DRUŽINSKI TEDNIK
Očeta stiskača sin zapravljivec. Kitajski pregovor	Lerfo IX. 1	Ljub!	jana, 28. januarja 1	937 Štev. 4.	Danes: Kletev, ki ubiia Že 4G0 let umre vsak Sheridan, ko mu je 21 let Gl. str. 2
	»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja »sak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tjrševa cesta 291 Teleton St. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: ‘,U leta 20 din, </j leta 40 din, ‘h leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 Irankev, v Ameriki 2'It dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 din znamk. — CENA OCLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7-—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4'50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.				
PMcfiežtiii/ad
Potrpežljivost je božja mast, pravi narodni pregovor, samo revež kdor se z njo maže! Toda naj pove pregovor tako ali tako, res je, da je potrpežljivost zelo lepa lastnost tistega, kdor jo res ima.
Pred kratkim sem čital o potrpežljivosti zelo dobro in uspelo zgodbico. Tako dobro, da sem vam jo sklenil povedati. Zgodbica je s Kitajskega, a če ni resnična, je vsaj mična, še nekaj je — poučna je.
*
Neki potnik, ki se je vrnil iz šangaja, pravi zgodbica, je pripovedoval, kako sta se on in njegov prijatelj Smith vozila na vozičkih, ki sta jih vlekla ku-lija. (Kuliji so na Kitajskem tisti siromaki, ki jih izkoriščajo kakor živino. Tako kakor vozijo pri nas izvoščki s konji, vlečejo vozičke na Kitajskem — kuliji.)
»Kulija sta torej vlekla vozička in dirjala kakor fijakarska konja. Toda, ko je šlo navkreber, sta začela, vzlic najini naglici, da bi prišla pravočasno v banko, počasi vleči.
»Mojega prijatelja Smitha je to tako razjezilo, da je kar s palico začel pretepati svojega kulija. Kuli se je jel napenjati, da bi hitreje vozil, obenem je pa začel klicati neko ime. Videla sva, da je na njegov klic planil iz neke hiše majhen in slaboten Kitajček in nas je gledal z velikimi očmi.
»šele mnogo pozneje,« je povedal potnik, »sem prišel na to, kaj naj pomeni tisto klicanje. Kuli, ki ga je Smith ranil do krvi, je priklical svojega sinčka, da bo videl, kaj počenjava in kaj je dolžnost vsakega Kitajca — potrpežljivost.«
S Nekemu drugemu Kitajcu,« pripoveduje isti potnik, »ki je bil znan kot izboren tkalec, sem naročil, da naj mi izdela svilnate ovratnice. Prinesel mi je čudovito lepe, izdelane natanko po vzorcu. Tako natanko, da skoraj" ne bi mogel verjeti, da je to na roko izdelano. Na hrbtni strani ovratnice je bila pa prišita značka kakor na moji «turi kravati: »Lefevre, Pariš«.
To me je zares razjezilo. Možakar je aedvomno po kakšni čudni poti dobil te ovratnice iz Pariza in zdaj me hoče na prav prebrisan način prepričati, da jih je sam izdelal.
»Kaj pa ta značka, prijatelj?«
»O, vem,« mi je rekel v zadregi, »da « popolnoma točna, a ker ne znam čitati, sem sl pri tkanju tega napisa moral pomagati s štetjem nitk. Bilo jih je štiri sto šest in devetdeset, jaz sem jih pa vzel samo štiri sto pet in devetdeset. Mislil sem, da se napaka ne bo opazila.«
Plačal sem ga in odšel je z globokimi prikloni, polnimi spoštovanja. Delo, ki ga ne opravi nobeden med nami, je opravil moj znanec Kitajec, čeprav ni znal ne brati ne pisati, štel je potrpežljivo nitko za nitko in je na ta način ponaredil podpis tako natanko, kakor da bi bil natisnjen.
S tolikšno potrpežljivostjo se pač ne more pohvaliti nihče med nami.
Zdaj pa povejte: ali se vam ta zgodba ne zdi zanimiva in — poučna? Zgodba o tepenem kultju in ovratnicah, nitkah in — potrpežljivosti.
Razgled po svcf«
Napetost /e
V pričakovanju važnih Hitlerjevih izjav. — Turki in Francozi so se pobotali. — Na Španskem nič novega
Ljubljana, 25. jan.
Najpomembnejši dogodek teh dni utegne vsej bližnji bodočnosti Balkana in južno vzhodne Evrope vtisniti svoj pečat: v nedeljo sta predsednika naše in bolgarske vlade podpisala v Beogradu pakt prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Kaj pomeni tak pakt za nas Jugoslovane v Jugoslaviji in Bolgariji, je pač odveč razlagati. S to prijateljsko pogodbo je nastal na jugovzhodu Evrope blok dveh slovanskih držav z več ko 20 milijonov ljudi. S to pogodbo so — upajmo — za zmerom likvidirane usodne posledice razprtij, ki so tik pred svetovno vojno zasejale med dvema bratskima narodoma smrtno sovraštvo.
Evropa je pozdravila beograjski pakt, ker vidi v njem najboljše poroštvo za mir. Seveda je pa tre-
Hirota, predsednik te dni odstopivše japonske vlade
'»eaeral Giiring na letališču v Guido-niJL SS km is Rima
ba razlikovati med raznimi odtenki zadovoljstva. Francozi na primer hvalijo nekoliko hladneje kakor Nemci. Francozi so namreč zadnje čase zaradi Srednje Evrope nekam nervozni, zaradi srdite nemške kampanje proti češkoslovaški (gl. 2. str.); boje se, da se ne bi Jugoslavija preveč umaknila na Balkan, češkoslovaško pa pustila, da sama skupaj s Francijo opravi z Nemčijo, če bi jo napadla. Pri Nemcih je stvar nekoliko drugačna. Berlin je v dobrem trgovinskem razmerju z Jugoslavijo, razen tega je politični prijatelj Bolgarije in Turčije. In ker Nemci vsaj na tihem še zmerom sanjafio o | zvezi Berlin—Bagdad, jim ne mo- 1 re biti neugodno, če je del te poti, od Beograda do Ankare, zavarovan. Drugo bo prišlo že pozneje.
Za nas Jugoslovane je važno predvsem, da smo z zbližanjem Beograda s Sofijo ustvarili veliko konstruktivno delo, pomembno v prvi vrsti za nas. Zato nam ta trenutek pač ni treba preveč misliti na to, kakšne odtenke utegne imeti pohvalna kritika velesil — vse dotlej, dokler bomo z dušo in srcem za bratsko zvezo med obema slovanskima državama na Balkanu.
Čiščenje v Sovjetiji
Komaj se je dobro poleglo razburjenje svetovne javnosti zaradi procesa proti Zinovjevu, doživljamo že nov moskovski proces. Proces proti trockistom štev. 2, In kakor je bil proces štev. 1 tipično sovjetski, je tudi sedanji: obtoženi priznavajo vse, kar jim očita državni pravdnik, rajši še več.
Proces je naperjen proti Radeku in njegovim 16 tovarišem. Njihova imena niso važna, ker jih krajše lahko imenujemo z enim snmim imenom: trockiste. Staljin obraču nava s Trockim hi njegovimi pristaši.
Povprečni Evropec pač ne bo odobraval načina, kako sovjetsko sodstvo izsiljuje od obtožencev lOOodstotna priznanja in še več. Toda povprečni Evropec bo tudi pomislil in pribil: »Trockij je za absolutno revolucijo na vsem sve-
tu, v vseh državah. Svetovne revolucije pa ne more biti brez nove svetovne vojne — torej je treba zanjo sprožiti svetovno vojno.« In zato se povprečni, mir ljubeči Evropec ne more ogrevati za Trockega ne za moskovske obtožence — ne da bi moral zato odobravati Staljinove metode. A nedvomno je, da je Staljinova politika za Evropo zdravejša: ker se je sedanji sovjetski diktator odpovedal ideji svetovnega prevrata, je moral zatreti tiste, ki so mu doma delali na tem polju opozicijo,
Japonska vladna kriza
Kar na lepem je počilo v Tokiu: začelo se je v parlamentu, nadaljevalo na seji kabineta in končalo pri mikadu: vlada je šla, a parlament je ostal, čeprav je kazalo, da ga bodo generali odpihnili.
Glavne osebe: -H ir o ta, predsednik vlade; . Ari ta, zunanji minister; Baba, finančni minister; Terauči, vojni minister, in voditelja obeh najmočnejših parlamentarnih strank Hama-da (član stranke Sejukaj, 172 poslancev od 466) in Sakurauči (stranka Minseito, 205 poslancev).
Počilo je zaradi zunanje politike vlade. Obe stranki sta si po programu skoraj slični, obe sta dokaj desničarski, nacionalistični, toda tako daleč pa vendarle ne gresta, da bi izpodkopavali parlamentarizem. Sakurauči je silno ostro oči tal vladi, da ni izvršila obljubljenih upravnih in vojaških reform, ministru Ariti je pa zabrusil v obraz, da je doživel v svoji politiki nasproti Kitajski, Rusiji in Nemčiji same neuspehe. Arita se je hotel braniti, a ga je zbornica ravno ko je začel zagovarjati japonsko-nemško zvezo, prevpila s kriki:	»Lažnivec! Molči! Marš
ven!«
Potlej je govoril Hamada: »V vseh tridesetih letih parlamentarizma nismo še imeli tako osovra-
bo njegov poskus uspel, ta trenutek še ni moči presoditi. Mandatar med vojaštvom ni priljubljen, ker je precej liberalnih nazorov in bi rad sodeloval z obema glavnima japonskima strankama — to pa generali, za zdaj vsaj, odklanjajo.
Odveč je pripomniti, da Hamada ni storil harakirija. V militarističnih državah, kakršna je Japonska, je pač taka navada, da ne sme nihče niti črhniti proti generalom — pri priči gre za žaljenje vojske. Tolikšna občutljivost je zmerom sumljiva: pri japonskih generalih nekaj smrdi. To so celo nacionalistični poslanci zavohali — in tako se je rodila tokijska kriza.
Aleksandreta
že nekaj mesecev srečujemo to ime v časopisih. In v zvezi z njim poročila o napetosti med Francozi
Selimo sel
Uredništvo in uprava »Družinskega tednika« se
1. fe&cuacia 193?
preselita iz sedanjih poslovnih prostorov na Tyrševi cesti 29/1. (»Gospodarska zveza«) v svoje nove poslovne prostore
v Gregorčičevi ul. 27/iii
V novih prostorih bomo poslovali od ponedeljka 1. februarja t. 1. dalje.
»Družinski tednik«
Japonski vojni minister Terauči
in Turki. Kakšna afera naj bo spet to?
Aleksandreta (turški: Iskande-run) je sandžak (okraj) na meji med Sirijo in Malo Azijo. Mesto samo je pomembno pristanišče; leta 1921 je po ankarskem miru prišlo z zaledjem vred pod upravo Francije kot države, ki je dobila od Zveze narodov mandat nad Sirijo. Pred nekaj meseci je pa Francija vrnila Siriji samostojnost in tedaj so se Turki začeli vznemir jati zastran svojih ljudi v sandža-ku. Aleksandreta ima namreč precej mnogoštevilno turško manjšino (od 220.000 prebivalcev je 85 tisoč Turkov in 135.000 Arabcev), sosedna Sirija je pa arabska, a Turki in Arabci se gledajo približno tako kakor pes in mačka. Zato so se Turki zbali, da ne bi začela neodvisna Sirija zatirati Turke v Aleksandreti. In so zahtevali od
Mussolini na smučanju. Na levi njegov sin Romano
žene vlade, kakor Je Hirotova!« Dalje je očital Hiroti in Ariti, da sta zgolj lutki v rokah generalov.
Takrat je vstal vojni minister Terauči in izjavil, da so Hamado-ve pripombe žaljive za armado. Nakar je Hamada planil k tribuni z vzklikom:
»če mi na podlagi stenografskega zapisnika dokažete, da sem le z besedico žalil vojsko, napravim pri priči harakiri.«
Po seji je šel predsednik vlade k cesarju, da Izposluje od vladarja razpust parlamenta. Toda mlkado sl je po dolgem posvetovanju z odločilnimi osebnostmi izbral parlamentarno pot: izročil je mandat za sestavo vlade generalu U g a -kiju, guvernerju Koreje. Kako
Francozov, da sandžak enkrat za vselej odtrgajo od neodvisne sirijske države.
Takšna je bila vsaj turška argumentacija. Najbrže kajpak Turkom ni šlo samo za to; hoteli so bržčas malo izrabiti homatije v Evropi in si zagotoviti pri velesilah kakšne ugodnosti. Francozi se pa delajo nekam užaljene; ne čisto po krivem prinašajo Turkom na krožnik, da oni zastran zatiranja manjšin nikoli niso bili tako tankovestni (za primer: iztrebljenje Armencev). Seveda so taki očitki bolj privatnega značaja, tako rekoč zakulisnega; na zunaj sta bila gg. Delbos in Tevfik Ruždi Aras hudo korektna.
Zadevo je te dni proučevala Zveza narodov v Ženevi; posredoval je celo Eden. Ta trenutek, ko to pišemo, kaže da se bosta obe stranki pobotali. Aleksandreta bo dobila avtonomijo, a Francozi se zato ne bodo preveč grizli, saj so najbrže že takrat, ko so Siriji vrnili svobodo, računali s takim razpletom.
Eden, Blum, Hitler
Dva precej važna govora smo doživeli pretekli teden, Edenovega in Blumovega. Toda važna nista toliko sama po sebi kakor po tem, da bosta nedvomno vplivala na obliko in vsebino Hitlerjevega govora v rajhstagu v soboto 30. t. m, (Sobota je Hitlerjev dan: vse večje odločitve je nemški kancler vrgel v svet konec tedna, ko gredo Angleži za poldrugi dan na počitnice; ta taktika se mu je doslej dobro obnašala.)
Angleški zunanji minister je v bistvu dejal, da naj se Nemci odločijo,- ali hočejo rajši presno maslo ali topove; v prvem primeru se lahko zanesejo na angleško sodelovanje, v drugem naj pa nikar ne računajo na londonsko podporo.
Blum je govoril podobno. Poudaril je, da Francozi nikakor ne mislijo izrabljati gospodarske stiske na Nemškem, toda vedeti hočejo, kam pojde denar, ki bi ga zahodna demokracija posodila Berlinu. Pač nihče ne more od nas zahtevati, je dejal Blum, da bi sami dajali denar za topove, ki jih bodo Nemci izdelovali aoper nas.
Drugače se je pa Blum držal okvira zunanjepolitičnih govorov svojih prednikov, to se pravi, v bistvu ni povedal nič novega. Francija ni za delitev miru; z drugimi besedami: Francija noče dvostranskih paktov, temveč želi kolektivne pogodbe med čim več državami, da bo mir ne samo na enem koncu zasidran nego povsod.
Nadaljevanje na 5. str. v S. stol peti
Ii bojev pred Madridom: nacionalistični napad na C asu del Čampo
Kronik« preteklega tedna
Psiček Ferrv, ki so mu rekli,gospod'
Zanimiva razprava pred ljubljanskim sodiščem
V zvezi s Feniksovo zadevo se je med predsednikom društva Feniksovih zavarovancev, ravnateljem Ivanom Jerasom in * ravnateljem ljubljanskega Feniksa Z o 1 g a r j e m ter prokuristko iste zavarovalnice Rozmanovo razpletla žaloetno-vesela pravda. Okrog psička namreč, ki mu je bilo ime »Ferry« in je užival gosposkemu imenu primerne posebne pravice, kakor: vožnjo na obsevanje v avtomobilu ljubljanske podružnice Feniksa, posebno ponižno - vljudno naklonjenost vsega uradništva, in seveda Se posebne kuhinjske dobrote.
Gospodična Rozmanova in g. Zolgar sta g. Jerasa tožila zaradi javnega obrekovanja in žaljenja časti. G. Jeras je bil namreč na občnem zboru društva Feniksovih zavarovancev dejal, da bi se marsikateri oškodovanec ne branil nežne nege, ki jo je užival »gospod Ferry«. Dokler je bil ta kuža še zdrav in čil, je namreč z zadovoljstvom hrustal posebne vrste kekse iz delikates-nice.
Sodnik je razsodil, da g. Jerasa ne zadene nobena krivda. Obtožbe za kritiko »pojavov, ki jih je treba javno žigosati,« ga je popolnoma oprostil.
■ Mati loži zdravnika, hi je einu izrezal (spolno žlezo, da bi z njo pomladil nekega bogatega etarca. Pomlajevalna afera, ki je lani spomladi razburjala beograjsko, pa tudi našo javnost, se zdaj zaključuje pred eodiščem. Mati delavca Mariča, ki je sam p ris'a 1 na operacijo, ker mu je zdravnik obljubil 3000 dinarjev nagrade in mu zagotovil, da bo stvar zanj brez škode na zdravju, je dr. Uzelca tožila. Sin namreč z dogovorjeno nagrado ni zadovoljen. pretrpel pa je poleg tega hude bolečine in kakor vse kaže, operacija ni ostala brez zlib posledic. V tej zgodbi je najbolj čudno in žalostno 1o, da je ime bogatega »tarča. Id si je hotel privoščiti na tuj račun mladost, do danes ostalo tajno.
* Smrt priljubljenega moža. Strojnega ključavničarja Janka Jenka iz Reteč je pred nekaj dnevi doletela huda nesreča. Popravljal je stroj na ljubljanskem glavnem kolodvoru, nenadno je pa padel e stroja, zaradi česar ga je od preslanega strahu zadela kap. Skušali eo mu pomagati, toda bilo je zaman. Pokojnik je bil navdušen planinec in ga v Julijskih Alpah ni bilo ■vrha. ki ne bi bil že stopil nanj. Za mladim, pridnim gospodarjem žalujejo ■vdova, mati in nešteti znanci in prija-lelii.
■ Zmrznila je ▼ gozdu Neža Km e r-5 i č e v a iz Skorošnjaka. Pred nekaj dnevi je legla v posteljo — imela je ipljucnico — in je sredi noči, ko je bila sama v sobi, pobegnila v gozd. Našli so jo naslednjega dne 2 km daleč. naslonjeno na drevo in seveda že mrtvo.
■ V Zagorski dolini je klal zavali, kradel in strašil ljudi že večkrat kaz-aiovani Josip l) i m i c iz Ponovič pri Liliji. Pred nekaj dnevi je na samotni cesti napadel goslilnačarko Resnikovo iz Št Lamberta. ji izmaknil torbico z denarjem in pobegnil. Možakarja, bi se ie obenem pečal tudi e prosjačenjem po hišah — pri tem poslu si je obraz našemil z očali, — eo kmalu po izvršenem ropu ujeli orožniki in ga spravili za nekaj časa na varno. Prišel je šele nedavno iz zaporov, kjer je odsedel šest!e'i)o kazen.
■ Starček *e je zadušil v dimu. Pre-uzitkarja Andreja M u š a n a, po domače Vrtnikarja iz Nove vasi pri Radovljici. je na*Ly hišna gospodinja zjutraj v njegov; spalnici mrtvega. Sedel je na kovf.e.gu, zadušen od dima, ki se je v tesno zaprti sobici razvil, ko ;e iz zakurjene pečice padlo «e«ij oglja na tla. Ob tem se je bila vnela še suhljad, ki je bila naložena ob gašperčku. Mo-žiček se je bil prejšnji večer pozneje ko navaino vrnil domov in je koj trdno zaspal, dim ga je očividno prebudil, vendar *i ni mogel več jjomagati in se je zavleke: le še do koveega, kjer je za zmerom zaspal.
■ Feministka l*dy Aberdeen«*« še žiri in Je čila in zdrava. To velja povedati zategadelj, ker so se tudi v našem časopisju raznesle vesti, da je za»lužna boriteljica za ženske pravice, predsednica Mednarodne ženske zveze umrla, kar pa ni ree. Osmrtnicam, ki 60 jih ji bili napisali v neštetih listih na Angleškem in drugod, je bila vzrok mn rt neke druge ženske z fot im imenom.
■ Nesreča nikdar n« miruje! — K r a n i č e v n gospodinja na Orlici pri Ribnici na Pohorju je za minuto ali dve skočila iz kuhinje, kjer je ostal sam poldrugo leto stari sinek. Vrtel se je okrog štedilnika in so pri tem poparil z vrelo kavo. Naslednji dan je v hudih bolečinah umrl.
■ Tragična smrt veselega dekleta. 24. t. m. se je vrgla pod vlak 29tetna maserka Laških Toplic Marija Pelce v a. Bila ie vedno vesela in živahna in nerazumljivo je, zakaj se je odločila za obupni korak. Pravijo, da se je nadejala stalne službe pri OUZDu, » je ni dobila.
Plačili za pašteaast
— Lord Beavorbrook —
o časnikarski dolžnosti
ČE STE NAGLUŠNI
Ce trpite od brenčanja v ušesih, Vam pošljemo brezplačno prospekt aparata za ojačenje sluha. Aparat lahko vložite v ušesno votlino tako, tla ga niti malo ne zapažamo.
