuje pri javitev glede na postopek, njegovo dolgotrajnost in pota, ki jih je treba opraviti pri kateremkoli izmed nadzornih mehanizmov. Kolikor zadeva nemotiviranost za prijavljanje, majhnost povzročene škode itd., prihaja do ustrezne kolizije tudi v tej tabeli. Pri nižjih zneskih pa so relativno pogostejši tudi drugi razlogi. Nekaj tabel s tega področja potrjuje našo domnevo, da je pri premoženjskem kriminalu ena izmed pomembnih okoliščin za prijavitev kaznivega dejanja - višina škode, ne glede na to, ali so nam to anketiranci izrecno potrdili ali ne. Podatki o težini dejanja in njegovi naravi, stopnji prijavijivost pomenu in uporabnosti predmetov kakor tudi razlogi za neprijavijanje kažejo na nekatere zakonitosti, s katerimi je treba računati pri tem ali vzpodbujati prijavljanje ali ne. To še toliko bolj, ker pretežno ne gre za posebno pomemben premoženjski kriminal, ki zadeva zasebnika. To se nenazadnje vidi tudi iz denarnih vsot, ki so bile odvzete posameznikom. 200 - Čeprav se ne ukvarjamo z neraziskanostjo pojavov, pa gre vendarle poudariti, da je prav pri "bagatelni" kriminaliteti uspešnost odkrivanja na jslabša in se zato tudi nobena policija na svetu ne trudi posebno, da bi prijavljanje vzpodbujala v vešjem obsegu (tudi zaradi ugleda ob primerjavah uspešnosti, ki se meri po tovrstnih kriminalnih statistikah). Sicer pa nam problem prijavljanja dopolnjuje če nekaj tabel v povezavi z drugimi variablami. 2. Prijavljanje premoženjskih kaznivih dejanj V nadaljevanju bo še nekaj podatkov o "prijavijivostl" v zvezi s pravno kvalifikacijo dejanja, časom in krajem storitve in predmetom kaznivega dejanja. Tabela 97 : Prijavijenost posameznih vrst kaznivih dejanj Kazniva dejanja Dejanje Število da ne prijavljeno Odstotki da ne Skupaj 79 138 100 100 žepne tatvine 12 9 15,2 6,5 tatvine koles 15 11 19,0 8,0 tatvine delov motornega vozila 6 13 7,6 9,4 druge tatvine 17 82 21,5 59,4 vlomne tatvine 14 11 17,7 8,0 vsa druga kazniva dejanja povezana z motornimi vozili* 15 12 19,0 8,7 * 2 zaradi možnosti izračuna X so v tem podatku vlomi v i Ln iz avto- mobila -17 , odvzem motornega vozila - 2 in tatvine motornih koles - 8 ' X2 - 33,42 df = 5 Pr(x2/df) < 0,001 201 - Kolikor ne upoštevamo nobenih drugih okoliščin, marveč le našo "fenomenološko" tipologijo, ki že vsebuje glede na"predmet" dolo čene vrednostne kriterije, so oškodovanci raje prijavljali žepne tatvine, tatvine koles, vlomne tatvine ter tatvine motornih kolen in odvzem motornih vozil - torej pretežno resnejši kriminal (tudi dokaj povezan s prevoznimi sredstvi). Prevozna sredstva so torej reči, pomembne za posameznika in tudi dokaj ogrožene. Vse drugo ni deležno tolikšne pozornosti. Tabela 98 : Prijavljanje in čas storitve Dejanje prijavljeno Čas storitve Število Odstotki da ne da ne Skupaj 79 138 100 100 zjutraj in podnevi 32 37 40,5 26,8 zvečer 12 31 15,2 22,5 ponoči 24 32 30,4 23,2 ne ve X2 = 9.43400 11 df = 3 38 Pr(X2/df) ■ 13,9 .0240 27,5 Najprej moramo ugotoviti, da je manj kot četrtina takih dejanj, za katera vprašane! niso vedeli čas storitve. Za premoženjski kriminal je to dokaj ugoden pokazatelj, ker se sicer navadno še pogosteje dogaja, da oškodovanci ne vedo, kdaj so bili viktimizirani, še posebno, če gre za neznatne jšo kriminaliteto in za takšna ravnanja, ki ne vzbujajo posebnih pretresov. i r * Ker pa gre v našem primeru v precejšnjem obsegu za kriminal, naperjen zoper avtomobilizem in mehanizacijo, katerih sredstva še vedno predstavljajo določen "statusni simbol" in a tem v zvezi tudi zavzetost za reči in prizadetost z njihovo izgubo, oškodovano! sicer dokaj natančno vedo čas viktimizacije. Toda glede prijavljanja in neprijavljenja so bistveni razločki, ki se jih da kolikortoliko smotrno pojasnjevati, čeprav sicer med prijavitvijo in časom storitve kaznivega dejanja najbrž ni posebno tesne zveze. Najprej gre poudariti, da je pri neprijavljenih kaznivih dejanjih, ki jih je največ, porazdelitev po času dokaj enakomerna. Relativno pa je prijavljenih največ kaznivih dejanj, ki so bila storjena zjutraj in podnevi, ker je verjetno tudi milica v tem ča su dosegijivejša (velik del vprašancev pa je imel telefon v stanovanju) . Manj prijavljenih pa je kaznivih dejanj v vseh drugih časovnih razdobjih. Pri tem pa je še najmanj tistih kaznivih dejanj 7 neznanim časom storitve. Tabela 99 s Pri javi jenost in kraj dejanja Kraj dejanja Dejanje število da ne prijavljeno Odstotki da ne Skupaj 79 138 100 100 doma (iz hiše - iz stanovanja) 26 40 32,9 29,0 doma (okoli hiše - stanovanja) 4 24 5,1 17,4 na javnem kraju 26 23 32,9 16,7 pri parkiranju vozila 12 21 15,2 15,2 drugje in kombinacije X2 = 15.11216 df = 4 11 30 Pr(X2/df) 13,9 < 0,01 21,7 "Nakopičenost" premoženja, ki ga imamo doma, gotovo predstavlja največjo možnost za viktimizacijo, kar potrjuje tudi zgornja tabela, iz katere je očitno, da je bilo "doma" storjenih 30 % vseh pojavov. Če pa vzamemo v obzir še tisto oškodovanost, nastalo izven stanovanja, toda blizu doma ali stanovanja, je vsega skupaj nad 43 Ì» takih krajev, ki so v bližini doma, kar ni tako malo. Kar zadeva 11 piri javi jivost" za katero se pogosto skriva pomen "predmetov", ki so bili odneseni in njihova vrednost, je njena stopnja večja, če pa gre za situacije "doma" ali na "javnem kr*’ '*■ Čeprav ne gre "kraj dejanja" favorizirati same©* po sebi (brez drugih sestavin kot priložnost, škoda, osebnost žrtve itd.), je njegova značilnost očitna vendarle predvsem na teh dveh lokacijah. Tabela 100: Pri javi jivost in predmet kaznivega dejanja Predmet kaznivega dejanja Dejanje prijavljeno število Odstotki da ne da ne Skupa j 79 138 100 100 denar 19 21 24,0 15,2 prevozna sredstva 24 16 30,4 11,6 deli vozil 11 36 13,9 26,1 živila 4 15 5,1 10,9 stanovanjski in oblačilni predmeti 9 32 11,4 23,2 kombinacije 12 18 15,2 13,0 X2 » 20.97803 df = 5 Pr(x2/df) = .0008 Predmeti, ki jih ljudje in oškodovanci konvencionalnega kriminala pogosteje prijavljajo, so predvsem denar in prevozna sredstva (to je bioikel in motoma kolesa - v vzorec sta prišla tudi dva odvnemn avtomobila). Vse drugo je znatno bolj "podvrženo" neprijavljenju. I Tabela 101t Odstotki neprijavljenih kaznivih dejanj Kazniva dejanja vsa nepri javljena odstotek Skupa j 217 138 63,6 žepne tatvine 21 9 42,9 tatvine koles 26 11 42,3 tatvine motornih koles 8 2 25,0 tatvine delov motornih vozil 19 13 68,4 druge navadne tatvine 99 82 82,8 vlomne tatvine 25 11 44,0 vlomi v in iz avtomobila 17 10 58,8 odvzem motornega vozila 2 "■ Najbolj neprijavljene ostajajo vse "druge” navadne tatvine, pri katerih gre najpogosteje tudi za malenkostno vrednost ukradenih predmetov. Za njimi slede tatvine delov motornega vozila in vlomi v ali iz avtomobilov. Zanje bi lahko rekli, da spričo cen delov motornih vozil in predmetov, ki v vozilih privlačujejo vlome, ne gre več za malenkostne škode, marveč za domnevnost brezuspešnosti prijavljanja in občutje krivde posameznikov, ki si pogosto predstavlja, da je k oškodovanosti tudi sam prispeval s svojim ravnanjem. Na četrtem mestu so vlomne tatvine, storjene predvsem v stanovanjske prostore in pritikline kot so; kleti, garaže, podstrešja pa počitniške hiše, prikolice itd. Glede na poškodovanost, ki nastajaj'* / vlomi in škodo, povzročeno z jemanjem reči, bi pričakovali večji* stopnjo prijavijivosti vlomnih tatvin, kar pa podatki ne potrjujejo. Žepne tatvine in tatvine koles ostajajo neprijavljene na približno enaki ravni, torej pod polovico primerov. Kolesa predstavljajo namreč že kar nezanemarljivo škodo, z žepnimi tatvinami pa oškodovanci neredko prihajajo tudi ob osebne dokumente. Najpogosteje ali celo dosledno pa so prijavljene tatvine motornih koles in odvzemi motornih vozil, ki ne pomenijo le največje vrednosti odtujenih predmetov v "enem kosu", marveč tudi ekonomsko, psihološko, čustveno, statusno, če ne še kako drugo odvisnost in navezanost na vozilo. S tem znova prihajamo do spoznanja, da je stopnja prijavljanja pogosto odvisna od vloge odtujenega predmeta, ki Jo ima za posameznega oškodovanca. Nekaj izračunov med seboj povezanih vprašanj glede na prijavljanje in neprijavijanje na eni ter pravna kvalifikacija, čas in kraj storitve ter predmet kaznivega dejanja na drugi strani nam kažejo, koliko pomembnost predmeta in njegova uporabnost vplivata na stopnjo prijavljanja (organom odkrivanja in pregona). "Prijavljanje" v veliki meri določa "prikritost" pojavov pred družbenonadzornimi mehanizmi in to prijavljanje je dokaj omejeno bodisi s predsodki oziroma stališči o posameznih vprašanjih, med katerimi tista, ki zadevajo pregonske organe, niso na zadnjem mestu. Lahko bi rekli: bolj ko je predmet uporabljiv in nepogrešljiv, večjo ko ima funkcionalnost in večja ko je torej njegova vrednošt (vštevši denar - oziroma večje vsote) dosledneje oškodovanci prijavljajo taka kazniva dejanja. Še posebej velja omeniti razmerja neprijavljenih kaznivih dejanj do celotnega števila posamezne kriminalitete. Le-ta je zelo različna in sega od 25 do 82 %, 3. Predmet premoženjskega kriminala - še nekaj posebnosti S predmetom premoženjskega kriminala, s katerim so bili viktimi-zirani oškodovanci, so se pokazale kot značilne še tri okoliščine. To so čas in kraj storitve ter razlogi, zakaj oškodovanec ni prijavil kaznivega dejanja. Tabela 102$ Predmet kaznivega dejanja in čas storitve s Predmet ne ve število zjutraj podnevi zvečer ponoči ne ve Odstotki zjutraj podnevi zvečer ponoči Skupa j 49 69 99 100 100 100 denar 7 25 8 14,3 36,2 8,1 prevozna sredstva 6 12 22 12,2 17,4 22,2 deli vozil 13 12 22 26,5 14,4 22,2 stanovanjski in oblačilni predmeti 9 12 20 18,4 17,4 20,2 živila in kombinapije 14 8 27 28,6 11,6 27,3 X2 = 26,64 df = 8 Pr(X2/df) < 0.001 Ker smo "nevednost" o času storitve že deloma pojasnjevali, gre pozornost predvsem poznavanju te okoliščine. Ugotovitvi sta predvsem naslednji: - ob denar prihajajo ljudje na kriminalen način predvsem podnevi in to je pokazala tudi viktimizacija v našem vzorcu, - za vse ostale predmete je značilnost "tema" ali storitve kaznivih dejanj v pogojih slabše vidnosti, kar je omogočeno tudi z razpoložljivostjo viktimizacije kot so npr. parkirana vozila ponoči, odsotnost stanovalcev, nezavarovanost objektov itd., - zadnjo ugotovitev podpira tudi "nepoznavanje" časa storitve, ki je relativno največja pri tatvinah "delov" vozil, ki najpogosteje ostajajo osamljena in nezavarovana. Tabela 103 : Predmet kaznivega dejanja in kraj storitve Kraj storitve Število Odstotki Predmet doma in blizu javni kraj, parki, ran je drugje, kombi- nacije dona f™1 in kr£ti ’ blizu Paranje drugje, kombinacije Skupa j 94 82 41 100 100 100 denar 7 22 11 7,5 26,8 26,8 prevozna sredstva 17 15 8 18,1 18,3 19,5 deli vozil 18 25 4 19,2 30,5 9, '• stanovanjski in oblačilni predmeti 26 9 6 27,6 11,0 14,6 živila in kombinacije 26 11 12 27,6 13,4 29,3 X2 <= 27,91 df = 8 Pr(X2/df), < 0.001 Čeprav so spoznanja, ki nam jih potrjuje gornja preglednica, koli-kortoliko pričakovana in skladna z domnevami, kje je mogoče biti viktimiziran na prav določen način je njihova vrednost v tem, da so statistično verificirana tudi z oškodovano*jo anketirancev v tej raziskavi. Hkrati pa ugotovitve z druge plati potrjujejo, kar smo deloma ugotavljali že prej in sicer: - ob denar kot gotovino in vse drugo, kar danes uporabljamo kot plačilna sredstva, všteval pripomočke, v katerih to prenašamo, najčešče "zgubljamo" izven doma - torej v vsakdanjem dinamičnem življenju, - za prevozna sredstva je značilno, da so lahko vedno ogrožena, kjerkoli glede na kraj, kjer jih puščamo (tudi doma ali zraven stanovanja), - iz vozil kradejo reči predvsem pri parkiranju in na javnem kraju, - stanovanjske in tehnične predmete, oblačila itd. so anketirancem odnesli najpogosteje od doma, čeprav tudi "drugje" ni tako nepomerabi, - podobno velja za živila oziroma prehrambene predmete in razne kombinacije reči. Tabela 104: Predmet in navedba razlogov za neprijavijanje Predmet Navaja razloge število da ne Odstotki da ne Skupaj 92 125 100 100 denar 21 19 co CM CM 15,2 prevozna sredstva 30 10 32,6 8,0 deli vozil 12 35 15,1 28,0 živila 7 12 7,7 9,6 . stanovanjski in oblačilni predmeti 11 30 11,9 24,0 kombinacije 11 19 11,9 15,2 x2 « 29.27 df = 5 Pr(x2/df) C 0.001 Naša pozornost velja predvsem navedbi razlogov za neprijavljanje kaznivih dejanj. Povedani razlogi, imajo če ne drugega operativno vrednost, kolikor jih seveda ne gre statistično posploševati. Največ razlogov je izraženih pri tatvinah stanovanjskih in oblačilnih predmetov in pri tatvinah delov vozil. V nadaljevanju navajamo nekaj razlogov za neprijavljanje po posameznih skupinah. Premoženjska škoda - zdelo se mi je, da bi bil smešen, če bi prijavil tako majhno tatvino (377), - nisem prijavil zaradi majhne škode (24) 209 - ker ni bila velika vrednost (214) - zaradi premajhne vsote (385) - ker ni bila tolikšna vrednost (722) Izguba Sasa, sitnosti, pota itd, - zaradi nevšečnosti (777) - ker mi škoda sploh ni bila povrnjena, imel pa bi pota (120) - premajhna vrednost, da bi zapravil oel dan na milioi, kjer te popišejo, kakor da si sam storilec (870) Brezuspešnost - ker storilca nihče ne bi mogel najti (943) - ker danes milica in UJV sploh ne iščeta koles (274) - že dvakrat sem prijavil tatvino koles, pa vendar brez uspeha (4?l) - milica nič ni pomagala (l4l) - ker tega ne bi mogli najti, četudi bi prijavil (585) - smatram, da za ukradeni predmet storilca ne bi nikoli prijeli (710). Nezaupanje v milico - zato, ker se miličnik še zmenil ne bi (873) - fotoaparat so mi vzeli na dopustu, v bližini pa ni bilo nobene policije, pa tudi če bi bila, dejanje ne bi prijavil (335) - ker ni šlo za večjo vsoto denarja in policija najbrž ne bi ukrepala (377) Storilec je znanec, prijatelj - ker je to storila