SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEV. (N°) 16
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de mayo - 8. maja 2014
ATOMSKA BOMBA
Bratuškova odstopa. A kdaj volitve?
ANDREJ CERNIC
Prepletenost dveh ključnih dogodkov, ki Slovenijo zaposlujeta že več mesecev, je bila v tem tednu malodane neverjetna. Težko bi to prepletanje definirali kako drugače kot »atomska bomba« na slovenskem političnem prizorišču. Padec vlade Alenke Bratušek, nad katerim se kot zlovešča slutnja dviga duh Zorana Jankovića in hkratna potrditev obsodbe nekdanjega premierja Janeza Janše. Dogodka, ki ju loči interval zgolj nekaj dni, pomenita za slovensko politično krajino pravo kataklizmo.
Slovenija je že spet na robu prepada politične nestabilnosti. Do konca redakcije sicer Bratuškova še ni uradno odstopila, a to je v tem trenutku bolj ali manj drugotnega pomena. Dejstvo je, da sedanje vladne koalicije ni več, pa tudi nova koalicija v sedanji parlamentarni sestavi ni mogoča.
Vladna kriza je nastala na zelniku Pozitivne Slovenije. Ta stranka je močno zaznamovala sedanji mandat. Ustanovljena je bila le nekaj mesecev pred predčasnimi volitvami leta 2011 in potem, ko so t. i. »strici iz ozadja« v boj za premierski stolček spravili Jankovića, ki je volitve tudi zmagal, mu vlade ni uspelo sestaviti. Prav tako je zaradi notranjih razprtij v omenjeni stranki sedanji mandat (že spet) tik pred sklepom. Poročilo komisije za preprečevanje korupcije, ki je s »strankarsko« zamrznitvijo Zorana Jankovića in padcem Janševe vlade prerinilo Alenko Bratušek v prvo vrsto slovenskih politikov, je prvo slovensko premierko na neki način tudi pokopalo. Jankovićeva odločitev, da bo spet napadel in prevzel »svojo stranko«, je namreč vse prej kot racionalna in je sama sebi namen. V smislu: Janković je na kongresu izvedel svoj načrt maščevanja, ki v sedanjem razmerju političnih sil ne more imeti dolgoročnejših posledic. Janković ne more računati na ponovno zmago na volitvah in še manj na sestavo nove vladne koalicije. Preprosto, z Jankovićem nihče ne želi več v koalicijo. In tega se ljubljanski župan zaveda. Njegovo zagnanost pri iskanju zmage na strankinem kongresu je torej vodila predvsem želja po maščevanju. Ker so Pozitivna Slovenija in t. i. strici Jankovića zamrznili in politično upokojili po poročilu protikorupcijske komisije, se jim je Janković maščeval in jim z »notranjo sabotažo« potopil vladno ladjo.
Tudi potres v desni sredini, ki se je sprožil z drugostopenjsko obsodbo nekdanjega premierja Janeza Janše, ima svoj epicenter v že omenjenem poročilu KPK. Takrat se je zrušilo Janševo vodilno mesto na vrhu vlade. Z obema razsodbama v zadevi Patria pa postaja tudi jasno, da sedanji predsednik SDS vlade ne bo mogel več sestaviti. Z razliko glede na dinamiko znotraj Pozitivne Slovenije pa vse kaže na to, da se Janši
znotraj stranke ni treba bati kakšnih »prevratniških ali zarotniških« vstaj. Znotraj stranke je še vedno on edini lider. To je bilo mogoče zaznati tudi iz prvih reakcij takoj po potrditvi obsodbe s strani vrhovnega sodišča. Izvršilni odbor SDS je svojemu predsedniku izrazil polno podporo in solidarnost. S tega vidika je SDS precej bolj monolitna stranka. Janša je namreč že dvajset let nesporni vodja stranke, ki mu je pripravljena slediti na »vse ali nič«. To je bilo morda še najbolj očitno prav ob prvem potresu (poročilu komisije za preprečevanje korupcije). Če bi takrat Janša sestopil s premierskega mesta in ga prepustil kateremu od svojih ministrov (v igri bi lahko bila takrat Andrej Vizjak ali Janez Šušteršič), bi desnosredinska vlada bila najbrž še danes na oblasti. Janša pa se je odločil drugače: desnosredinska vlada je padla, SDS je šla spet v opozicijo, a kljub temu ni nihče povzdignil glasu. Kot bi brali Tri mušketirje: vsi za enega, eden za vse!