G. WEISS & Co.
Wien I., Lic Ijenbe rg gasse 6'27.
■ Pobijanje tihotapstva z umelnimi sladili. Vlada je izdala uredbo o pobijanju tihotapstva umetnih sladil; po uredbi je prepovedan uvoz umetnih sladil in pijač, pripravljenih z njimi. Umetna sladila so lista, ki je njih sladilna moč večja, kakor jo ima ista količina sladkorja. Nadzorstvo nad izdelovanjem umetnih sladil ima finančno ministrstvo, ki odreja denarno globo do 100.000 dinarjev za prestopke protizakonitega izdelovanja ali prodaje sladil. Uredba uvaja tudi poseben sklad za pobijanje tihotapstva umetnih sladil.
■ Izpiranje zlata v Dravi. Okoli Virovitice in Koprivnice pridobiva 150 kmetov zlato z izpiranjem. Veliko zlata, pomešanega med pesek, prinaša s seboj Mura. Delo se doslej ni bogve kako obnašalo, zdaj so se pa za izpiranje pričeli zanimati Angleži. Pričakovati je, da bodo dali stroje in denar...
■ Saharin je tihotapil iz Italije, tobak pa iz Jugoslavije Alojzij Krušol iz Ljubljane, ki so ga italijanske carinske straže aretirale, ko ie pri Grižah brez potnega lista prekoračil italijansko mejo.
■ Kaj vse ljudje kradejo. Celjska policija je nedavno aretirala 321etne-ga Ivana V. iz ptujskega sreza, osumljenega, da je nekaterim celjskim gostilničarjem z dvorišč kradel... prazna vinske sode.
■ Naši delavei v Perzijo. Delavci, ki so jih bili agentje nekih angleških tvrdk v primorskih krajih najeli in odpravili v Perzijo, eo pozneje pisali, da jim ni posebno dobro; obljube so bile mnogo boljše, kakor je stvar v resnici. Zdaj so pred izseljenskim komisariatom sklenili z zastopniki angleških tvrdk pogodbe, da bodo naši delavci v Perziji dobili za lOurno delo 60 rialov, to je 180 dinarjev. Tudi vožnjo v Perzijo morajo po tej pogodbi plačati podjetniki sami.
■ Izvoz žita ▼ lanskem letu. Lani smo izvozili 29.320 vagonov pšenice, to je dosti več ko polovico prebitka, cenjenega na 50.000 do GO.COO vagonov. Leta 1935. smo izvozili le 3029 vagonov pšenice v vrednosti 40 milijonov, lela 1934. pa 9790 vagonov, vrednih 127 milijonov dinarjev. Za luni izvoženo pšenico smo dobili 423 milijonov dinarjev. — Izvoz koruze se je šele začel, vendar smo do konca decembra pr. 1. izvozili že 8210 viigonov v vrednosti 29'1 milijona dinarjev.
■ Obilen otroški blagoslov. Gozdarskemu uslnžbencii .lovi Šima r ici v Bosenskem 1’etrovcu je žena že petič povila dvojčke. Od desetih otrok jo zdravih in živih devet, le en otrok je še čisto majhen umrl za neko otroško boleznijo.
■ Na 7 mesecev lapora je obsodilo sarajevsko sodišče nekega učiteljiščni-ka, ker je hotel ustreliti svojega razrednika, ko mu je povedal, da ga ne more pripustiti k maturi. Obdolženec je ves čas trdil, da ni imel namena razrednika ustreliti, temveč ga je hotel. le ustrašiti. Sodišče je pa bolj verjelo več pričam, ki eo izjavile, da so imele vtis, da hoče dijak profesorja ubiti.
■ Splitska žitna skladišča so polna in morajo pšenico, ki jo brez pre-elanka nakladajo na tovorne ladje, imeti spravljeno v večjih jadrnicah. Pšenico izvažamo zdaj na Francosko, Angleško in v Nemčijo.
■ Z opijem sta kupčevala neki Milan Vasiljevič in Josip Ure k, ki ju je zagrebška policija aretirala ne postaji Sv. Klare pred Zagrebom. Možakarja sla imela v kovčegih 50 kg opija; najbrže sta člana večje družbe prevejanih tihotapcev.
■ Srečen konec brezupne ljubezni. Lepa Margita, hči bogatega posestnika v Kuli, se je zagledala v Ivana Tolisa, ki je lep in pošten, a reven ko cerkvena miš. Njuno ljubezen je poanaln vna vas in vsi so bili na strani mladih zaljubljencev, ki jima trdosrčni dekličin oče ni dovolil, da bi se poročila. Lepega dne je pa Margitka » svojim dragim pobegnila v Vukovar, potem z avtom v Vinkovce, Sento in Soin-bor. Trkala sla na vsa župnišča in prosila, naj bi ju poročili. Ko se jima to ni posrečilo, je privihral razjarjeni oče in odpeljal hčerko k zdravniku, češ da ji bo že izgnal njene muhe ali pa bo ugotovil, da izvirajo iz slaboumnosti. Že sta bila v čakalnici, takrat
Največ ji časopis na sveto je londonski »Daily Express« —- list, ki je te dni doživel nezaslišano naklado 2,270.30« iz tisov!
»Daily Ezpress« je star šele 37 let. Ondan je njegov lastnik, lord Beaverbrook napisal v listu dve, tri tehtne besede, zakaj je »Daily Ex-press« dosegel tolikšen uspeh:
»Namen časopisa je, povedati ljudem, kaj je. Ker eena masti vsakogar ne zanima, je ne bom objavljal na naslovni strani. Zamolčanje takšnega dogodka rodi samo govorice in čenče. Vsi ljudje seveda niso veseli, če pridejo v list: zato naj pa ne počno stvari, ki so za časopis zanimive. Novice so zato, da se objavijo — ne glede na to, ali so nam aii drugim prijetne ali ne.«	(»Morgen«, Dunaj)
je pa deklica napela vse strune in res je očeta pregovorila. Prihodnji dan je zaroko, ki sta jo mlada dva slavila, obhajala z njima vsa vas.
■ Delavski zaslužki v lanskem letu. Celoletni zaslužek delavcev in nameščencev, ki so zavarovani pri OUZDu, se za lansko leto giblje okrog 578 milijonov dinarjev. Zaradi večie zaposlitve se je lani v primeri z 1. 1985. povečal za 45 milijonov. Najvišji zaslužek delavstva, zavarovanega pri OUZDu, je leta 1930. znesel 765 milijonov dinarjev, najslabši je bil pa leta 1933, ko je znašal samo 527 milijonov.
■ V Drvar« bodo spet delali. Tovarna celuloze v D r v a r u je lansko leto prešla v popolno last države in je 16. 1. m. po dolgoletnem mirovanju spet začela obratovali.
Napetost je ponehala
(Nadaljevanje s J. strani)
Kajpak to Nemci neradi slišijo, ker bi radi imeli proste roke nasproti Avstriji, češkoslovaški ■ in Rusiji. Zato tudi ni preveč navdušenja nad Blumovim govorom v Berlinu, čeprav mu priznavajo mirnost in dobro voljo. Vzlic temu pa preroki, ki hočejo vse vedeti, napovedujejo, da bo Hitler v sobotnem govoru vnovič ponudil Franciji prijateljski pakt.
(Ko že govorimo o paktih: Grandi, italijanski poslanik v Londonu, ne veruje mnogo zvezam in paktom. iNajnovejše ponudbe za sklenitev paktov,« je baje rekel ondan, »se mi zde, kakor če bi rekel kaki dami: .Madame... rad bi vam predlagal majhen pakt 7-a pet in dvajset minut zSkona...*«)
Na Španskem
se ni pretekli teden pripetilo nič novega. Nekaj vasi je spremenilo svoje gospodarje, to je bilo vse.
Angleži so v začetku meseca poslali vsem prizadetim državam predlog, da naj prepovedo pošiljanje prostovoljcev na špansko. Te dni sta po dolgem posvetovanju odgovorili italijanska in nemška vlada. V načelu je njun odgovor pristanek na londonski predlog, čeprav postavljata obe vladi mnogo pridržkov in zahtev. Vsekako se opaža, da je napetost med obema nasprotnima si evropskima taboroma nekoliko popustila.
Čehi v ognju Goebbelsovih topov
že lep čas očita nemški tisk če škoslovaški republiki, da se je na življenje ln smrt zvezala s sovjeti in da je dala sovjetskemu letalstvu več letališč na razpolago. Cehi so te glasove uradno zavrnili, toda zaleglo ni nič; Goebbelsov tisk je nadaljeval časopisno obstreljevanje slovanske republike še srditeje ko prej.
Zdaj je praška vlada segla po drugem sredstvu: povabila je vojaške atašeje vseh velesil, da se sami na lastne oči prepričajo, kdo ima prav. Upati je, da bo to zaleglo.	Observer
Golo naključje — ali viSja sila?
Že 400 let umirajo
vsi moški potomci z 21 leti
Kfetev, ki Je Iztrebila rod Sherldanov
Banka Baruch
11, Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši *se bančne posle najhuiantneje. — Postni uradi ? Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 8064-64, Bruxelles; Holandija: Sl. 1458-66, Ded. Dienst; Francija št 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 6967, Luiemburg.
(TJ) Pariz, 23. januarja. Te dni je umrl v Biskri v Alžaru, »tar iele 21 let, angleški pisatelj Dick Sheridan. Pravijo, da je poeta! žrtev prekletstva, ki leži na vseh moških potomcih njegovega rodu.
Njegova mati je Clare Sheridanova, znamenita angleška kiparka in pisateljica. Ko je te dno potovala čez Pariz v Alžir po mrtvega sina. da ga prepelje na AngleSko, eo potrkali pri njej časnikarji. In nesrečna mati jim je povedala staro legendo, ki se v družini njenega moža podeduje od rodu do rodu.
*
Bilo je nekako pred štiri eto leti. Henrik. VIII.. takratni angleški kralj, je vstal zoper papeža, ker mu ni hotel razveljaviti poroke s Katarino Aragon-sko; začel je preganjati duhovščino in plenili njeno imetje.
V Doreelu je bila takrat bogata opatija, Frampton Court po imenu. Po kraljevem nalogu je prišel tja častnik Sheridan in opatijo zaplenil, menihe pa pognal. Redovniki eo morali vzeti popotno palico v roke in oditi po svetu. Najstairejši med njimi se je posebno težko ločil od dragega mn samostana. Ko je še poslednjič obletel z očmi poslopje, kjer je živel in molil toliko let, ni mogel premagati solz; poln ogorčenja je preklel vsa ta polja in gozdove, ki jih je moral zapustiti:
»Kdor koli te bo imel, zemlja, omadeževana z bogoskrunstvom. bo doživel usodo njega, ki na9 je pregnal od tod: umrl bo mlad kakor on.«
Prekletstvo se izpolnjuje...
Sheridan je res kmalu nato umrl in tudi njegov sin ni učakal več kakor 21 let. Rod za rodom ni nobeden izmed potomcev dediča zemlje dorsetskih menihov preživel usodne dobe, ki mu jo je odmerilo prekletstvo.
Dickov oče je bil častnik v angleški armadi, ki se je borila v svetovni voini na francoskih tleli. Padel je na polju časti leta t!)15. Pel dni nato se mu je rodil Dick. poslednji potomec tielega častnika kralja Heorika VIII., ki je pregnal menihe iz Dors^ta.
Ko je deček zrasel, ga je mati rotila, naj se odpove podedovanemu posestvu, češ da je prekleto. In res jo je sin ubogal in je prodal vso zemljo — le kakšen oral velik vrtač poleg reke je obdržal; ni se mu mogel odpovedali, z i kaj tamkaj so spali svoj večni sen njegovi predniki.
Ali je Dick Sheridan postal žrtev svoje pietete? Ali je ta nedolžni oral zemlje kriv, da je tudi njega doletelo prekletstvo starega meniha?
Kratko življenje, polno nevarnosti
Celih ena in dvajset let je Clare S hibrid a nova živela v strahu in tesnobi. Skrbela jo je usoda njenega sina. »Ljubila sem ga nad vse na sivetu,« je rekla časnikarjem. »Ril mi je tovariš pri delu, učitelj mi je bil, pa hkratu učenec, saj sem ga jaz prva učila kiparskega oblikovanja, lu skupaj sva potovala širom po »vetu...«
Rilo je res lepo, čeprav kratko življenje, ki ga je Dicku Sheridanu, dva metra visokemu, krasno raslemu atletskemu mladeniču, priskrbela njegova mati.
Ko mu je bilo pet let, toliko da ni podlegel malariji v mehiški džungli; toda menihova ura očavidno še ni bila prišla. V materini družbi je prepotoval vso Ameriko, videl je Torčijo fn preživel osem let v Sahari.
Nekoč se je vozil z jadrnico v Avstralijo. Nastal je vihar, jambor se je preklal na dvoje in mladega Docka je sam čudež obvaroval smrti: oklenil se je z rokami roba potapljajoče se ladje in je vztrajal tako celo uit), preden so ga rešili.
Lani je na lepem izginil — dokler ni njegova mali brala v časopisih, da ga je zalotil ciklon in se je le s težavo rešil na kopno.
Potem si je kupil sedem metrov dolgo ladjo, da jo bo sam krmaril; z njo se je tudi odoeljal v Alžir. Ladja se mu je raztreščila ob čereh, Dicka je pa vrglo na samoten otočič, kjer je moral več dni prestali brez vode in hrane.
Za 21. rojstni dan
Lani v septembru mu je mali za njegov 21. rojstni dan prižgala velik železen svečuik z 21 svečicami.
»Vsaktera izmed njih,« je rekla Clare Sheridanova, »je bila molitev hvaležnosti Rogu, da mi je obvaroval sina in da je prvič v teh štiri sto letih zmrvil menihovo prekletstvo.«
In vendar je umrl kajtor drugi...
Nesrečna mati je skoraj res smela upati, da jo usodni dan srečno minil in da bo njen sin, ki je v tem kratkem času svojega življenja srečno ušel toliko ne varnosti m, poslej varen pred
zlo usodo. In tako se ni prav nič bala zanj, ko ee je pred kratkim odpeljal v Biskro; tam je bil namenjen pisati neko knjigo.
A glej: v mirni in lihi oazi, kjer. širijo datljeva drevesa svojo senco nad poslednjim alžirskim mestom, preden se začne neizmerna prostranost puščave — tam je Dick Sheridan po nerazumljivi ironiji usode te dni umrl... v postelji. Česar niso zmogli cikloni ne rumena mrzlica ne razjarjeno morje, je doseglo navadno vnetje slepiča...
In tako se bo poslednjič izpolnila zlovešča prerokba srednjeveškega meniha. Kajti z Dickom je izumrl poslednji moški potomec Sheridanov in stari redovnik bo poslej lahko mirno in pokojno spal svoj smrtni een.
»Ali je ree ta štiri sto let stara kletev ubila mojega sina?« je z zastrtim glasom vprašala Clare Sheridanova, bolj samo sebe kakor žurnaliete. »Mislite o tem, kar hočete in ohranite zase svoje misli. A jaz... jaz tudi če bi hotela, ne bi mogla drugega verovati.«
HE
Strahotno maščevanje gangstrske tolpe
(“Oi) Newyork, jan. Blizu Siouxovih slapov v Južni Dakoti so se gangstri strahotno maščevali nad dvema svojima članoma.
štiri in dvajsetletno Heleno Seiler-jevo so našli po neki silni eksploziji hudo ranjeno v bližini kraja nesreč*. Dekle je policiji povedalo, da je bila članica neke gangstrske tolpe, ki je pa njo in njenega ljubčka Harolda Bakerja zaradi domnevne krivične razdelitve velikega plena osumila nepoštenosti.
Lopovi so po njenem pripovedovanju meni nič tebi nič zagrabili njo in njenega fanta, ju zvezali in ju položili na skladovnico dinamita in smodnika v neki samotni garaži. V tistem trenutku, ko so lopovi vrvco zažgali, se je dekle izvila iz vrvi in zbežala, kar so jo noge nesle. Gangstri, ki so jo kajpak medtem že popihali z avtomobilom, so na bežeče dekle streljali, vendar je niso zadeli, šele ko je eksplodiralo 5 stotov dinamita in 3 stoti smodnika, so po zraku vršeči kosi železa dekle hudo ranili.
Zobozdravniški rekord
(*Pi) Toronto, jan. Državni zobozdravnik dr. Washburn je dve leti potoval po kanadskih arktičnih pokrajinah z velikim avtomobilom, preurejenim v pravo pravcato zobno kliniko. V teh štiri in dvajsetih mesecih je v teh najsevernejših pokrajinah plombiral več ko 10.000 zob, izruval jih je dobrih 20.000, operacij je pa izvršil kakšnih 2.000.
Doktor Washburn ima v posebni knjigi zapisane natanko vse podatke o izvršenih zobozdravnikih delih. Menda takšnega rekorda zlepa ne bo dosegel noben praktični zobozdravnik.
Vam bo pripomogel, da spet dosežete zdravje s pomočjo zdravilnih svoj-, stev, ki jih vsebujejo rastline. — Ne bodite sovražnik samemu sebi! — Bolečine v prehodnih letih in pri mesečnem perilu (menstruaciji) Vam bo ublažil Hersan čaj. — Ali ste debelušni? — Ali hočete postati vitki? — Potem pijte HERSAN CAJ! — Zakaj bi trpeli za revmatizmom in putiko (gihtom), če to ni potrebno. — HERSAN CAJ je sredstvo, ki more olajšati Vaše bolečine. — HERSAN CAJ pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili). — Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic.
HERSAN CAJ dobite samo v originalnih ovitkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri:
..Radiosan" Zagreb
DlIKLJANINOVA UL. 1
Kokainisti
Prejinji teden se Je v Ljubljani končal tako imenovani kokainski proces — pro-;; ces, kjer Je šlo za vse drugo, te za kokain <> ne. A kaj Je prav za prav kokain? In kaj;^ naj bo tako strašnega na njem, da ni naT prodaj v svobodni trgovini?
Marsikateri izmed naših bralcev se Je<> utegnil tako spraševati, ko je bral poro-;> Čila o ljubljanskem kokainskem procesu., . Oa ne bodo taka vprašanja brez odgovo*' ; rov, smo priredili spodnji res zanimivi »n,, poučni sestavek.
Zgled sinovske ljubezni
Po 21 letih našel svojo mater
Ganljiva pravljica Iz filmskega sveta
Alkohol je doma predvsem v Evro-: pi, obljubljeni dežela vinsko trte; opi-; ja pridobe največ v Aziji, kjer cvete; na neizmernih planjavah boli mak;; kokain je pa doma v Južni Ameriki,: tam namreč uspeva že od pamtiveka: grmič koka (erythrexylon coca): tako prispeva vsaka celina 6voj izvirni rastlinski davek za človekovo prostovoljno
zastrupljevanje.
Inki, prvotni prebivalci Južne Amerike, so koko spoštovali kot sveto rast-: lino (coca pomeni v perujščini drevo); z njenim cvetom se je ponašal celo grb njihove dinastije. ,Cikarjev‘ koke;; je še dan današnji na tisoče in tisoče;:; imenujejo se ,coqueros‘ Strupeno rast : [ lino dajejo celo svojim konjem, ker so:: menda kar nori nanjo; baje nje žvečenje pomaga jezdecu in živali prenašati dolgotrajne napore in puščobo i dolgočasnih prerij.	;
Prvi je iz koke pridobil njen alka-: loid nemški kemik Niemann iz Got-tingua; krstil ga je na ime ,kokain*. In ker smo že začeli ta člančič z alkoholom, naj ga zaradi večje nazornosti z njim še nadaljujemo: kokain je namreč nasproti rastlini koki nekako to, kar je alkohol nasproti vinu.
Uživanje ,koksa'
Kokainomanija, to je nezmerno uži vanje kokaina, je danes razširjena že v vseh večjih mestih, seveda skrivaj.
Kokain uživajo navadno te " dve'1 oblikah: manj redko v obliki vbrizganja, podobno kakor pri morfiju, mnogo bolj v rabi (80%) je pa njuhanje, slično kakor nekoč pri tobaku. Drugi način uživanja tega mamila je že zato tako razširjen, ker je silno lahek in preprost; saj ni treba ne nadležnega razkuževanje vbrizgalk nad plamenom, ne skrbi pri injekciji, da se ne zastrupiš z nesnažno iglo, ne ne všečnega skrivanja. Majhna, nekazna škatlica in v ujej bel prašek, bi nima vonja in ne pušča sledov — hitra, kratka kretnja, in opravljeno je.
Kdo uživa kokain? Duševno ne uravnoteženi ljudje, zlasti tisti, ki jih muči razdražljivost ali pobitost, tes-: nobnost in dolgočasje, skratka ljudje, bi jim je življenje m dr a in nadlega — ali ga jim tako vsaj domišljija slika.
Izganjanje hudiča
riero in kaj kmalu srečamo njegovo	iskal in ki ga je nekoč prinesla dr. Bar-
ime med najslavnejšimi igralci sveta...	nardosu v oskrbo...