znanka (294) - ker je dejanje zagrešil nepoznan sodelavec (135) Drugo - nisem imela dokazov (479) - še sama ne vem zakaj nisem prijavila (756) - ker Imam namen se nekaj časa stanovati v tej hiši (ll) - ne vem, verjetno mi je bilo vseeno (58?). Od 138 neprijavljenih kaznivih dejanj tega področja so nam anketiranci navedli razloge v 125 ali 90 kar pomeni, da problematiko nemotiviranosti za (ne)sodelovanje z organi odkrivanja in pregona lahko posplošujemo. Glavni razlogi za "prikritost1* izha.1a.jo tore.1 iz neprljavljan;)a in spoznanja o tem nam dopolnjujejo podobo, zakaj se tudi neposredni oškodovanec odvrača od organov, ki bi mu morali kakorkoli pomagati. Predmet, njegova narava, uporabnost, vrednost pa tudi neredko njegov nematerialni pomen vplivajo na odločitev oškodovanca prijaviti kaznivo dejanje ali ne. Često sam predmet ni edina in najbolj odločilna sestavina še posebno, če je majhne vrednosti in tak, da ne presega tolerančne ravni oškodovanca. Le-ta, kot kažejo prenekatere izjave, neredko upošteva tudi vzdušje v socialnem okolju, v katerem živi, da ga ne bi morebiti vznemiral z vzpodbuditvijo posredovanja pre-gonskih organov potem, ko bi jim sporočil svojo oškodovanost. To velja zlasti tudi za tiste primere, ko mora oškodovanec dobro pretehtati razmerje med osebno viktimizacijo in odnosi med ljudmi v okolju, če je kriminal storjen v njegovem bivališču in če gre morebiti še za konfliktne odnošaje s stanovalci itd. Na prijavitev vplivajo torej poleg materialnih okoliščin tudi različne imaterialne in predvsem socialne, socialnopsihološke, družinske in druge (in ne le gospodarske), še posebno, če oškodovanec 211 - sumi, da je storilec med ljudmi, s katerimi mora živeti in sodelovati skupaj se naprej. Zato mu neredko kvaliteta socialnih razmerij med ljudmi pomeni vec kot osebna viktimizaolja, neposredna oškodovancet in čut za zakonitost ter pravičnost. Prenekatere izjave, ki smo jih prejeli, potrjujejo, da se posameznik za ceno razmerij v socialnem okolju oelo pusti vlktimlzirati. ker mu "mir V hiši" pomeni znatno več kot kriminal in škoda z njim ter samozaščitno delovanje, v katerem naj bi reagiral po dogodku (čeprav že prepozno). Zato je v maloštevilnejših viktimizacijah tudi najbrž normalno priča kovati nesodelovanje s pregonskimi organi, ker bi po drugi strani verjetno pri javitev prej škodovala kot koristila, ne le oškodovan^-in socialnemu okolju, marveč tudi organom odkrivanja in pregona, ki pogosto bodisi ne najdejo storilca bodisi ne uspevajo ugotoviti odnesene reči. 4. Način storitve dejanja z nekaterimi spremenljivkami Način storitve dejanja (ali modus operandi) kolikor nanj gledamo z zomenga kota storilca, sicer ni toliko zanimiv s kriminološkega stališča, ampak bolj za praktičnega preiskovalca, ki po njem prilega ja taktiko in metodiko odkrivanja z uporabo sodobnih kriminali-stičnotehničnih znanosti. Če pa način storitve po drugi plati gledamo z viktirnološkega stališča in še povezanega z ustrezajočimi spremenljivkami, ki presegajo zgolj operativnost glede odkrivanja in dokazovanja, potem ima to še drugo uporabnost. Mi smo se pri tem modusa operandi lotili še v povezavi s predmetom kaznivega dejanja, kraja storitve, vrsto dejanja in morebitnim kasnejšim prijavljanjem dogodka. Način storitve je za žrtev često nekakšen "feed baok" njenega ravnanja in pri premoženjskem kriminalu bolj ali manj varnega oziroma 212 zavarovanega razpolaganja s kakimi refimi, ki so ji lahko vzete, 5e nanje ne pazi zadovoljivo ali če je brezskrbna. Na to opozarjajo prenekatere sestavine "modusa operandi", ki je zlasti za vik-timološko raziskovanje v bistvu tista stran dogodka, ki je bila glede na ustreznost položaja ugodna za storitev pojava. S tem v zvezi bi zlasti pri premoženjski kriminaliteti glede na shemo kriminogenoviktimogene situacije postavili na eno strani razpoložljivost stvari, ki omogofiajo storitev dejanja, na drugo pa izrabo položaja za prilastitev kake refii, pri fiemer je "modus operandi" - tehnika nezakonitega prilaSfianja. Ker nam pri tem ne gre za morfologijo premoženjske kriminalitete v ožjem smislu, kajti raziskovalna naloga ima predvsem drugačen smoter, se vendar zdi škoda prezreti nekaj tovrstnih ugotovitev, če se razlogi zanje ponujajo kar sami od sebe. Tabela 105 s Nafiin in kraj storitve Kraj dejanja Nafiin vzel Število vzel s silo Odstotki vzel vzel s silo Skupa j 140 77 100 100 doma (iz hiše, stanovanja) 36 30 25,7 39,0 doma (okoli hiše, stanovanja) 25 3 17,9 3,9 na javnem kraju 36 13 25,7 16,9 pri parkiranju vozila 18 15 12,8 19,5 drugje 17 10 12,2 13,0 kombinacije 8 5 5,7 7,7 X2 = 13,64 df = 5 0,01 < Pr(X2/df) < 0,02 Način storitve je pri premoženjski kriminaliteti precej povezan z lokacijami in uporabnostjo predmeta, kar deloma potrjuje tudi zgornja preglednica, čeprav z relativno omejenim številom pojavov. Kaže se namreč naslednje: « uporaba sile in premagovanje ovir so potrebni pri prilaščanju reči iz stanovanjskih prostorov oziroma v bivališčih žrtev in pri parkiranju vozil. Sklepati gre torej na tatvine, storjene na vlomni način ali delovanje, pri katerem kraj storitve sam do loča modus operandi tudi spričo tega, ali gre za osamljen ali samoten kraj, ponoči in na prostem, na javnem parkirišču ali za privlačnost posebne vrste, - preprostost "jemanja" je v našem primeru glede na izjave vprašane e v bolj značilna in številnejša za tatvine, storjene na javnem kraju (žepne tatvine) in za kriminal okoli domače hiše ali stanovanja (kraja povrtnin in sadja, tatvine predmetov, ki so okoli bivališč, še posebno, če pomislimo, da je v vzorcu izredno veliko hišnih lastnikov in solastnikov ali lastnikov stanovanj, ki imajo za"imetje" znatno bolj razvit čut kot stanovalci v stolpnicah in blokih ter sploh kolektivnih bivališčih, ki so pogosteje viktimi-zirani z malenkostnimi dejanji in zato bolj navajeni, da jim kdaj kaj zmanjka. Tabela 106- Način storitve in predmet kaznivega dejanja Predmet vzel N število vzel s silo a č 1 n Odstotki - vzel s vzel silo Skupaj 143 74 100 100 denar 27 13 18,9 17,6 prevozna sredstva 20 20 13,9 27,0 deli vozil in orodje 41 6 28,6 8,1 živila 14 5 9,7 6,8 stanovanjski in oblačilni predmeti 27 14 18,9 18,9 kombinacije 14 16 9,7 21,6 X2 = 19.52 df = 5 0,001 < Pr(X2/df) C 0,01 Tabela kaže na dve značilnosti, to sta: - sila je uporabljena predvsem pri prevoznih sredstvih, kar je v zvezi z vlamljanjem, trganjem, razbijanjem, odpiranjem, onesposabljanjem in podobnim ravnanjem, vštevši neupravičeno uporabljanje motornega vozila. Uporaba sile je pomembna tudi za vlome v stanovanja in tatvin' oblačil iz stanovanja, kjer je pogosto predmet tudi denar. Le-ta je dokaj pogost tudi pri "kombinacijah" predmetov, kar smo morai». upoštevati zlasti zaradi ustrezne obdelave podatkov, - preprostejše jemanje, ki je številnejše, pa prihaja do izraza pri denarju (žeparstvo), tatvinah koles, oblačilnih in stanovanjskih predmetih in zopet najbrž pri kraji delov vozil, četudi to "jemanje" potrebuje kako silo v manjši meri za vlamljanje, odvitje, zlomijenje ali kaj podobnega, tega anketiranci niso šteli za tako "hudo" kot tisto, kar jih je prizadelo ob izgubi prevoznega sredstva ali ob dejanjih, ki so jih kakorkoli oškodovala. Seveda gre pri tem tudi za kriminal, ki pomeni tatvine delov vozil ali orodja iz delavnic, garaž, podstrešij itd. Tabela 107 : Način storitve in škode Škoda vzel Način storitve Število , vzel s silo vzel Odstotek vzel s silo Skupaj 137 80 100 100 do 500 79 36 57,7 45,0 nad 500 do 2000 40 27 29,2 33,7 več kot 2000 18 17 13,1 21,3 X2 = 5.93 df = 2 0,10 < Pr(x2/df) < 0,20 Čeravno je škoda že nekajkrat obravnavana v tem delu raziskave, jo vendarle povezujemo še z načinom storitve. S tem seveda ne prihajamo do kdovekako novih spoznanj, vendar je pomembno to, da se nam potrjujejo stara, čeprav res statistično nepomembna In sicer: - preprostost jemanja In tatvine "kar tako" zgolj zaradi "kraje" ln če se ponuja ugodna priložnost, ustvarjajo večje količine pojavov z relativno manjšimi škodami, - toda kriminal z uporabo sile in premagovanjem kakih ovir in sploh zapletenejši način storitve so "dražji" oziroma povzročajo več Škode oziroma jih storilo! počenjajo zato ln takrat, da Bi pridobe znatnejšo premoženjsko korist. S tem je seveda povezano večje tveganje, večja odgovornost - ki pa jo nadomesti vrednost reči. S tem v zvezi bi lahko začeli deliti storilce na priložnostne ln nepriložnostne (morda celo "poklicne"), hkrati pa bi lahko opredeljevali tudi žrtve glede na priložnosti, ki jih nudijo za svojo lastno viktimizacijo. Zadnje bi bilo posebno pomembno za tipološko klasifikacijo premoženjskega kriminala, še posebno, če bi jo povezovali z biopslhološkimi lastnostmi žrtev in njihovim socialnim statusom. Takšna raziskovanja seveda naša viktimologija še potrebuje. Statistično značilnost je pokazal tudi izračun te okoliščine s spremenljivko "ali je oškodovanec prijavil kaznivo dejanje ali ne": Tabela 108 : Način storitve in morebitna prijavitev dejanja Dejanje prijavljeno Način storitve število Odstotki da ne da ne preprosto vzel vzel z uporabo sile vzel iz žepa drugo in kombinacije Skupaj 79 30 38 6 5 138 85 34 9 10 100 100 38,0 61,6 48,1 24,6 7,6 6,5 6,3 7,3 X2 « 13,76967 df = 3 Pr(X2/df) = .0032 Tabela vsebuje nekoliko podrobnejšo razčlenitev načina storitev, ki jih prej nismo mogli uporabiti zaradi majhnih števil pri posameznih variablah. Kaže na predvsem dve pomembni okoliščini. Preprostost v "jemanju" pogojuje pogostejšo "neprijavijivost" medtem ko je raba sile bolj imanentna dogodkom, ki so bili pozneje prijavljeni. Način storitve dejanja je nedvomno povezan z nekaterimi okoliščinami kot so: povzročena škoda, vrsta dejanja, predmet in še kake druge, ki prepleteni med seboj predstavljajo določeno celoto, ki ima svoj pomen, ne nazadnje tudi za prijavitev. Prav s te plati in glede na žrtvino osebnost je "modus operandi" celokupnost podatkov, ki so uporabni zlasti za viktimološka razmišljanja in ne le kriminalistična in kriminološka. Tabela 10St čas in kraj dejanja Čas Število Odstotki Kraj dejanja ne ve zjutraj podnevi zvečer ponoči ne ve zjutraj podnevi zvečer ponoči Skupaj 49 69 99 100 100 ..... 1 Or v hiši in njenih pritiklinah 27 13 26 55,1 18,8 2' izven stanovanja ali hiše 4 3 21 8,2 4,3 21,2 na javnem kraju 4 26 19 8,2 37,7 19,2 pri parkiranju vozila 3 8 22 6,1 11,6 22,2 drugje 5 15 7 10,2 21,7 7,1 mešano (kombinacije) 6 4 4 12,2 5,8 4,'* X2 « 52,69 df - 10 Pr(X2/af) < o ,001 Časovna in krajevna porazdeljenost viktimizacije vedno privlačuje pozornost tako teoretikov kot praktikov - zadnje še bolj, ker morajo zlasti v nadzorstvu nad vedenjem ljudi skrbeti za kontrolo tistih priložnosti na posameznih krajih, kjer se pojavi obojestransko goste. Čeprav nam pri tem ne gre samo zato, pa so tovrstne gostitve posamezne viktimizacije opozorilo na nevarnost in prav to nam kaže gornja preglednica dveh variabel - torej Časa in kraja. Ponoči in sploh v razmerah slabe vidljivosti (glej geslo "Tema je prijatelj kriniinala") je zasebnik najbolj oškodovan na svojem domu ali okoli njega in pri parkiranju vozila (zlasti izven območja doma). Podnevi je glede na njegovo mobilnost, dinamičnost in komunikacije z drugimi najbolj ogrožen na "javnih krajih" in deloma tudi "drugje". V okviru njegove morebitne nevednosti pa je posameznikova viktimizaci ja glede na razne dimenzije znatno največja v območju njegovega "doma". Le-to pa lahko v znatni meri pomeni, da je prav "doma" najbolj brezskrben, nepreviden, zaupljiv, nepozoren in zato, kot kaže preglednica, tudi "ranljiv", saj je skoraj tretjina njegovega oškodovanja storjena doma. B. POŠKODOVANJE TUJE STVARI Kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari (177. člen KZ SR Slovenije) sicer sodi med kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje (l5. poglavje KZ) pa ga posebej obravnavamo zaradi narave tega pojava in ker jih je razmeroma veliko nasproti posameznim drugim kaznivim dejanjem, ki smo jih obravnavali za nas namen. Anketiranci, zajeti z vzorcem so bili leta 1979 oškodovani s 136 kaznivimi dejanji te vrste ali 33,6 % vse kriminalitete, a katero so bili viktimizirani, kar ni tako malo. Čeprav se ne ukvarjamo z motiviranostjo za destruktivnost te vrsto, niti ne ugotavljamo, ali gre za naklepno ali malomarnostno kriminaliteto (kar pri neraziskanih kaznivih dejanjih te vrste tega ni mogoče ugotoviti), je vendarle treba poudariti, da je tovrstna deviantnost dokaj očitna in množična, čeprav po drugi strani največkrat malenkostna pa vendarle moteča. Značilnost zanjo je tudi to, da ostaja v znatnem deležu sploh neprijavljena, kar morda kaže, da za posameznika ni posebno pomembna. Kot je že poudarjeno, je bilo od 136 kaznivih dejanj poškodovanja tujih stvari kar 120 ali 88,2 i» neprijavljenih in zanje organi odkrivanja in pregona sploh ne vedo. Relativna neznatnost posameznih dejanj, morebitna nepomembnost v kakem primeru, dvom v to, kdaj je oškodovanec sploh bil viktimiziran, težavnost v dokazovanju tujega naklepnega ravnanja itd. so le nekatere sestavine, ki vplivajo na nizko prijavijivost na eni oziroma na visoko prikritost na drugi strani. Zaradi bolj smotrnega obravnavanja poškodovanja tuje stvari smo poškodbe avtomobilov (toda ne zaradi kakršnihkoli prometnih nezgod) ločili od poškodovanja drugih oblik ali predmetov oziroma reči. To se nam je zdelo pomembno zlasti zaradi tega, ker avtomobilu vedno dajemo posebno pozornost in je verjetno mogoče domnevati: - da je avtomobil najbrž še vedno stvar, na katero gledamo s posebno skrbnostjo, - da je zaradi mobilnosti "te stvari" verjetnost viktimizacije znatno večja kot pri drugih predmetih, ki jih uporabljamo, - da je zaradi tega morda tudi prijavijivost poškodb avtomobilov boljša kot pri drugih rečeh. S 136 poškodbami pa je bilo hkrati prizadejanih več poškodb in sicer na avtomobilih 111 in na drugih rečeh 92. Škoda pri avtomobilih je nastala na naslednje načine: - avtomobil je bil opraskan (škoda na laku) 32 - udarjen (vdrtina na pločevini) 27 - zlomljena antena, vzvratno ogledalo, razbito steklo na lučeh itd. 32 - razrezani avtomobilski plašči 10 - nekaj vsuto v bencinski rezervoar 2 - drugo 8 Skupaj 111 Pri drugih kaznivih dejanjih "poškodovanja tuje stvari" pa je šlo za naslednje oblike škode; - na biciklu . 