Zdaj pa srečno, Slovenija! (če si sposodimo citat Bratuškove). Ne gre za to, da bi rehabilitirali delo in lik vlade Alenke Bratušek. V času njene vlade je bilo veliko besedičenja (Se še spomnite intervju za CNN?), medtem ko so pri najpomembnejših ekonomskih odločitvah samo povzemali to, kar jim je naročil Bruselj (in za 180 stopinj spremenili svojo dotedanjo ekonomsko politiko). Ne, tukaj gre za ugotavljanje stopnje samomorilnosti slovenskega političnega sistema.
Predčasne volitve so dejansko neizogibne. Vprašanje pa je, kaj prinaša na politično prizorišče novo stanje v Sloveniji. V prvi vrsti nov odmerek večmesečnega obdobja anarhije. Vlada s pooblastili vršilca dolžnosti ne more opravljati pomembnejših nalog, čeprav bi Slovenija prav to potrebovala. Procesi, ki so se sprožili z decembrskim razkritjem stresnih testov v bančnem sistemu, zahtevajo vlado na polni pogon. Treba je zakrpati 5 milijard veliko luknjo v bančništvu, potrebno je priva-tizirati banke in podjetja, potrebno je spraviti javni primanjkljaj na nivo maa-strichtskih zahtev. Slovenija je obljubila, da bo v naslednjem letu proračunski deficit znašal samo 2,5 odstotka BDP. Ampak, a je vse to možno, če ni vlade s polnimi pooblastili? Ne. In tukaj je najbolj očitna stopnja samomorilnosti slovenske politike. Cena zadolževanja je po novem letu končno začela padati: donosnost desetletnih obveznic je bila pred tem dalj časa med 6,5 in 7 odstotkov, v prejšnjih tednih pa se je spustila na raven 3,5 odstotkov (kar je dokaj normalna vrednost v normalnih okoliščinah). Skorajšnja vladna kriza bo te vrednosti ponovno pognala v nebo hkrati s poslabšanjem bonitetnih ocen. Pa naj se potem še kdo jezi na EU, ko iz Bruslja žuga Sloveniji zaradi neumnosti, ki se dogajajo v Ljubljani.
(Novi glas, Gorica)
Alenka Bratušek odstopa s položaja predsednice vlade. To je sporočila po sestanku s predsedniki koalicijskih SD, DL in Desus v soboto, 3. maja. Predsednika države Boruta Pahorja pa je o tem uradno obvestila ta ponedeljek. Kot je dejala, so skupaj ugotovili, da bi bilo za Slovenijo najbolje, da bi bile predčasne volitve čim prej. Kot prvi možni datum omenja 22. junij. Z odstopom Bratuškove mandat preneha tudi ministrom, ki bodo do imenovanja nove vlade opravljali tekoče posle.
Zmaga Zorana Jankovića na kongresu PS pred dobrim tednom dni (glej prejšnjo številko in tokratni uvodni članek) je na pol razklala poslansko skupino stranke Pozitivna Slovenija (PS) in na široko odprla vrata predčasnim volitvam. Vladne partnerice so že vnaprej povedale, da z Jankovićem ne bodo sodelovale v koaliciji, v primeru njegove zmage so tudi pričakovale takojšnji odstop Bratuškove.
Po srečanju predsednikov koalicijskih strank so bili Igor Lukšič, Karl Erjavec in Gregor Virant z njo enoglasni: Odločitev je odgovorna in pomeni najboljši možni korak za dobro države v prihodnje. Vsi upajo, da se bo dalo volitve razpisati že pred parlamentarnimi počitnicami. »Dejstvo je, da če se vsi, ki lahko predlagajo novega mandatarja, tej pravici odpovejo, bi predčasne volitve absolutno lahko speljali še pred julijem, prvi možni rok je 22.
junij. Kdaj bodo predčasne volitve, pa zdaj ni več v rokah Alenke Bratušek, ampak v rokah poslank in poslancev,« je dejala Bratuškova.