Pred nekaj leti so angleški in ameriški Tej v bedi in stiski živeči ženi je časopisi prinesli dolge članke o slav-	ime Dan Maxtedova in je žena sle-
nem igralcu in o njegovi ljubezni do	pega prodajalca vžigalic; z njim sta-
neznane mu matere. Tedaj se je z	nuje v starem železniškem vagonu v
vseh koncev Anglije javilo nič manj	Northwichu. Da je res prava, je doka-;
ko 2000 žena, in vsaka je trdila, da je	zala z edinim pismom, ki ga je imel;
Mladi Ford je že od tistega dne, ko Wallace njen sin. Videč, da ne bo tako njen sin od nje. Wallace jo je prosil,; je postal	polnoleten,	začel	iskati	svojo	nič dosegel, je mladi mož poveril iska-	naj gre z njim v Ameriko, toda stara:
mater.	Celih	21	let	je	z	oglasi	v	an-	nje detektivom londonskega Scotland-	ženica je sklenila, da se ne bo izne-
gleških in ameriških časopisih iskal y®rda.	verila kraju, kjer je prebila vse svoje
ženo, ki ga je kot triletnega nebog- Naposled je policija izsledila ljudi, ki življenje. Zato je Ford njej in svojemu;;
•	..______  -	_	_	_	3.11_.	  -	A Xa ■ t-i.nSI	1	Vi	13	Vi	1	Cl	1	13	i	113 n	_ l 1
(nOi) London, januarja
Filmski igralec Wallace Ford je po rodu Anglež, a je celih trideset let ži-• ’ vel v Ameriki, kamor so ga kot sedemletnega dečka poslali s tri sto drugimi sirotami. Pred kratkim se je vrnil v svojo domovino.
ljenčka oddala v sirotnišnico dr. Bar- so imeli zanesljive podatke o WaUacevi očimu kupil majhno hišico in jima za-|	nC'd^"	v
nardosa. Toda iskal je zaman.	materi. In tako je vendarle napočil	pisal dosmrtno rento, tako	da bosta?	..	mnogo	nevarnejši,	mnogo
Pravo Fordovo ime je Samuel Jones,	dan, ko je 381etni Wallace Ford prvič	lahko v miru in neskrbno	preživela
Leta 1915. je začel svojo igralsko ka-	stopil pred ženo, ki jo je tako dolgo	večer svojega življenja.
Nevidni	gostje
Doživljaj pri milanskem profesorju I
(To) Milan, januarja Ali je vse gola resnica, kar poročamo v tem članku, nam ni moči presoditi. Odgovornost prepuščamo drugače resnemu poslanskemu listu »Az Estz, ki je novico prinesel is Milana.
Milanski profesor Mancini, ugleden italijanski znanstvenik, je ondan povabil k sebi na večerjo več svojih uglednih tovarišev. Toda imenitniki niso še dobro posedli za bogato obloženo mizo, ko so si vsi prepadeni jeli meti oči. Saj so pa tudi imeli vzrok! Kajti na mah ni nobeden izmed njih videl ne svojega soseda ne drugih povabljencev. Vsi in vsakteri je imel občutek, da sedi za mizo popolnoma sam.
Kaj je bilo vzrok tej prečudni izginitvi1
Tole: Profesor je hotel preizkusiti svoj najnovejši
izum, napravo, ki stori človeka nevidnega, In posrečilori Ni , . -	kokafniista ie zelo liliko
i.t MnMrrniitn nniurnt. izžareva namreč take 2ar- . njunajocega Kouaamsta je zelo laUivO
se mu je! Mancinijev aparat izžareva namreč take žarke, da se v njih vse utrne v nič, kar ti žarki zadenejo. Zato so celo popolnejši od Roentgenovih žarkov: pri teh postane nevidno samo meso, pri »Mancinij evihz žarkih pa celo kosti!
Poskus je bil tem učinkovitejši, ker so gostje zdaj pa zdaj vsaj stole videli, kjer so gostje sedeli — le povabljencev ni bilo nikjer. Slabih posledic žarki niso pustili.
Italijanski učenjak je svoj izum še patentiral, ker misli, da se bo dal s posebnim pridom porabiti v gledališčih za doslej še neznane odrske efekte. Pravi pomen bodo šele žarki imeli za vojaštvo: saj bo z njim moči skriti kar cele baterije, ladje med vožnjo, letala med poletom, skratka sleherni vidljiv objekt. (»Az Esi«, Pešta)
Vprašajte Vašega zdravnika in on Vam bo potrdil, da je naša
najboljša in najbolj zdrava
prirodna mineralna voda
ona z rdečimi srti
na etiketi,
RADENSKA!
atrašiiejši od opija: le-ta ne ustvarja delirija, ne halucinacij, ne blaznosti. Opij ne pošilja ljudi v umobolnice; pošilja jih kokain, prav tako kakor ; I alkohol. In prav tako kakor med alko-: I holiki so tudi meti kokainisti doma ubijalci in samomorilci, pa božjastniki, ljudje s srčno napako itd. — samo za-• > radi uživanja tega zahrbtnega mamila.
Razjeden nos
Z
z Belcebubom
Kaj pogosto se zgodi, da je bolnik; začel uživati kokain, meneč da se bo; tako rešil tiranstva katerega drugega; mamila, navadno morfija ali heroina.; Slišal je zvoniti, da pri kokainu navada ni tako neizprosna kakor pri drugih mamilih, in upa, da se je bo; ie otresel — vsaj laže kakor uživanja morfija. Uspeh je navadno ta. da se človek privadi dvema mamiloma, namesto da bi se enega odvadil...
Kajti ena izmed najusodnejših posledic vseh mamil je ta, da v človeku ne ustvarja in ne zaliva dveh najlep-;; sih cvetic slehernega značaja: poguma in odpovedi.
Učinek mamila
Kakšen učinek Ima uživanje kokaina?
Že po nekaj minutah prevzame uži valea neko posebno ugodje, globoko zadovoljstvo, vesela razgibanost telesa iti duha; občutek neizmerne moči in razumnosti; pozabljenje skrbi io nadlog. Toda to ugodje ni kakor pri morfiju zgolj pasivno veselje, blaženost v počitku in mirovanju; narobe : uživalec kokaina občuti aktivno veselje, sreča mu je v gibanju.
Morfinizem je, da so tako izrazimo, uresničenje budističnega ideala: nirvana. sladostrasten, medleč umik vsega bitja v samega sebe, Kokainizeiu stremi pa bolj k Nietzschejevemu idealu človeka in pol: volja in moč, triumf osebnosti nad zunanjim svetom.
Kokain ustvarja miselno in gonilno razdraženost: uživalec misli in govori z neverjetnim spominom, s čudovito razsodnostjo, z avtoriteto glasu in gi hov, ki je človek ni vajen pri njem; razživi ja so, povzdiguje glas, smejo so, šali. deklamira, spušča govorance, krasnoslovi — pri tem pa venomer maha z rokami, hodi sem in tja, se smuka in vrti; skratka vse v njem živi in kipi.
Škandali v kavarni
moževim dvojnikom je živela
Ljubezen ne	pozna narodnosti in časih tudi	ne... okusa	<
—  —     — ——  <
(nPi) Pariz, januarja	na vse načine otepal domneve, da bi	»Robert Shapp,	v imenu zakona ste;
Ko je lani v avgustu stopal uradnik	bil Bruant.	Tudi Šaclota Bruantova je	aretirani k	...	<
Croizet po ulicah Saigona v Indiji, je	izjavila, da	to ne more držati, češ da Domnevni	Bruant	je siknil	angleško;
zdajci ostrmel: saj je v možu, ki mu se je njen mož malo prej srečno vrnil kletvico in skočil pokonci. Že so mu; je prihajal nasproti, spoznal svojega k njej. Drugim ljudem se je zdel njen nataknili okove, ko se je zgodilo ne-] prijatelja Emila Bruanta, inženirja v Bruant nekam spremenjen, ne sicer kaj čudnega. »Bobbyk je ihte zavpila; državni službi, ki je pred poldrugim	po zunanjosti, pač pa po vedenju, llil	Bruantova zena in	se vrgla	svojemu,
letom odšel z dvema tovarišema v diy-	je plah in	neroden, čeprav pred od-	,nwwu‘ okoli	vratu.	Le s težavo so jo;
je predele otoka Bornea in od tistih hodom na Borneo ni bil tak.	ločili od njega.
dob ni bilo o njem več duha ne sluha. Trgovcu pa žilica ni dala miru. Ko Robert Shapp je bil pobegnil iz za-, »Hej prijateljic je veselo vzkliknil je bil kmalu nato spet na Borneu, je P°^?> kjer ,je sedel za rad* vseh mo-. Croizet. Bruanta je bila sama kost in poiskal skrivnostnega Evropca in mu gouh pustolovščin. Vtihotapil se je bit koža in tudi njegova obleka je bila je d«jal; »Bruant, vaša žena živi doma na neko tovorno ladjo in se je kot strašno zanemarjena. Na Croizetov e pustolovcem, kii vam je čudovito po- zastonjkar odpeljal v Saigon. Vsega vzklik se je zdrznil in strmo pogledal doben in trdi, da mu je Bruant ime.« sestradanega ga je takrat srečal Oroi-prijatelja, toda odgovoril mu ni. Vse Tujec ga je sre.j>o pogledal, nato ga	,®e	j®	; P,ri Pr.IC1 vživel v
je pa kazalo, da je zaradi strašnih do- je pa Zavrnil: »Ne vem, o čem govo- okoliščine in je prisebno igral vlogo. Sivljajev izgubil dar govora	rite. Zakaj ne bi bil njen mož Emil Znal se je spretno vriniti v toplo tuje
Croizet	jo	odpeljal prijatelja h go-	Bruant? Ne nadlegujte ga in tudi me-	gnezdo, a ker se	je bal, da ga ne bi
spe Bruantovi, ki je vsa srečna spre-	ne pustite pri miru!«	izdalo pomanjkljivo znanje francoscme,
jela svojega moža. Bruant se je kmalu	*	se je delal nemega. Svojo vlogo je
popravil, a ostal je nem.	igral tako dobro, da ga ni nihče spo-
Cez nekaj tednov je pa prišla v Tako je torej kazalo, da je vse v znal — nihče razen Bruantove žene. Ta Saigom čudna novica. Neki potujoči najlepšem redu. Bruant je živel n dob- ga je pa vzljubila in ga je ščitila vse trgovec, ki se je vrnil z otoka Bornea, no in neskrbno, saj je prejemal od dotlej, dokler mu ni prišla policija je povedal, da je videl tam belca, ki države čedno invalidnino. Nekega dne na sled.
spoznati: po vnetju iu gnojenju 9tene med obema nosnicama. Gnojenje utegne celo izjesti tenko steno, da nastane luknja — včasih tolikšna, da lahko v eni nosnici kazalec vtakneš skoznjo in ga pri drugi v obliki kavlja potegneš ven...
Še eno zanesljivo znamenje za uži-;; valca kokaina: bleščeče oči in razširjene Menice.
*
i i Za kokainista n<i drugega zdravila, * kakor da ga jtostopno odvadimo uživanja mamila. V vseh večjih državah imajo za take bolnike posebne sanatorije.
<Po dr. Logr-u v pariškem »Tempsu«)
Duhoviti Titulescu
Bukarešta, jan. Bivšega dolgoletnega romunskega zunanjega ministra Ti-tulesca so vprašali, kako dolgo se bo še zdravil v Švici. (Znano je, da je bil Titulescu pred nekaj meseci tako nevarno bolan, da so zdravniki že križ naredili nad njim.)
»Kako dolgo bom še rekonvalescent?« je odgovoril Titulescu. »Natanko dotlej, dokler bo Romunija še videti zdrava. Ko bo zbolela, bodo pa nedvomno spoznali, da sem zdrav.« (»Le Moment«)
če si pijanec, moraš pod copato
* s. I. Newyork, jan. Predsednik mladinskega sodišča v Marion-Countyju, sodnik John F. Oel-cker, je po dolgoletnem opazovanju dognal, da je večina mladoletnih otrok igral tako dobro, da ga ni nihče spo-Szaradi tega tako zanemarjena, ker so
—i _:u»_------------ t»-----1— s—„ 'i'- »njih očetje lahkomiselni zapravljivci,
ki ob sobotah zapijejo in zakvartajo ves zaslužek. Kajpak je med njimi največ brezposelnih, ki dobivajo vsako
ie bil čudovito podoben pogrešanemu je ravno «edel e svojo ženo pri kosilu, Zakaj ni maral pravi Bruant nazaj! isoboto državno podporo, i. ....	i-	—*.	k	avoji	ženi,	še	niso	dognali.	Sodnik	sl	ie	tedai	bat
Bruantu, a ko ga je ogovoril, se je ko vstopita dva moža.
HUacU pt&fesoc 40 daUt Abaka...
Hcstana šala dveU Mu/6ŠUiU tUejlc
* s. 1. Oslo, januarja
Mladoporočenemu licejskemu profesorju dr. Hendriku E. so študentke že kar presedale z večno zaljubljenostjo. Tako so brenčale okoli njega, da mu ni kazalo drugega, kakor da si je kar v razredu odločno prepovedal njihovo dobrikanje. Toda hudo se mu je otepalo!
Nekega dne je mladi profesor nič hudega ne sluteč poučeval v šoli, ko je pozvonilo v njegovem stanovanju in Je neki postrešček izročil začudeni profesorjevi ženici veliko škatlo. Odprla jo je, in glej: v škatli je zajokal tri tedne star dojenček. Okoli vratu je imel privezan listek z napisom: »Marija«,
1 Mlada žena je kar onemela. Neka Marija je bila namreč še pred šestimi'meseci služkinja pri profesorjevih, a jo je morala mlada žena odpustiti, ker je tako želel njen mož. Zdaj se ji je na mah zasvetilo: nesramnež se je bil torej spečal s služkinjo, a da prikrije svoje nečedno dejanje, je prisilil ženo, da je dekle odpustila. Zdaj pa pošilja zapuščena mlada mamica zanikrnemu očetu plod njegove grešne ljubezni...
Ko se je mladi profesor opoldne vrnil domov, je doživel hudo nevihto. Osleparjena žena kajpak ni hotela niti ure več ostati z nečednim profesorjem pod isto streho; za to $ že v denar, je pobrala svoje reči in je odšla. Dozdevni zakonolomni mož se kajpak ni zavedal nobene krivde, a z nebogljenčkom je moral vendar nekaj početi, sicer bi mu otroček še umrl.
Zatekel se je na policijo in glej: tam se je skrivnostna zadeva kar sama po sebi razvozlala. Kakšno uro poprej so namreč dobile vse stražnice obvestilo, da je nekdo v bližini profesorjevega stanovanja ukradel neki mladi materi otročiča. Po profesorjevem prihodu so precej obvestili obupano mater, ki je vsa zasopla pritekla in blažena prižela svojega otročička na srce.
Bilo je na dlani, da so se hotele zaljubljene študentke maščevati nad svojim trdosrčnim profesorjem. Po dolgem zasliševanju sta res dve priznali, da je neokusna šala njuno delo, in ker sta obe že imeli osemnajst let, ju je pozvalo sodišče na odgovor. Obe sta dobili po šest tednov zapora — na svojo srečo pogojno.
;: Sodnik si je tedaj izmislil prav posebno zdravilno metodo za očete, ki ; Ipoženejo svoj zaslužek ali državno jrod-;;poro po grlu: vse te lahkoživce pošlje kratko in malo — pod copato, kajpak pod copato njihovih lastnih ženA. Ves E zaslužek morajo tl obsojenci izročiti ženam, a le-te jim denar za vsakdanje potrebice izročajo sproti in kajpak le za res -potrebne reči. Seveda olisodl sodnik po tem kopitu le take zapravljivce, ki imajo res skrbne in dobre žene, take, da znajo prav obrniti mo-
(Cudno, da so se Američani šele zdaj domislili takih metod: pri nas v Evropi poznamo že od pamtiveka može, ki ; ;so »pod kuratelo« svojih preljubeznivih ženic.)
S 24 leti oče 15 otrok
(nMd) Capetovn, januarja, Nekt domačin iz Ladysmitha v Južni Afriki se je motal zagovarjati pred davčno komisijo, ker že dalje časa ni plačal davkov.
Obtoženec je zadevo kaj hitro pojasnil.
»Kaj hočete, štiri in dvajset let mi je, pa imam doma že petnajst lačnih želodčkov. Zena mi je rodila šest)
Co se uživanje mamila stalno ponavlja. se seveda kmalu pojavijo resne posledice. Bolnik postaja neznosen, vedno je slabe volje (razen takrat seveda, kadar se je ,nanjulial‘). ljubosumen je in razdražljiv, impulziven in napadalen, /a prazen nič se razkači, rohni in razsaja, najrajši bi si z vsemi skočil v lase.
Nič nenavadnega ni, da takle ko-kainist na lepem oklofuta nasproti sedečo mu damo v kavarni, češ da ga je nesramno merila z očmi. Spet drugi
6e obregne ob redarja na utiri, a ko ga le-ta hoče prijeti, se vrže na tla, grize in praska, bije z rokami in suva z nogami: en sam človek mu takrat pač ni kos.
Na zunaj je torej kokainski pijanec močno podoben alkoholnemu. Le opoteka se no in jezik se mu ne zapleta, a tudi drugače je mnogo bolj priseben.
Posledica: maček
Razdraženosti sledi občutek žalosti in utrujenosti z živčno občutljivostjo in tesnobnostjo. Tako da bolnik ne vidi drugega izhoda iz tega stanja kakor nov obrok mamila...
Stalno uživanje kokaina ima kajpada veleušodne jKisledice za telo iu
duha. Bolnik pride v nekak trajen delirij in mučijo ga halucinacije.
Veliki francoski psihiater Magnan je že leta 188!) popisal kožne halucinacije, tolikanj značilne za kokainista: bolniku se zdi, kakor da-bi mu gomazel po koži cel roj mrčesa, bolh, uši, mravelj, črvjčev, bakterij itd. Spet drugi imajo občutek, kakor da bi jim nagajale na jeziku ali v grlu krušne drobtine, majhne koščice ali lasje, in venomer si zaman prizadevajo, da bi jih izpljunili.
A lo še ni dovolj, eni halucinaciji se. pridruži še druga: bolnik tudi vidi na koži mrčes, ki ga čuti; prime ga s prsti in ga znvrvi; ati ga pa vrže v kozarec vode, da utone. Včasih si ga ogleduje s povečevalnikom m čudno: vidi ga povečanega!
'dvojčkov in enkrat) trojčke. Kako naj Te značilne halucinacije se ne po- revež plačujem davke in redim jto-javljajo j>ri vsakem kokainistu; neka-. vrhu še vse črviče?«
tore mučijo drugačni prividi, fantastične sanjske vizije stvari in ljudi iz njihovega poklicnega življenja, pa tudi prividii čudnih živali, pritlikavcev, orjakov itd. Bolnik so bori z namišljenimi sovražniki, včasih se zažene v beg, pogosteje pa srdito naskakuje in napada. Zato je ta »pijanski delirij« na splošno nevarnejši kakor alkoholski.
Hujši od morfija!
Popisane halucinacije in delirij so pa še nedolžne v primeri s tem, kar čaka zakrknjenega kokainista: spomin ga jame zapuščali, razsodnost mu peša in končna posledica je neozdravljiva blaznosti
Kokain je torej — Čeprav se nrno-
Predsednik komisije je bil dobričina, in je modro in pravično razsodil:
»Naj bo, zapadle davke vam odjru-stimo in še za prihodnji dve leti vam jih bomo spregledali, ko je že tako. Toda v bodoče varčujte z denarjem!«
(»Pariš Soir«),
Proti kašlju in hripavosti
Proti kašlju in hripavosti, pri astmi in obolenju vseh dihalnih organov vzemite domačo zdravilno specialiteto »Smreka« sok, ki je sestavljen iz naravnega ekstrakta smrekovih vršičkov. »Smreka« sok je napravljen po preizkušenem receptu in se dobi samo v lekarni mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg 12. Cena 1 steklenici 7 Din,
Možje, ki se niso bali smrti
DOŽIVLJAJI ANGLEŠKEGA ČASTNIKA V INDIJI
Edita na pečitnicafi
»Milostljiva, pri vratih čaka doktor Manton in bi rad govoril z vami.«
Edna Veranonova, slovita zvezda filmske družbe Gorand, je nabrala ozko pribrite obrvi.
»Recite gospodu, da sem bolna... recite, da nisem doma, recite, kar kolii vas je volja...«:
Toda že se je prikazala za sobarico drobna Mantonova glava.
»Prosim, ne zamerite, da vas motim ob tej poz.ni uri,« je dejal Manton in se j« sklonil nad ponujeno roko, it oda premislite, gospa Edna, nenadejano eein dobil dopust, pravi pravcati tritedenski dopust. Profesor Wilson se je odpravil za tri tedne m znanstveno potovanje v Oslo — in zato bo naše preskuse val iš6e tudi tri tedne zaprto. Prost sem, jutri pojdem na potovanje in vi morate z menoj.«
Edna se je zamolklo nasmehnila.