21 - na motornem kolesu 2 - v stanovanju razbite okenske šipe ali vrata 13 - poškodovana ograja 4 - poškodovanje na vrtu 10 - poškodovanje cvetličnih gred 8 - poškodovanje sadnega drevja 2 - pobite domače živali 1 - poškodovana stanovanjska oprema 3 - raztrgana obleka 1 - drugo 2 7 Skupaj 92 p Od prenekaterih preizkusov s pomočjo X , ki smo jih opravili za potrditev takih značilnosti, smo ugotovili le nekaj posebnosti, ki jih velja omeniti. Tabela 110 : Škoda in prijavitev poškodovanja Dejanje prijavljeno škoda Število Odstotki da ne da ne Skupaj 16 120 100 100 do 500 8 89 50,0 74,2 od 500 do 2000 3 28 18,8 23,3 od 2000 do 5000 5 3 31,2 2,5 X2 » 21,52501 df » 3 Pr(X2/df) ■ .0001 Nekaj manj kot četrtina kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari ustvarja manj kot 500 din škode (računano v letu 1979)» ker je gotovo pomemben razlog za neprijavijanje. To potrjujejo tudi naslednji odgovori anketirancevi - škoda na avtomobilu ni bila velika in prijavil nisem tudi zato, ker sem jo prepozno opazil (259) - ker sem šele doma čez nekaj dni opazila (559) - prijavitev bi bila brez pomena, ker ne bi dala nobenih rezultatov (870) - prijaviti ne bi imelo smisla, ker ne vem kdo je storil in ne morem dokazati (207) - razbite luči mi nihče ne bi povrnil (120) - škoda je premajhna, potov pa bi bilo preveč (876) - nisem prijavila zaradi potov, ki bi bile s tem povezane (948) - ne zdi se mi potrebno obremenjevati milioe z razrezanimi gumami (428) - "ako neznam učinioca ni štetu ne mogu napiatitl” (lil) - prijavil nisem, ker ne poznam storilca (885) itd. Pri tem se podobno kot pri premoženjski kriminaliteti, ki smo jo že obravnavali, pokažejo istovrstne zakonitosti. Manjša ko je Skoda veS je tovrstnih dejanj in več jih ostaja neprijavljenih. Na to opozarja tudi gornja tabela, ki dokazuje tendenco, po kateri je čedalje manj neprijavljenih kaznivih dejanj, bolj ko je njihova škoda večja. Čeprav pri tem ne gre prezreti morebitnih razmerij oškodovanca s storilcem, zlasti kadar gre za "personalizirano" poSkodovanje tuje stvari, ki izhaja iz kakih konfliktov med "kazensko dvojico" in je dogodek posledica maščevanja enega partnerja nad drugim. Zato morebitna neprijavitev dejanja lahko izhaja tudi, ne toliko iz škode (kot pri drugi premoženjski kriminaliteti),kolikor bolj iz kakovostnih ra zine ri j med ljudmi. Tako npr. pravijo nekateri anketiranci: - poškodovanje je nastalo zaradi prepira (402) - s storilcem sem imel nesoglasje zaradi političnih nasprotij (693) - med nama je bilo veliko raznih problemov (980) - s storilcem sva bila prej na tovariškem srečanju (858) itd. Teh pojavov sicer ni veliko, saj je bilo vsaj kolikor je šlo za poškodovanje stvari, ki niso vozila (avtomobil, motorno kolo, bioikel) le pri 18 primerih znano (ali bolj ali manj utemeljeno sumljivo) kdo je storilec poškodovanja. Poškodovanja stvari doma, na vrtu, v stanovanju, na stanovanjski opremi, domačih živalih itd., pogosteje kažejo na personaližirana razmerja in je dejanje manifestacija prizadeti oškodovanca zaradi kakega ravnanja, ki ga je ta povzročil storilcu v preteklosti. Tu je "poškodovanje" v bistvu kot "maščevanje", s katerim išče storilec svoj "ventil" v destrukciji žrtvinega premoženja, kolikor seveda ne gre za objestnost in nemotivirano nasilništvo nad rečmi iz kakih osebnih lastnosti in navad neznancev, ki jih neredko spremlja tudi alkoholiziranost. Drugače je s škodo, kakorkoli povzročeno na vozilih. Le-ta nastaja zaradi; - malomarnosti ali neveščnosti pri parkiranju - prilaščanju kakih delov vozil iz stiske ali ker jih ni mogoče kupiti ali pa so predraga - želja po ustvarjanju škode, ki izhaja včasih tudi iz(nemotivirane) destruktivnosti, - zbiranja kakih predmetov pri mladoletnikih in otrocih in podobno. Nemoč oškodovanca pri ugotovitvi škode, ki jo neredko spoznava tudi prepozno, nejasnost v pogledu vzročnosti itd. so poleg majhne škode in brezizglednosti njenega povračila glavni momenti za najslabšo prijavijivost izmed vseh kaznivih dejanj. Spričo tega si marsikateri oškodovanec išče razlago za nastanek dejanja prej pri sebi ali v objektivnih okoliščinah, kakor pri morebitnem nezakonitem in naklepnem ravnanju drugih oseb, ki so mu poleg vsega največkrat še nedosegljive oziroma sploh neznane. Hkrati s tem pa seveda nastaja tudi vprašanje, kaj pa bi bilo, če bi vsakdo dosledno prijavljal kakršnokoli škodo (četudi majhno in neznatno) kot kriminal? C. NASILNIŠKA KRIMINALITETA Nasilje je pojav, ki je imanenten človeštvu že od nekdaj. Zato mu v literaturi pa na filmu in televiziji posvečajo veliko pozornost in dajejo velik poudarek. Nanj smo pozorni, ne le zaradi novih oblik in vplivov, ki ga porajajo, marveč tudi zaradi tega, ker mislimo, da ga je vedno več, ker vse pogosteje postaja vzorec za reševan « sporov med ljudmi in ker z njim vedno izražamo nezadovoljstvo na različnih ravneh in ob različnih priložnostih. Ugotavljajo tudi, da je zlasti naraščajoči urbanizem eden izmed pomembnih razlogov za nastajanje nasilja, posebno v velikih človeških aglomeracijah, Ljubljana je gotovo ena izmed njih, čeprav ni med večjimi, pa vendarle. Motiviranost za nasilje je zelo različna, Z njim si želimo zadovoljiti kake človeške potrebe (telesne, psihične, spolne in razne druge). Zato poznamo politično, versko, nacionalno, rasno in še marsikatero drugo nasilje in to bodisi posarneznikovo bodisi kolektivno ali skupinsko. Pri nasilju gre v bistvu za uveljavljanje določenih hotenj, želja, interesov, idej itd. nasproti kakšni drugi osebi, nasprotniku, sovražniku itd. V glavnem je tudi pri nas najbolj manifestno nasilništvo (posamezno in skupinsko) v nižjih družbenih plasteh in pri mladih. Pripadniki, višjih družbenih plasti, starejši, ljudje na položajih in z ugledom itd. si poiščejo druge manj vidne priložnosti za uravnavanje svoje agresivnosti. Le-ta največkrat sploh ni obsežena v uradnih kriminalnih statistikah, ker njena ekscesivnost ni take narave, da bi imela za posledico sodni pregon, čeprav marsikdaj po svoji škodljivosti in obsegu ni manj nevarna od tiste, o kateri beremo v "črnih kronikah". Domače raziskave o nasilništvu in agresiji zlasti poudarjajo pomen alkoholizma v etiologiji teh pojavov. Sicer pa je nasilnost izredno zamotan pojav, ki ga ni mogoče pojasnjevati s splošnimi teorijami o kriminalu, hkrati ko je tudi zelo pestra po svoji vzročnosti in pojavoslovju. 1. Nekaj splošnih ugotovitev Nad anketiranci v vzorcu je bilo storjenih 52 kaznivih dejanj nasilja in sicer med njimit - huda telesna poškodba 1 - lahka telesna poškodba 35 - ogrožanje varnosti in grdo ravnanje 12 - druga nasilniška ravnanja 4+ (+) nekatera med njimi sodijo v druga poglavja kazenskega zakona kot so kazniva dejanja zoper življenje in telo. V enem primeru je šlo tudi za poskus posilstva. Oblike viktimizacije so bile naslednje: - udarjen z roko ali pestjo 23 - pretepen (z roko) 4 - poškodovan s palico 3 - žrtvi grozili z orožjem, nevarnim orodjem itd. 4 - drugo 18 Od 52 kaznivih dejanj so žrtve prijavile 16 primerov ali 30.8 jo. Neprijavljenih je bilo naslednje število: Neprijavljeno Odstotek - huda telesna poškodba - - - lahka telesna poškodba 23 63,9 - ogrožanje varnosti in grdo ravnanje 9 75,0 - drugo 1 25,0 Anketiranci navajajo npr. naslednje vzroke za neprijavljenje: - s tem, da ga nisem prijavil, sem mu dal priložnost, da sprevidi napako (863) - se mi ni zdelo posebno pomembno (476, 568, 644 itd.) - ker ni bilo dovolj resno (82l) - ker se mi je napadalec opravičil (498) - ker bi bil tudi sam kaznovan (319) - iz osebnih vzrokov (385) - ker pri nas na osebno nadlegovanje nihče ne reagira (136) itd. Pri nasilništvu in telesnih poškodbah sploh gre bodisi za persona-lizirano, bodisi za nepersonalizirano razmerje med ljudmi, ki se v danem trenutku zapletajo v konflikte. Odtod neredko tudi vzroki za neprijavljanje. Etiologijo neprijavljanja pojasnjujejo nekateri anketiranci tudi takole : - s storilcem sem bila v intimnem razmerju (385) - storilec je bil moj intimni prijatelj (400) - etorileo je bil pred dogodkom moj prijatelj (561), sorodnik (980), bližnji znanec (335), sosed (80), sodelavec (476) itd. Laže je torej ovaditi neznanca ali osebo, s katero žrtev nima osebnega razmerja pred dogodkom, kakor pa dejanje in takšno osebo, s katero bo treba nadaljevati določeno razmerje ali življenje v soseski, sorodstvu, svaštvu itd. Takih pojavov je bilo kar 34,6 "/o. V njih so dale žrtve deloma tudi povod za dogodek oziroma so dale vzpodbude za nastanek dejanja. V primerih, ugotovljenih z anketo v pretežni večini ni šlo za posledice, ki bi utegnile vplivati na zdravje in življenje žrtev. V glavnem so oškodovanci sami poskrbeli za svoje "zdravje", le dva sta morala v bolnišnico in trije k zdravniku v ambulanto, čeprav se je nekaterim vendarle poznal udarec, oteklina ali kaj podobnega in je bilo v kakem primeru vsaj začasno ogroženo zdravje. Hujših posledic, z anketo ugotovljena viktimizacija, ni imela. Posebnih nevšečnosti pri vseh 52 primerih, ki bi izhajali iz dogodka - ni bilo, čeprav so se nekateri anketiranci - žrtve tudi pritoževali zaradi psihične ogroženosti, strahu in določenih oblik anksioznoati. 2. Nasilništvo - nekaj zvez med dvema vprašanjema Prenekatero nasilniško dejanje, po našem poznavanju problematike, ni bilo posredovano niti nam za raziskavo, čeravno smo utemeljevali naš namen, ne dopušča širše iskanje zvez med posameznimi vari-ablami. In še te so se v marsikaterih poskusih pokazale za stati- stično neznačilne. V nadaljevanju smo vendarle priredili le nekatere izmed njih. Tabela 111 : Prijavitev dejanja in poznavanje storilca Dejanje prijavljeno Žrtev Število da ne pozna storilca Odstotki da ne Skupaj 32 20 100 100 da 8 8 33,3 40,0 ne 24 12 66,7 60,0 X2 = 1,3 df = 1 0.20 < Pr(X2/df) < 0,30 Čeprav razločki niso statistično značilni, vendarle kažejo tendence, drt - gre v "prijavijivosti" za popuščanje nasproti znancem, prijateljem, sorodnikom, sosedom, da sploh ne govorimo o tistih, s katc rimi so žrtve v intimnih razmerjih. V takih razmerjih gre tudi za viktimogene položaje, v katerih ima žrtev pomemben prispevek in že zaradi svoje "udeležbe" v pojavu ne more prijavljati kazni vega dejanja, - za nekoliko večjo nenaklonjenost v tem smislu nasproti tistim, ki v konfliktnem razmerju z žrtvijo niso imeli zgoraj omenjenih lastnosti "blizkosti", ki sicer navadno omogoča razumevajoče popuščanje. Tabela 112: Poznavanje storilca in čas dogodka Žrtev pozna storilca Čas dogodka Število Odstotki da ne da ne Skupaj 18 20 100 100 zjutraj in podnevi 9 8 50,0 40,0 zvečer 5 7 27,8 35,0 ponoči 4 5 22,2 25,0 # izločenih 14 kaznivih dejanj, za katera anketiranci niso navedli ustreznih podatkov X2 = 0,3991 df = 2 0,80 Pr(X2/df) <. 0,90 Izražene so tendence, da se žrtve z nepoznanimi storilci pogosteje zapletajo v medsebojne konflikte zvečer ali ponoči, z znanci med seboj pa bolj žez dan. Večerni in nočni čas govori za gostinske prepire in napade ter pretepe na javnem kraju. Tabela 113: čas dogodka in morebitne združbe storilcev Ali je bil storilec Čas dogodka število Odstotki sam v skupini sam v skupini Skupaj 23 13 100 100 zjutraj in podnevi 12 3 52,2 23,1 zvečer 8 4 34,8 30,8 ponoči 3 6 13,0 46,1 * izločenih 16 kaznivih dejan; ustreznih podatkov i za katere anketiranci niso vedeli X2 - 5,37 df = 2 0,05> nosti razmerij s storilcem dejanja. - Del oškodovancev odstopa od pregona zaradi ohranjevanja "statuna quo" v svojem socialnem okolju, ki bi bil načet dosti hu intervencijami kazenskega pravosodja po prijavi, kot pa je samo s posledicami oškodovančeve viktimizacije. - Kriminaliteta iz neosebnih razmerij (storilca in oškodovanca med seboj) ima svoje posebne viktimološke sestavine. Le-te so tudi na strani žrtev kot neprevidnost, brezbrižnost, malomarnost in druge podobne lastnosti, ki omogočajo priložnost ali oelo vabijo ali spodbujajo k prilaščanju nezavarovanih ali slabo varova- 253 - nih reči. Slaba prijavijivost izhaja tudi iz "občutka krivde" za lastno viktimizacijo, kar ima poleg sicer splošnih negativnih posledic tudi kako svojo pozitivno plat. - Oškodovanost in piri javi jan je povezujemo e prenekaterimi variabla-mi med seboj. Pokazalo se je, da "vrednost" reči ni edini razlog za strpnost, marveč še marsikaj drugega, Izhajajoče iz osebnosti možne žrtve ali iz njenega odnosa do družbenega nadzorstva. To je v družbi e samozaščitno naravnanostjo lahko tudi politično vprašanje še posebej, ker je "varnostna kultura" in sploh tovrstna problematika močno politizirana. - Vrednost premoženja, ki ga ima pri nas "poprečna žrtev" seveda ni primerljiva s tisto, ki je v kapitalističnem svetu v lasti posameznika (četudi v poprečju in čeprav gre računati s pavperi-zacijo velikega dela proletariata, ki pa nikjer ni več tisto, kar je bilo v času klasikov marksizma). Večje vrednosti premoženja že same po sebi ustvarjajo drugačne priložnosti na strani žrtev in različne kriminalne intencije na strani storilcev. Od tod tudi več kriminala drugod kot pri nas, ko je zasebnik lahko oškodovan v omejenem, čeprav zanj v občutnem obsegu. Zato je to vse relativno in primerljivo v približnoati. - 0 "določanju" žrtev po času, izbranem za opazovanje smo pisali v ustreznem poglavju kot metodološkem vprašanju čeprav je lahko bistveno - vsebinsko, če bi se odločili kar po čez in za vse obdobje anketirančevega življenja, potem bi prišlo do vprašanja, kdo sploh še ni bil žrtev kaznivega dejanja? Krajša obdobja opazovanja pa prinašajo merila za razločevanje ljudi na nežrtve ir žrtve, ki pa so lahko, glede na naše prvo vprašanje - dokaj navidezna. - Na to spoznanje so nas opozorile prenekatere primerjave v tej raziskavi, ki so ostale brez posebnosti, brez značilnosti in manifestirajo marsikatero uniformnost v stališčih. - Tega pojava ni mogoče drugače razlagati kot a konforanoatjo v kakih pogledih, izzvanih tudi z enotnostjo izkušenj ali s socializacijo v viktimnosti kar za naše razmere na prenekaterih področjih ni izjemen položaj (inflacija, porast cen, itd.). 