Predsedniki SD, DL in DeSUS so pohvalili uspehe vlade pod premierkinim vodstvom, ki so se pokazali v prvih znakih gospodarskega okrevanja. »Mislim, da je bila to v teh razmerah edina prava odločitev, ki je bila sprejeta premišljeno in potem, ko je bila glavna naloga v tem letu opravljena,« je izjavil Lukšič.
Če bodo volitve do konca junija, lahko nova vlade po Virantovih besedah začne delati že jeseni »in pelje državo naprej, v smeri, kot jo je zastavila sedanja vlada«. Kot notranji minister je ponosen zlasti na delovanje policije v tem obdobju, ki je narekovala tempo boja proti korupciji in po njegovem je morda tudi to eden od razlogov, da so nekateri to vlado zrušili.
Ob razglasitvi premierkine odstopne odločitve so koalicijski predsedniki sicer našli samo pozitivne besede za vodenje vlade in sprejemanje ukrepov pod vodstvom Alenke Bratušek. Tudi sama je dejala, da panika ni potrebna, saj da so stabilizirali javne finance, da je Slovenija suverena država, ki je zmogla brez tuje pomoči. Ob tem spomnimo, da si bomo davkoplačevalci mandat Bratuškove zapomnili predvsem po tem, da bo za nujno potrebno sanacijo bančne luknje uporabljen davkoplačevalski denar v višini skoraj pet milijard evrov.
NAVODILA ZA GLASOVANJE
V Evropski parlament
Kot smo že poročali, bomo v nedeljo, 25. junija, slovenski državljani volili poslance v Evropskem parlamentu. Vsak državljan Slovenije s stalnim prebivališčem v Argentini lahko na dan volitev voli na slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu (od 9. do 17. ure) ali pa svoj glas že prej odda po pošti. V ta namen je ali pa še bo vsakdo po pošti dobil volilno gradivo. To obsega volilno karto, uradno prazno glasovnico in ovojnico z naslovom okrajne volilne komisije.
Volivec mora najprej podpisati volilno karto in pripisati datum (že označeno na volilni karti spodaj). Uradno prazno glasovnico izpolni tako, da v desni del pravokotnega prostora na glasovnici vpiše ime liste kandidatov, za katero glasuje. V levi del pravokotnega prostora pa vpiše ime in priimek kandidata, ki mu daje preferenčni glas. Levi del lahko ostane tudi prazen, če volivec preferenčnega glasu ne želi dati nikomur. Vendar je pametno, da vključimo nekoga, tudi če je prvi na listi, da s tem zagotovimo njegovo izvolitev.
Upoštevati je treba, da je bilo gradivo poslano, še preden so bile sestavljene liste kandidatov. Zato se mora vsak volivec sam pozanimati, katere liste in kateri kandidati se potegujejo za mesto v Evropskem parlamentu. Uraden seznam bo objavljen na spletni strani www.dvk-rs.si, tu pa objavljamo neuraden seznam in osebo, ki je prva na listi:
1.	»Kacin - Konkretno« (Jelko Kacin)
2.	Državljanska lista in Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Senko Pličanič)
3.	»Združena levica« (Demokratična
Lojze Peterle in Milan Zver
stranka dela - DSD, Iniciativa za demokratični socializem - IDS in Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije - TRS) (Violeta Tomič)
4.	»SNS« - Slovenska nacionalna stranka (Zmago Jelinčič)
5.	»Verjamem!« Lista dr. Igorja Šoltesa (Igor
Šoltes)
6.	»NSi in SLS« Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka (Lojze Peterle)
7.	Socialni demokrati in Stranka evropskih socialistov (Igor Lukšič)
8.	»SDS« Slovenska demokratska stranka (Milan Zver)
9.	»Slovenski narod« (Bogomil Knavs)
10.	»Piratska stranka Slovenije« (Rolando Benjamin Vaz Ferreira)
11.	»Solidarnost« (Dušan Keber)
12.	»Zeleni Slovenije« (Vlado Čuš)
13.	»DeSUS« - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (Ivo Vajgl)
14.	»Sanjska služba« (Uroš Uršič)
15.	»Pozitivna Slovenija« (Jože Mencinger)
16.	»Zares« - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Darja Radič)
Izpolnjeno glasovnico nato volivec vloži v ovojnico z napisom »Za glasovnico« in jo zalepi. To ovojnico in podpisano volilno karto vloži v ovojnico, na kateri je napisan naslov okrajne volilne komisije. Vse skupaj nato pošlje z najhitrejšo pošto v Slovenijo ali na veleposlaništvo RS v Buenos Airesu. V nekaterih domovih tudi predstavniki zbirajo kuverte, da jih potem skupno odnesejo na veleposlaništvo. Upoštevane bodo glasovnice, ki bodo na pošto oddane najpozneje 24. maja in bodo na državno volilno komisijo prispele do 2. junija.