»Izključeno; moj filmski režiser ne pojde na znanstveno potovanje.«
»Edna, če le hočete, se mi lahko pridružite. Kar oglejte se v ogledalu, •bleda ste, živčni, nemirno spite... Malo oddiha vam bo...«
»Škoda besed, doktor, ne morem. Pogodba me veže.«
»Ali vam je mar pogodba važnejša od mene? Tak odgovorite mi vendar! Dobro veste, da obožujem umetnico v vas, a vse bolj spoštujem človeka. Vas, da, samo vas, Edna!«
VJovil jo je za roko...
»Predobro veste tudi to. da sem vaš najodkritosrčnejši prijatelj; vaš poklic vas bo ugonobil — in lepega dne...«
»No prav,« je menila zamolklo, »jutri zjutraj oo	iom priprav-
ljena za odhod!«
Točno po prvem oglušujočem trobljenju se je prikazala Edna pred citro-nasto rumenim avtomobilom. Oblečena je bila v svetal plašč, na zlato rum e n ih kodrih ji je čepela preprosta baretka, in nič, a že prav nič ni spominjalo več na znamenito in slavno zvezdo. Prisrčno, čedno dekle je bilo, ki se je vzpelo k Mantonu v voz. — — —
S smejočo, srečno, neskrbno, mlado deklico preživlja Manton svoj dopust. Dekle je očarljivo naivno, prekipevajoče mikavnih domislekov. Presrečna živita visoko na gori v pastirski koči. Edna mu je d otira mala tovarišica, pomaga mu loviti postrvi, skupno pospravljata bomo kočico, rujeta se ko dva mlada kužka za zrele robidnice.
Samo o ljubezni ne mara Edna slišati ničesar. Koj zasuče pogovor, če začne Manton o srčnih zadevah. Spodnjo ustnico iidšobi, malo trmasto jo našobi — in prav ta sobica je Mantonu všeč ko le kaj.
Dva dni pred vrnitvijo. Dežuje. Na mostovžu sedita. Edna vključi radio, iz zvočnika zagrmi koračnica, že hoče Edna preskočiti drugam, tedaj se oglasi napovedovalec:
iDame in gospodje! Začnemo prenašati slavnostno kmlno predstavo najnovejšega filma iz Gloriapalaisa:
,Orient 305 se ne ustavi'. Gospa Edna Veranonova. glavn« junakinja filma, bo spregovorila nekaj besed.«
In takrat prisluhnejo tisoči širom po svetu lepemu Edninemu glasu.
»Kaj naj to pomeni?«
Manton je planil pokonci. Zdaj stoji za lepo oblikovanim hrbtom svoje obo-ževanke: »Ali so ujeli tvoj govor na ploščo... ali...?«
»Moja dvojnica govori,« de Edu«. »Saj menda veš, da imam zastopnico, včasih pri premierah, včasih v nepomembnih prizorih...«
Kar prehiteva se. toliko govori; samo da bi skrila svoje razburjenje. Nikoli ne sme Manton izvedeli, da ga na dopust ni spremita prava Edna Veranonova. Na vse je bila Veranonova mislila, samo na lo ne, da bi e,e utegnila ona — njena dvojnica — zaljubiti.
Prav redkobesedna slo tisti večer. Drugo jutro pride lažna Edna vsa bleda k zajtrku — in tudi Manton se zdi neprespan
Kar domov se vrniva.« de Manlon. »dežja itak ne bo konec.*-
Molče se vozila po mračni pokrajini. Čez dve uri bosi a v Parizu. Pollej bo vse pri kroju. Njena vloga Ikj doigra-ri« — happy end, srečni konec, pa ostane prihranjen njej, pravi Edni Ve-ranonovi. Počam ji spolzi solza po licu. Ila je le ne bi opazil..
A on jo vendar onazi, zakaj že ves čas io gleda v ogledalu.
»Dekle!«■ že jt» zavrl voz. zgrabi jo za rame. Ali me imaš rada?«
Ona samo nemo prikima.
Zakaj mi pollej ne noveš resnice?« Ona še zmerom molči.
»Prav! Torei nočeš spregovorili? No, bom p« jaz! Hod le imam so mo tebe. in vseeno mi je. ali ni Edna Veranonova ali si pa kdor koli,. <
*
Vsa prestrašena i n zbegana obišče dvojnica Edno Veranonovo. Saj ji vendar ne more priznati!...
'lod<i njen strah je jalov, Veranonova jo spreune prijazno Ito zmerom: JKe lepši sle poslali.« ji smeje <<e de. »...In tudi sicer — Manton je bil pred dobro uro pri meni... in rekla bi. du bo tokrat ludi huppy end vaš...«
KdALO
na&A dni
V tej rubriki lahko sodeluje vsakdo, kdor ima kaj pametnega povedati
Civilizacija
Prejeli smo:
V Srbiji imajo večidel že danes sta- ■ rinska, primitivna stranišča. Tla so iz betona, obakraj luknje je pa beton nekoliko dvignjen; tja človek stopi, lcadar mu je sila.
Znano mi je bilo to, a vendar si »isem mogel kaj, da si ne bi napisal Irpombe, ki sem jo bral rui modernem angleškem stranišču boljšega hotela v nekem srbskem podeželskem mestecu. Črno in vidno se je bralo na zidu:
Ne stajaj na dasku,
ved sedaj na dasku!
Nu, če človek vse premisli, sem si, dejal, je ta napis še nekam rzaumljiv.; Neskončno manj razumljivo mi je pa, bilo, ko sem bral na vratih stranišča: velike ljubljanske kavarne:
Ne stopati na desko!
Ali se vam ne zdi žalostno, da je treba Icaj takega napisati tudi že pri nas?	-er-
Kavarniske srake
Naš naročnik nam piše:
V nemških časopisih sem bral, so te dni imeli rui Dunaju zanimivo razpravo. Neka boljša gospa, kova po imenu, je sedela pred kim z nekim gospodom v ugledni omjski kavarni in si krajšala čas. trganjem listov iz dragih modnih na lov in ilustracij.
Kavamar je gospo tožil in drakonsko kasen, češ da se je ta barbarska razvada na Dunaju, posebno; pa v njegovi kavarni že tako razpasla. da ne ve, kaj bi napravil, da', jo zajezi.	1
Sodišče je časti vredno gospo ob-', sodilo na 20 šilingov (1110 din) kazni', ali pa na 48 ur zapora, če ne bi mogla', globe plačati.	\
Plačilni natakar v ljubljanski ka-‘, varni, kamor hodim na črno kavo, mi', je povedal, da je takšnih gospa in go-’, spodov Bračkov tudi v Ljubljani do-' volj. Zasačiti jih pa zmerom ni lahko, ker so zelo spretni. Tako spretni, je dejal plačilni, da vam tudi kar cele, modne žurnale »sunejo« in nove, pravkar došle ilustrirane časopise v nekaj' minutah tako oplenijo, da se vam lase', naježe, kako je to mogoče »opraviti*i v tako kratkem času in tako temeljito.', Strmel sem. Nisem mogel verjeti.' >Boljši gostje, pravite?«
»Boljši, kajpada! Ali mar mislile, da si bodo skromne gospe, take ki komaj za kavo zmorejo, privoščile tako lepe slike — za vzorce svojim' toaletam?! Izginejo namreč večidel samo modne slike.*
»Ni mogoče!*
»Strmeli bi šele. če bi vam povedal, katere dame to počno. Po ne smem —; uradna tajnost! Sicer pa lesami malo; opazujte, morda boste kaj odkrili...«;
Pošiljam vam ta prispevek, gospod; urednik, ker se mi zdi zelo značilen s«; zrcalo naših dni.	Tone	*	;
Pasteurjev zavod, Rockefellerjeve ustanove ; in sv. Birokracij
V vasi Barovu blizu Ka radar ja p', Srbiji je stekel ovčarski pes obklal', delavca, Miloša Stavkoviča.	!
Čeprav so se kmalu pokazali znaki! stekline, je Stavkovič še dalje oprav-', Ijal svoje delo in služil kruh za šest' lačnih. želodčkov, ki so ga vsak dan' čakali doma. Za pravoslavni božič jopa steklina z vso grozoto udarila na dan: nesrečnežu so se pene pokazale, no ustih, začil je razsajati in raz bijati, kar mu je prišlo pod roke, vato je pa planil iz hiše. in ves iz uma zdirjal v vas.
.sv dobro, da so ga kmalu kmetji •; ujeli jn zrezali. Odpeljali so ga k ob-; črnskemu zdravniku, ta ga je pa po-; shd k okrajnemu. .‘1 tudi drugi zdrav-' vik je prav tako .kakor prvi izjavil.', da ni »nadleian« (pristojen za lake; primere).
Kaj so kmetje hoteli! Naložili so ubogega Stavkoviča spet na voz in gu odpeljali nazaj v vas. Čeprav je bilo hudo mraz. so nesrečneža zvezanega položili pod most. Dnigo jutro so ga našli mrtvega.
AH je umrl od mraza ali od stekline? Ne vemo. Toliko je gotovo, da sveti Birokracij pri njegovi smrti ni nedolžen.
Zdravilo za steklino je izumil Pasteur. Njegove zarode imajo na vsem svetu, prav tako tudi Rockefellerjevi zdravstvene ustanove. Tudi pri nas Toda kadar gre za .nailležnost' (slovenski naglas te srbske besede je kar tragično simbolen) —- kaj nam ;/> takrat mar Pasteurjev zavod in Človeško H vi jen je!
Ta povest je začela izhajati v 43. številki »Družinskega tednika s dne 29. oktobra 1936. Današnje nadaljevanje je 13. Za nove naročnike smo v letošnji 1. številki % dne 7. januarja priobčili kratko vsebino vseh 9 nadaljevanj, izšlih do konca lanskega leta. Kdor želi citati lanska nadaljevanja neskrajšana, naj zahteva v upravi brezplačni ponatis prvih 4 nadaljevanj, naslednja nadaljevanja dobi pa v rednih številkah lista od št. 47 dalje. Cena vsake številke 2 din. Naroči Vam jih vsaka trafika, ki prodaja naš list, ali jih pa sami naročite neposredno v upravi.
IS. nadaljevanje
Čez dobre četrt ure" sva zbrala vse, kar bova pri zasliševanju izjavila. Bila je prava mojstrovina. »Dejstva,« ki jim jih bova natvezla, niso bila ne prebedasta ne preveč zamotana. Bile so same prezanimive malenkosti, ki človeku meti zasliševanjem nehote uidejo z jezika. Tudi kakšen »ukaz vrhovnega poveljstva« je bil vmes, ki ga bova kajpak ponovila le obotavljaje se in raztreseno. Na vprašanja o oborožitvi bova odgovarjala le na krepke grožnje in na prav sladko prigovarjanje.
Kajpak ni bila niti besedica o tem resnična.
»In če naju sploh ne bodo nič o tem izpraševali, temveč naju bodo meni nič tebi nič vtaknili v mravljišče, kaj potlej?« je vprašal Binns.
»Potlej bova pač snela čelade'kakor k molitvi!« sem mirno odgovoril.
»Denimo,« je premišljal Binns dalje, »denimo... tak poslušaj me vendar, če te vprašam... denimo, da tvoje boljševikinje sploh ne bo... Ali naj mar potlej vso noč zapraviva?«
»Počakajva še kakšno uro,« sem dejal, »potlej bova pa poskušala kaj drugega. Kaj, tega ta trenutek še sam ne vem.«
Čakala sva.
Med tem najinim dolgim pogovorom se nama je posrečilo, da Sva ohranila najino edino cigareto tlečo. Poslednji dim je pogoltnil Binns iz čika, ki je bil tako kratek, da bi si bil vsakdo prste in gobec opekel.
Binnsu se je ta umetnija posrečila, ne da bi se bil osmodil.
*
Prišla je.
Precej sem vedel, da orihaja ona, ko sem slišal nekoga pri vratih.
»Čestitam,« je dejal Binns brž in po lihem, ko sem mu pomežiknil.
Stopila je noter z veliko električno slepico, ki jo je obesila na zapah; kar sline so nama pošle, ko sva jo zagledala.
Oblečena je bila v pilotsko oble in čez roko ji je bingljala letalska lada z zaščitnimi naočniki!
»Dober večer,:' je dejala mirnoduš-no, vesela sem, da vas spet vidim, Digger G raven.«
Prišla je bila sama. Da je najhra-brejša med vsemi ženskami, ki šem jih kdaj koli srečal v življenju, sem vedel že zdavnaj.
Dober večer.« sem odgovoril. »Kdaj sle pa napravili pilotsko skušnjo? In kje sle se izurili v metanju bomb? Ta reč ni od muh! In kje ste staknili angleško letalo? Sicer ste pa res na moč prikupni v tejle pilotski obleki, sešiti |K> meri!«
/, nobeno mišico ni trznila.
»Kje sle dobili cigarete?« je vprašala in nezaupljivo vohljala s svojim srčkanim nosom po celici.
; Gospodična,*1' ji je nestrpno skočil Binns v besedo, »dovolile, da se vam predstavim..,«
Nasmehnila se je.
Oh, gospod Barne.v Binns,« je de-iala, nisem vas prezrla. Morda boste nrav vi vzrok, da se bo zatekel kakšen ameriški kongres k angleški vladi z vprašanjem, od kdaj se fltneio civilisti udeleževali vojaških pohodov, pri katerih ameriške Združene države niso udeležene. Sicer pa ta reč nas ne zanima. Neko vašo knjigo j>oznam. Menda sle jo kislili: .Prezgodnje julr-uje sobice1.«
Sedla je na tnalo in prekrižala noge in smejati sem se moral, ko sem opazil Binsov obraz, liil je do malega
■ ubil.
Ali vam je bila všeč?« je zamr-
■ m ral san javo.
In Mahrila in ja/ sva se morala lio-; eš nočeš na glas zasmejati. Prvič sem ; jo slišal in videl, kako se resnično ; smeje, in njen smeh mi je bil na moč ; všeč. Smeh naju je bil kratko in malo I popadel. Nič na svetu se pač ne more :kosali z nebotično nečimrnostjo pisa-Iteljev. Tamkajle je sedel ta mož, civi-
list, ki se je zapletel v žaltavo vojaško pustolovščino in je bil že po vsej priliki zapisan smrti, daleč od svoje domovine... In komaj mu nekdo omeni eno izmed njegovih knjig, že pozabi na vse in vprašuje, kako knjiga ugaja. Mahrila in jaz sva hkratu dojela humor, tičoč v njegovem sicer nedolžnem vprašanju.
»Vesela knjiga je,« je smeje se dejala, »mnogo sem se smejala pri branju in upam, da se nikoli ne boste znebili svojega prešernega humorja.«
In spet smo se znašli pred našo zadevo.	~	-
»Veliki vojskovodje britanski častniki pač niso,« nama je dejala. »Jaz bi svojih čet že nikoli ne poslala v takšno mišnico. Že od nekdaj pravim Lenhaju: stotnija lovcev na ljudi ima imenitno moštvo, a popolnoma nesposobne častnike.«
»Jaz soloh nisem častnik,« je zlovoljno dejal Binns in Mahrila in jaz sva se morala spet nasmehniti.
»Ne,« je prešerno odgovorila Maliri-1 a. »Vi ne. Kar žal mi je, da svojih spominov — tako se vsaj zdi — ne boste nikoli mogli objaviti. Če bi bili v Rusiji, bi prosila ,Čeko‘, naj vas pusti tako dolgo pri življenju, dokler ne napišete svonih življenjskih spominov. Lenhai pa žal nima uiti .najmanjšega smisla za literaturo.«
Binns in jaz sva se soogledala. Priznala je, da je Rusinja! In priznala je, da ima dozdevno tudi s ,Čeko* precej tesne zveze.
»Kje ste staknili letalo?« sem nenadejano vprašal. Te zadeve si niti s silo nisem mogel izbiti iz elave. Po. vsaki ceni sem moral izvedeti, kje je dobila letalo. Nisem maral, da bi na katerega koli moža britanske narodnosti pftdla le senca suma.
»Letalo?« je zamišljeno ponovila Mahrila. »Prav za prav sem prišla, da jaz vama izprašani vest, ne pa da vidva mene izprašujeta. No, neki vaš pilot je bil nedavno tako ljubezniv, da je v naših hribih zasilno pristal. Vsega me je naučil, kar je bilo potrebno, da sem se snoznala na njegov stroj. Pilotski izpit imam pa že tri leta v žepu.«
»Prosim vas, Mahrila,« sem resno dejal, »nikar ne obrekujte mojih tovarišev. Verjamem sicer, da je moral kakšen naš pilot zasilno pristati. To se že ulecfne zcroditi. l>a bi vam pa bil britanski letalec stroj razkazoval, tega pa ne verjamem!«
»Pač,« je odgovorila, in vendar je storil. In kakor ste sami doživeli, je bi! imeniten učitelj.«
Lotila se me je potrtost.
»Nikar ne blebetajte neumnosti,« je surovo bevsknil vrli Binns. »Digger, nikar se ne daj speliati na led! An-prav »otovo ni bil, o lem si lahko
Lepo je Binns storil, da je to rekel. Mahrila naju je zamišljeno opazovala, |M>llej je pa vprašala:
»Ali sta bila vidva oba na Kajbr-skem sedlu, ko...<
»Da.« sem čemerno odgovoril, »tamkaj sva bila tudi. Kje pa nas ni! Povsod smo!«
»Ali sta videla nežnega dečka, ki so ga imeli božjepotniki s seboj?«
Začudeno sem jo pogledal.
Kaj je holela vedeti? Majhnega dečka... »Nabija*... bodočega cesarja... da, tega sva videla.
V tistem trenutku sem se spomnil, da sem si bil takrat dečka natanko ogledal, in glej čudo, tisto minuto sem ga kakor živega videl pred seboj.
»Krasen otrok, aajlepši menda, kar sem jih sploh kdaj videl,« sein zamišljeno dejal. »Spomnim se, da se mi je zahotelo pogovora z njim. Povedati vam moram, da sem strašno udarjen na pametne in lepe otroke. In če bi ne moral zmerom živeli to razgibano življenje, bi si prav gotovo že zdavnaj omislil mnogoštevilno družino in bi se igral z najmanj štirinajstimi otročički. Tako pa...«
»Videli ste ga?« me je prekinila Mahrila. »In zdel se vam je lep?«
»Ne samo lep,« sem odgovoril, »ne samo lep! , Nekaj čudno vedočega sem opazil na njem, kar me je glol>oko presunilo. Vdan in popolnoma vase zatopljen otrok. Spomnim se, da so se najine oči enkrat srečale. Zdi se mi, da sem bil popolnoma zmeden. Binns, nikar se ne norčuj iz mene, v vsem tem nemiru res do današnjega dne nisem utegnil, da bi ti o tem pripovedoval. Bil sem res popolnoma zmeden, ko me je otrok pogledal. Imel je največje iti	otroške oči, ki sem
jih sploh kdaj videL In fantič je sedel tako ljubko na svojem poniju, skratka nepopisno... Čudim se, Binns, da tebe kot pisatelja pogled nanj ni prevzel. Veš, če bi fantič ne bil tako teman... nemara, sicer pa menda ni bil teman, temveč svetle polti... mislim pač, če bi bil belec... Binns, fantič bi bil naj popolnejši model kakšnemu slikarju za Jezusa...«
Razvnel sem se. Živa je stala slika tega otroka spet pred menoj. In bilo je prvič, da sem o tistem Vtisu sploh govoril, zalo sem bil pač tako dolgovezen.
Mahrila je poslušala, nepremično in ne da bi me prekinila.
»Tako romantičnega te nisem videl še nikoli,« mi je dejal Binns, in imel je prav.
Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Mislil sem iia to, da bi naj bil ta deček bodoči cesar vseh mohamedan-cev, kalif vseh kalifov in prebujeni prerok, To je bila resda hudo romantična zadeva.
Toda čas je že bil, da se posvetimo drugi .stvari. Mahrila je bila torej metalka bomb! Čim dalje sem o tem razmišljal, tem več rešpekta sem imel pred njo.
»Nekaj bi vam rada rekla, Digger Graveu,« je dejala zdajci in njen glas je imel čudno mehak prizvok. »Mož, ki mi je razkazal angleško letalo, ni bil Britanec.«
Skočil sem pokonci.
»Vidite! In kaj se je zgodilo z britanskim pilotom? Kako se je pisal in kakšen čin je imel?«
Skomignila je z rameni. Zdelo »e je, ko da ni slišala mojega vprašanja. Nieni pogledi so bili obrnjeni
navznoter.
V drugo nisem več vprašal. Razumel sem. Mojemu tovarišu je bržčas prisodila prav tako barbarsko usodo, kakor vsakemu drugemu ujetniku in čutil sem, da me je vroče spreletelo, da me je začela kuhali neizmerna togota, in pred očmi se mi je storilo kar živordeče.