5. "Politizacija" družbene samozaščite v razmerju do "prikritosti11 Pri nas že vrsto let zlasti "varnost" in prenekatera vprašanja sr. njo v zvezi močno politiziramo, Ta politizacija je v naših razmerah mišljena kot proces v katerem se začenja čedalje več ljudi ukvarjati z vprašanji, ki jih je do sedaj imela v svojih rokah država in ki so bile v njeni izključni pristojnosti. Čeprav tudi še sedaj ni na tem področju ničesar spustila z rok pa so po vseh izhodiščih, ki so tudi pravnoformalno urejena, očitna prizadevanja, da bi ljudje v svojih okoljih skrbeli za varnost in se ukvarjali z njo predvsem v smislu ustvarjanja, predvsem takšnih razmer, v katerih bi nas*'» jalo čim manj takih pojavov, ki so moteči. Izhodišča so tu in jih podpirajo prenekatere resolucije, priporočila, sporazumi in dogovori, in ne nazadnje tudi državni pravni akti. S tem v zvezi se kar samo ponuja vprašanje ali ima (globalna) politizacija varnostnih vprašanj, ki naj zadeva tudi probleme kriminalitete, kriminalne in preprečevalne politike, pregona itd. vpliv na stopnjo prijavijivosti kaznivih dejanj in kakšnega? Na splošno začenjajo nekateri pomembni družbeni dejavniki posebno 1. 1981, ugotavljati, da imamo normativno to področje obdelano, da obstaja dosti organov, ki se ukvarjajo z družbenosamozašoltno problematiko, podajajo ocene o stanju družbene samozaščite, itd., da pa niso oblikovani konkretni napotki kako to oživeti. J Po drugi Glej npr. Družbena samozaščita v praksi, DELO 7.12,1981 strani pa zopet prihaja do spoznanj, da se družbena samozaščita ukvarja predvsem z varstvom ustavne ureditve in vprašanji državne varnosti^ , manj pa s kakimi drugimi problemi. Nimamo raziskav o teh vprašanjih, ki bi obravnavale uspešnost družbene samozaščite in ugotavljale, kje je več in kje manj storjenega. Zato so lahko tovrstne ugotovitve delne, intuitivne, Čustvene in sploh nepreverljive. Nam se ne zdi primerno spuščati vanje, kajti merilo je lahko le praksa. Le-ta pa je z dogodki na Kosovu in še v marsičem v našem političnogospodarskem življenju zanikala ugodne ocene, ki so jih dajali "odgovorni" na različnih ravneh. V tej raziskavi smo skušali z določenim "javnomnenjskih" inštrumenta ri jem ugotavljati ali je med globalnimi družbenopolitičnimi prizadevanji za socializacijo ljudi s samozaščito in njihovim dejanskim vedenjem pri reagiranju na kriminalnost v socialnem okolju,v katerem žive, kakšna zveza in kako tesna? Naša spoznanja niso kdovekako ohrabrujoča in ker ne vemo kakšno bi bilo stanje če družbene samozaščite ne bi bilo, smemo upati le, da bo prihodnost boljša. Spoznali smo predvsem, da splošnih napotil in političnih načel o družbeni samozaščiti ljudje ne znajo spreminjati v konkretna ravnanja, četudi gre za njih same. To lahko tudi pomeni, da smo družbeno samozaščito gradili predvsem zgoraj in načelno, manj pa tam, kjer je to nujno potrebno, kar začenjamo spoznavati šele v zadnjem času, kar je sicer glede na proces samozaščitnega oblikovanja sicer pozno, toda še vedno ne prepozno, V našem konkretnem primeru, družbena samozaščita ni dosti vplivala na zasebnega oškodovanca, da bi bolj prijavljal kazniva dejanja kot jih je. Čeprav bi to osveščenost pričakovali, pa družbena samo- • Kljub boljši zakonodaji slabša prometna varnost, DELO 11.11.1981 s. 10 ’ zaščita nima izključno tega namena. Bolj umeatno in sprejemljivo se samozaščita nakazuje kot dejavnik za odpravljanje posledic se predno so nastale, torej "ante deliotura". Toda s tem se ne ukvarjamo v tej raziskavi'.' Pokazalo pa se nam je, da kakorkoli zastavimo hipoteze o družbeni samozaščiti ne ugotovimo nekih posebnosti v posameznih družbenih skupinah pa čeprav jih oblikujemo po spolu, po viktimizaoiji in Se po marsičem. Najbolj splošno spoznanje je, da ljudje sicer o družbeni samozaščiti nekaj vedo, toda med njimi je vedno več "ne-vednežev" bolj ko jih sprašujemo za kake podrobnosti. Toda, ali so za "konkretnost" odgovorni sami ali pa morebiti "strukture", ki naj jih vodijo na raznih ravneh našega skupnega in individualnega življenja in združevanja. 6. Nekateri razločki med spoloma Raziskava prinaša nekaj spoznanj med razločki med spolom vprašan cev, ki so, kolikor primerjamo dve spremenljivki med seboj, neredko tudi statistično značilni. Čeprav ne bi hoteli trditi, da vplivajo na razločke zgolj posamezne spremenljivke (to bi bilo namreč popolnoma neznanstveno) pa gre vendarle omeniti nekaj posebnosti. Ena izmed njih je strah pred kriminalom, ki mu gre v prihodnje tudi pri nas dati več pozornosti kot okoliščini, ki ogroža predvsem ženske. Sicer pa velja omeniti še predvsem naslednje : - ustrezno prebivalstvu ljubljanskih občin je tudi v vzorec vpra-šancev prišlo več žensk. - Ne glede na to, pa je med žrtvami več moških, ki verjetno tudi kot "žrtve" ustvarjajo več viktimogenih situacij. - Ženskam nastajajo zaradi kriminala v Sloveniji grozljivejše podobe o marsikaterem vprašanju, ki imajo kasneje prenekatere, zlasti stranske psihološke učinke. Nismo pa še prišli do tega (in najbrž še lep čas ne bomo), da bi razen neposredne škode, povzroče- ne s kriminalom merili še kaj drugega. Skratka, psihološke škode, ki je prav tako neprijetna v nobenem primeru ne ugotavljamo, niti je ne ocenjujemo (v zadnjem času le bolj politično), - Ženske neredko dojemajo kriminal in ogroženost z njim(doeti bolj čustveno, iracionalno, prizadeto itd., hkrati ko se redkeje pojavljajo kot prijaviteljice. - Ženske pogosteje mislijo, da postopki, ki so jih sprožile, tako pred milico ali kako drugače, niso bili dobro opravljeni. To pomeni višjo stopnjo nezadovoljstva zlasti z organi odkrivanja, kar nedvomno vpliva na neugodnejše javno mnenje določenega dela prebivalstva napram tem organom. Spoznanja o tem niso nepomembna, če pomislimo, da gre pri tem za velik del prebivalstva, ki mu v nekem smislu še vedno morda pripisujemo 11 socializacijo v nemočnosti" in nebogljenost v upiranju zoper kakšen, zlasti nasilniški kriminal, ki v naših družbenih razmerah ne zaostaja v svojem trendu. S tem nikakor nočemo reči, da ženski spol že zaradi narave ostaja najbolj "ranljiv" del prebivalstva, vendar nekatere biofiziološke manifestacije vendarle kažejo na posebnosti žrtev - žensk. Za naše razmere o tipično ženski viktimizaciji tudi še premalo vemo, da bi ustrezneje presojali prenekatera vprašanja, ki se tako ali drugače povezujejo s prikritostjo,neprijavijivostjo, odporom do prijavljanja kaznivih dejanj in podobno. Naša raziskava odpira nekatera parcialna razmišljanja o razmerjih ženske - milica, pri čemer ne gojimo pretenzij, da bi bili popolni. Toda odnosu nadzorstvo - ženske posvečajo ponekod pomembno raziskovalno pozornost, že zaradi dilem o skrajnostih, po khterlh so po eni strani bolj podvržene kontroli, po drugi pa je kontrola do njih popustljivejša. Hkrati pa so zanimive predvsem zato, ker so največkrat viktimizirane od nasprotnega spola (tudi zaradi vlog in v zvezi s spolom) in se le redkeje oškodujejo med seboj. Menimo, da je treba dati ženski viktimizaciji pri nas nasploh posebno pozornost, kajti ena sama raziskava o "nepri javi jan ju" kaznivih dejanj zmore pojasnjevati le del problematike, ki se navezuje na ta spol. Zlasti pa bi morali več vedeti, zakaj so ženske manj poučene o raz-nih preprečevalnih in družbenosamozaščitnih prizadevanjih, kako jim pomagati pri varstvu pred ogroženostjo (zlasti moških), koko jim nuditi pomoč kot žrtvam predvsem spolnih kaznivih dejanj, kako premagovati predvsem stigmatizirajoče učinke nekaterih vrst oško-dovanosti, ki zlasti vplivajo na pripravljenost prijavljati kazniva dejanja itd. 7. Različnost predstav o "varnem11 naselju Raziskava nam je pokazala, da so pojmi kot na primer varnost, varen, varnostna ocena, varno naselje itd. izredno nedefinirana področja, kljub navidezni opredeljenosti in jasnosti, Še posebno pa smo občutili razkorak med uradnim vrednotenjem varnosti in posameznikovim ocenjevanjem istega pojma, To nastaja predvsem zaradi različnosti zornih kotov s katerih se glede na ta vprašanja. Za posameznikovo pojmovanje "varnosti" in vse kar je z njo v zvezi je pomemben predvsem on sam in njegovi bližnji v njegovem socialnem okolju, v katerem kakorkoli živi, bodisi v družini bodisi na delovnem mestu in kje drugje. Zato ni čudno, da so navedki zlasti o tem, kaj je "varno naselje" izredno različni in obsegajo poleg pojasnil o rečeh, mimo razsvetljave in odnosov med ljudmi še marsikaj drugega, kar vprašanoi pojmujejo kot nekaj kar je v zvezi z njihovim počutjem "varnosti" ali "biti varen". Neredko gre le za to ali je v naselju večkrat videti milico, drUgič zato ali je med prebivalo! sožitje, včasih zato, da v naselju ni gostilen in bifejev, tretjič zopet, da tam ni samskih domov ali stanovališč s tujci in ne naza-zadnje, da v njihovem naselju ni kriminala, javnega nemira, itd. Če bi tore j posameznikove želje in predstave o varnem naselju zbrali skupaj tako, da bi jih sešteli in zbirek predstavili kot model "varnega" naselja potem bi spoznali, da takega naselja ni. Toda ne glede na širok diagram mnenj, se dostikrat v čisti obliki ali kot zahteva med drugimi pojavi potreba po pogostejši navzočnosti "uniformiranega nadzorstva". To se neredko pokaže kot temeljno zagotovilo obstoja varnosti naselja. In če je to tako potem bi morali! - ugotavljati razloge, ki napeljujejo k takim stališčem, - spreminjati javno miselnost, ki zaupa le v represijo, - organizirati lokalne samozaščitne in preprečevalne dejavnosti ter vzpodbujati tovrstno samopomoč med ljudmi, - lotevati se spreminjanja stanja z ustreznimi krajevnimi akoijskimi preprečevalnimi programi. Kakorkoli lahko želje po uniformirani rallloi kot sredstvu za doseganje "varnosti" naselja prijajo kakim izhodiščem, je to po drugi strani nezaupnica v lastne sile ljudi, ki so se sami med seboj prav tako dolžni varovati. Toda do tega mora priti šele v prihodnosti. 8. Prestrašenost zaradi kriminala Ni nam znano ali je strah pred kriminalom v našem okolju oziroma v Ljubljani in okrog nje in sploh v Sloveniji novejši, toda bolj masovni pojav ali pa je ta občutek zaradi danih okoliščin v kakem primeru sicer obstajal že prej v takem obsegu, da smo mu bili upravičeni posvetiti več pozornosti. Ker do sedaj nihče ni ljudi spraševal po njem, morda tudi njegovo dojemanje ni bilo najbolj ustrezno, čeravno je obstajal v kakih manjših družbenih skupinah ali pri posameznikih. 260 - V zahodnjem zlasti kapitalističnem svetu dajejo temu vprašanju poseben poudarek in ga vneto tudi raziskujejo z raznih zornih kotov; sociološko, psihološko in še kako drugače. Strah zaradi kriminala, ki je drugačen in bolj nevaren kot pri nas, začenja po svetu vplivati na kakovost življenja, posebno v visoko urbaniziranih krajih. Zato ima gospodarske, družbene in ne nazadnje politične posledice. Vpliva na povečanost proizvodnje opazovalne tehnologije in deluje na stike med ljudmi, kar se močno pozna v življenju lokalnih skupnosti. Pri nas ta strah, ki ga prav tako srečujemo, seveda v znatno milejših razmerjih, v veliki meri lahko preprečujemo z družbeno samozaščitnimi in drugimi ukrepi. Toda pokazalo se nam je, da tako obveščenost o kriminalu, kot nevednost o njem lahko vplivata destruktivno in zastrašujoče. To pa lahko pomeni, ali: - da se varnostnih ocen, varnostnih programov, obveščanja prebivalstva ali posebej ogroženih skupin ne lotevamo preračunano z ustreznih socialnopsiholoških izhodišč, ali - da nekatere družbene skupine sploh ostajajo samovarovalno neosve-ščene in jih strah obvladuje, četudi neupravičeno in namišljeno, toda prav tako škodljivo. Zato kaže strah pred kriminalom (zlasti muskulaturnim) upošteva M pri načrtovanju prihodnosti, še posebno če bodo naraščali na Slovenskem razlogi zanj. 9."Ksenofobija" kot nov pojav pri nas Izjave vprašancev, ki zadevajo varnost v njihovem naselju ali soseski njihove trditve o samskih domovih, o delavcih iz drugih republik, njihovo povezovanje kriminala, nemira in nereda s tujci, "južnaki" itd. kažejo na podoben proces na Slovenskem kot ga naši ljudje občutijo na delu v tujini. Pojav je tudi v kriminološki literaturi znan kot ksenofobija, ali strah pred tujci. Čeprav je strah pred tujci v kakem oziru lahko povezan s šovinizmom, narodnostno nestrpnostjo, diskriminacijo kakih družbenih skupin pa z obrobnostjo dela prebivalstva, ki k nam prihaja od drugod in gre hkrati predvsem za politična vprašanja, nae ta problematika zanima z zornega kota povezave s prikritostjo in neprijavijivoetjo kakih kaznivih dejanj na škodo zasebnikov in v zvezi s počutjem varnosti. To problematiko pojasnjujemo tudi v ustreznih delih raziskave. . • *' : • • > v. • Na koncu gre v tem smislu predvsem poudariti, da se naši ljudje začenjajo bati tujcev, neznancev, prišlekov, itd. Ženske se začenjajo zaradi njih zavedati potreb po spolni in sploh telesni integriteti in poudarjajo bojazen pred tovrstnim ogrožanjem, ki dobiva ustrezne zahteve tudi pred nadzorstvom. Strah in preštrašenoot, ki sta sicer res predvsem domena žensk, tudi pri moških nista redkost, zlasti če so ponoči sami zunaj zato lahko celo v naši družbi ogrožata kakovost življenja, ki postaja odvisno od počutja varnosti. Prav pri tem lahko prihaja do konfliktnosti med splošnimi uradnimi varnostnimi ocenami (ki jih navadno dajejo tisti, ki so odgovorni za varnost) in med posameznikovim občutkom, da ni (povsem) varen. Slednje, kot smo spoznali lahko vpliva na posameznikovo vrednotenje globalne varnosti, ki jo projicira skozi individualno (neugodno) počutje. Le-to pa ni nikoli upoštevano pri varnostnih ocenah, ki jih izdelujemo po drugačnih merilih in še najmanj po izhodiščih ogroženih. 