1. maja 2004 je Slovenija postala del Evropske unije. Vanjo je vstopila hkrati s Poljsko, Češko, Madžarsko, Slovaško, Estonijo, Latvijo, Litvo, Malto in Ciprom. Članstvo v povezavi je bil slovenski nacionalni cilj vse od osamosvojitve države, soglasno sta ga podpirala tako politika kot širša javnost.
Ob deseti obletnici pridružitve družini evropskih narodov pa lahko slišimo različne ocene o prehojeni poti. Številni se sprašujejo, kako se je lahko zgodilo, da se je nekoč vzorna učenka znašla v precejšnjih težavah.
Slovenski vzpon se je začel konec leta 1997, ko se je Evropski svet v Luksemburgu odločil za širitev. To je poudaril Dimitrij Rupel, ki je vodil našo diplomacijo v času vstopanja v Evropsko unijo. Nekdanji slovenski zunanji minister je opozoril, da je naša država kot prva nova članica sprejela evro in sprejela schengenski sistem. Vrhunec je bilo predsedo-
Deset let v Evropi
vanje povezavi v prvem polletju 2008. »Takrat je Slovenija predstavljala vso Evropsko unijo na različnih sestankih, sestanki Evropske unije z ZDA, z latinsko Ameriko, celo na sestankih G8. Potem smo zaradi vsem znanih pojavov zašli v slepo ulico, iz katere še nismo prišli,« je dejal Rupel. Pojave, ki jih je omenil, je tudi konkretno opredelil, to so: finančna požrešnost, lahkomiselnost in ideološke čistke.
Da se bomo desetletnice članstva v povezavi v Sloveniji spomnili z različnimi pogledi, zakaj smo, kjer smo, jezi Lojzeta Peterleta, ki slovensko državo že dva mandata predstavlja v Evropskem parlamentu. »Raje bi praznoval drugače, raje bi videl, da bi bila Slovenija videti drugače, povsem brez potrebe smo v težavah. Prehitevali smo Grčijo in Portugalsko, po lestvici navzgor smo se pomikali hitreje kot drugi, a zdaj gre v drugo smer. Enkrat bo treba priznati vzroke za to in se lotiti rešitev.« Razmere, v katerih smo
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
se znašli, so po njegovem posledica pomanjkanja reform ter kraje, korupcije in napačnega odnosa do državnega imetja. »Grozne izgube so se zgodile, kjer se je dalo črpati iz državnih podjetij. A proces se še ni končal, primanjkljaj se dogaja še naprej. Ljudje iz Bruslja niso odnesli denarja iz naših bank, pospravili so ga doma, kdor je bil zraven.«
Peterle je omenil tudi, da Slovenije ne bi bilo v povezavi, če ne bi bilo osamosvojitve, obenem ga skrbi, ker se še ni odločila sprejeti evropskih standardov. »Sloveniji manjka to, da na področju pravne države in socialno-tržne ekonomije ni resnično uveljavila evropskih standardov. Zato pravim, da smo se osamosvojili, osvobodili pa še ne,« je prepričan.
»Slovenija ne more več biti zgled, zelo velik problem pa ni več ali še ni. Poleg tega je Slovenija majhna država in se lahko uveljavlja samo s pametnimi ljudmi, ki imajo dobre ideje in dobre zveze,« meni Rupel.