Dalj« prihodnjič
Pod Eiffelovim stolpom v Parizu rase novo, mogočno poslopje: časnikarski paviljon m iv« tovno razstavo.
Dekle v poklku
Petek: Fižolova juha, jabolčni pita* s kompotom.
Sobota:	Možganova	juha, pražen
krompir, goveje meso in kisla cvetača.
Nedelja: Kurja juha z rezanci, pečena kokoš z mešano solato in drobnim pečenim krompirjem; kompot in ocvrte miške.
Pojasnila
* Jabolčni pita: Vzemi '/s kg mehke moke, 15 dkg sladkorja v prahu, '/»kg presnega masla, 7 žlic mleka, 1 žlico ruma, 1 peeivni prašek, 1 vanilin, 1 celo jajce in 1 rumenjak. Dodaj nekaj zrnc soli, zgneti na deski in pusti, da testo '/« ure počiva. Razpolovi testo, prvo polovico razvaljaj, pogrni čez pekačo in potresi z nastrganimi jabolki, s sladkorjem, limonovo lupinico in cimetom. Razvaljaj še drugo polovico, pogrni čez jabolka in peci v gorki pečici pol do tri četrt ure.
JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE
Ponedeljek: Boreč (ruska narodna jed — juha)’. Slivovi cmoki (nadevani s suhimi slivami).
Torek: Ješprenčkova juha, prašičji
golaž s krompirjem. Palačinke. Sadje.
Sreda: Fižolova juha, v mleku dušena bržola, krompirjeva kaša z dušenim sladkim zeljem. Sadje.
Četrtek: Vampova juha s krompirjem. Jabolčni zavitek. Sir. Kava.
Petek: Smetanasta juha, kuhana polenovka s kislim zeljem. Zemeljni pe-čenjak z rozinami in jabolki.
Sobota: Korenjeva juha, v smetani pečen ohrovt z rižem. Orehova torta.
Nedelja: Močnati ponvičnik (šeberl) v mesni juhi, pljučna pečenka v omaki, jajčna polenta in mešana solata. Kava. Sadje.
Pojasnila
* Boršč: Potrebuješ: 20 dkg puste svinjine, 20 dkg mastnega prašičjega mesa od trebuha, 2 litra goveje juhe, 10 dkg masti, 2 večji ali 4 manjše ohrovtove glave, 2 kosa čebule, 2 česnova stroka, 10 dkg rumene kolerabe, 1 zeleno, 10 dkg korenja, 10 dkg suhega graha, malo popra in soli.
čebulo zrežeš na lističe, jo pražiš na masti in zaliješ z juho, dodaš grah, ki si ga že prej odmočila, in kuhaš s svinjino. Ohrovt, kolerabo, zčleno, korenje narežeš na rezine, česen prav na
drobno sesekljaš, nasoliš in popopraš, zmešaš vse skupaj in skuhaš, da je mehko. Meso ostane v juhi, pač ga pa zrežeš na ozke rezine, preden daš juho na mizo.
RECEPT ZA IZBIRČNEŽE Snežene ploščice
Mešaj 14 dkg presnega masla, dokler dobro ne naraste. Primešaj mu polagoma štiri rumenjake, 25 dkg sladkorja v prahu z limonovo lupinico, '/« litra svežega, mrzlega mleka, žlico ruma in 14 dkg moke. Naredi sneg iz štirih beljakov in ga z novimi 14 dkg moke in enim navadnim pecivnim praškom primešaj testu.
Daj testo za prst visoko v namazano pekačo, ga počasi speci in pečeno pomaži z marmelado. Napravi zelo trd sneg iz štirih beljakov, vanilije in 18 dkg sladkorja, ga namaži povrh marmelade in postavi spet za nekaj minut v vročo pečico, dokler na vrhu lepo ne zarumeni. Ko je plošča docela ohlajena, jo zreži na male ploščice. Ker je plošča drugi dan bolj vlažna, jo boš čez en dan še lepše zrezala.
Socialne razmere povojnega časa so ženo prisilile k temu, da je zapustila ozki krog domačega udejstvovanja in se pričela uveljavljati na tem ali onem pridobitnem področju.
Reči je treba, da se ji je to docela posrečilo. O tem pa, ali je to zanjo in za družbo koristno ali ne, to pot na teni mestu ne bomo razglabljale. Vprašanja, ki se sučejo okrog ženskega poklicnega dela, od časa do časa razburjajo duhove, in tudi v tem velja »Kolikor glav, toliko mislile.
S stvarjo pa, ki obstoji, bodisi da je zaželena ali ne, se je na vsak način treba sprijazniti. Tudi tistim, ki jim tvi do uveljavljanja izven doma. Prav za tiste velja tole: če so te razmere prisilile, da delaš v pisarni, v prodajalni, v delavnici in kjerkoli že, pa ti to delo nič kaj ne diši (koliko rajši bi doma pospravljala, kuhala itd.), te prosim, da še za svoje poklicno delo še prav posebno zavzameš. Tvoja dolžnost je to, ki jo imaš do sebe in do drugih.e*
S samovzgojo, ki jo boš posvetila tej; svoji ranljivi točki, boš odpravila! kvarno polovičarstvo. Če že moraš! biti v službi, vedi, da domače delo\ ne bo prav nič trpelo, ako boš tudi! pri poklicnem delu taka, da bodo re-i Mi:	Toliko zmore in še več ko mo-l
ški.e Dvojno delo pač zahteva žrtev, • nanje moraš biti pripravljena. !
Tudi če se ti tvoje poklicno delo; sprva ne bo zdelo zanimivo, ga; sprejmi z veseljem. Ko se boš po-! globila vanj in ga proučila, boš vi-! dela, da ga moreš opravljati brezi nevarnosti, da bi postala avtomat.;
Delaj tudi po uradnih urah. Zase! namreč! Utrjuj, oblikuj svoj značaj,! poglabljaj svoje znanje! Nikar ne; misli, toliko in toliko plače imam,; več mi pa treba ni. Saj ne veš, Icam! te utegne še zanesti pot in kaj vse! boš še potrebovala. Kdor ne napre-; duje, nazaduje, pravijo.	•
Uči se spoznavanja ljudi, ki imaš! opravka z njimi. Vse na njih naj; te zanima. Njih dobre, njih slabe; strani, navade itd.; ta radovednost ni! napačna, ampak prav potrebna. S
Odkritost, jasen pogled, potrebno; spoštovanje do predstojnikov, ne-; hlinjena, udržana prijaznost in to-! Davi je ,knofek‘ že nekajkrat tekel v krogu, napravil je tudi že nekaj dihalnih vaj, zdaj mu pa očka varno pomaga varištvo do sodelavcev: vse to ti bo; pri težkem opravku: s stisnjenimi nožicami poskuša dvigniti zgornji život in ga upogniti. Napredek je očiten. pomagalo do vzdržnega sožitja in;
uspeha.
V občevanju s tovariši se izogibaj! prevelike zaupljivosti, ne muči in; nadleguj jih z domačimi skrbmi in; svojimi načrti, ne brundaj jim med! delom popevk na ušesa, bodi sploh; taka, kakor si želiš, da bi bili drugi; do tebe.	;
Nekaj sem skoraj pozabila! Vpra-i Sanje delovne obleke je tudi važno.; Preprosta, _čista, delu primerna naj! bo. Pisarna ' ni gledališče, kjer bil razkazovali zlatnino, lakirane nohte; in druge naravne in umetne čare. •
Za poklicno delo je treba ženi in! dekletu prirojene ali pridobljene! sposobnosti, dokaj prilagodljivosti,; Veliko veselja in smisla zanj in se; precej dobre volje in potrpežljivosti:! potem bo tako delo prav gotovo; uspešno in tudi prijetno.
•
* : •
Odgovorila sem s tem na vpraša-! nje bralke E. J. iz Ljubljane, ki ji! ob prvih, boječih korakih v poklicno; delo želi čim manj nevšečnosti vn• veliko uspehov	Damijana	!
Hat ,,kHo(cU" telovadi...
Naša kuhinja
V PAR VRSTICAH...
Na Angleškem so pričeli izdelovati: čaj v tabletah. Poleg osušenih čajnih*
listov in cvetov vsebujejo čajne plošči-S _	..	. ...	.	.	f	.
ce še sirup, sladkor in želatino	•	Ta vaJa * Prav tezha .knofek* je
Ameriška učenjaka Shermann in** moraI dolK° vadlti- da JO zmor* tako' Smith, ki proučujeta vitamine in nji-! hakor vidite tu Tud. našemu otročku
hov pomen za moderno prehrano, sta: bo dobro d a- !>a| J,‘ *! ,^n	V**’™"
nekje zapisala: Denar, ki ga izdamo;	sc	■** bu l,,-av hitro privadil.
ža hrano, bi morali razdeliti na tri*....................*.........*.......................
dele. Tretjino izdajmo za mleko, tretjino in še več za sadje in zelenjavo, ostanek bo pa kar zadoščal za meso, ribe, žitne pridelke, stročnice in sladkarije.
Od vsega začetka že ' je bilo tako majceno in drobceno, da smo se začudeno vpraševali: »Kaj bo le iz te naše punčke, ki so je same velike očke?«
Potem je pridobivala po teži in tudi rasti je začela, a le prav po malem in počasi, in očka ji je kar na lepem vzdel ime ,knofek‘.
če jo je kdo vprašal, kako ji je ime, je kratko in jedrnato povedala: »Tnof«, in tudi tistemu, ki njenega jezika ni razumel, je bilo koj jasno: samo pogledal jo je in je že vedel, kako je mali gospodični ime.
Potem sta se očka in ,knofek‘ vnela za telovadbo. Vsako jutro pred zajtrkom ,knofek‘ telovadi, se steguje in preteguje, očka pa ukazuje, kaže, drži, pomaga, hvali in onegavi. Vsak dan je ista pesem.
Očka pravi: »Upogibajmo drevesce, dokler je še mlado,« .knofek* pa uboga in telovadi...
... in raste pri tem, da je veselje, še mami je v veselje, čeprav skoraj šivanke ne more odložiti od tistih dob, toliko dela ima s šivanjem in popravljanjem obleke.
Včasih pride še babica gledat, kako napreduje paše dekletce. Vsakič se znova začudi in pravi:	»Spet smo
večji!«
»Telovadba,« rečemo vsi trije, očka, ,knofek‘ <ki ni več knofek) in jaz.
In babica vadba??!«
nato nezaupno: »Telo-
Sobne cvetlice v januarju
Za Božič in Novo leto si dobila v dar rože v lončkih, zdaj pa ne veš kaj bi z njimi. Razstavila si jih po sobi, tudi zalivaš jih sem pa tja, a glej: cvetke žalostno povešajo glavice. Krivda je bržkone pri tebi: vsaka cvetka, prav kakor nežen otrok, potrebuje skrbne nege in vzgoje. Mnoge gospodinje tega ne vedo, potem se pa čudijo, zakaj njihove cvetlice ne uspevajo.
če v tej stroki še nimaš skušenj in če sama kupuješ cvetlice, izberi sprva preproste rastline, na katerih se boš učila, ne da bi jim škodovala; pri kupovanju ne pozabi vprašati vrtnarja, kaj jim najbolj prija in kako naj z njimi ravnaš.
Sobne cvetlice potrebujejo predvsem dovolj svetlobe. Občutljivejše rastline pa ne smeš postaviti na sonce. Seveda pozimi to ni tako važno, zato je pa bolj važno pravilno zalivanje. Največkrat grešimo iz lenobe, ker nalijemo v lonček preveč vode, češ zdaj je je za teden dni dovolj. Bolje je po malem zalivati, pri tem pa J, pazi na vrsto rastline, velikost lončka Sin sobno temperaturo. O zalivanju se jvsekako posvetuj s svojim vrtnarjem,
• ko cvetlice kupuješ.
S Posebno škodujeta cvetlicam prepih S in prah. Cvetlice se še hitreje prehlade ko človek in prah jim je prav C tako nadležen kakor nam. Zato rastli-|no večkrat umij, t. j. obriši ji liste z ; mokro krpo.
! Skoraj vsaka gospodinja ima pri-Cmule in begonije. Primule postavi na ‘bolj mrzel prostor, a begonije ljubijo
• toploto.
! Velikodušen neuslišan ljubimec ali jpa možiček, ki ima slabo vest, ti po-; kloni orhideje. Pri nas je najbolj zna-J na »cesarska orhideja«, ki je posebno : odporna, ker se docela prilagodi toplotnim spremembam. Zadovolji se z
• vlažnim zrakom na verandi, pa tudi ts suhim vročim vzdušjem v zakurjeni j sobi, na svetlejšem, sončnem prostoru.
• Ko rastlina poganja, jo dobro zali-I vaj, ko pa odcvete, jo pusti, da se ne-: koliko odpočije; zato je dalje časa : ne zalivaj. Orhideje celo po več me-
• secev ni treba zalivati.
: če cvetlic ne boš zanemarjala, boš ; imela z njimi veselje vse do pomladi,
• ko bodo pognali prvi zvončki in vzbr-: stele prve mačice, da boš z njimi na-; polnila vaze, ki so vso dolgo zimo sa-
• mevale.	(n.)
ilasie postajajo daljSL.
ZA
JEDILNIK SKROMNEJŠE RAZMERE
1’enedeljek: Paradižnikova juha z rižemT goveje meso, pražen krompir in Jabolčni hren.
Torek: Ocvrt grah na goveji juhi, dunajski zrezki, pražen krompir z radi-čeni; rahli flancati. •
Sreda: Vlivanci na goveji juhi, go-veje meso. jabolčna čežana s krompirjevim pirejem.
Četrtek: Ričet s prekajenimi svinjskimi rebrci; kislo zelje; špehovka.
Vse vrsfe oblek, nepremočljivih Ihiherfusov, plaščev, Perila itd., si nabavile po zelo nizki ceni pri
Preskeriu
S«. Petra cesta Stav. 14
tUma Ut •zdeov^t
Zimski čas je zdrav, za zdrave seveda in za take, ki hočejo zdravi biti in zdravi ostati. Dolgi sprehodi v mrzlem zimskem zraku nas bodo pomladili in poživili. Potrebno pa je, da se trdno držimo pravila: Vsak dan najmanj eno uro na mrzlem zraku! Le jjotem bomo opazili dobre učinke na svojem organizmu. Gibanje na prostem, redni, dolgi sprehodi ob vsakem vremenu nas bodo utrdili, naša pljuča bo polnil zdravi zimski zrak, prebava bo postala vse boljša, krvni obtok živahnejši.
In Se nekaj! Marsikdo misli, da mali otroci pozimi skoraj na zrak ne smejo. Najrajši bi jih do nosu zavil in ob peč privezal. Potem se pa čudi, da je | otrok večno bolan, prehlajen in zašli-| žen in mu vsi mogoči bonboni proti kašlju ne pomagajo.
Otrok mora v naravo, na ostri zimski zrak! če je zdrav, seveda! Sprehodi naj bodo krajši, pa pogostnejši, ! obleka primerna. Kožuhi so lepši za oči, za zdravje pa niso neobhodno po-j trebni. Važna je pa obutev.
ŽENSKI RAZGOVORI
Zgornji kupon izreži in ga priloži svojemu vprašanju. Odgovor v »Družinskem tedniku« je brezplačen. Ce želiš pismen odgovor, pošlji svoj naslov in znamko (Din 3'—) za odgovor.
»Telovadba, kajpak,« praviva midva. :
»O, ali se vam ne zdi, da se življenj- • ...oblike rahlo zaokrožene, moda išče v ski pogoji in način tako hitro menja- • starih slogih vzorce in zamisli, ki naj vajo? Kdo ve, kaj vse čaka našega :bi podčrtali ženskost. Nič čudnega, da ,knofka‘ in z njim vred recimo vse : je spet priplaval na vrh muf, ki so ga tiste, ki jih je prineslo leto 1933. Niti »po vojni prav po nedolžnem izrinili iz slutiti ne moremo, kakšno bo njih živ- : ženske garderobe. Zdaj zmaguje na Ijenje! Nečesa pa se moramo zave-i vsej črti mufek, pa naj bo napravljen dati: od vsega, kar jim bomo dali na »iz dragocenega, poceni krzna ali pa iz pot v življenje, jim bo najbolj koristilo 5 blaga, obšitega s krznom. Posebna zdravo telo, čista duša in veder, na- : modna finesa, ali pa pretiranost, če sme jan obraz.«	-Un.	• hočete, so mufki iz umetnih cvetk ali
S čipk, ki jih razkazujejo mlade, razva-•jene stvarce z rahlimi, nabranim!
• oblekcami vred po plesiščih.
S »Sinjina Sredozemlja« imenujejo Pa-jrižanke modno barvo, ki bo prevlado-
• vala letošnjo pomlad. To je temno ! modra barva z rahlim vijoličastim na-; dihom. Moderna bo tudi vmesna barva
• med vinsko in rjastordečo. Kajpada bo ! ohranila svoj ugled in pomen v modi : rumena barva in njeni odtenki, ki se ; bodo pogosto zlivali v svetlo lipovo-
• zeleno barvo.
• Pri nas je še daleč do pomladi, a ne ; škodi, če vemo, da so tam, kjer modo
• ustvarjajo, moderne in priljubljene S torbice Iz blaga plašča ali kostuma, ki jso obrobljene s krznom. Včasih so štiri-; oglate, včasih imajo obliko polmeseca;
• ročaj je prešit, da je trd, čeprav je iz : blaga,
; Malo smešen, vendar zelo srčkan je
• smučarski jopič ali telovnik iz bele vol-tne, ki je pridna dekličina roka uvezla
Igra z ravnotežjem! Leseni drog je ;vanj abecedo. Vsaka črka je iz druge ,knofku‘ še trn v peti. Pomagati mora • mavrične barve.
očka. čez tri, štiri mesece bo .knofek* :	Brez stroškov boš lahko moderna, če
prebolel tudi to težavo.	:sešiješ tri različnobarvne proge usnja,
..........................................e ki jih imaš že doma, v lep, originalen
..	.	-	pas. Modro, rdeče, oranžno ali zeleno,
muf na •zadelo-
Moda mufa ni samo lepa, temveč tudi praktična. Če ti je od plašča ostal kos blaga, ali če imaš doma kakšno staro krzno, si lahko sama napraviš muf, ki ti bo služil tudi z<i torbico. Pri delu boš prihranila toliko, kolikor je vreden material.
Predvsem potrebuješ kos krzna ali blaga, dolgega t!2 cm in širokega 3U cm, dva kosa svile za podlogo in ra letin iste velikosti. Vatelin je lah-»Glava hladna, noge tople!« Vlaž- j ko tudi za S cm ožji in krajši.
nih nogavic, premočenih čevljev ne imej na nogah, če hočeš ostati zdrav.
Začetek in vir vseh zimskih bolezni je prehlad, če si utrjen, če ceniš zrak ln mrzlo vodo tudi pozimi, se ne boš zlepa prehladil, če bi pa vendarle opazil na sebi znake prehlajenja, to je menjajočo vročico in mrzlico, in vidiš, da te obliva kurja polt, hitro v posteljo! Nekaj skodelic vročega čaja, ki mu prideneš limonovega soka, ali pa če hočeš aspirina, ti bo prehlad naj-brže pregnalo, če vidiš, da te mrazi dalje kakor en dan, pokliči zdravnika!
ženam In dekletom — čitateljlcam ribrika: ženski ramovori! (au
»Družinskega
članek
tednika« |e namenjena naša nova i 52. številki »Družinskega tednika«!)
rumeno, vijoličasto se drzno in lepo ujema. Tak pas, ki ga zavežeš ob strani z vozlom v dva konca, se lepo poda na črno, svetlikajočo se svileno obleko.
Mični so svileni telovniki različnih barv, gladki ali vezeni, ki poživljajo puščobne zimske obleke in jih napravljajo imenitnejše.
Na roke deiani okraski iz volne so spet moderni. Posebno so priljvblieni ovratniki iz zmršene angorske volne z volno prešiti gumbi, okrasne zaponke 'Id.	d-na.
Porabili nasveti
Pri snežkah obnosimo najhitreje pete. Zdrave in cele jih ohranimo mnogo dalje, če v peto naložimo nekaj plasti časopisnega papirja ali debel vložek iz klobučevine Pozimi je treba vložek večkrat izmenjati. Lesk bodo ohranile snežke le,	če bomo	z	njimi
prav ravnali, to je,	ne smemo	jih pu-
ščati umazanih! Ko jih sezujemo, jih takoj umijmo s čisto vodo.
Nepremočljive podplate si lahko sama narediš, če jih najprej dobro osu-iz potrebe upravi-' šiš, potem pa dvakrat napojiš	»	firne-
(n)	I žem lanenega olja.