262 - 10. Podoba mllioe v očeh javnosti 0 milici kot o uniformiranem delu organov odkrivanja in represije nasploh, gre v raziskavah o prikritosti razmišljati predvsem zato, ker javno mnenje o njej določa v precejanji meri tudi sodelovanje z njo. Čeravno je v naši samozaščitni naravnanosti integrirana v tovrstna celokupna prizadevanja kot posebna strokovna služba, vprašanja tako imenovanih "Police - publio relation" vendarle niso tako preprosta, da bi jih kratkomalo lahko urejali z resolucijami in lepimi željami. Ta razkorak se je doslej neredkokrat pokazal, ne le drugje po svetu, marveč tudi pid. nas. Zatorej je ta "samo-zaščitnost" le oblika možnega skupnega delovanja vseh ustreznih razpoložljivih družbenih sil, ne pa še dejanskost za katero spreminjanje smo v vsakdanjem življenju premalo napravili, čeravno imamo političnoteoretična izhodišča dokaj jasno izdelana. Mogoče gre tudi na koncu znova poudariti, da je javnomnenjski del vzbudil pri vprašaneih precej zanimanja in da so se le redki odločili za zadržanost, hkrati ko so bili nekateri tudi ostro kritični. Kritičnost o milici, čeprav lahko pri marsikom izhaja iz negativnih izkušenj z njo (^i jih je tudi sam povzročil), v določenem ol kaže tudi na to, da družbeno nadzorstvo ni več "tabu" tema v naši družbi (zlasti v Sloveniji). Po drugi plati pa je s tem očitno podano tudi zanimanje za milico, ki bi ga bilo treba izkoristiti, kot to znajo ponekod drugje po svetu, ne toliko za "visoke" c il in im l-o "politike" (vsaj formalno ne), marveč za povečevanje vpliva policije pri pekaterih njenih vlogah, zlasti pa na področju prevenci je in napredovanja stikov z javnostjo. Pri nas nismo opravili dosti javnomnenjskih raziskav o milici. In če smo jih, ustreznih podatkov nismo izkoristili, ne za oblikovanje boljše podobe o njej v javnosti, ne za korekcijo mllioe v njenih odnosih z javnostjo, čeprav ne gre pozabiti prenehaterih ukrepov, storjenih v tej smeri, ki pa seveda niso izhajali iz raziskovalnega dela. Po drugi strani pa raziskava ugotavlja precejanje odstotke vpra-šancev, ki na posameznih področjih, ki zadevajo milico, o njej ne vedo, ali nič ali ne dosti. To pa je lahko prav tako neprijetno kot tista kritičnost in pripombe, ki vrednotijo njeno delo s primesmi nesprejemanja. Toda za ta vprašanja so potrebne posebne raziskav* in da ni mogoče pričakovati, da bodo ljudje na splošno z odprtimi rokami sprejemali družbenonadzome organe, četudi žive v samoupravnem eooializmu. Milica je še vedno organ države, ki x dopustnim nasiljem uveljavlja norme vedenja in bolj ko je neka družba "demokratična" in manj ko je "odgovorna" (to pa je pri nas nemajhen problem) manj je upati, da bodo kontrolni mehanizmi peroipirani brez pomisleka in s priljubljenostjo. Pri tem ni nepomembno, da prav žrtve kaznivih dejanj iz pričujoče raziskave sprejemajo milico, njene dejavnosti in rezultate dela z večjo kritičnostjo, manjšo naklonjenostjo in s številnejšimi predlogi kako jo spreminjati, da bo ustrezala predstavam ljudi, zlasti glede varnosti v njihovem neposrednem socialnem okolju. 11. Prijavljanje kaznivih dejanj in mllioa Mnenja vprašaneev kot so npr.s - da milica ne obravnava vseh ljudi enako, - da zanemarja kake dejavnosti, ali da njeno delovanje na kakem področju ne ustreza, ne predstavam in pričakovanjem, - da ima dovolj pooblastil, vendar jih ne zna zadovoljivo uporabljati, ali jih prekoračuje in zlorablja, - da je sploh ni, ali da jo je premalo videti na krajih in priložnostih, ko bi bila njena navzočnost potrebna, - da je določen del (približno tretjina ljudi) deloma ali sploh nezadovoljenih z njenim delom v soseski, - da ima dosti žensk strah pred kriminalom ali da se boji srečevati določene kategorije ljudi, - da ljudje goje prenekatera pričakovanja o milioi, ki pa ee ne uresničujejo ali pa vsaj ne zadovoljivo, zlasti v zvezi z učinkovitostjo in ne nazadnje, - da veliko ljudi (kar nad polovico vprašancev) mleli,da je varnost odvisna od števila milice. Take in podobne izjave kažejo na to, da lahko nezadovoljstvo, ka-kršnolili že, vpliva tudi na stopnjo prijavljanja kaznvih dejanj, kar nam potrjujejo številne izjave žrtev. Možni oškodovanci ali žrtve kaznivih dejanj, ki so zasebniki, tako ugotavlja ta raziskava, dajejo vsebino in ton precejšnjemu delu javnega mnenja o milici, čeravno ga pogosto ustvarjajo tudi devianti - kakršnikoli; od motilcev javnega reda in miru, mimo kršiteljev prometnih predpisov do storilcev kaznivih dejanj takšnega ali drugačnega kova. Nas pa v tej raziskavi zanima predvsem "prijavljanje", ki kot kaže, ni boljše tudi v primerjavi z nekaterimi tujimi raziskavami, v drugačnem svetu kot je naš, bolj kriminalen, bolj izkoriščevalski, manj human in sploh nesamoupraven. Toda lahko ugotavljamo, vsaj kar zadeva prijavljanje, imajo žrtve podobne značilnosti, približno enake pomisleke in ugovore, ne glede nato na katerem koncu sveta so. Vedno po svojih zakonitostih tehtajo "izgubo/korist" s pri javitvi jo svoje ookodovanosti in se ravnajo tako po čustvih kot po razumu ter naklonjenosti in nesprejemanju organov odkrivanja. Zato se pojavlja vprašanje; ali sploh želimo več prijav kaznivih dejanj in zakaj bi jih imeli radi več kot sicer če ne bi popularizirali doslednejšega prijavljanja. Kaj pa, če je morda vendarle najbolje tako kot je, ko določen del tega selektivnega procesa opravijo žrtve same v svoji diskreciji? 12. Narava kriminala in prijavljanje Zasebnik ima glede svoje oškodovanosti v zvezi s prijavljanjem ovoja merila, morebiti drugačna od tistih, ki prijavljajo viktimizaoijo družbenega premoženja, vendar o tem še premalo vemo. Pri vprasanciti za to raziskavo so bili predvsem pomembni: višina škode, uporabnost predmeta, odnos do storilca, zamuda e časom ob prijavitvi in po njej, hkrati ko smo ugotovili povezanost s socialnim statusom oškodovanca. Neredko so bile te spremenljivke v določenem obsegu odvisne od podobe pregonskih organov v očeh žrtev. Toda splošno spoznanje je, da na premoženskem področju in pri konfliktnosti v razmerjih med ljudmi najpogosteje niso prijavljena manj pomembna kazniva dejanja. Vendar to "pomembnost" odbira slehernik po svojih izhodiščih, pri čemer so tudi znatna odstopanja od zgornjega pravila. Nekdo ne prijavlja oškodovanosti z nekaj tisoč dinarjev, drugi pa išče uradno posredovanje za tatvino predpražnika ali zaradi polomljenega plota. Splošne zakonitosti vendarle teže k neznatnosti, čeravno so tudi izjeme, ki jih največkrat pogojujejo kaka intimna razmerja žrtev s storilci. Kakovost razmerij je pomembna okoliščina za prijavljanje predvsem personalizirane kriminalitete in nasploh kaznivih dejanj, posebno se, če se oba protagonista v "kriminalnem paru" pred posledico poznata. V takih primerih zgublja svoj vpliv škoda, uporabnost predmeta in še kaj drugega, kar ni več toliko vezano na predmetnost, kolikor bolj na čustvenost. Le-te pa največkrat ni mogoče sistemizirati, jo preštevati in meriti. Glede na-to so lahko tudi določena kazniva dejanja že po svoji naravi različno prijavljena in v tej raziskavi res ugotavljamo posebnosti, ki jih navajamo v odstotkih, razmerjih in še kako drugače. Količina razpoložljivih sredstev in omejenost možnosti rabe denar,', prav v prvem letu stabilizacije sta nam v določenem obsegu prepre- citi zajetje Širšega števila vprašancev in a tem tudi žrtev in z njimi vred tudi števila neprijavljenih kaznivih dejanj. Zato morda nizke številke obseženih pojavov pri marsikaterem kaznivem dejanju niso dovolj prepričljive, čeprav lahko nakazujejo smeri razvoja in stanje v trenutku anketiranja. Razmere, ki zadevajo kriminaliteto pri nas in neprijavijenost nista pretresljivi in najbrž na splošno nebistvenega pomena, tako za varnost kot za zakonitost v naši družbi. Vse to je dosti bolj ogroženo od drugačne kriminali l”1 kakor je tista, ki smo jo zajeli v naši raziskavi. To seveda ne iz zornega kota oškodovancev, marveč iz nekih splošnih ooen drugače občutenih kot so tiste pri individualnih žrtvah. Kot kaže ostajajo najbolj neprijavljeni po vrstnem redu: - navadne tatvine, poškodovanje tuje stvari, tatvine motornega vozila, lahke telesne poškodbe, vlomne tatvine, raznovrstna nasilni ška dejanja, ki imajo za posledico občutne j še telesne poškodbe itd. Na področjih s katerimi smo se ukvarjali so najbolj dosledno prijavljene hude telesne poškodbe in odvzem oziroma tatvine motornih vozil. - S posameznimi zgoraj opisanimi variablami nismo iskali teže vsake izmed njih v skupni rezultanti, ker ima vsako dejanje svojo žrtev, ki se neredko hkrati pojavlja tako pri prijavljeni kot neprijavljeni kriminaliteti. Zato se reševanja tovrstnega, predvsem metodološkega problema nismo lotevali ob tej priložnosti. Ostaja pa še vedno odprt, čeravno nas ne moti pri vsebinskem razmišljanju o različnih stopnjah neprijavijenost1 posameznih vrst kaznivih dejanj. 13. "Socialni status11 žrtev in prijavljanje Vrednost zasebnega premoženja pri nas pretežno ni tolikšna, da bi bila med ljudmi taka "socialna diferenciacija" kot v meščanskih družbah, ki že zaradi tovrstnih razlik spodbuja raziskovanje stopnje prijavijivosti slede na razločke po družbeno-gospodarskem položaju posameznikov. Toda družbena slojevitost pri nas vendarle vsebuje sestavine iraovitosti, ki imajo lahko kak vpliv na pripravljenost prijaviti kako kaznivo dejanje ali ne. V tej študiji smo to vprašanje skušali raziskovati s spremenljivkami kot so poklic, izobrazba, zaposlenost in dohodek. Po socialnem statusu so bile ženske na sploh v neugodnejšem položaju, kar pomeni, da je bila "imovitost" bolj očitna predvsem pri moških, ki jih je bilo zopet več z višjimi družbenimi statusi kot žensk, kar je normalnost za naše razmere (in drugje po svetu). Pokazalo pa se je predvsem naslednje: - vpraSancì z ugodnejšim gmotnim položajem nudijo več možnosti za lastno viktimizacijo, - ljudem z nižjim socialnim statusom je že vsaka oškodovanost lahko pomembna, čeravno so za kak kriminal tudi "neobčutljivi", - vprašane! s strokovnimi, upravnimi in podobnimi poklici, ki zahtevajo višjo izobrazbo od povprečnosti so bolj med prijavitelji občutljivejše oškodovanost!, hkrati ko jim "manjše" vrednosti niso tako moteče, - še najboljša prijavijivost je med tistimi, ki so "vzdrževani". "Socialni status" torej vendarle tudi pri nas, kjer razpon med "bogatimi" in "revnimi" ni tako občuten in krivičen - v določenem obsegu vpliva na prijavljanje čeravno ne posebno izrazito in ne izključno, ker je to povezano že z drugimi spremenljivkami, zlasti pa e počutjem varnosti v okolju. LITERATURA 1. BARTOLLAS, C., MILLER,S., DINITZ,S.: Juvenile Victimization. New York/etc./, Sage Publications 1976, 324 s. 2. BICKMAN,L., HELWIG,H.: Bystander Reporting of a Crime. Crimi- nologo, Beverly Hilla 17(1979)3» s. 283-300. 3. BIDERMAN, A.: Sources of Data for Victimology. The Journal of Criminal Law and Criminology, Chicago 72(1981)2, s.789-817* 4. CLINARD, M.B.: Comparative Crime Victimization Surveya; Some Problema and Resulta. International Journal of Criminologo and Penolog.y, London 6(1978)3» s. 221-231. 3. CLINARD, M.B.: Cities with Little Crime;The Case of Switzeriand. Cambridge /etc./, Cambridge University Presa 1978» s. 61-73. 6. CRIMINAL Justice and thè Victim. Ed. W.Mac Donald. Beverly Hilla London, Sage Publications 1976, a. 57-79. 7. CRIMINAL Victimization of New York State Residents 1974-1977. Washington, U.S. Department of Justice 1980. 8. CRIMINAL Victimization in thè United States ... Washington, U.S. Department of Justice. Vols. 1973-1977» 1977» 1978. 9. DIETER, H. idr.: Dunkelfeldforschung in Gflttingen 1973/74. Wiesbaden, Bundeskriminalamt 1975» 265 e. 10. DUKES,R., ALPERT,G.: Criminal Victimization From a Police Per- spective. Journal of Police Science and Administration. Gai-thersburg 8(1980)1, a. 21-30. 11. EVANS,J.L., LEGER,G.J.: Canadian Victimization Surveys: A Dis- cution Paper. Canadian Journal of Criminology. Ottawa 21(1979)2, s. 166-183. 12. FISHMAN, G.: Patterns of Victimization and Notification. The Bri tish Journal of Criminology, London 19(1979)2, s. 146-157. 13. GAMBLE, D.: In Search of a Linkage. Citizen Evaluation. Polir - System Activity, and Unreported Crime. Criminology» Beverly Hills 17(1980)4, s. 471-476. 14-. GIBBS, J.: Crime Against Persona in Urban, Suburban. and Rural Areas. Washington, Law Enforcement Assistance Admi-nistration 1979, 76 s. 15. GUENTHER, A.L.: Criminal Behavior and Social Systems. Chicago, Rand McNally 1976, s. 111-14-9. 16. HANEFELD, B.: Soziale Schichten und Kriminalitet. Monatsschrift fttr Kriminologie und Strafrechtsreform. Ktiln 61(1978)3, s. 159-179. 17. HINDELANG, M.: Victims of Personal Crime. Cambridge, Mass., Ballinger 1978, 324- s. 18. HOOD, R.; SPARKS, R.: Key Issues in Criminology. London, Wei- denfeld and Nicolson 1970, s. 11-80. 19. HINDELANG, M.: Criminal Victimization in Eight American Cities. Cambridge, Mass., Ballinger 1976, 4-99 s. 20. HOWARD, M.K.: Police Reports and Victimization Survey Resulta. Criminology, London 12(1973)4-, s. 4-33-4-4-6. 