TONE MIZERIT
VTISI IZ SLOVENIJE
PRIJATELJSTVO
V slabih in dobrih časih
OD NAŠEGA DOPISNIKA
Sorodniki so kot privzeta funkcija v računalništvu -dobimo jih por default, prijatelje si izberemo sami. In od nas je odvisno, kako in kaj smo si izbrali; koliko smo prav zadeli in koliko smo se opekli (te opekline še bolj pečejo in jezijo kot opekline od ognja).
Tudi v Sloveniji se je klasični stik med prijatelji spremenil. Sopevec na tenorski klopi v župnijskem pevskem zboru, ki prihaja iz dolenjskih vinorodnih krajev, nostal-gično ugotavlja, da ni več tako, kot je bilo. V nedeljo popoldne so možakarji šli pogledat v vinograd, pa so se morali pri vsaki zidanici ustaviti, nekaj povedati in komentirati ter spiti. Saj danes, pravi, so še vedno prijazni, a vzdušje je drugačno, ni tako odprto, spontano kot včasih.
Ja, časi se spreminjajo, družbe se spreminjajo, čeprav so ljudje, ki družbo sestavljajo, isti. Sprememba delovnih navad, okolja, preselitev iz podeželja v mesto - vse lahko vpliva, da se srečanje s prijatelji in znanci ne razvija več na enak način, da oddaljitev naredi svoje.
In tako se prijateljstva razblinijo; morda se - ni pa nujno - navežejo nova.
Los amigos se cotizan en las malas y en las buenas, pravi tango Preparate pa'l domingo. Prijateljstvo se izkaže v slabih in dobrih časih. Lahko bi rekli, da med prijatelji ni čutiti slabih časov. Zato rad parafraziram Sveto pismo, da si srčno želim praznovati s svojimi prijatelji, da sem vesel klica, ki vabi k Jurmanu na pico. Tam se zberemo bivši sosed, bivši gledališki soigralec in bivši sovaditelj telesne vzgoje, da v dveh urah izvemo, kaj je novega, premeljemo, kar je bilo nekdaj novo in kar naj bi bilo novega v prihodnosti.
Iz tega, da smo vsi »bivši«, se lahko razbere, da smo že vsi srečali Abrahama, ga nekateri že nekoliko prehiteli. Vsaj kar se kronološkega časa tiče (če imam toliko let, pa se počutim mladega kot pred petindvajsetimi leti - pomeni, da sem umsko nedorasel?). In ker sem vse označil za »so-«, lahko tudi spoznate, da smo vsi preseljeni iz slovenske skupnosti v Argentini, torej obvladamo več jezikov, ki jih v razgovoru izmenoma uporabljamo po potrebi, po občutku in - ker se nam tako zapoje.
Večkrat kdo vpraša, ali se preseljeni iz Argentine srečujemo. Takrat pomislim na Slovenske dneve pa na romanja v Lujan in druge množične prireditve, ki zberejo več stotin, več tisoč rojakov.
Na prvotno vprašanje moram odgovoriti, da ne, oziroma se zbiramo v manjših skupinah: sorodniki, bivši sosedje (ali pa tudi sedanji) in podobno. Morda je razlog, da je naš položaj drugačen od tistih, ki so bežali iz Slovenije po drugi svetovni vojni in postali izseljenci: večinoma niso imeli v novih krajih prijateljev ali sorodnikov, niso znali tolikih jezikov, največkrat samo enega.
In preseljenci iz Argentine nismo izseljenci, smo
preseljeni v kraje, iz katerih izvirajo naši rodovi. Torej ne pogrešamo krvavo so-preseljencev, saj smo se skoraj naravno vklopili v obstoječe tukajšnje strukture. Kljub temu uživamo, ko se najdemo, srečamo, ker ima komuniciranje več jezikovnih kanalov; srečanje poteka večjezično: v kastiljščini, slovenščini, v raznih argotih, žargonih in dialektih obeh jezikov (lunfardo, alvesre, slovežanščina itd.), pa tudi v nebesednih izražanjih, torej z gestami in kretnjami, ki imajo svoje pomene v vsakem jeziku in so spoznavna in zanimiva le argentinskim Slovencem. Tudi v tem je užitek, saj ni treba razlagati, prevajati.
Časi se spreminjajo in mi z njimi. Prijateljstvo pa se ne spreminja. Za »prijateljstva«, za katera smo si predstavljali, da so, pa niso, ni vredno izgubljati besed.