Najprej napni krzno na mizo, z dlako proti mizi; natri potoži vatelin, naredi h cm širok rob in daj preko tega svileno podlogo, ki jo prišiješ za krzno S lem je glavno delo opravljeno. Zd.i) moraš samo še pripravljeno krzno ob straneh po okusu v dveh vrstah nabrati, na notranji strani mufa ga narediš iz podloge it pek; odpiral se bo na zadrgo, ki jo prišiješ o mufovo zarezo. Tako bo tvoja torbica tako varna, da ne boš prav ničesar izgubila iz nje. Imela boš pa muf in zavest, da si si pridobila stiar, ki ni le modno. temveč tudi cena.
Hu
mor
Angleška
Trgovski pomočnik pri telefonu: »Gospod Sef, danes ne morem priti v trgovino, lcer mi je oče bolan.«
Sef: »To je pa že sumljivo, da vam vaš oče zmerom zboli, kadar je nogometna tekma na vidiku!«
Pomočnik: »Kajneda! Tudi jaz sem si že mislil, da stari movda simulira.«
Spregledala jo ie Nova služkinja: »Odkar sem pri vas, me trga po ušesih!«
Gospodinja: »Da, da, .skozi ključavnice vleče...«
Utesnitev
Janez sreča Jožeta na planinah: »Kaj? Ti si tudi v hribih? Mislil sem. da se moraš utesniti?«
»Saj! Msir ne vidiš, da sem prišel brez žene?«
Otroška
»Rada bi imela Ustole knjigo tam iz izložbe: .Kako loviš moške?'« de mala Marjetica prodajalcu v knjigarni. »Kaj boš pa ti s to knjigo?«
»Očku jo bom dala za god!« »Takšnih knjig pač punčke ne smejo kupovati svojim staršem!«
»Pač, pač! Moj očka je namreč stražnik, če tega še ne veste.«
Natakarska
Natakar (naročuje v kuhinji): »Dve klobasici za gospoda Požiralnika!«
Gostilničar mu skoči v besedo: »Dovolj je ena, saj je Požiralnik že tako pijan, da vse dvojno vidi.«
Natakar: »Saj, saj! Naročil je Itak štiri.«
Stvar okusa Mlad par stoji v živalskem vrtu pred kletko z opicami.
»Jantz,« de mehko ženica, »tako rada bi si že orle ogledali!«
»Kar tukajle ostaniva, srček, meii so opice bolj všeč!«
»Ti zmerom samo nase misliš!« zavzdihne Špela.
šolski nadzornik Šolski nadzornik je stopil v učilnico, ko je imel vprašani Petiček odgovor že na jeziku: »Jaz je...«
»Stoj!« ga je ustavil šolski nadzornik: »Ne reče se Jaz je‘, temveč ,jaz sem‘!«
Petrček je požrl sline in ponovil: »Jaz je...«
»Saj sem tl vendar rekel, da se reče: ,jaz sem'!« je zarohnel nadzornik.
»Jaz je...« je še v tretje plaho ponovil deček.
Strogi gospod je še bolj vzrojil: »Ako mi takoj ne rečeš Jaz sem', boš kaznovan.«
Petrček je zajecljal: »Jaz sem osebni zaimek!«
Nedeljski ribič Sotenšek je lovil ribe.
Sotenšek se je vrnil pozno ponoči pošteno okajen domov. Z negotovo' roko je položil zavoj na mizo in del: »M-m-moj plen!«
Zena je brž razvila papir: »O, tl; zlati možiček, celo prekaditi si jih; •ie dal.«
Vse sta ženo	;
»Morda kakšno darilce za milostljivo; gospo soprogo?« vprašuje vneto pri-; llznjen prodajalec. »Morda kaj prak-; tičnega? Mordu kaj električnega?« ;
»Da, da,« de čemerni kupec. »Ali; imate morda električni stol?«	;
HaiHweiša škotska
Na debelem morju. Strahovit vihar.! Kapitan ukaže pripraviti rešilne čolne/ Tedaj de Skot šleotu:
»Mac, posodi mi svojo novo obleko!«' Maja je z glavo brska Mac po kov-’ čegu in izroči prijatelju obleko. Phil] se z bliskovito naglico obleče in oba] stečeta na palubo. Medtem ko se spuščata v rešilni čoln, vpraša Mae Phila:] »Zdal ml pa povej, čemu ti bo moja] nova obleka?«
»Preprosta stvar! Ker no znam pla-] vati, vem, da me boš za gotovo rešil,] če se bom začel potapljati v tvoji] obleki.«
»Prišel sem vam plačat poslednji obrok u otroški voziček.«
•Lepo, lepo! Kako im knj punčka?« »Hvula lepa w vprašanji'! Prihodnji teden se poroči!«
(»Everjrbodjr’««, London)
na
Koman Iz naših dni Po francoSClnl priredil Ž. O.
Ta roman je sačel izhajati v 39. štev. . »Družinskega tednika« z dne 1. oktobra 1936. Današnje nadaljevanje je 18. Za nove naročnike smo v letošnji 1. številki t dne 7. januarja priobčili kratko vsebino vseh 14 nadaljevanj, izšlih do konca lanskega leta. Kdor želi citati lanska nadaljevanja ne skrajšana, naj zahteva v upravi brezplačni ponatis prvih nadaljevanj, naslednja nadaljevanja dobi pa v rednih številkah Usta od štev. 47. dalje. Cena vsake številke 2 din. Naroči Vam jih vsaka trafika, ki prodaja naš list, ali jih pa sami naročite neposredno v upravi,
18. .nadaljevanje
Vzklik mu je ušel kar spontano. Toda če bi mu. bila Marcela takrat pogledala v oči, bi bila v teh sinjih zrenicah, ogibajočih se srečanja z njenimi, videla morda skrit dvom, ki ga mladi mož ni izrekel na glas... tihi pridržek, ki ga je instinktivno utajil pred njo...
XXII
»Draga prijateljica!
Oprostite mi, moral sem se odpeljati v Pariz, ne da bi bil utegnil počakati vaše vrnitve s sprehoda. Dobil pem brzojavko, da moram brez odlašanja k neki osebi, ki mi je zelo draga in je iznenada zbolela... Tresem se, da ne bi bilo kaj nevarnega, In zato sem se odpeljal s prvim vlakom.
Poljubim vam prste' In vas prosim, sprejmite zelo spoštljive pozdrave.
Vaš
Noel Mercier.«
Marcelo je to sporočilo tako osu-pilo, da ga je morala dvakrat prebrati, preden ga je prav razumela.
Tak tako! Njen mož se začenja obnašati, kakor da nje sploh ne bi bilo! Meni nič tebi nič se odpelje in ne da bi ji bil pred odhodom le besedico črhnil v opravičilo, jo pusti samo v Nici!
Pito: kaj naj pomeni ta istorija? .Oseba, ki mi je zelo draga, mi je iznenada zbolela.* Kakšna oseba naj to bo?
Marcela je vedela, da nima Noel ne bratov ne sester. Saj ji je Morel sam to zagotovil, dobro vedoč, da si je izgovorila takega moža, da ji ne bo v breme in nadlego s svojimi sorodniki.
Kdo bo tedaj ta bolnik?
Najbrže ženska! Kaj pa drugega!
Obzirnosti njenemu možu pač ni moči očitati! Najprej njegova nočna prijateljica, zdaj pa ona druga!... Le kam bo to pripeljalo?
Da ji je vsaj naznačil, kaj naj to pomeni! Da ji Je vsaj povedal, kakšne zveze ga družijo s to ,osebo1! Prijatelj? Sorodnik? O, če bi bil moški, bi bil sam od sebe povedal in se ne bi zavijal v takšno skrivnost!
Ni dvoma, ženska mora to biti... najbrže katera izmed njegovih nekdanjih prijateljic. Nemara celo tista, ki je šel zaradi nje v Aleksandrijo! Ali ji ni mar šele pred nekaj dnevi priznal, da je ljubil to nezvestnico?
Da, k njej se je odpeljal — k njej, in k nobeni drugi!
Sicer je rekel, da ji ni nikoli odpustil in da je ne ljubi več, a kdo ve: kadar grozi ljubljenemu bitju smrt, padejo vsa načela in vse lepe obljube v vodo.
Mladi ženi se je kar vrtelo v ,glavi od vseh teh misli, ki so se podile v njej.
»In niti z besedico mi ne omeni, kdaj se misli vrniti!« je zamrmrala polglasno in čudna grenkoba jo je zdajci obšla, »človek bi dejal, da ni med njim in menoj sploh ni-kake prijateljske zveze: dva tujca, ki živiva drug poleg drugega, ne da bi drug drugega poznala. Jaz obujam včasih spomine na svoja otroška leta, na svoje starše, na svoje prijatelje, na kraje, kjer sem potovalo, na dežele, ki sem jih videla — a on? On mi nikoli o ničemer ne govori... niti o svoji materi ne! In če mu kdaj omenim njegovega bratranca romanopisca, edinega sorodnika, ki mu še živi, skomigne
z rameni in zazeha od dolgočasja, češ: »Kaj bom z njim, tem bohe-mom!« — kakor da bi ga bilo sram takšnega sorodstva... Dobro, pa počakajmo, da vidimo, kako dolgo me bo izvolil pustiti samo. Upam, da mi bo vsaj pisal!«
Zastran tega se ni motila; že drugi dan je dobila brzojavko:
»Najmanj tri, štiri dni se še ne morem vrniti; prosim, ne zamerite. — Mercier.«
»N&, lepa reč!« je vzkliknila in zmečkala nedolžni papir. »Moj gospod mož ima res lepe manire! Le kako dolgo me bo še pustil v tej negotovosti?«
Vse prihodnje dni jo je dajala slaba volja, čeprav se je je njen mož kakor se spodobi, spomnil vsako jutro vsaj s kratko brzojavko.
Poslal ji je tudi svoj naslov: stanoval je v gosposkem hotelu v bližini Zvezde. Marcela mu je še tisti dan telefonirala — to se pravi, poklicala je hotel in prosila, naj jo zvežejo z gospodom Mercierjem.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga
in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna iOS. REICH LJUBLJANA
Toda smola je hotela, da le-tega prav takrat nikoli ni bilo, kadar bi bila njegova žena rada z njim govorila.
»čudno!« si je dejala na tihem mlada milijonarka, »čudno... Le zakaj mi gre pisat, da tam stanuje, če je pa drugod — ko ga nikoli ne morem v hotelu priklicati?! čedalje skrivnostnejša mi postaja ta zadeva!... Hvala Bogu, da mi dejansko stvar ne gre do srca!«
Njeno razpoloženje se je spreminjalo kakor aprilsko vreme: zdaj je bila pobita, takoj nato nebrižna in zdajci spet vsa divja od maščevalnosti. Oh, kako mu bo poplačala to njegovo vedenje!
Tako so minevali dnevi in še preden se je odločila, kako se mu bo maščevala, se je Noel že vrnil.
Sprejela ga je z mrzlo vljudnostjo. Nekam zviška je čakala opra-vičbe, ki jo je z vso pravico smela pričakovati od njega.
Toda mladi mož je bil najbrže preveč utrujen od vožnje in je le na kratko ponovil opravičilo zaradi tolikanj nepričakovanega odhoda.
Videč da ničesar drugega ne reče, ga je Marcela sama vprašala — s kakšnim glasom, si naši bralci sami lahko mislijo:
»Nemara sem preveč radovedna, če vas vprašam, kdo je ta oseba, ki ste zaradi njene bolezni vse pustili in odhiteli k njej?«
»Nič preveč niste radovedni, Marcela,« je otožno odgovoril Noel. »Moral bi vam bil povedati, da je to moja stara sorodnica... najdražja prijateljica, ki sem jo kdaj koli imel...«
»Stara?« je menila nejeverno.
»Na žalost, da!... Stara in betežna.«
Marcela se je že hotela porogljivo zasmejati, tedaj je pa zdajci opazila, da se je v Noelovih očeh vlažno zasvetilo. In ko se je hlastno obrnil in se malone opotekel v svojo sobo, je mlada žena stekla za njim In ga prijela za laket.
»O, Noel,« je vzkliknila s tisto prisrčnostjo, ki je odtehtala toliko njenih napak, »oprostite mi, da »vil dvomila o vas. Rekli ste ml, da trepetate od negotovosti — jaz sem pa v teh vaših besedah videla samo prazne besede.«
»Vse vam je oproščenp, Marcela, kajti ne bi vam bil smel niti po-
kazati svojega nemira... Silno me je bilo pretreslo, to je moje edino opravičilo; in vaš dvom je bil upravičen... Takšno čustvo je pri ženskah naravno...«
»Verjemite mi, da čutim z vami,« je zajecljala v zadregi; zakaj izza toplih besed njenega moža se ji je zdelo, da se skriva prizadevaje, da bi ostal po vsaki ceni hladen in korekten.
»Hvala,« je rekel, še zmerom z istim trudnim glasom. »Vem, kako dobrotni ste, in neizmerno sem vam hvaležen za to.«
Ni mu odgovorila. Pustila ga je, da je šel. Tolikšna je bila njegova vljudnost, da jo je od nje kar zazeblo okoli srca. Zdelo se ji je, da je teh nekaj dni ločitve še povečalo že tako dovolj občutno pomanjkanje toplote' v njunem medsebojnem občevanju. Bolj kakor kdaj koli sta bila drug drugemu tujca... Nobene vezi ni bilo med njima in nobenega skupnega interesa. Prvič do tistih dob je bilo Marceli nerodno zaradi tega — tem bolj, ker se je zavedala, da je- sama v dobršni meri kriva, ko ga je tako slabo sprejela.
Kadar je človeku hudo, mu vsaka topla beseda dobro de: to spoznanje je prišlo Marceli prepozno. V svoji maščevalnosti je videla samo njegovo nespodobnost, ker se ji ni dovolj opravičil zaradi svojega nepričakovanega odhoda; in tako ni našla prave sočutne besede, ki bi bila primerna v takšnih okoliščina!^.
»NI lagal. Res mu je bilo hudo.«
Torej je ta drugače na zunaj tako hladni mladi mož z večnim porogljivim smehljajem na ustnicah tudi spoznal, kaj je nemir? Torej je tudi on znal trpeti zaradi nekega bitja?
»Moja najdražja prijateljica,« je bil rekel.
A zakaj ji ni nikoli poprej pripovedoval o njej?
Tako je stala dobro minuto pred zaprtimi vrati, ki so delila skupni salon od sobe njenega moža — nepremično ko kip, ne vedoč, kaj naj stori.
Ali naj stopi za njim?... In kaj naj mu reče?
Toda kakor že tolikokrat dotlej, je tudi to pot obstala pred zidom konvencionalnosti, ki je bil na njem zgrajen njun zakon.
Bogme, saj ju res nič drugega ne druži kakor zgolj zunanji videz! Povedal ji je tisto, kar je imela pravico vedeti. Storil je to z neskončno vljudnostjo — a samo to, nič drugega; toliko da ji je dovolil vpogled v svojo bolest.
»Oprostite... Ne bi vam bil smel niti pokazati svojega nemira...«
O, kako nazorno ji je že sam ta stavek pokazal prepad, ki zija med njima! Ali si je res želela moža samo za parado, človeka, ki je nič pod milim nebom ne druži z njim — ali je res to imela v mislih romantična mladenka, ki se je obrnila do Selekcijske agencije, da ji poišče moža?
Ta trenutek ji je prišlo do spoznanja, da je samo ona vzela za res ta njun zakon...
Videč v Noelu pravega zakonskega moža, se mu je drznila vsiljevati svoj okus, svoje nazore in svoje zahteve. Vzllc nenormalnim okoliščinam, ki se je iz njih rodil njun zakon, si je bila takoj prilastila pravice in nastop prave zakonske žene. On se ni pa nikdar izpozabil: ves čas se je zdelo, kakor da zapeto čaka, ali se bo kaj zgodilo... Terjal ni od Marcele ničesar, prosil je ni ničesar in sploh se je kazal docela nebrižnega do vsega, kar se je tikalo njegove osebe...
Da, nebrižen je bil do vsega! Razen do cigaret morda... A še tu ne preveč! Saj ji ni branil, da kadi doma in kjer koli drugod, samo da njega ni zraven.
,Ker nosite moje ime‘, je bil dejal.
Vsega drugega mu pa ni bilo prav nič mar. Vse mu je bilo prav, kar koli je Marcela storila — toda zanimanja ni pokazal prav nobenega.
Mlada žena je nehote zavzdihnila.
Ali se mar razmerje med njo in njenim možem ne razvija tako, da se bolje ne more? Ali si ni mar želela bas take korektnosti jn ne-brižnosti v svojem navideznem zakonu, ko je brala oni znameniti španski roman s tolikanj romantičnimi pripetljaji?
In vendar: na dnu svojega srca ni čutila tistega zadoščenja, ki se ga je nadejala, španski pisatelj ni računal s tolikšno, kar žaljivo moževo nebrižnostjo...
Ali je bila mar mlada žena takšna, da ni mogla ogreti svojega moža? Ali je bila grda in dolgočasna?... Ali je spadala med tiste, ki se moški niti ne zmenijo žanje? Kaj je res mogoče, da bi mož, ki mu zakonito pripada, mogel ošteti docela ravnodušen v njeni stalni navzočnosti?
Očitno je bilo, da Marcela ni marala do konca doživeti oni španski roman. Bilo bi ji od sile neprijetno, če bi se zaljubila v moža, ki si ga je kupila...
že ob sami tej misli se je uporno vzravnala.
Toda po drugi strani ji ne bi bilo napak, če bi se njen tovariš malo vnel ob njej. že vnaprej se je naslajala, kako ga bo strahovala, če bi se kdaj preveč izpozabil... V duhu je slišala svoje nepristopne besede, mrzle ko led... opajala se je ob svojem porogu, Instinktivno vedoč, da s tem le še bolj zbuja tek... ob svojem nedolžnem smehu, ki le še podžiga poželenje — vse to je videla in čutila v duhu, naslaja je se ob misli, da mu bo dala okusiti, ko se bo zapletel v mreže ljubezni, ona sama bo pa ostala mrzla, visoka, nedostopna... A glej, vse to se ji hoče zdaj izmuzniti... vse to, zaradi česar se je nemara sploh poročila!...
»Pripovedujte mi o svoji stari prijateljici, Noel,« je mlada žena zaprosila svojega moža, ko ste se prvič spet dobila. »Zakaj ste zmerom tako zaprti o svojcih in o tistih, ki so vam dragi?«
»Nisem mislil, da bi vas tako pripovedovanje zanimalo,«' je menU lakonično.
Njegov ponosni pogled se je ustavljal na množici sprehajalcev. Spričo njegovega nekam sovražnega molka si Marcela ni upala ponoviti vprašanje, zato mu je pa nekaj drugega predlagala, prepričana, da je ne bo odbil.
»Ali poznate Marijino kapelico na hribu?« ga je vprašala. »Tukajšnjim prebivalcem je zelo priljubljena božja pot. Hotelo bi se mi jo z vami ogledati... Prižgala bova svečko Mariji na čast s prošnjo, da bi vaša bolna prijateljica kmalu ozdravela. Upam, da mi ne boste dali košarice?«
Odvetnik ni takoj odgovoril. Zdelo se je, kakor da tehta njene besede.
»Sprejmem vaše vabilo,« je odgovoril naposled. »Samo povejte, kdaj bi hoteli iti.«
»že danes popoldne, če vam je prav. Stopila bi že kar zdajle na kosilo, gor bi pa prišla ravno za, čaj.«
»Kakor izvolite.«
Nekaj minut nato ju je že peljal avto po lepi in široki cesti, vzpenjajoči se zunaj Nice v mogočnih
SMttT PlB/\VOSTI
Nin inv i>o morahoJ*1 u (pohabi m H
’ r
Zakaj bi bili plcSastiV Takoj uporabite dišečo specialno kozmetično tekočino „MorHna“. Vsakemu in brez razlike je potrebna, takoj izgine prhljaj, ekcemi itd. Jati korenino las. Takoj zaustavi izpadanje las, in lasje zrasejo na pleSastem mestu. Cena steklenici Din 40‘—, poštnina dinarjev 7-—.
Moderna Kozmetika Split
MneaeStevilne zahvale Vam lamčija uspel
*8. I. 1937.
DRUŽINSKI TEDNIK
7
serpentinah t hrib. Preden sta se še dodobra nagledala prekrasnega razgleda pod seboj, se je avto že ustavil pred kapelico.
»Saj poznate legendo o cerkvah?« je vprašala Marcela in mu nekam čudno pogledala v oči.
»Ne,« je odkimal mladi mož.
Tedaj mu je v kratkih besedah razložila, kakšno čudežno moč pripisuje ljudstvo prvemu obisku v cerkvi ali kapelici.
»Tri prošnje sme človek izreči in vsaj eno izmed njih mu nebo za gotovo usliši.«
»Res?« se je zasmejal Noel. »Saj to je potem pravcata zlata jama! Tujci, ki si utegnejo ogledati mnogo cerkva, so potem na najboljšem, saj se jim morajo s časom vse želje izpolniti.«
Marcela je prižgala svečo in med tem ko se je pripravljala, da zmoli molitev, si je mladi odvetnik z zanimanjem ogledoval kapelo, ki jo hvaležni verniki že stoletja in stoletja krase na svoj preprosti način. Posebno živo so ga zanimale svete podobe z okorno izdelanimi slikami, delo pobožnih okoliških vaščanov.