21. KIDD, R.F.: Crime Reporting. Toward a Social Psychological Mo- del. Criminology, Beverly Hills 17(1979)3 s. 380-394-. Il 22. KREUZER, A.: Uber kriminologische Dunkelfeldforschung. Krimi- nalistik, Hamburg 30(1976)4-, s. 14-5-151. 23. LEHNEN, R.G., REISS, A.J.: Responso Effects in thè National Crime Survey. Victimology. Washington 3(1978)1-2, s. 110-124-, 24-. LOUIS, St.A.: Measuring Crime by Mail Surveys. Victimology, Washington 3(1978)1-2, s. 124—135. 25. MAC CLINTOCK, F.H.: Criminologieal and Penological Aspects of thè Dark Figure of Crime and Criminality. International Cri-minalPolice Review. Paris 1971 št. 24-7, s. 97-105, št. 24-8 s. 128-134. 26. MAC DERNOTT, J.M.: Rape Victimization in 26 American Cities. Washington, Law Enforcement Assistance Administration 1979, 63 s. 27. MAC KAY, H., HAGAN, J.: Studying thè Victims of Crime. Some Me- thodological Notes. Victimology. Washington 3(1978)1-2, s. 135-140. 28. MAWBY, R.I.: The Victimization of Juveniles. Journal of Re- search in Crime and Delinquency, Hackensack 16(1979)1» s. 98-113. 29. MEYER, J.C.: Patterns of Reporting Noncriminal Incidente to thè Police. Criminology, Beverly Hille 12(197*01» s. 70-83# 30. NELSON, J.F.: Multiple Victimization in American Cities. Ame- rican Journal of Sociology, Chicago 83(1980)4, a. 870-891# 31. NETTLER, G.: Explaining Crime. New York, Me Graw-Hill 1974, e. 62-98. 32. PEČAR, J.: Formalno (družbeno) nadzoretvo in "prikrita krimi- naliteta". Revija za kriminalietiko in kriminologijo, Ljubljana 29(1978)3» s. 176-186. 33. PEČAR, J.: Prikrita kriminaliteta. Revija za kriminalietiko in kriminologijo, Ljubljana 20(1969)1, a. 1-13# 34. PUBLIC Attitudes About Grime.A National Crime Survey Report No. ... Waahington, Law EnforcementAaaiatance Adminietration. 3 Vole.: Miami, New Orleana, San Diego. 1977# 35. PUBLIC Opinion on Crime and Criminal Juatice. Reporta Presen- ted to the Thirteenth Criminological Reaearch Conference. Strasbourg, Council of Europe 1979» 200 s. 36. RADZINOWICZ, L.: The Grov/th of Crime. The International Experi- encew.London, Hamish Hamilton 1977» s. 31-57# 37. RECKLESS, W.C.: American Criminology. New Directiona. New York, Appleton cop. 1973» 487 s. 38. REUBAND, K.H.:Determinanten der Anzeigebereitschaft unter Opfem von Eigentumskriminalit&t. Monatsachrift ftir Kri?' • nologie und Strafrechtsreform. Ktiln 64(1981)4, s. 213-223. 39. SAMPLE Surveys of thè Victims of Crime. Ed. W.G. Skogan. Cam- bridge, Masa., Ballinger cop. 1976, 230 s. 40. SCHOREIT, A.: Dunkelfeldforschung oder: Die Stunde der Wahr- keit. Kriminalistik, Hamburg 29(1975)10 s. 438-440. 41. SCHNEIDER, A.L.: Methodological Problema in Victim Surveys and Their Implications for Research in Victimology. The Joum of Criminal Law and Criminology, Chicago 72(1981)2, s.818 271 - 42. SCHWIND, H.D., EGER, H.J.: Unterauchungen zur Dunkelziffer. Monatsschrift ftir Kriminologie und Strafrechtareform, Ktiln 56(1975)4-, a. 151-170. 4-5. SCHWIND, H.D., EGER, H.J.: Zwiachenbericht zur Dunkelfeldfor-achung in Gtittingen. Kriminalistik, Hamburg 28(197^)6, s. 24-1-24-5. 44. SIXIEME Gonférence de Directeura d»Instituta de Recherchea Criminologiques. Strasbourg, 19-21 Novembre 1968. 1970. 4-5. SPARKS, R.F. idr. : Surve.ying Victima. Chichester, Wiley 1977> 276 a. 46. STEINHILPER, G.: Dunkelfeldforachung Gtittingen 1975/7^. Kriminalistik, Hamburg 29(1975)2, s. 56-58» 47. STEPHAN, E.: Dunkelfeld und registrierte Kriminalitet. Krimi- nologisches Journal, Hamburg 4(1972)2, a. 115-120. 48. STEPHAN, E.: Die Ergebnise der Stuttgarter Opferbefragung un- ter Berticksichtigung vergleichbarer amerikanischer Datrn. Kriminalistik, Hamburg 29(1975)5» s. 201-206. 49. STEPHEN, E.: Die Stuttgarter Opferbefragung. Wiesbaden, Rim kriminalamt 1976, 525 a. 50. STEPHEN, E.: Zum Freiburger Dunkelfeldprojekt. Kriminologi- sches Joùmal, Hamburg 4(1972)4, a. 304-508. 51. TREIBER, H.: Entlastungseffekte dea Dunkelfelds. Kriminologih sches Journal, Hamburg 5(1973)2, a. 97-115» 52. WOLFF, J.: Bemerkungen zum Freiburger Dunkelfeldprojekt. Kri- minologiaches Journal, Hamburg 4(1972)4, a. 301-304. auketet vpbašamik INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI Trg osvoboditve 11 telef. Štev. 21-391 ZADEVAi Raziskava o prikriti kriminaliteti Spoštovani! Opravičujemo se, ker se obračamo na Vas z vljudno prošnjo, da bi z izpolnitvijo tega vprašalnika sodelovali pri naši raziskavi o "Prikriti kriminaliteti", s katero bi radi ugotovili koliko raznih (kaznivih) dejanj ostaja neznanih pristojnim državnim organom. Izbrani ste bili popolnoma slučajno in tako, da so v našem vzorcu udeleženi vsi sloji prebivalstva ustrezno spolu, slojem, starosti in drugim pomembnostim. Prosimo Vas, da se ne jezite na nas, če Vam jemljemo nekaj časa. Z Vašo pripravljenostjo in odkritostjo nam boste neprecenljivo pomagali tudi pri boljšem razumevanju in ravnanju z družbeno neprilagojenim vedenjem. Glede na to potrebujemo samo Vaše podatke in Vaše izkušnje in ne koga drugega iz Vašega okolja. Pri tem Vam zagotavljamo, da bodo Vaši podatki uporabljeni samo v znanstveno raziskovalne namene. Sprašujemo Vas samo za dogodke v letu 1979 in ne prej, razen če gre za splošna stališča in Vaša mnenja. Vprašalnik Vam pošiljamo po pošti tudi zato, da Vam prepustimo izbiro časa, ki si ga sami želite vzeti za sodelovanje z nami in ker Vas ne bi radi nadlegovali z anketarjem. Ker pa ste prišli v vzorec, ki naj predstavlja celoto, seveda računamo z Vašimi odgovori in sodelovanjem. Če boste odgovore pravočasno poslali, nam boste zelo pomagali pri izvedbi naloge. Kolikor pa želite, da Vas obišče naš anketar, pa nam sporočite v priloženi kuverti z vrnitvijo obrazcev. Izpolnjene vprašalnike zalepite v priloženo kuverto in oddajte čimprej na pošto, vendar ne dlje kot v 14 dneh po prejemu. Če bi potrebovali kakšna pojasnila, zavrtite telefonsko številko 21-391 in vprašajte zanje. Iskreno se Vam zahvaljujemo za razumevanje. Če Vas bodo zanimali izidi raziskave, nam sporočite, da se Vam bomo kakorkoli oddolžili. Lep pozdrav! Direktor: prof«dr« Janez Pečar INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI RAZISKAVA PRIKRITI KRIMINALITETI Na postavljeno vprafianja odgovarjate tako, da obkrožite Številko pri tistem izmed navedenih odgovorov, ki Vam ustreza. Če je na postavljeno vpraSanje mogočih več odgovorov, obkrožite Številke pri vseh tistih odgovorih, ki po Vašem mnenju ustrezajo. VpraSanja, ki dopuščajo po več odgovorov, so s pripombo ali črto ob strani posebej označena. Nekatera vprašanja pa nimajo vnaprej vpisanih mogočih odgovorov, ampak črte. Tu vpišemo odgovor na črte, a številkami (npr. rojstno leto) ali z besedami. Vsa pojasnila v zvezi z Izpolnjevanjem vprašalnika dobite na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Trg osvoboditve 11 osebno ali po telefonu 21-391. če želite, Vas bo doma ali na delovnem mestu obiskal anketar, ki Vara bo pomagal izpolniti vprašalnik, ali pa ga bo po Vaših navedbah izpolnil namesto Vas. Takšno željo sporočite na isti naslov pismeno ali po telefonu, z navedbo Vašega naslova in časa obiska. SPLOŠNA STALIŠČA 0 OKOLJU IN KRIMINALITETI 1. SPOL moški .... ženski .... 2. STAROST rojstno leto 3. ZAKONSKI STAN samski . ... . poročen .... razvezan .... vdovel . . . . . živi v izvenzakonskl skupnosti ... 4. S KOM ŽIVITE V SKUPNEM GOSPODINJSTVU sam(a) ...... z zakoncem .............. z zakoncem in otroci . z zakoncem, otroci in sorodniki .... drugo ___________________ (navedite kaj) 5. ZAPOSLEN stalno . . začasno . nezaposlen upokojenec drugo (kaj) 6. NARODNOST slovenska . neslovenska, toda jugoslovanska . drugo .... 7. ŠOLSKA IZOBRAZBA najvišja vrsta šole, ki ste jo dokončali 8. POKLIC LU (8-9) U LU (15-16) 9. VIŠINA VAŠEGA MESEČNEGA DOHODKA din: 5000 do 7000 do 10000 do pod pod pod pod 5000 7000 10000 12000 12000 in več 10. STANOVANJSKO RAZMERJE (so)laetnik hiše . . lastnik stanovanja , najemnik .... podnajemnik ... stanujem pri starših delim sobo z drugim . drugo (kaj) 13. KOLIKO ČASA STANUJETE V TEM DELU NASELJA stanujem _________ če manj kot lotoi stanujem mesecev. 11. ŠTEVILO SOB V STANOVANJU garsonjera ...... 1 1 soba...............2 2 sobi ....... 3 3 sobe...............4 4 sobe in več............ 5 12. ŠTEVILO STANOVANJ V STAVBI, V KATERI STANUJETE 1 stanovanje..................... 1 2 stanovanji.................2 3 stanovanja .................... 3 4 stanovanja................4 5 do 9 stanovanj ... 5 10 in več stanovanj ... 6 14. ODKOD LAHKO TELEFONIRATE iz lastnega stanovanja ... 1 od soseda, zraven ... 2 od znanca, dalje .... 3 iz govorilnice .... 4 od drugod ........................ 5 telefon ni dostopen ... 6 - 3 - 15. KAKŠNI SO LJUDJE V VAŠI SOSESKI (NASELJU) GLEDE VZAJEMNEGA SOŽITJA IN MEDSEBOJNIH RAZMERIJ na splošno zelo v redu ... v redu ........2 niso v redu ............. nimam stikov z njimi ... 4 ne vem..................... 16. ALI VAS ZANIMA, KAJ SE GLEDE VARNEGA ŽIVLJENJA DOGAJA V TEM DELU NASELJA? zelo................... še kar...................2 malo .................. niš 4 17. ALI MENITE, DA JE DEL NASELJA, V KATEREM ŽIVITE na splošno zelo varen ... še kar varen................2 ni varen . ..... sploh ni varen ..... 4 ne vem................... * 18. ČE VAŠA SOSESKA ALI TA DEL NASELJA NI VAREN, ZARADI ČESA SE VAM ZDI, DA NI VAREN? (Mogočih le veš odgovorov!) zaradi nasilnih dejanj .... zaradi nadlegovanja ljudi . . 2 zaradi pijancev ..... zaradi spolnih napadov ... 4 zaradi ogovarjanja neznancev zaradi nedoločenih vtisov (občutkov) .............. 6 drugo (kaj) _______________ ne vem .................... 8 19. ALI TA DEL NASELJA MORDA NI VAREN ZARADI LJUDI ki stanujejo tukaj .... ki prihajajo od drugod ... 2 obojih •«••••• drugo ......................4 ne vem ....«•• 20. ALI SE GLEDE VARNOSTI TA DEL NASELJA RAZLOČUJE OD SOSEDNJIH? da ...................... ne . • 2 ne vem .................. KAKŠNO JE PO VAŠEM MNENJU "VARNO" NASELJE? (26) (27) (28) (29) (30) (31) (32) (33) u (36) 22. ALI SE VI POČUTITE VARNO, ČE STE PONOČI ZUNAJ? da, popolnoma ...... ne povsem ...... ne čutim se varnega .... sploh se ne čutim varnega . ne vem ...... . 23. ČE NE, ZAKJ NE? (opišite) 24. ALI MISLITE, DA SO DRUGI PREDELI (zraven vaše soseske ali tega dela naselja) bolj varni...... 1 enako varni . . . ™. . . 2 manj varni ....... 3 nevarnejši ............. 4 ne vem ..................... 5 25. ALI MISLITE, DA SE JE TA DEL NASELJA GLEDE VARNOSTI KAJ SPREMENIL V ZADNJIH LETIH? na bolje........ 1 ni se spremenil............2 na slabše ....... 3 ne vem ....................4 26. ČE SE JE SPREMENIL. V KAKŠNEM OZIRU? (opišite na kratko) 27. ALI MISLITE, DA JE V VAŠI SOSESKI DOSTI TATVIN, VLOMOV, NASILJA IN DRUGIH POJAVOV, KI OGROŽAJO VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA? zelo veliko ................... precej ... ... 2 ni veliko ..................... malo .................. 4 nič jih ni .................... ne vera .................. 6 * 1 2 3 4 5 28. KAJ MISLITE, ODKOD SO LJUDJE, KI STORE POSAMEZNE VRSTE KAZNIVIH DEJANJ? Možnih je več odgovorov 1 Pri vsaki vrsti kaznivih dejanj, ki so spodaj našteta, obkrožite tisto številko, ki po vašem mnenju ustreza pravilnemu odgovoru. Vpisane številke pri tem pomenijo: 1 domačini 2 od drugod 3 tu nastanjeni sezonski delavci 4 vsak nekaj 5 ne vem Če Je veliko ali precej kaznivih dejanj, z obkrožanjem označite kaj mislite, od kod so storilo! teh dejanj. U (38) U (41) - 4 - PRIMER, Če menite, da so ljudje, ki goljufajo, domačini, obkrožite pri "goljufijah" Številko 1. če menite, da se pretepajo domačini ln tu nastanjeni sezonski delavci, obkrožile pri pretepih številki 1 ln 3 (možnih je več odgovorov!). Če je vaš odgovor "ne vem", obkrožite številko 5 pri tistih naštetih kaznivih dejanjih, kjer nimate mnenja o storilcih. tatvine na sploh: 12345 vlomil 12345 tatvine avtomobilov: 12345 tatvine v prodajalnah: 12345 ropi ln roparske tatvine: posilstva in spolni delikti: 12345 goljufije: 1 2 3 4.5 poškodovanje ali uničenje stvari: pretepi in telesne poškodbe: 1 2 3 4 5 gospodarski kriminal: 1 2 3 4 5 politični kriminal: 12345 drugo: 12345 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Ali MISLITE, DA JE PRI TEM DOSTI TAKIH DEJANJ, ZA KATERA MILICA SPLOH NE VE? zelo veliko ................ 1 precej ................ . 2 ni veliko ....... 3 malo .................4 nič ........................ 5 ne vem ................6 ZAKAJ MISLITE, DA MILICA NE VE ZANJE? (opišite) ALI SE VAM ZA KATERI DEL TEGA KRAJA ZDI, DA JE MANJ VAREN IN ZAKAJ? Kateri del ____________________ Zakaj _________________________ ALI SE GA ZARADI NEVARNOSTI IZOGIBATE? .......... 1 ..... 2 da ne KOLIKOKRAT STB BILI TAM V LETU 1979? nikoli ............... redko ................ pogosto .... ALI SE VAM JE TAM KAJ ZGODILO? ČE DA, KAJ SE JE ZGODILO (opisati) 'l 7-11 12-16 17-21 22-26 27-31 32-36 37-41 42-46 47-51 52-56 57-61 62-66 u (68) UJ (69-70) (71) (72) LJ (73) SEDAJ PA BI VAS VPRAŠALI ŠE ZA NEKAJ VAŠIH STALIŠČ O RAZŠIRJENOSTI IN NEVARNOSTI KRIMINALITETE V SLOVENIJI IN NA SPLOH. ALI IMATE VTIS, DA JE PRI NAS, ZLASTI V SLOVENIJI, KRIMINALITETA POSEBEN PROBLEM1; ................... 1 ................... 2 ................... 3 da ne ne vem . . ČE DA, ZAKAJ? 33. ALI MENITE, DA KRIMINALITETA PRI NAS V SLOVENIJI močno narašča ...... 1 2 ostaja na Isti ravni . . . 