Prijateljstvo se ne spreminja. Se ne bi smelo spreminjati.
Ne bi smeli pustiti, da se spremeni.
GB
95 let slovesa junaškega bojevnika
»Živimo v času, ko nujno potrebujemo svetle navdihe in pozitivne zglede, ki nas bodo navdali s samozavestjo, pogumom in odločnostjo za soočanje z izzivi in negotovo prihodnostjo. Verjamem, da nam je lahko pri tem Franjo Malgaj, ta resnično velik sin slovenske domovine, ki je daroval prav vse, tudi svoje življenje, za svetal zgled.« S temi besedami je zbrane na proslavi ob 95. obletnici smrti borca za severno mejo Franja Malgaja na Dobrijah pri Ravnah na Koroškem nagovoril predsednik državnega zbora Janko Veber. Nadporočnika Malgaja je označil za »velikega domoljuba in junaškega borca za severno mejo«.
Spomnil je, kako je Malgaj po koncu prve svetovne vojne, ko se je začel boj za ostanke razpadlih večnacionalnih držav, na svojem osvobodilnem pohodu za severno mejo osvobodil celotno Mežiško dolino in Dravograd, zavzel je Pliberk, Velikovec, Labot in Št. Pavel, pripravljen pa je bil iti tudi nad Celovec. Pri osvajanju Koroške je bil žal precej osamljen. »Narodna vlada v Ljubljani ni pokazala posluha za njegove pozive ter posledično, zaradi svoje neod-zivnosti in neodločenosti, zamudila tisti ključen zgodovinski trenutek, ko bi bilo mogoče osvoboditi celotno slovensko Koroško ter tam vzpostaviti slovensko upravo,« je dejal Veber.
Kljub svojemu domoljubju in vojaškim dosežkom, ki ga uvrščajo ob bok samega generala Rudolfa Maistra, dosežkom, ki so omogočili, da smo v okviru svojih meja ohranili vsaj del slovenske Koroške, je nadporočnik Malgaj širši javnosti še vedno premalo poznan, meni Veber, ki je ob tem izrazil upanje, da bo tokratna proslava prispevala k odstiranju tančice nepoznavanja s tega velikega Slovenca.
Zadnje čase se stanje v državi vedno bolj zapleta. Ozadje raznim političnim premikom je rastoča gospodarska kriza, ki pa jo vlada še vedno vztrajno zanika. Ob vsem pa ni jasno, kakšni so vladni načrti za prihodnost.
Umik ali ofenziva? Jasno je, da je kirchnerizem zgubil večinsko podporo, ki jo je prejel na zadnjih predsedniških volitvah. Vse javno-mnenjske raziskave soglašajo z dejstvom, da vlado podpira kvečjemu tretjina volivcev. Sama gospa predsednica priznava, da se poslavlja, ko nenehno trdi, da bo ob njenem odhodu država v bistveno boljšem stanju, kot pa takrat, ko so jo prevzeli. Primerja državo v letu 2002 s sedanjostjo. Zelo pa pazi, da je ne bi primerjala z letom 2007, ko je prvotni zagon dosegel najboljše uspehe. Od tedaj naprej drsimo navzdol, vedno hitreje. A besede gospe predsednice lahko zavajajo. Kirchnerizem se ne poslavlja. Le spremenil je svoje cilje. Od prvotnega »Hočemo vse« in »Večna Cristina« sedaj težijo k ohranjanju dosedanjih položajev, zasedbi sodne oblasti in pripravi močnega nastopa ob prihodnjih volitvah. Stvarno računajo, da bo število zvestih glasov (omenjena tretjina podpore) zadostovala za uvrstitev v drugi volilni krog in možnost zmage. Če pa to ne bi bilo dosegljivo, hočejo zagotoviti močno parlamentarno zastopstvo v prihodnjem obdobju in priložnost za povratek pri naslednjih volitvah. Glavna hiba vlade je, da nima vrednega predsedniškega kandidata v lastnih vrstah. Noben od možnih tekmecev ni priljubljen in nima zadostne podpore, da bi pritegnil tudi neodvisne glasove. Kaj pa buenosai-reški guverner Scioli? Ožja garda oboževalcev predsednice ga ne mara in mu ne zaupa. A vedno več glasov meni, da je boljše pristati na njegovo kandidaturo kot na možnost hudega poraza. Vladna strateška ekipa načrtuje, da bo odprla široko listo kandidatov (za predsednika, guvernerje, župane), v katero se bo lahko vpisal vsak, ki bo to želel. A seznam kandidatov za parlament bo določen edino iz vladne palače. Hočejo zagotoviti močno, a poslušno parlamentarno skupino za primer zmage ali za primer poraza. K temu cilju teže tudi načrti, da bi predstavnika za »južnoameriški parlament«, volili direktno na splošnih volitvah. Kandidirala bi seveda gospa Cristina, da bi s svojim imenom pritegnila še kakšen glas.