»Demokratska je prlprošnjiea te kapele,« je menil Noel, ko sta bila spet zunaj. »Kaže, da r posebne ljubeznijo ščiti preproste ljudi.<
»Da,« je prepričevalno pritrdila mlada žena. »človek ima vtis, kakor da šele tu vidi ljudsko vero v Vsej njeni moči in lepoti.. Tu se pač nihče ne predrzne rogati ne kazati nejevero; tudi kdor vere ne pozna, mora hočeš nočeš obmolkniti pred lepo in tolikanj zgovorno preprostostjo teh svetih podob.«
»Zelo pesniško' ste to povedali,« Je menil mladi mož, ko sta nekaj trenutkov nato sedela na terasi edine gostilnice na vrhu. Marcela mu je pogledala v obraz, meneč, da se ji posmehuje, toda njegov obraz je bil resen.
»Ali ste kaj mislili na tri želje, Noel?« je vprašala nato nekam hudomušno, toda rdečica, ki ji je zalila obraz, jo je izdala, da je mislila bolj za res, kakor se je delala.
»A vi? Upam, da niste pozabili!« ji je odvrnil z nasmehom.
»Seveda nisem! V tej mali cerkvici se mi je zdelo, da sem Bogu mnogo bliže kakor v mogočnih katedralah. Molila sem z globoko vero v srcu.«
»če je legenda resnična, se torej smete zanesti, da se vam bo ena izmed želja uresničila. Ali mi boste povedali, kadar se bo to zgodilo?«
»O,« je menila in se razvnela, »saj vam lahko kar koj povem, česa sem si želela; nikake skrivnosti ne mislim uganjati s temi željami, ko se pa tičejo naju obeh.«
»Ni mogoče!«
»Pač!...«
»Poslušam tedaj.«
»Najprej sem mislila na gospo, ko sva že zaradi nje prišla sem... na ono bolno gospo... na vašo prijateljico...«
»Hvala,« je vljudno odgovoril in se priklonil.
»Potlej sem si želela, da bi bilo tudi moje bodoče življenje takšno, kakor je zdaj...«
»Bodoče življenje —?«
»Da... vi in jaz... da se ne bi med nama nič spremenilo.«
Noel se je zdrznil.
»Ah!« je samo zamrmral in se zresnil.
,Ali mar to za res misli?* se je vprašal na tihem. In prav tako na tihem si je odgovoril: ,Ne!‘
Marcela mu je skušala brati z obraza, kaj se odigrava v njegovi duši, toda mladi mož Je imel preveč v oblasti svoja čustva, da bi bil le trohico izdal.
fiele čez nekaj trenutkov se je obrnil k njej.
»Torej ste danes srečni?« Je toplo vprašal.
Maro«! Allalrt In Flerr« Souvaitre:
Detektivsko - kriminalni roman
K
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje
ate postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUOOB.F VELEPIČ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv Jerneia cesta 25 TELCFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem
48. nadaljevanje
»Ta spak je torej tičal v grelnem vodu!« je začudeno vzkliknil Juve in si radovedno ogledoval ogromno kačo, ki je ležala zadeta od njegovih krogel mrtva na tleh.
Za komisarjevim hrbtom »ta stala dva stražnika e prstenobledima obrazoma.
»Spet novo presenečenje,« je dejal Fandor. »Pričakovali smo Fantomasa, p« nam puhne ta plazilka v obraz!«
Juve. in Fandor sta bila namreč z napetima samokresoma čakala pred kaminom, da bo pred dušečim dimom prilezel Fantomas iz grelnega voda. Kljub temu, da ju je to pričakovanje ukanilo, nista bila preveč nejevoljna, zakaj kača je bila rešitev marsikatere uganke v poslednjih mesecih.
*
Še nekaj časa sta prijatelja buljila f mrtvo lioo, potlej rta se pa spomnila, da res ne kaže izgubljati niti minute roč. A ko tki Fantomas še zmerom v grelo e m vodu, pa se ne ■mara prikazati, potlej si jc itak sam skopal grofe: v dimu s>» bo zadušil...
»Fandor,- jr dejal Juve in potrepljal časnikarja po jami, »kaj praviš, ali je Fantomas v tej cevi, ali ga ni?«
»•Prisegel bi,« je vnemamo odgovoril Fandor, uda sva s? pošteno urezala. Ne verjamem, da bi ta hudodelec tako poceni prodal svojo 'mio. V grelnem vodu ga prav gotovo ni, zato mislim, da se je skril nekje v kleti, kjer ga midva nisva staknila. Morda so kje kakšna skrivna vratca 'n je naš tiček po kakšnem podzemeljskem hodniku že pobegnil... Kaj veš? Presenečenj sva že preveč vajena. Ves, kaj bi ti svetoval? Pri kletnih vratih pustimo policaje na straži, mi pa poidimo z Miehelom in s tremi stražniki na vrt, pa se m:..o razglejmo: morda vendar najdemo kakšne sledove...«
»Fandor, ti si fantast.« je skoraj porogljivo odgovoril Juve. »Ker si mi pa prijatelj in ker nam tiček res ne more uiti, če mu postavimo pred vrata stražo, naj bo po tvoji volji!«
Policijski komisar je ukazal Miehe-lu, naj postavi pred kletna vrata stražo, sam s tremi stražniki naj pa sledi njemu in Fandorju.
Odšli so na vrt. S slepicami so posvetili v sleherni kot, sleherni grm so pretaknili, a nikjer niso našli skrivnega izhoda, ki je bil o njem tolikanj zaverovano sanjal Fandor.
Naposled so prišli do vrtne lope, samevajoče prav na koncu parka.
»Juve, morda bo pa tukajle kakšno presenečenje za nas... < je dejal Fandor.
.■»Morda,« je zategnil Juvt in stopil t vrtno lopo.
Posvetil je s slepico po zaprašenih stenah in — opazil električno stikalo.
MALI OGLASI
Mal* oglase sooialne&i inataja računamo ^0 26 par ta besedo, trgovske in podobne pa po SO par i* besedo. Preklici in trgovske-obrt* nilki oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din <a besedo. — Za vsak mali oglas je treba ie posebej plačat) davek t znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po poiti ali če ima oglas ftlfro, mora doplačati le I Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poltni nakaznici, po do-itni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.l«8, ali pa v mamkah obenem t naročilom.
Jnformaciie
Vsaka beseda 1 0»n. Davek 1*60 Oin. Za litre ali dajani« naslovov I Din. Najmanj 10 besed-
KOMPAMJONA in obenem iskrenega prijatelja r. nekaj kapitala radi pre vnema kakega dobrega gostilničarskega podjetja ifi«'e :i71etna gospodična z gost. osebno pravico Sposobni, trezni in prosti vsakih vezi, primerne starosti naj be javijo na upravo »Družinskega tednika* pod čifro: »Korajža velja«.
OBRTNI LIST r.a galanterijo, pletenine, itd. eventualno tudi za sejme oddam pošteni osebi. Drugo po dogovoru. Ponudbe |>od čifro: »Po-
Itcuje«	____________
ODDAM MAJHEN LOKALČEK «u rdi mesta Ljubljane, lahko tudi polovica lokala za skupno prodajo. Cenjene ponudbe pod šifro: »Ugodno«.
‘Dopisovanje
Vsaka beseda 26 par. Davek C SO Din. Za šifro al- tiajanle naslovov 3 Din. Najmanl JO besed. ŽENITVE IN MOŽITVE « boljših krogih posredujemo s največjo vestnostjo Informativne prospekte razpošiljamo diskretno, če pošljete postno znamke v znesku Din I0*~ Imamo veliko izbiro odličnih dom in gospodov. Dopisujemo v slovenščini: »hezor« Zagreb — po Št a tt 3. Mnogo slovenskih gospodičen In go »podov se Je že srečno poiočilo s pomočjo »Ih /ora« Pišite Še danes tudi vi po prospekte! ZACHEUSKI ODVETNIK, r.tiih-č, dr. prtVk, i imenitno vpeftano phamo, r k vere. 42 let star, soliden, s^ipatičen. se želi poročiti s Slovenko, gusffo ali gospodično, ki ima prc-mo/enje Pojasnila proti znamkam Ib*— din prij »Itezoi«, Zagreb, pnSt-a 3.	*
OROŽNIŠKI NAREDNIK, r~ >7re, 34 let star. k ra* »m pojma, soliden, se želi poročiti s slovenske gospodično t dežele z doto. Po Jasnila pioti znamkam 10*— din diskretno pri: »Krzni*, Zagreb, pošla 3.
»He, še elektriko imajo tukaj. Fan-dor, kar slepico v šop, si bomo posvetili rajši na stroške la<Jy Beltha-move.«
»Nikar ne prižigaj,« je vzkliknil Fandor, »morila je Fantomas kje v bližini, pa ga ho močna luč pro-podila.«
»Beži, beži, saj ni slep... če ima oči odprte, je videl že naše slepice... Kar prižgal bom k je zagodrnjal Juve predse.
V tistem trentdku je že stegnil roko in obrnil stikalo.
Sekundo kasneje je grozotno zagrmelo in daleč naokoli se je stresla zemlja. Ogromen plamen je siknil proti nebu — in vila !ady Belthamove se je porušila ko papirnata igračka. S hruščem in truščem je pokopala pod (seboj nesrečnega 6lražnika pred lilet-j nimi vrati — in Fantomasa.
i
Kakor bi trenil so pribežali z vseh koncev vrta stražniki, preplašeni in bledi ko zid.
i »Končano ie,« ie svečano izjavil j Juve. »Prav gotovo ie bil ognjemet Lojen nam, a pravični Bog je kazno-jvail ujega, ki je hotel nas pogubiti.«
( »Juve,« je plaho pripomnil Fandor, i oli si res prepričan, da Fantomas ni prebegnil iz vile?«
i »Kako bi le?« je samozavestno od-}govoril Juve. »Prav ta trenutek sem j te domislil, da je tičal bržčas v cisterni... F pomnim se, da je plavala po vodni površini steklenica... In prav tam v bližini sva oba, ti in jaz slišala pritajeno dihanje. Zdaj je rešena tudi Si poslednja uganka. Žal mi je samo te, da tega lopova nismo dobili živega v pest, zakaj nič bi mi ne bilo v večje zadoščenje ko to, da bi mu pred sodniki in pred vsem svetffm dokazal vsa nečedna in zverinska dejanja, katerih «em ga osumil. Zdaj, dragi prijatelj, je Fantomas mrtev, zdaj se ne bo mogel več zagovarjati, a tudi priznati ne bo mogel ničesar. Staremu Juvu se bodo smejali...«
»Juve, ni še vse pri kraju. Še živi nekdo, ki ve za njegovo početje. Ne razmišljaj več, ne žalosti se! Odpeljiva se rajši pri priči v nogentski samostan! Častita prednica nama Im lahko marsikaj povedala, saj veš, da mnogo ve... Nisva zaman tičala zadnjič v grelni cevi in poslušala nočni razgovor...«
»Fandor, ti si edini, ki veruješ vame. Dobro vem, da si iskren, in tega ti ne bom nikoli pozabil. A tudi sicer ee mi tvoja misel zaradi obiska v nogentekem samostanu ne zdi napak. Poskusiva, morda je tičica še v gnezdu...«
Motor je zabrnel in z bliskovito naglico je oddrvel policijski avtomobil iz Neuillyja proti nogenlekemu samostanu.
*
»Za pet ran božjih, ali se je nocoj nebo zaklelo zoper nas?« je za samostanskimi vrati tarnala vratarka.
»Odprite, vimenu postave, odprite!« je z mogočnim glasom ukazoval Juve.
»Že odpiram, že odpiram, gospod...« je plaho dahnila vratarka in odklenila težka vrata.
»K prednici naju odpeljite. Pri priči!« je še Mrože ukazal Juve.
»Gogpod, ne zamerite, toda častita mati prednica je že pred dvema urama odšla v naše zavetišče na Jordanovem buljvarju.«
»Tri sto kosmatih,« je zaklel Juve, pozabivši, da stoji na posvečenih tleh, »zdaj nam je še ta tička ušla...«
»Ne kolnik mu je skočil Fandor v besedo. »Kar nazaj na mehke blazine, pa bajd na Jordanov buljvar!« *
»Stražnik!« je poklical Juve službujočega policaja na Jordanovem buljvarju, »pokličite tovariša z Belega trga, pa brž!«
»Kakor ukazujete, gospod komisar,« se je od rez.-d stražnik in strumno salutiral.
Čez dve minuti sta stala oba stražnika pred Juvom.
»Telefoniral eem že na stražnico, po namestnike za vaju. Slecita tjale za to hišo in stražita mi pri dvoriščnem izhodu. N*hče ne sme iz hiše, tudi redovnice ne. Kdor koli se prikaže na vratih je vajin jetnik, dokler se ne vrnem.«
»Razumeva!« sla v en glas odgovorila stražnika.
Juve in Fandor sta pozvonila pri glavnem vhodu.
»V imenu postave, peljite naju k prednici nogenlskega samostana!« je ukazal Juve vratarki.
' ža Kriščevo voljo, še nikoli li bila policija pri nas,« je tarnala vratarka.
»Ne besedičite,« je strogo dejal Juve, »temveč storite, kakor eem vam ukazal.«
»Častita mati prednica ne želi, da bi jo kdo motil.«
»Naj želi kar hoče. Jaz želim in ukazujem!« je s poudarkom in prav osorno bevsknil Juve.
Po dolgih hodnikih so vsi trije naposled prišli do rezljanih hrastovih vrat. Vratarka je plaho potrkala, a nihče se ni odzval. Juve je ves besen odbutnil vrata in stopil v celico. Pri klečalniku je zatopljena v molitev slonela lady Belthamova.
»Gospa prednica, formalnosti so odveč. Poznava ee že,« je dejal Juve. »Prav gotovo je tudi vsak uvod odveč, saj menda veste za kaj gre. Pred pol ure je zletela vaša vila v Neuillyju v zrak in pokopala pod seboj vašega zaveznika in ljubčka...«
»Bog mi bodi milostljiv!« je kriknila lady Belthamova in omahnila na klečalnik.
»Gosj*,« je nlrogo povzel Juve, »za sentimentalnosti zdaj ni časa. Hudodelca je doletela pravična kazen, a nekdo če ni kaznovan...«
»Gospod Juve, bodite milostljivi! Ljubila eem ga — in žrtvovala eem zanj več, kakor mi je dovoljevala vest... Gospod Juve, sama ne vem, ali je bil
LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pom. blagajna v Mariboru, Grajski trg 7/1 Poverjeništvo: Ljubljana, Tyršev» cesta 34 naznanja smrtne slnfaje svojih Članov v mesecu decembru 1936:
Emeršič Jožef, pos., Tržeč; Dolenc Jernej, trg. sluga, Ptuj; Blatnik Gregor, zasebnik, Domžale; Muhič Jakob, užithar, Ambrus; Kmetič Jakob, obč. tajnik, Trzin pri Kamniku; Lorbek Jurij, ©rož. straž-mojster v pok., Sv. Lenart v Slov. gor.; Poht Matilda, zasebnica, Krcevma-Maribor; Sokol Margareta, žena dimnikarja, Studenci; Ma-halka Marija, zasebnica, Maribor; Schmidt Adela, vdova po natakarju, Studenci; Joein Viljemina, učiteljica v pok.. Ljubljana; Fleisinger lerezija, prevžitkarica, Grabonoški vrh: Dclmljak Marija, delavko, Velike Lašče; Lorger Mihael, pek. mojster, Maribor; Pungartnik Jožef, posestnik, Hotinja vas; Dostal Marija, soproga lapetnika, Ljubljana; Pergovnik Ivan, čevljarski mojster, Zavedna, p. TopolšČica; Schell Frančiška, vdova j>o cestnem mojstru, Maribor; Balt Anton, posestnik in gostilničar, Pilštanj; llriberšek Marija, prevžitkarica, Kevcc, p. Žalec; Beranič Marija, prevžitkarica, Cirkovce; Hafner Frančiška, zasebnica, Ljubljana; Videmšek Josip, sodni na dotic. v pok., Celje; Muhič Ivan, sedlarski mojster, Maribor; Greile Kristijan, usnjar, Maribor; Kramar Anton, posestnik, Polje, p. Sv. Peter pod Sv. g.; Krambergar Marija, prevžitkarica, Ciglence; Topolovec Davorin, inšpektor drž. žel. v pok., Ljubljana; Starc Marija, nžitkavica, Velike Lašče; Čošnovar Terezija, dninarica, Trebež; Arnstein Beno, trgovec, Dol. Lendava; Markič Marjana, žena žel. v pok., Stranska vas; Moloh Franc, pos. in krojač, Podčetrtek; Tratnik Elizabeta, prevžitkarica, Ribnica na Poli.; Sovič Julijana, posestnica, Mala Mislinja; Murko Marija, prevžitkarica, Sv. Križ pri Slatini; Baši Marija, vžitkarira, Placar, p. Sv. Urban pri Ptuju; Prevoznik Terezija, vdova čevljarja, Vojnik; Veselič Josipina, žena brivca, Ljutomer; Podjavoršek Martin, mlinarski mojster, Modraže, p. Studenice; Kolenc Ivan, posestnik. Gornji grad; Breznik Jožefa, viničarka, Krčevina-Maribor; Zgonc Frančiška, zašel mi ra, Ljubljana; Breznik Martin, nadučitelj v pok., Ljubljana; Farič Karl, brivski mojster, Maribor; Majcen Alojz, vžitkar, Podvinci; Zaveršnik Franc, prevžitkar, Sv. Pavel pri Preboldu; Obreza Neža, prevžitkarica, Sv. Vid, p. Grobelno; Urbič Gustav, že), vlakovodja v pok., Ljubljana; Jamšek Antonija, poeestnica. Dole, p. Moravče; Rošker Elizabeta, zasebnica. Nova vas, pošla Ptuj; Kveder Jožef, trgovec, Celje; Cvetko Jože, jioljedelee, Silov.ec, poeta Sromlje. Po vseli umrlih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Din 436.925.—. II Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva bre zob vezno in brezplačno pristopno izjavo. Blagajniško načelstvo.
Gurn res Fantoma«, sama ne vem, ali je bit Chaleek, Loupart, samo to vem, da eem ee ga neznansko bala, da eem
ga sovražila, kadar sem bila daleč proč od njega, da sem mu bila suženjsko vdana, kadar je bil pri meni...«
»Goepa, to so pogrete jedi!« je osorno dejal Juve. »Vedeti hočem in izvedel bom, kdo je bil Chaleek. kdo Loupart, kdo Guni... Zase vem, da se je pod vsemi temi imeni skrival pošastni Fantomas, toda dokazov za to nimam. Ta dokaz mi boste dali vi! Če ne drugače, pojdete na natezalnico.«
Tedaj je uboga žena omahnila. Vi-devši, da ni rešitve, je sklenila rok«, jih dvigniht pred razpelom in pobožno, kak or zaverovana v privid, dahnil«;
»Bog, tebi se izročam. TI veš, ti edini, kaj sem trpela. Ti edini imaš pravico, da terjaš 0»! mene račune! In ker jih terjaš po odposlancih javno pravice, ti jih bom dala. Odpusti mi, če moreš, če ne moreš, me kaznuj 1» pravici!«
Tedaj se je z ožarjenim obrazom obrnila k Juvu in Fandorju in dela-
»Gospoda, Chaleckovooporoko imam Izročil mi jo je pred tednom dni, ko ga je obhajala zla slutnja... Hranim jo v jekleni blagajni Angleške banke.«
Juve in Fandor sta z lady Reliha-movo odšla na policijsko ravnateljstvo.
Koj zjutraj ob osmih je odšla j»oli-cijska komisija s policijskim ravnateljem na čelu v Angleško banko. Ko so odprli v tresorju predalček ladv Belthamova, so našli v njem poleg raznih dragocenosti debelo, zapečateno pismo.