3 ; 4 5 6 34. ALI MENITE, DA PRI NAS KAKŠNA POSEBNA VRSTA KRIMINALITETE NARAŠČA ALI UPADA IM KATERA? Prosimo Vas, da pri tistih navedenih kaznivih dejanjih, za katera menite, da njih število narašča, obkrožite šifro i ne narašča, obkrožite Šifro 2 upada, obkrožite šifro' 3 čo nimate mnenja, obkrožite 4 tatvine nasploh: 1 2 3 4 vlomi: 1 2 3 4 tatvine avtomobilov: 1 2 3 4 tatvine v prodajalnah: 1 2 3 4 ropi ln roparske tatvine: 1 2 3 4 posilstva in spolni delikti: 1 2 3 4 goljufije: 1 2 3 4 poškodovanje ali uničenje stvari: 1 2 3 4 . pretepi ln telesne poškodbe: 1 2 3 4 gospodarski kriminal: 1 2 3 4 politični kriminal: 1 2 3 4 drupro: (kaj) 1 2 3 4 35. ALI BI DALI KRIMINALITETI ZARADI TEGA PREDNOST PRED VSEMI DRUGIMI PROBLEMI, ZA KATERE MISLITE, DA SO POMEMBNI V NASI DRUŽBI? (npr, pred alkoholizmom, uživanjem ma- mil, Inflacijo, prometno nedisciplino, stanovanjsko problematiko, onesnaževa- njem okolja, urbanizmom Itd.) da i deloma . 2 ne . 3 ne vem ...... 4 ČE BI BILO TAKIH "PROBLEMOV" DESET - KATERO MESTO PO VRSTNEM REDU GLEDE NA DRUŽBENO POMEMBNOST IN NEPRIJETNOST BI DALI KRIMINALITETI? Vpišite številko ______ (7) U (8) (10) (U) (12) (13) (14) (15) (16) (17) (18) (19) (20) (21) (22) Ur1 MOREBITNI RAZLOGI ZA PRIJAVLJANJE ALI NEPHIJAVLJANJE KAZNIVIH DEJANJ ALI V ČASOPISIH BERETE TISTE RUBRIKE, V KATERIH PIŠEJO O TATVINAH, VLOMIH, ROPIH, UBOJIH, PROMETNIH NEZGODAH IN SPLOH SODNIH OBRAVNAVAH KAZNIVIH DEJANJ OZIROMA T.r. "ČRNO KRONIKO"? zelo rad ....... 1 rad .................. 2 ne zanima me posebno ... I sploh me ne zanima .... 4 ne berem časopisov .... ! 2. ALI RADI BERETE KRIMINALNE ROMANE? zelo rad................... rad . . ............. ne zanimajo me posebno . . sploh me ne zanimajo . . ne berem kriminalnih romanov 3. ALI RADI GLEDATE KRIMINALNE FILME (TUDI NA tv)? zelo rad ........................ 1 rad ....... 2 ne zanimajo me posebno ... 3 sploh me ne zanimajo ... 4 ne gledam kriminalnih filmov . 5 4. ALI SE MORDA ZANIMATE ZA KRIMINALITETO IN DRUGE NEGATIVNE POJAVE V DRUŽBI? zelo me zanimajo ...» 1 zanimajo me ....«• 2 ne zanimajo me posebno . . 3 sploh me ne zanimajo ... 4 5. ALI MISLITE, DA BI MORALI LJUDJE PRI NAS BOLJ PRIJAVLJATI KAZNIVA DEJANJA? da .............................. 1 ne ............................ ^ ne vem .......................... 5 6. ZAKAJ MISLITE, DA NEKATERI LJUDJE NERADI PRIJAVLJAJO KAZNIVA DEJANJA, ČETUDI SO BILI Z NJIMI OŠKODOVANI? 7. ALI BI TO (PREPRIČANJE) LAHKO VELJALO TUDI ZA VAS OSEBNO? da deloma ne ne vem i. (25) (26) (27) (28) (29) 8. ALI MISLITE, DA IMI NEPRIJAVLJANJE ZA POSLEDICO POTUHO STORILCEM, DA STORE ŠE VEČ KAZNIVIH DEJANJ? da ............ 1 deloma ........ 2 ne ........ 3 ne vem ........ 4 SPODAJ JE NAŠTETIH NEKAJ KAZNIVIH DEJANJ (ALI SKUPIN KAZNIVIH DEJANJ). PRIPIŠITE JIM VRSTNI RED SAMO ZA PET OD NAŠTETIH. GLEDE NA VAŠE MNENJE 0 TEM, KATERA OD NJIH LJUDJE NAJBOLJ NERADI PRIJAVLJAJO. PRIMER. Če menite, da ljudje najbolj neradi prijavljajo goljufije, za tem pa pretepe in politični kriminal, vpišite poleg goljufij "1" poleg pretepov in telesnih poškodb "2" poleg političnega kriminala "3" in tako naprej tatvine nasploh vlomi tatvine avtomobilov tatvine v prodajalnah _________ ropi in roparske tatvine ____ posilstva in spolni delikti _____ goljufije ________ poškodovanje ali uničenje stvari pretepi in telesne poškodbe ____ gospodarska kriminaliteta _______ politični kriminal _____ drugo (kaj________________) ____ ne vem ... 10. PRI KOM IZMED SPODAJ NAVEDENIH BI VI PRIJAVILI KAZNIVO DEJANJE? (Mogoč le en odgovori pristojni postaji milice . . stalni službi UJV .... pri temeljnem javnem tožilstvu ali njegovi izpostavi . . pri preiskovalnem sodniku . . najbližjemu miličniku . . . prijavil bi ga odvisno od trenutne presoje .... drugod (kje)____________ sploh ga ne bi prijavil . . . ne vem . . (46) c cracccro VJ1 AVtrOHOVOCO-^Otvi-* n. KAKO BI VI PRIJAVILI KAZNIVO DEJANJE? Sel bi tja ln bi podal prijavo 1 poslal bi sporočilo po pošti 2 telefoniral bi................ 3 prosil bi koga, da to uredi . 4 poiskal bi miličnika ln mu povedal 5 drugo . ............... 6 ne vem ........ 7 (47) 12. ALI STB ŽE KDAJ PRIJAVILI KAKŠNO KAZNIVO DEJANJE KOMOIZMED NAVEDENIH (pri vprašanju 10)? nikoli ....................... 0 da, enkrat ...... 1 da, večkrat ..... 2 se ne spomnim ..... 3 (48) 13. ČE STE DOSLEJ PRIJAVILI KAKŠNO DEJANJE, ALI STB IMELI OBČUTEK, DA SO V SPORO- ČENI ZADEVI HITRO UKREPALI? doslej Se nisem ničesar prijavil 0 da, zelo hitro ...... 1 da, še kar hitro ..... 2 ni bilo hitro............ 3 sploh ne hitro ..... 4 niso ukrepali ...... 5 (49) se ne spominjam ..... 6 V NADALJEVANJU BI VAS RADI VPRAŠALI 0 MOREBITNIH DOGODKIH, KI SO SE VAM PRIPETILI LETA 1979. PODATKI 0 TEM SO KLJUČNEGA POMENA ZA NAŠO RAZISKAVO. ZELO DOBRO PREMISLITE IN SE SPOMNITE TEGA, KAR USTREZA OPISU DEJANJ, O KATERIH SPRAŠUJEMO. NI VAŽNO, KDO JE DEJANJE STORIL IN KAKO NEVARNO ALI ŠKODLJIVO JE BILO. 14. ALI JE V LETU 1979 KDO VLOMIL ALI POSKUSIL STOPITI V VAŠO HIŠO (STANOVANJE, GARAŽO) BREZ VAŠEGA DOVOLJENJA? da,__________krat| ne . . 0 (50) 15. ALI SO VAM LETA 1979 KAJ VZELI ZNOTRAJ VAŠE HIŠE, STANOVANJA, GARAŽE ITD.? 17. ALI VAM JE BILO V LETU'1979 KARKOLI VZETO, UKRADENO, IZVEN STANOVANJA (NA NJIVI, V VRTU, KLETI, PODSTREŠJU, DRUGJE), VENDAR NE PREVOZNO SREDSTVO ALI IZ NJEGA (za to so vprašanja 20 in dalje)? da, __________ krat} ne . . . 0 18. ALI SO VAM V LETU 1979 KAJ UKRADLI IZ ŽEPA, TORBICE, KOŠARE, KOVČKA ALI IZ OSEBNE PRTLJAGE (NA POTOVANJU, PRI NAKUPU, NA DELOVNEM MESTU ITD.)? da, __________krat} ne . . . 0 19. ALI IMATE AVTOMOBIL? da .............................. 1 ne ..................... O Če Imate avtomobil, odgovorite še na vprašanja 20, 21 in 22. 20. ALI VAM GA JE V LETU 1979 KDO VZEL OZIROMA GA UPORABLJAL BREZ VAŠEGA DOVOLJENJA, ČETUDI SO AVTO POZNEJE NAŠLI (JE BIL VRNJEN)? da, __________krat} ne . . , O 21. ALI SO VAM V LETU 1979 UKRADLI KAKŠEN DEL VOZILA? da, __________krat} ne . , . O 22. ALI SO VAM V LETU 1979 KAJ VZELI IZ VOZILA (VLOMILI VANJ)? d“» __________krat} ne . . . O 23. ALI IMATE MOTORNO KOLO (MOPED)? da, krat} ne O (51) 16. ALI VAM JE V LETU 1979 KDO GROZIL Z NASILJEM (TUDI PRI PREPIRU IN ČETUDI NEPOZNAN)? da, krat} ne O (52) do ......... 1 ne.......... o Če Imate motorno kolo (moped), odgovorite še na vprašanja 24 ln 25. (53) (54) (55) (56) (57) (58) (59) - 7 - 24. All 30 TAM V LETU 1979 UKRADLI MOTORNO 32. ČE DA, OPIŠITE V KAKŠNEM POGLEDU KOLO (MOPED), ČETUDI JE BILO VRNJENO? da. krati ne . . 0 (60) LlJ 25. ALI SO VAM V LETU 1979 KAJ VZELI Z MO-TORNEGA KOLESA (MOPEDA)? (74-75) da. krat; ne . . . 0 (61) 33. ALI STE V LETU 197? VIDELI, DA JE KDO m KAJ UKRADEL, KOGA NAPADEL, UDARIL ALI 4 NAMENOMA POŠKODOVAL KAKŠNO PREMOŽENJE, L_J 26. ALI IMATE BICIKEL? ALI KAJ PODOBNEGA? (6) da 1 da, krat; ne . . . 0 (7) Če Imate biolkel. odgovorite še (62) 34. ČE DA, OPIŠITE, KAJ SE JE ZGODILO na vprašanje 27 ln 28. U 27. ALI SO VAM V LETU 1979 UKRADLI BICIKEL? (63) ALI STE KAJ UKRENILI? da. krati ne . . . 0 98, AT.T SO VAM V LETU 1979 KAJ VZELI Z u BIOIKLA? da. krati ne . . . 0 (64) 35. ALI JE BIL KDO DRUG IZ VAŠE DRUŽINE (GOSPODINJSTVA) ŽRTEV KAZNIVEGA DEJA- NJA V LETU 1979? 99. ALT VAS JE V LETU 1979 KDO TELESNO NA-PADEL, OGROŽAL Z NEVARNIM ORODJEM ALI OROŽJEM (ČETUDI POZNAN)? (10) daf krat; i» . . . n (65) 36. ČE DA, OPIŠITE, KAJ SE JE ZGODILO da. krati ne . . . 0 50. ALI SO VAM V LETU 1979 HOTE KAJ POŠKO-DOVALI, UNIČILI ALI STORILI NERABNO? 1 1 1 L 1 J pri hiši da, krat; ne 0 ' (66) 37. ALI JE BIL DOGODEK PRIJAVLJEN ORGANCM v stanovanju da, kratf ne 0 (67) ZA NOTRANJE ZADEVE? v garaži da, krat; ne 0 (68) da, krati ne ... . n na vozilu da, krati ne 0 (69) ne vem ...... , 3 (13) na motornem (70) kolesu da, krat; ne 0 ČE SE VAM JE V LETU 1979 KARKOLI 7imnTT.fi VLJUDNO PROSIMO, DA PAZLJIVO PREBERETE na blolklu da, krat} ne 0 (71) drugod krat; ne 0 (72) IN IZPOLNITE VPRAŠALNIKE, KI SLEDIJO, ODVISNO OD TEGA, KAJ SE VAM JE ZGODILOt vprašalnik za Al , AT.T SR VAM JE V LETU 1?7^ SPLOH ZGODI- - kazniva dejanja, kakorkoli povezana LO KAJ TAKEGA, KAR BI LAHKO BILO KAZ- z odvzemom premoženja; NIVO DEJANJE KAKRŠNEKOLI VRSTE ALI - poškodovanje vaših stvari; KARKOLI PROTIPRAVNEGA, POLEG TISTEGA, - nasilje. KAR SMO VAS VPRAŠALI DOSLEJ? ČETUDI SE VAM NI NIČ ZGODILO OD NAŠTETE- da. krati ne . . . 0 (73) GA, VAS PROSIMO, DA IZPOLNITE VPRAŠALtlT- j KA ZA PODATKE 0 DRUŽBENI SAMOZAŠČITI IN 0 MILICI. - e - VPRAŠALNIK ZA KAZNIVA DEJANJA, KAKORKOLI POVEZANA Z ODVZEMOM VAŠEGA PREMOŽENJA V LETU 1979 Ce so Vam leta 1979 kakorkoli vzeli (ukradli Itd.), Vas vljudno proelmo, da nam o tem poveste kaj ved, ne glede na to, ali je storilec znan all ne In ali je bila Skoda znatnejSa ali ne. 1. ALI SO VAM V LETU 1979 KAJ VZELI nobenkrat ...... O enkrat ....... 1 dvakrat ...... 2 veŠkrat ....... 3 Če se Vam je karkoli zgodilo večkrat ln zadeva tatvino, vlom, rop VaSega premoženja ali kaj podobnega (razen poškodovanja ali uničenja reči, za kar uporabite vprašalnik za poškodovanje stvari), nam odgovorite samo za zadnji dogodek. Če pa ste bili oškodovani enkrat, nam odgovarjajte za dogodek, ki ste ga utrpeli. 2. KAKO JE BILO STORJENO DEJANJE? (Obkrožite vse ustrezne navedbe) storilec je preprosto vzel . . storilec je vstopil v prostor brez dovoljenja .... 2 odprl je prostor (ali avto) e ključem (vltrlhom) .... onesposobil varnostno napravo (tudi ključavnico na kolesu) 4 vzel lz pohištva (posode ali podobnih predmetov) ... najprej vlomil, nato vzel . . 6 najprej vzel, nato uporabil silo (roparska tatvina) . uporabil silo ln nato vzel (rop) ........................8 prisilil k Izročitvi plena . vzel lz žepa ...................8 drugače (kako)s _______________ ne vem kako ...... 6 (15) 16 17 ; 19 20 22 23 24 25 (26) 3. KAJ SO VAM VZELI (UKRADENI, OROPANI ALI ODVZETI PREDMETI) (Obkrožite vse ustrezne navedbe) denar .................... vrednostni papirji, čeki, hranilna knjižica, boni . . . dokumenti (potni list, osebna Izkaznica) . ... . . nakit (srebrnina, ure, starine) orodje . .... . gradbeni material .... obleka, obutev . . ... kolo ..................... moped, motorno kolo ... avto . . ..... deli vozila, pribor za vozilo igrače ....... radicaparat, TV sprejemnik, gramofon, magnetofon, radio kasetofon ...... daljnogled, fotoaparat, filmi, kamera, diaprojektor . . . živila .................... sadje, povrtnina . • . . . pijače ........ cigarete . . . . . . . torba, torbica, denarnica (z vsebino) ...... stanovanjska oprema (pohištvo, preproge, slike ln podobno), bencin, kurivo, gorivo ln p. drugo (kaj)i ________________ 4. ALI JE STORILEC TO DEJANJE DOKONČAL? da ne (27) O (28) (29) (30) (31) (32) 33 34 35 36 37 38 40 41 42 43 44 46 47 (48) (49) 5. KJE STB BILI OKRADENI (OGROŽENI, OZIROMA KJE JE BIL PREDMET ODVZET)? (obkrožite vse ustrezne natodbo) v stanovanju (ali vanj grede ali lz njega grede)............... 1 v kleti, pralnici, na podstrešju 2 na terasi ....... 3 na vrtu 4 v delavnici, v skladišču . . 5 na cesti, na trgu .... 6 v parku ....... 7 v (vele)blagornici .... 8 v drugačni prodajalni ... 9 v avtobusu mestnega prometa . 8 v avtobusu medmestnega prometa 7 na kolodvoru ..... 6 na avtobusnem postajaliSču . 5 na parkirnem prostoru ... 4 v gostilni (obratu družbene prehrane, gostišču) ... 3 v kiosku ....... 2 na gradbišču ...... 1 na delovnem mestu .... 2 v avtomobilu, iz avtomobila . . 3 v javnih toaletnih prostorih . 4 drugje (kje) _______________ 5 ne vem kje ....... 6 6. KOLIKŠNA JE BILA VREDNOT ODVZETIH REČI? _______________________ din 7. PRAVNA KVALIFIKACIJA DEJANJA (Vpiše Inštitut za kriminologijo) 8. KDAJ JE BILO DEJANJE STORJENO? zjutraj ...... podnevi ...... zvečer . ............. ponoči ... ... ne vem kdaj ..... 9. KDO JE ODKRIL DEJANJE? (Možnih 1e več odgovorov) (anketiranec) sam . . . drugi člani gospodinjstva . sosedje ................ • mimoidoči ...... organi za notranje zadeve . drugi ..................... ne vem . ............... (50) 51 52 53 54 (55) 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 (71) -L-U -L-U (72-77) 1_J -U (12) (13) (14) (15) (16) (17) (18) 10. ALI STE DEJANJE PRIJAVILI? da, takoj . . . . da, pozneje ... drugi so ga prijavili (kdo)j ________,_______ organi za notranje zadeve so sami Izvedeli .... nisem prijavil .... 11. ČE NISTE PRIJAVILI, ZAKAJ TEGA NISTE STORILI? 12. ČE STE PRIJAVILI, ZAKAJ STE TO STORILI? 13. ALI STE IMELI UKRADENE REČI (PREMOŽENJE) ZAVAROVANE? da, vse............... ] da, le nekatere ..... 2 ne ................. ’ ne vem ........ 4 14. ČE DA, ALI STE NAPRAVILI ZAVAROVALNI ZAHTEVEK? da, že ........ 1 še nameravam ...... 2 ne ...... ... 3 15. ALI STE STORILCA POZNALI? nisem ga poznal ..... 1 da, že dolgo prej.........2 da, samo navidezno .... 3 16. ČE STE STORILCA POZNALI ŽE OD PREJ, V KAKŠNEM RAZMERJU STE BILI Z NJIM (Opisati)? 17. ALI JE BIL STORILEC PRIJET? takoj na kraju dejanja . pozneje ...... ni bil prijet .... ne vem . • • . 18. ČE JE BIL PRIJET, NAVEDITE 0 STORILCU NEKAJ PODATKOV spol starost narodnost ne vem ne vem ne vem (22) (23) (24) (25) (26) ccc 10 - ČE JE BIL PRIJET, ALI VESTE, KAJ SE JE Z NJIM ZGODILO? Se ni prlSlo do postopkk . . 1 postopek je v teku .... 2 storilec je bil obtožen ... Z storlleo je bil obsojen . . 4 drugo ....... 5 ne vem . .. .... 6 20. ČE JE TEKEL KAZENSKI POSTOPEK 0 ZADEVI, S KATERO STE BILI OŠKODOVANI, ALI STE BILI ZADOVOLJNI Z DELOMt (možnih več odgovorov) - drugih služb organov za notranje zadeve, razen milice 1 da ne 0 - javnega tožilca 1 da ne 0 - sodišča 1 da ne 0 - odvetnika 1 da ne 0 - drugih (katerih?) 1 da ne 0 21. ALI JE BILA UKRADENA REČ VRNJENA? vse je bilo vrnjeno .... 1 vrnjeno, toda poškodovano . . 2 nič ni bilo vrnjeno . . . 3 drugo (kaj) 4 22. ALI SE JE V LETU 1979 KAJ TAKEGA ZGO-DILO KOMU OD ČLANOV VAŠEGA GOSPODINJSTVA (V KRAJU ANKETIRANJA) IN KOLIKO- KRAT? da •••••• 1 ne •••••• 2 23. ČE SE JE ZGODILO l komu , krat 24. ALI JE BILO TO DEJANJE PRIJAVLJENO ORGANOM ZA NOTRANJE ZADEVE? da e . 1 ne 2 25. ČE NI BILO PRIJAVLJENO, ZAKAJ NE? (30) (31) (32) (33) (34) (35) (36) (37) u u (40) U 26. ČE STE DEJANJE PRIJAVILI ORGANOM ZA NOTRANJE ZADEVE (MILICI ), ALI STB BTT.J ZADOVOLJNI Z NJIHOVIM UKREPANJEM V VAŠEM PRIMERU? - dejanje ni bilo prijavljeno 1 - organi za notranje zadeve so bili klicani, pa niso prlSll 2 - organi za notranje zadeve so hitro ukrepali ln sem z njihovim delom zadovoljen . . 