Oblaki so rdeči ... To
pomeni, da bo vojna. In kdo naj bi se bfl? Požar zajema sindikalne vrste. Veliko delavskih pogodb je sicer podpisanih in povi-šice se sučejo okoli 30 %, kot je zahtevala (bila prisiljena) vlada. A to delavcem ni po godu, saj računajo (in čutijo) da bo letna inflacija dosegla 35 %. Sedaj se pogajajo šoferji tovornjakov - sindikat pod vodstvom glavnega tajnika uporne CGT. Hugo Moyano, ki je bil dolga leta podpornik in družabnik zakoncev Kirchner, je sedaj eden najostrejših nasprotnikov. Vlada seveda ne ostane dolžna ničesar in je pritisnila na okrajne župane (to pot Quilmes), kjer člani tega sindikata vozijo kamione za smeti. Ne gre za boljšo ali cenejšo izbiro. Problem je političen in se bo nadaljeval še v drugih občinah (3 de febrero?). Moyano sedaj organizira protestni pohod na Majski trg. Ta pohod naj nadomesti reven nastop teh sindikatov pri slavnostih 1. maja. Je to nezanimanje sad zgodovinskih okoliščin? Letos je namreč na praznik delavcev poteklo 40 let, odkar je tedanji predsednik Peron izgnal z majskega trga množične kolone Montoneros, ki so se začeli upirati staremu generalu in zahtevali bolj levo smer vladanja. Do tedaj »čudovita mladina« je naenkrat postala »nebradata« (imberbes - paglavci). Tam je bil začetek krute notranje vojne, ki je potem dolga leta krvavo zaznamovala Argentino.
Stisnimo pasove. Položaj ni rožnat. Vlada si je nabrala kup »domačih nalog«, ki pa jih ne zna rešiti. Lahko bi našteli: inflacija, pojav recesije, socialna neenakost in revščina, davčni primanjkljaj in padec deviznega sklada. Korak, ki ga je vlada storila v tej smeri januarja (devalvacija, dvig kreditnih obresti) ni uspel ali je preveč počasen, ker je bil storjen brez vzporednega gospodarskega načrta. Vse je le krpanje lukenj, ko bi bila potrebna nova obleka. Padec proizvodnje industrije (predvsem avtomobilske) pa grozi z brezposelnostjo. Trgovsko razmerje z Brazilijo (naš največji odjemalec) je zašlo v krizo in dosedanja pogajanja niso rodila želenega uspeha. Uradni dolar že 100 dni stoji prikovan na 8 pesih, medtem ko je inflacija presegla 10 %. Bencin pa se je od januarja podražil za 32 %. To ni zdravo. Bo kmalu prišlo do nove devalvacije? Tako se domača valuta ne bo uravnovesila in stanje se ne bo uredilo.
SREČANJE ODBORNIKOV 2014
»Skupaj gremo naprej«
SLOMSKOV DOM
Praznovanje velike noči
Veliko število mladih, kar 46, se nas je udeležilo srečanja odbornikov, ki ga je centralna mladina organizirala 2. aprila 2014.
Z navdušenjem smo se zbrali okoli 11. ure na Oblakovi domačiji, da smo se med seboj pogovorili ter malo bolj spoznali. Zelo zanimivo je bilo tudi, da smo bili različnih starosti. Najstarejši sodelujejo pri mladini že vrsto let, veliko so se naučili in lahko to posredujejo drugim ter najmlajše vodijo. Tisti, ki šele pričenjajo, pa so pokazali veliko navdušenja in želja za delo v organizaciji. Pogovor in aktivnosti je vodil
Claudio Scalese, naš mladinski duhovni vodja g. Franci Cukjati pa nas je spremljal.