Policijski ravnatelj ga je sam odprl in prebral zbranim članom komisije vsebino:
»Jaz, Gurn, alias Fantomas, sem bi! pri bojnih pohodih v Afriki hudo ranjen v glavo. Od tis!ih dob me ie včasih napadla neodoljiva strast, strast po morjenju! Priznam, da sem ubil grofico Beaulieau, priznam, da sem umoril lorda Belthama, priznam, da sem namesto sebe poslal Valgranda na morišče, priznam, da sem naščuval kačo na Valgrandovo vdovo, priznam, da sem kriv usodne železniške nesreče, priznam, da sem umoril še marsikoga, ki je bil v zvezi z umorjenimi, priznam tudi, da sem storil tudi sicer nešteto krivic, priznam, toda kesati se ne morem. Nekaj v mojih možganih mi brani, da bi stopil pred sodnike in jim priznal resnico. Zate, ljubica moja, zate, vdova mojega vojaškega poveljnika, ki me je za kazen poslal v najnevarnejšo borbo takrat ko eem bil ranjen, zate ljubica sem napisal lo spoved. Pod prisego si mi obljubila, da boš od pečatila to pismo šele po moji smrti. Napisal sem ga samo zale, napisal zato, da ne boš mislila, da sem bil poklicni morilec, da ne boš mislila, da sem bil hudodelec, kakršni so hudodelci iz koristoljubja. Moril sem, moril sem po ukazu svojih možganov, moril sem zato, da bi spravil s poti vse, kar mi je bilo v napoto, hoteč lepega dne začeti s teboj sladkosti polno življenje, čo me dohiti nesreča, boš ti odina prebrala to pismo. Naj ti Im v uteho za vso tisto negotovost, ki te je tolikokrat mučila. Ti si me slepo ljubila, vse si storila zame. Ničesar nisi kriva, kriv sem vsega sam... Gurn.«
*
Nekaj <1 ni kasneje je vrhovno pariško sodišče sodilo mrtvemu. Juve, stari naš zvesti prijatelj, je bit glavna priča in glavni tožite-lj. Povedal ie vse, kar je včasih sam zase, včasih e svojim zvestim prijateljem Fandor-jem razglabljal. Razkril je tudi, da Fandor ni Fandor, temveč da je )>©-šlen mladenič poštenega imena: Charles Rnmbert.
In še listi večer je oznanjalo vse pariško časopisje slavo skromnega komisarja .luvn in ni moglo prehvaliti njegove bistroumnosti, ki je, naposled vendarle odrešila francoski narod najstrašnejšega hudodelca vseh časov: Fantomasa.
Konec
Radio Ljubljana
od 28 jan. do 3. (ek. 1937
ČETRTEK, 28. JANUARJA
12-00: Uverture (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Cas, spored, obvestila ■ 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po žoliah) ■ 14.4X1: Vreme, borza ■ 18.00: Pester spored (Radijski orkester) ■ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) ■ 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila 81 19.80: Nac. ura: Savez Pokola kraljevine Jugoslavije, Beograd
■ 19.50: Zabavni prizorček ■ 20.00: Akademski pevski kvintet ■ 20.45: Koncert na wurliških orglah (plošče)
■ 21.00: Francoska ura (Radijski orkester) ■ 22.00’ čas. vreme, poročila, spored ■ 22.15: Vose! konec (Radijski orkester) ■ Konec oh 23. uri.
PETEK, 29. JANUARJA
11.00: šolska urn: Naš mladinski pisatelj Emil Adamič (g. JJrago Supan-čic) ■ 12.00: Veselili pesmic pestra vrsta (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas. spored, obvestila ■ 13.15: Domači zvoki (Kmečki trio iu g. Svetozar Banovec) ■ 14.00: Vreme, borza 8 1S.00: Ženska ura: Družina
DRUŽINSKI TEDNIK
Lelo IX.
Ljubljana, 28. januarja 1957
Šiev. 4
in šola (gdč. Srečka Labernik) ■ 18.20: Orkester balalajk (plošče) ■ 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben) ■ 19.00: čari, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Svetli Sava (dr. Moča Stojkov) Beograd
■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Ciganski napevi od blizu in daleč (ploJSe)
■ 20.30: Rezervirano za prenos ■ 21.30: Schumann: Karnevalska suita op. 9 (plošče) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Nekaj naših pesmic (plošče) ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 30. JANUARJA
12.00: Druga za drugo plošče hitijo, vse pa za boljšo voljo skrbijo H 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00; Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Druga za drugo plošče hitijo. vse pa za boljšo voljo skrbi-' jo IB 14.00: Vreme ■ 18.00: Za delopust (Radijski orkester) ■ 18.40: O relativnostni teoriji (g. prof. Miroslav Adlešič) ■ 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila S 19.30: Nac. u a: 80 letnica izvedbe prve naše operi (Antyč Dobrovič) Zagreb ■ 19.50: Pregled sporeda H 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Ktih;w) H 20.20: Na Trški gori — Vesela igra s petjem in godbo S 22.00' Čas vreme, poročila, spored H 22.15: Radijski orkester Sl Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 31. JANUARJA
8.00: Koračnica (plošče) ■ 8.30: Telovadba (15 minut .a dame. 15 minut za gospode, g. prof. Marjan Dobovšek) 8 9.00; Čas, poročila, spored H 9.15: Mešan program (plošče) ■ 9.45: Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček) ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz zavodov sv. Stanislava v št, Vidu nad Ljubljano H 11.00: Prizori iz narave (plošče) ■ 11.30: Recitacije zgodb in nesmic za otroke (gdč. Stana Vinšek)
■ 12.00: Koncert Radijskega orkestra
■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah) ■ (oddaja prekinjena od 14. do 16. ure) ■ 16.00: Ura vesele glasbe in šal (plošče in člani rad. igr. družine)
■ 17.00: Kmetijsko-gospodaraki pomenki (g. Ludvik Puš) ■ 17.20: Dueti na dveh harmonikah (brata Golob) ■ 18.00: Joe Daneš: Polet na luno — vesela igra ■ 19.00- Čas. vreme, poročila. spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Slovenska ura ■ 20.30: Pevski dueti ge. Nade Udovč-Brejčeve in g. Matije Kuftinca ■ 21.10: Plošče
■ 21.20: Za dobro voljo (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Za boljšo voljo (igra Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, I. FEBRUARJA
12.00: Schumann: Karnevalska suita op. 9 (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Sami valčl;i (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Zdravniška ura (g. dr. Anton Brecelj) ■ 18.20: Alford: Glasbena suita (plošče), gledališki orkester Plaza Theatre — Gross: Vinski valček (ork.) — plošča • 18.40: Kulturna kronika: Jurij Šubic (ms.gr. V. Steska) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Pratika za mesec svečan ali februar. Besedilo sestavil Niko Kuret. Sodelujejo člani rad. igr. družine, g. Mezgolits s citrami in Akademski pevski kvintet, vmes plošče. Vodi: g. prof. Niko Kuret ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, S[K)-red ■ 22.15: Koncert Radijskega orkestra ■ Konec ob 23. tiri.
TOREK, 2. FEBRUARJA
9.00: Čas, poročala, spored ■ 9.15: Reproduciran koncert ■ 9.45: Verski govor (g. dr. Romati Tominec) ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz zavodov sv. Stanislava iz Št. Vida nad Ljubljano ■ 11.00: Pkišče (Poje dijaški pevski zbor, vodi g. prof. M. Tomc) ■ 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova) ■ 12.00: Klavirski koncert g, dr. Romana Klasinca ■ 12.45: Vreme, poročila • 13.00: Čas, spored, ob-vestila ■ 13.15: Radijski orkester* (oddaja prekinjena od 14. do 16. ure)
■ 16.00: Vprašanje vojnih žrtev v Jugoslaviji (g. Matko štefe) ■ 16.20: Šramel tercet Magistrov ■ 17 00: Kmetijska ura: Kako ščitimo sadno drevje (g. A. Flego) ■ 17.20: Vsakemu nekaj (igra Radijski orkester) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni r.voč-ni tednik N 20.00: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega ■ 22.00: Čaa, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Plesna glasba (plošče) ■ Konec ob 23. uri.
Po 4 letih trdnjavske ječe
Težka tovverska vrata so se odprla
Začasen epilog vohunske afere Stewart - Lidija Oswaldova
London, 22. januarja.
Jetnik londonskega Towra je prost!
Tako je skrivnostna vohunska afera, ki je pred štirimi leti razburkala ves svet, posebno pa Anglijo, učakala svoj tragična epilog. Polkovnik Cronhope Baillie, oče bivšega poročnika Baillie-Stevvarta, obsojenega pred vojaškim sodiščem na pet let ječe, je v sredo uinrl od bolesti in tuge, po štirih letih jalovega prizadevanja, da bi dosegel reviz/ijo sinovega procesa. Kajti da je njegov sin nedolžen, ni oče dvomil uiti trenutek.
Marsikdo se bo še spomnil nezaslišanega škandala, ko so lepega dne prijeli mladega in nadobudnega poročnika Baillie-Štewarta. Tedne in tedne je bil osumljeni poročnik zaprt v samotni celici proslulega londonskega Towra, a nihče ni vedel, zakaj. Dan za dnem so listi pisali o njem in ugibali. Toda šele pri razpravi je prišlo na dan: mladi častnik je bil obtožen, da je iz ljubezni izdal nemški vohunki Mariji-Luizi stvari, ki spadajo med skrivnosti angleške narodne obrambe. Njegovi pogosti obiski v Nemčiji so
»M
Francoski inženjer Dorand je sestavil letalo, ki	zna	obstati v	zraku, ne	da
bi padlo.	Pri	poskusih	je dosegel	že
deset minut takega »mirovanja«,
! bili zbudili pozornost protivohunsk*'ga urada; in	tako	so baje nedvoumno	dognali, da	mu	je mlada	žena pošiljala
ne samo ljubezenska pisma temveč tudi denar.
Obtožen« Baillie-Stewart je odločno tajil sleherno krivdo, a prav tako odločno je odklonil vsakršno pojasnilo o svojih obiskih v Nemčiji in o tem, kje je dobival denar.
Očetova smrt
Vžlic prošnjam svojega očeta in svojega brata — oba sta bila Častnika kakor on — se je mladi Baillie zapel v neizprosen molk. Sodišče ga je obsodilo na pet let. Mati mu je od bolesti zbolela, oče in brat sta pa morala pustiti vojaško službo in spremeniti svoje ime, drugače jima ne bi bilo več obstanka na Angleškem.
SREDA, 3. FEBRUARJA
12.00: Mešan program (plošče) 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Ca«, spored, obvestila ■ 13.15: Vokalna glasba (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza
■ 18.00: Vinko Bitenc: Zgodba o dveli cekinih — igrica za mladino (člani rad. igr. družine, režija lpi) ■ 1M0: Zakonsko pravo v predhodnem načrtu drž. zakonika Jugoslavije (univ. prof. g. dr. Rado Kušej) ■ 19.00: Čas, vreme, ]>oročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Uvod v prenos ■" 20.00: Prenos opere iz Narodnega gl« dališča v Ljubljani. V I. odmoru: Glas beno predavanje (g. V. Ukmar). .V II. odmoru: Čas, vreme, poročala, spored
■ Konec ob 23. uri.
Zaman je polkovnik ta štiri leta vse poskusil, kar je le mogel, da bi dosegel revizijo sinovega procesa. Usojeno mu je bilo. da bo v tem boju podlegel. Tedaj se je obrnila njegova vdova z obupno prošnjo do notranjega ministra in res je izprosila, da je ministrstvo spregledalo njenemu sinu ostanek kazni, da bo mogel spremiti na poslednji poti tistega, ki je zaradi njega toliko prestal.
Stcvvartova izjava
Neki časnikar je imel priložnost govoriti z mladim Bailliejem kmalu potem, ko so ga izpustili iz Towra.
»Izgubil sem njega, ki mi je bil najdražji na svetu,« je s štrlim glasom izjavil nekdanji poročnik. »Nikoli ne bom prebolel, da nisem mogel zatisniti oči njemu, ki je umrl zato, ker se je preveč zame bori! ..
: Strašno kalvarijo sem prestajal ta štiri lela, zaprt med tatovi in vlomilci, neštetokrat kaznovanimi, zakrknjenimi hudodelci, ki so me psovali in me sovražili zaradi mojega porekla, zaradi moje zapetosti in manir... Edina dva tovariša, pri katerih sem našel vsaj nekaj utehe, sta bila nekdanji bankir ; Hatrjr, ki prestaja težko kazen štiri- j najstih let zapora, in neki ubog gluho-1 nemec, ki se mi je zasmilil, ker so ga 1 drugi jetniki neprestano zasmehovali, in preganjali zaradi njegove telesne j napake.«
Ves čas, ko je to govoril, je sedela i njegova mati zraven njega in ga ni i izpustila iz oči. Od časa do časa ji je j silen drget stresel telo. kakor da bi; jo bil obšel strah, da ji ne bodo vnovič ugrabili sina. Na* časnikarjevo vprašanje je samo to ihte odgovorila: Srečna sem, da je v tako bolestni uri moj sin pri meni...«
Toda nekdanji častnik ne misli več na preteklost ne na sedanjost, temveč le še na bodočnost.
»Ne bojim se življenja. Ta štiri leta meje neusmiljeno kovalo. Nikomur nisem ničesar dolžan. Vse moje življenje bo poslej posvečeno nalogi, da operem svojo čast. Protivohunski urad je zagrešil strašno napako. Marije-Luize sploh ni. Morda je to samo privzeto ime nekega vohuna ali pa zgolj označba za kakšno šifro, kaj vem! Res je, ljubil sem neko mlado Nemko, toda Marija Luiza to ni. Če bi mogel iti v Nemčijo, bi se m; morda posrečilo zadevo razčistiti. Toda tega ne morem stopiti, ne da bi tvegal novo sumničenje. Zanesem se pa, da bo čas prinesel nekaj luči v to stvar.«
Lidija Osvaldova?
Nekaj" luči? Le kdo jo Ivo prinesel v to skrivnostno afero? Baillie-Ste-wart? Marija-Luiza?
A kdo je ta Marija-Luiza? Pravijo, da je Lidija Oswaldova, lani v Brestu obsojena vohunka, ki so jo šele pred kakšnim mesecem dni izpustili.
Kakšna je resnica? Vse kaže, da ji bo hudo težko priti na sled. Kajti Baitlie-Stewart, naj je že kriv ali ne, lio imel opravka s tistimi, katerih poklic je baš v tem, da so skriti v temi in da vsak Čas spremene svoje ime in svojo zunanjost...
1 I A .
, Jf v.	,
.......	'	■	S	i
* s
*'■" >.:* -
■ • .i
Berlinski živalski vrt je dobil prirastek: mlado žirafo. Za Berlinčane je to pomemben dogodek, saj je znano, da se žirafe le redko v ujetništvu množe. — Na sliki: mati z en dan starini novorojenčkom. *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Strežnfce
in socialno zavarovanje
Državni svet je te dni razpravljal o zelo zanimivem vprašanju — o vprašanju, ali je hišne strežnice treba zavarovati pri Okrožnem uradu ali ne. In je presodil, da hišne strežnice ni treba zavarovati.
Nekemu novosadskemu Inženirju je namreč pred kratkim zbolela strežnica. Brez gospodarjeve vednosti se je šla zdravit v ambulanco Okrožnega urada. Ker so pa tam kmalu dognali, da strežnica ni zavarovana, so jo ne samo sami zdravili, temveč so jo celo poslali v zdravilišče, da se na račun svojega gospodarja dobro pozdravi.
Gospodar je dobil precejšen račun, okrog 1500 dinarjev bi imel plačati — toda plačati ni maral. Ker so pa njegovo pritožbo pri Osrednjem uradu zavrnili in prav tako na ministrstvu za socialno politiko, se je obrnil na državni svet.
In glej: državni svet je pod št. 8136 36 razsodil, da so »po § 6. točka 3. zakona o zavarovanju delavcev izvzete od dolžnostnega zavarovanja osebe, ki so le od časa do časa in nestalno zaposlene pri gospodinjskih delih«.
Angleški zakon proti obrekovanju
(nK) London, januarja. Pred nekaj dnevi so predložili v angleškem parlamentu nov zakonski os« ute k, naperjen proti obrekovanju.
Po novem zakonu bi bilo kaznivo že lahkomiselno prenašanje resničnih ali izmišljenih govoric, čeprav morda niso v sramoto osebi, ki se nanje nanašajo, a bi jo vendarle utegnile spraviti v slabo ime.
V Garmisehu na Bavarskem iinajo mednarodni zimskošportni teden, ki se ga udeležujejo tudi naši fantje. Vodja Nemčije in kancler Adolf Hitler je podaril za zmagovalca pri kombiniranem smuškem teku spodaj upodobljenega bronastega smučarja.
.. .....
ffpp j**/* y
K >■'	'
>NTth NAT l<;Nfevj VVINTSRS^ORr wOSWi (»AH MI41CH f> A 1> r&Ni-.: koHi r 1 S i ?
i 'J H fc £	5;	>*■»	KfclC	HS K A N Z ti K k V
Zanimivosti z vsega sveta
Svilene podplate so začeli izdelovati na Japonskem. Zdaj jih na vse načine preizkušajo in zdi se, da se bodo uveljavili, ker so izredno močni in vzdrže primerjavo z usnjenimi in gumijastimi. Svileni podplati iinajo to dobro lastnost, da so neslišni. Njih izdelavo bodo pa Japonci forsirali zategadelj, da se osamosvoje od ameriškega in ruskega uvoza usnjenih podplatov.
Električno narkozo namesto dosedanjih uspaval so že nekajkrat uspešno 'zvedli pri operacijah v leningrajski bolnišnici. Prednost te nove narkoze je ta, da ne pušča slabih posledic in preneha takoj ko izključijo tok. *
142 let starega moža so odkrili nedavno pri ljudskem štetju v Teheranu. Možu je ime Teganjan in ima še prav bister spomin, tako da pomni nekatere upore v Perziji in druge dogodke iz domače' zgodovine.
Salame iz ribjega mesa so pričeli prodajati v Nemčiji, ker primanjkuje drugih mesnih izdelkov. Da bodo ljudje rajši segali po tem novem živilu, so mu dali ime »Goringova salama«.
Ženitni avtomat je izdelal neki Brodt in ga razstavil v Newyorku. Tako bodo mogli Newyorčani hitro in poceni, kakor recimo čokolado ali cigarete, dobiti pripravno ženico. Samo na vzvod bodo pritisnili in že se bodo na posebni plošči druga za drugo prikazale slike bolj ali manj mikavnih žensk. Če bo ženitnemu kandidatu katera všeč, bo vrgel v avtomat dolar in bo dobil njeno sliko z vsemi podatki (ime, kdaj se je rodila in kje, navedba o doli in seveda njen naslov). Ženska, ki hoče ]«> avtomatu najti ženina, pa plača 5 dolarjev.
Svojevrstno mobilizacijo so priredili v Nemčiji. S posebnim razglasom so poklicali vse nemške občinske zdravnike na tečaje o zdravniški službi na fronti.
Niti vojna ne ovira pripravljalnih del za gradnjo podmorskega predora od Maroka do Gibralta rja. T unel bo dolg 32 kilometrov.
Kašljati in kihati je prepovedano v Kjobenhavnu. ker hudo razsaja hripa. ‘Kašljajoči morajo nos in usta prekriti z robcem ali vsaj z roko, drugače plačajo globo.
Če hočeš mir — pripravljaj vojn«, tako mislijo tudi na Turškem in v Avstriji. kjer so po vseh srednjih šolah uvedli obvezni vojaški pouk. Dvakrat na teden bodo mlade učenčke uvajali v vojaške skrivnosti aktivni častniki,, ki bodo predavali o rabi orožja, ravnanja s tanki in vojaškimi avtomobili ild. Seveda jih bodo učili tudi streljanja. Tečaji bodo v Turčiji obvezni i:a fante in dekleta.
Na sestanku neodvisne delavske stranke v Londonu je pred nekaj dnevi poročala gdčna. Izabela Braonova o transfuziji konzervirane krvi, ki jo izvršujejo angleški zdravniki-proslo-voljei na španskih bojiščih.
Kratek proces napravijo ua Japonskem, kadar pridejo na sled tihotapcem in prodajalcem opija ali drugih pre-povedanih mamil. Nedavno so oblasti izsledile 5 trgovcev in tihotapcev opija in jih dale pred ogromno množico gledalcev pri priči ustreliti.
V Mussolinijevi družini imajo vsi veselje za letalstvo Njegov sin Vilto-rio, ki se bo v začetku februarja oženil s Karlo Bonvoltijevo, bo takoj po poroki skušal preleteti Atlantski ocean na posebnem letalu, ki so mu ga izdelali nalašč v ta namen.
S steriliziraujem svojih poklicnih tovarišev se je ukva>rjal šofer Jožef Kiel z Dunaja, sam operiran po nekem znanem specialistu. Rici trdi, da je polovica dunajskih šoferjev sterilizirana. Priznal je, da je izvršil sterilizacijo na desetih osebah, pripisujejo mu pa najmanj 100 sterilizacij.
Hranilne knjižice
vseh zavodov kupite ali prodaste najbolje potoni moje pisani e
Posojila,
vezana na Slednjo in večletno mesečno od* plačevanje, dobijo kredita rmofcne osebe VtUOOLF ZORE, LJUBLJANA, CtedaliSkp Slcv. It/a
Visineni odgovor 3 din znamka. Tel. 38-10
Haiu**eiše> in kvalitativno.
UcaHouc U% bukovi
PARKETE
dobavlja in polaga tovarna
REMEC-CO
DUPLICA PRI KAMNIKU
ielezaiika m avtopcttai«
Oglejte si naše zaloge * tovarni ali v pisarni! LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča
Izdaja sa konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; *a tiskamo odgovarja O, Mthalek — vsi v Ljubljani,