3 - nisem bil zadovoljen ... 4 - drugo _____________________________ 5 - ne vem.................. 6 27. ČE NISTE BILI ZADOVOLJNI, ZAKAJ NE (Opišite)? 28. ALI SE VAM JE KAJ TAKEGA ALI PODOBNEGA ZGODILO NA POTOVANJU, NA DOPUSTU ALI KJE DRUGJE IZVEN KRAJA VAŠEGA PREBIVALIŠČA, VENDAR V JUGOSLAVIJI? da........................ 1 ne ..................... 2 29. ČE DA, ALI STE DEJANJE PRIJAVILI? da........................ i ne ....... „ 2 30. ALI SE VAM JE KAJ PODOBNEGA ZGODILO NA POTOVANJU V TUJINI? da........................ 1 ne ..... ... 2 31. ČE DA, ALI STE DEJANJE PRIJAVILI TUJI POLICIJI? d«........................ 1 ne .................... 2 32. ALI STE BILI ZADOVOLJNI S TISTIM, KAR JE STORILA TUJA POLICIJA? da, v celoti deloma . . . , nisem bil zadovoljen drugo ____________ (42) (45) (46) (47) (48) - 11 VPRAŠAT, SIK 0 POŠKODOVANJU VAŠIH STVARI Spomnite oef 5e bo Vam leta 1^75 poSko- 3. ČE SO VAM POŠKODOVALI AVTOMOBIL (VEN- dovali kakšno stvar, Jo uničili ali m- DAR NE V CESTNOPROMETNI NEZGODI), ALI pravili nerabno. Pomislite na vozilo, JE BIL (možnih Je več odgovorov, če na karkoli v stanovanju, v kleti, na gre za isto dejanje. Obkrožite vse vrtu oziroma na vse, kar imate. Če se Je ustrezne) to dogodilo, Vas prosimo, da nam to na tem vprašalniku opišete. opraskan (škoda na laku) . . 1 udarjen (udrtina na pločevini) 2 zlomljena antena ali vzvratno 1. KOLIKOKRAT SO VAM (ČASOVNO RAZLIČNO) ogledalo, razbito steklo na KAJ NAMENOMA POŠKODOVALI? lučeh ....... 3 nobenkrat ....... 0 razrezan avtomobilski plašč . 4 enkrat 1 vsuto kaj v bencinski rezervoar 5 dvakrat ...... 2 drugo (kaj) g večkrat 3 (49) nimam avtomobila 7 Če so Vam karkoli večkrat poškodovali. 4. ALI JE POŠKODBA NA VOZILU NASTALA uničili in podobno, nam odgovarjajte samo za zadnji dogodek, če pa ste bili v Javni garaži • 1 oškodovani enkrat, nam odgovarjajte za na javnem parkirnem prostoru dogodek, ki ste ga utrpeli! s čuvajem ....... '2 pri parkiranju nasploh ... 3 kako drugače 4 2. ALI VAM JE KDO LETA 1979 NAMERNO P0ŠK0- ne vem kako 5 DOVAL ALI UNIČIL KARKOLI (močnih je več odgovorov« 6® FT* za isto dejanje)? Obkrožite odgovore, ki ustrezajo! 5. V KATEREM MESECU SE JE TO ZGODILO na blolklu 1 ■)(50) ▼ me«eou na motornem kolesu .... (51) 1 razbil okenske šipe ali poškodo- ne vera x val vrata (stanovanja, hiše) . 3 (52) poškodoval ograjo ..... 4 (53) (54) 6. KOLIKŠNA JE BILA PO VAŠEM MNENJU cvetlično gredo ..... 6 (55) STORJENA ŠKODA? sadno drevje ...... 7 (56) pobil ali poškodoval domače ži- din vali (perutnina, zajol, pes, (57) ne vem 1 poškodoval obleko .... 9 (58) | pohištvo ....... 8 (59) stanovanjsko opremo .... 7 (60) 7. ALI VESTE, KDO JE TO STORIL? drugo (kaj) 6 J (61.) ne vem x do» vem 2 samo sumim ..... 3 K62) (63) (64) (65) (66) (67) (68) (69) UlJ (70-71) mu Luu 8. ČE VESTE ZA STORILCA, ALI STE IMELI NJIM KAKŠEN OPRAVEK (OPIŠITE) PRED DOGODKOM? 9. ALI STE DEJANJE PRIJAVILI ORGANOM ZA NOTRANJE ZADEVE (MILICI)? ne da 10. ČE NISTE PRIJAVILI, PROSIMO, OPIŠITE, ZAKAJ NISTE? 11. ALI STE ŠKODO PRIJAVILI ZAVAROVALNICI? . 1 stvar ni bila zavarovana . . nisem prijavil . . . . . prijavil sem ..... storilec je sam poravnal škodo drugo (kaj) ___________________ 12. ČE JE TEKEL KAZENSKI POSTOPEK O ZADEVI, S KATERO STE BILI OŠKODOVANI, ALI STE BILI ZADOVOLJNI Z DELOM« (možnih veš odgovorov) - drugih služb organov za notranje zadeve, razen milice 1 da ne O - javnega tožilca 1 da ne O - sodišča 1 da ne 0 - odvetnika 1 da ne 0 - drugih (katerih?) ____ 1 da ne O 13. ALI SO PODOBNE REČI LETA 1979 POŠKODOVALI, UNIČILI ALI NAPRAVILI NERABNE KAKEMU DRUGEMU ČLANU VAŠEGA GOSPODINJSTVA? ne ....... 1 da #•••••# 2 ne vein ...... 3 0 u (10) (n) (12) (13) (14) (15) (16) 14. ČE DA, KOMU, KOLIKOKRAT? komu« ____________________| _ krat 15. ALI JE BILO DEJANJE PRIJAVLJENO? ne ....... da .......... 2 ne vem ....... 16. ČE NI BILO, ZAKAJ NE (opišite)? 17. ALI STE V ZADNJEM LETU VIDELI (BILI PRIČA), DA JE KDO KOMU POŠKODOVAL, UNIČIL ALI NAPRAVIL NERABNO KAKŠNO STVAR? ne ........ 1 da .............2 ne vem ....... 3 18. ČE STE VIDELI, KAJ STB STORILI? povedal oškodovancu .... prijavil organom za notranje zadeve (milici) ..... povedal drugim ljudem ... drugo (kaj) ___________________ nič nisem storil .... se ne spominjam ..... U LJ (19) (21) VPRAŠALNIK ZA NASILJE (ZOPER VAS) V LETU 1979 Pogosto se zgodi, da so posamezniki napadeni, telesno poškodovani, pretepeni ln sploh ogroženi od nasilnežev ali kako drugače. Spomnite se, če se Je tudi Vam zgodilo kaj podobnega ln nam skušajte pomagati z odgovori na naslednja vprašanja. 1. ALI VAS JE LETA 1979 KDO UDARIL, NAPADEL, ZBIL NA TLA, OGROŽAL Z NEVARNIM SREDSTVOM ALI KAJ PODOBNEGA? to se mi ni pripetilo ... 0 pripetilo se mi je enkrat . . 1 pripetilo ee mi je dvakrat . . 2 pripetilo se mi je večkrat . . 3 Če se Vam je to dogodilo večkrat, nam odgovorite samo za zadnji dogodek. če pa ste bili napadeni enkrat, nam odgovarjajte za ta dogodek! 2. ALI STE BILI (možnih je več odgovorov, če gre za isto dejanje - obkrožite vse ustrezne!) udarjeni z roko ali pestjo . . 1 pretepeni (z roko) ..... 2 poškodovani a palico (ali čim podobnim) ....... 3 ranjeni z nožem................. ranjeni s sredstvi za zbadanje ln podobno ....... poškodovani s strelnim orožjem . Vam Je kdo grozil z orožjem, nevarnim orodjem ali s čim drugim drugo (kaj) ______________________ nič od navedenega ..... 3. KAKO STE BILI POŠKODOVANI? nisem bil poškodovan . . . neznatna poškodba (zaušnica, udarec in podobno) .... poznal se Je le udareo ... začasno ogroženo zdravje ali oslabljen del telesa . . . zdravje ali telo tako hudo prizadeta, da je bilo v nevarnosti življenje ................. postal nezmožen za delo ali prizadet za vselej ... drugo (kaj) ___________________ (23) (24) (25) (26) (27) (29) (29) (50) (51) (52) (53) 4. ALI STE SE MORALI ZARADI POŠKODBE ZDRAVITI? ne, ni se bilo treba ... za poškodbo sem poskrbel sam . 1 moral sem k zdravniku v ambulanto moral sem na zdravljenje v bolnišnico ....... . 3 drugo (kaj) ______________________ 5. ALI IMATE ZARADI TEGA KAKŠNE DRUGE NEVŠEČNOSTI, KI IZHAJAJO IZ DOGODKA IN kakšne (navedite)? nimam imam 6. KOLIKO DELOVNIH DNI STE IZGUBILI ZARADI TEGA DOGODKA OZIROMA KOLIKO STROŠKOV STE IMELI? izgubil sem imel sem _ delovnih dni; _ din stroškov. 7. PRAVNA KVALIFIKACIJA DEJANJA (Vpiše Inštitut za kriminologijo) 8. KRAJ DOGODKA, KJE JE BILO DEJANJE STORJENO? v stanovanju pri meni ... oi v stanovanju pri znancih, sorodnikih, prijateljih ... 02 v gostilni, gostišču, zabavišču 03 pred njim ali v njihovi okolici 04 na delovnem mestu .... 05 na športnem igrišču ... 06 na kolodvoru, postajališču, letališču.......................... 07 na Javnem prevoznem sredatvu . 08 v Parku ............................. 09 na cesti, ulici..................... drugje (kje).......................... H (54) u u I—I—I I_LJ 1—I__I I—I—I (45-46) 17. ČE NISTE PRIJAVILI, ZAKJ TEGA NISTE STORILI? 18. ALI JE BIL STORILEC ODKRIT, KAJ JE Z NJIM ZGODILO? SE ni bil odkrit 1 bil odkrit, pa se mu ni nič zgodilo . 2 bil je obtožen ..... 3 bil je obsojen 4 drugo (kaj) 5 ne vem • 6 19. ČE JE TEKEL KAZENSKI POSTOPEK 0 ZADEVI, S KATERO STE BILI OŠKODOVANI, ALI STE BILI ZADOVOLJNI Z DELOM! (možnih več odgovorov) - drugih služb organov za notranje zadeve razen milice 1 da ne 0 - javnega tožilca 1 da ne 0 - sodišča 1 da ne 0 - odvetnika 1 da ne 0 - drugih (katerih?) 1 da ne 0 20. ALI VAM JE KDO GROZIL (BESEDNO) ALI VAS VZNEMIRJAL? nihče ml ni grozil ... 1 grozil po telefonu ... 2 grozil pismeno (tudi anonimno) 3 grozil drugače .... 4 vznemirjal 5 21. ALI SE JE KOMU IZMED ČLANOV, S KATERIMI ŽIVITE V SKUPNEM GOSPODINJSTVU, ZGODILO KAJ TAKEGA LETA 1979? da 1 ne 000000000 2 ne vem 3 22. ČE DA, NAVEDITE, KAJ SE JE ZGODILO IN KOMU? nič takega se ni zgodilo . . dogodilo so je i komu 1 kaj dogodek prijavljen! da . . . 1 ne , , , 2 9. ČAS DOGODKA zjutraj .......... podnevi . . . . . zvečer (mrak) .... ' ponoči (tema) .... 116 vem 0 0 0 0i 10. ALI STE STORILCA POZNALI? da samo na videz .... ne ....... 11. ALI JE BIL NAPADALEC sam ....... v dvoje ............ v skupini ........ , ne vem ...... 12. ČE STE NAPADALCA POZNALI, V KAKŠNEM RAZMERJU STE BILI Z NJIM? (prijatelj, znanec, sorodnik, sodelavec, športni prijatelj, intimno razmerje) 13. ALI STE SE BRANILI? da ....... 1 deloma ....... 2 ne . ........... 3 ne vem ....... 4 14. ALI STE MORDA TI SAMI DALI POVOD ZA DOGODEK? da ........ 1 deloma ...... ,. 2 ne ........... 3 ne vem ....... 4 15. S KOM STE BILI OB TEM DOGODKU? bil sem nam ...... 1 z mano je bil _______ 2 16. ALI STE DOGODEK PRIJAVILI? da, sam sem ga prijavil ... 1 drugi so ga prijavili ... 2 organi za notranje zadeve (milica) so sami izvedeli . . 3 nisem prijavil.......... drugo______________ 5 (47) (46) (49) (51) (52) (54) (57) (58) (59) (60) (61) (62) (63) J U (66) -le- STALIŠČA 0 DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Vljudno Vaa prosimo, da nam odgovorite Se na nekaj vprašanj o družbeni samozaščiti. Radi bi namreč zvedeli, kakSni so Vaši pogledi na to področje. Odgovorite nam to, kar mislite. V kolikor Vam niso odgovori prepuščeni v celoti, obkrožite tisti odgovor, ki Vam najbolj ustreza. (67) U u 8. ALI MISLITE, DA JE DRUŽBENA SAMOZAŠČITA MOŽNOST ZA» (obkrožite samo en. za Vas najbolj pomemben odgovor) povečanje enakosti ln pravič- noeti 1 Izboljšanje človekovega življenja sploh ...... 2 omejevanje raznih nepravilnosti 3 povečanje občutka varnosti . . 4 zatiranje kriminalitete ... 5 odpravljanje raznih ne pravil- nostl ........6 nič posebnega ni .... . 7 drugo (kaj) 8 ne vem ........ 9 1. ALI VESTE, KAJ JE DRUŽBENA SAMOZAŠČITA? da 1 deloma ....... 2 ne ....... 3 2. ALI SE SPOMINJATE, KDAJ STB PRVIČ SLI-... ŠALI ZANJO? leta (približno) 9. KAKO DELUJEJO MOREBITNA ŠIRŠA SAMOZAŠČITNA PRIZADEVANJA NA VAS OSEBNO? (obkrožite samo en. za Vas najbolj pomemben odgovor) bolj sem občutljiv glede zako- nitosti ....... 1 bolj sem previden .... 2 prej opazim razne nepravilnosti 3 bolj sem sumnjičav .... 4 bolj pazim na varnost okoli sebe 5 večkrat opozarjam druge na to 6 prav tak sem (nič se nisem spremenil) ...... 7 se ne spomnim ...... 1 nič ne vem o njej .... 2 3. KAJ STE SI TAKRAT PREDSTAVLJALI POD DRUŽBENO SAMOZAŠČITO? (70) 4. ALI VESTE DANES VEČ 0 TEM? prav toliko ..... 1 malo več ...... 2 veliko več ...... 3 ne vem . 9 10. NA KATEREM PODROČJU DRUŽBENE SAMOZAŠČITE SE JE PO VAŠEM MNENJU DOSLEJ NAJVEČ NAPRAVILO (NAVEDITE)? 5. KDO PO VAŠEM MNENJU (NA SPLOŠNO) IDEJNO VODI IN USMERJA DRUŽBENO SAMOZAŠČITO' II in zakaj ne vem • • • • • 0 » im—J ne vem . . . . „ o 6. KAJ MISLITE,KOMU NAJBOLJ KORISTI? 11. S ČIM NAJ BI SE DRUŽBENA SAMOZAŠČITA BOLJ UKVARJALA, KOT SE JE DOSLEJ? U ne vem ...... 0 7. ALI SODELUJETE V KAKŠNEM ORGANU, KI ItI SE UKVARJA Z DRUŽBENO SAMOZAŠČITO? LlI ne vem ..... o (možnih več odgovorov, oDJcrozixe vse (6) ustrezne) v delovni organizaciji ... 1 ' (7) Če želite razen stališč, za katerimi v krajevni skupnosti ... 2 (8) Vas sprašujemo, Izraziti sami Se kakšna, v SIS 3 (9) Vas prosimo, da jih napišete v nadalje- (10) vanju. Za vsako stališče Vam bomo Se ne sodelujem ...... (H) 4 posebej hvaležni! - da) d3) u u u STALIŠČA O MILICI O milici bi Vam zastavili nekaj vprašanj, Vi pa nam odgovorite odkrito, kolikor morete. Ni se Vam treba bati, da bi imeli glede tega kakšne neprijetnosti. Z Vašimi odgovori bomo ravnali zaupno. 1. ALI IMATE OZIROMA STE IMELI PRI MILICI ALI V ORGANIH ZA NOTRANJE ZADEVE PRIJATELJA, ZNANCA ALI SORODNIKA? da................. 1 ne ...... 2 2. KAKO POGOSTO VIDITE MILIČNIKA V VAŠI SOSESKI? vsak dan ...... 1 vsaj enkrat tedensko .... 2 manj kot enkrat tedensko . . 3 zelo redko ....... 4 nikoli ..................... 5 3. ALI 3E VAM ZDI, DA JE VARNOST V VAŠI SOSESKI ODVISNA OD ŠTEVILA RAZPOLOŽLJIVIH MILIČNIKOV? da ......... 1 deloma ........ 2 ne 3 ne vem ........ 4 4. ALI STE ZADOVOLJNI Z DELOM, KI GA OPRAVLJA MILICA V VAŠI SOSESKI? da 1 deloma . ......... 2 ne ........ 3 nič ne vem o njenem delu . 4 5. ČE NISTE ZADOVOLJNI, ZAKAJ NE? (navesti, zakaj ne) 6. ALI MISLITE, DA BI MORALA MILICA POSVETITI VEČ POZORNOSTI KAKEMU POSEBNEMU VPRAŠANJU? da ................ 1 ne ................ 2 ne vem ....... 3 7. ČE DA, (NAVESTI) KATEREMU? 8. ALI MISLITE, DA IMA MILICA DOVOLJ POOBLASTIL, DA SE LAHKO SPOPRIJEMLJE Z NEZAKONITOSTI. da ......... 1 ne ................. 2 ne vem........... 3 9. ČE NE, ZAKAJ NE? (17) (18) (19) (20) u (22) (24) 10. ALI MISLITE, DA BI BILA MILICA LAHKO UČINKOVITEJŠA? da ne ne vem 11. ČE NAJ BI BILA UČINKOVITEJŠA, ALI IMATE KAKŠNO MNENJE 0 TEM, KAKO BI TO DOSEGLA? 12. ALI MISLITE, DA MILICA OBRAVNAVA VSE LJUDI ENAKO? da . ne ne vem 13. ČE NE, KATERIH LJUDI NE OBRAVNAVA ENAKO? (navesti) 14. ZAKAJ MISLITE, DA JIH NE OBRAVNAVA ENAKO? (navesti) 15. ALI MILICA V TEM KRAJU DOBRO OPRAVLJA SVOJE NALOGE? zelo dobro ....... dobro ........... 2 poprečno .............. . slabo ....... 4 zelo slabo ............. ne vem .... ... 6 16. ALI STE IMELI V LETU 1979 KAKRŠENKOLI OPRAVEK Z MILICO? večkrat ....... enkrat ................ 2 nobenega ....... 17. ČE DA, V KAKŠNIH OKOLIŠČINAH, ZAKAJ? (OPISATI NA KRATKO) 18. ALI STE SE STRINJALI S TISTIM, KAR JE STORILA OB TEJ PRILOŽNOSTI? zelo strinjal ..... strinjal ...... 2 deloma ..... nisem se strinjal ..... 4 sploh se nisem strinjal . . 19. Če ŽELITE ŠE KAJ IZRAZITI NAPIŠITE V NADALJEVANJU! če bi se zgodilo, da bi morali odpraviti kako pomanjkljivost v Vaših odgovorih ali Vas smemo poklicati po telefonu. Da Ne Vpišite telef.štev. na kateri ate dosegljivi? ............. ISKRENA VAM HVALA ZA SODELOVANJE ! (28) U (31) (32) U (34)