Srečanje je bilo osredotočeno na pomembnost pogovora in delo v skupini.
Na začetku se je vsak predstavil. Čeprav se med sabo večinoma poznamo, smo imeli tudi s tem srečanjem možnost spoznati nove ljudi.
Med razpravljanjem in pogovorom je čas hitro minil, tako da je bil že čas za kosilo, za katerega sta poskrbela Martin Godec in Natalija Jerman. Imeli smo malo odmora, potem pa smo se zopet posedli v velik krog, da bi nadaljevali s programom. Obravnavali smo najrazličnejše teme: zveze med nami kot osebami in kot člani iste skupnosti, razmere med domovi, naše delo, zakaj je še po toliko letih skupnost na nogah. Veliko dobrega osebnega in skupnega smo prejeli. Najpomembnejše pa je to, da smo obnovili in okrepili svojo ljubezen do slovenstva in dela, ki sta stebra naše skupnosti.
Kot vsako leto se je Slomškova družina pripravljala na praznovanje največjega praznika cerkvenega leta z raznimi pobožnostmi in dejavnostmi. Ves post smo se združevali ob oltarju pri molitvi križe-vega pota in pri svetih mašah. Letos pa so nas presenetili mladci in mladenke, ko so na četrti petek v postu pripravili to lepo pobožnost pod vodstvom Andrejke Vombergar Štrfiček in sodelavcev. Pripravili so lepe slike križevega pota, ki so jih pobarvali šolski otroci in jih tisti petek izobesili pred oltarjem. Slike so tudi pojici-rali, da so bile vidne vsem udeležencem. Pred vsako sliko so ob začetku določene postaje otroci prinesli svečo. Molitev sta vodili Klara Aguilar in Majda Godec, ostali so se menjavali pri vsaki postaji. Pod vodstvom Marte Selan Brula so pripravili pesmi križevega pota, ki so jih spremljali na raznih inštrumentih. Molitev je bila lepo pripravljena in globoko doži-
Najlepša hvala vsem, ki so pripravili in vodili to srečanje ter sodelovali pri njem.
Anika Urbančič
veto izvedena. Kako lepo je, da skupina staršev-voditeljev prepričljivo uvaja svoje otroke v te naše lepe krščanske navade, ki so tako pozabljene v današnjem vsakdanu!
Naslednji petek je imela pripravo in molitev križevega pota na skrbi mladina. Tudi ta dan je bila številčno udeležba izredna, saj smo imeli tudi duhovno obnovo, ki jo je vodil g. Daniel Vrečar.
Priprave na cvetno nedeljo so se začele v četrtek, ko so mamice in stare mame prišle plest butarice. Seveda to ne bi bilo mogoče, če ne bi prej gospodje
preskrbeli pobarvanih oblancev, palčk in vsega zelenja za izdelavo lepih butaric. Vsa skrb in organizacija tega dela je bila v rokah gospe Gabi Tomazin Kastelic. Tudi v soboto dopoldne se je delo nadaljevalo. Poleg šolskega živžava so v dvorani ta dan mladci in mladenke barvali pirhe pod vodstvom Andrejke Vombergar Štrfiček. Popoldan pa je delala mladina: dekleta so v kuhinji pripravljala pecivo za velikonočni zajtrk, fantje so pletli mladinsko butaro za naslednji dan. Tako je bila cvetna nedelja in procesija lep praznik, ki se ga je udeležilo veliko narodnih noš, šolskih otrok, mladine in res veliko število rojakov.
Na veliki teden se je večina udeležila obredov v cerkvi Marije Pomagaj, saj je ramoški zbor Ex corde pel na veliki petek. V soboto je bil po domovih blagoslov jedil, najlepše pa je bilo v Slomškovem domu, kjer
_ se je zbralo veliko število
mladih družin z otroki ob lepo okrašenih mizah polnih dobrot, ki so jih pripravile mamice po stari slovenski navadi: meso, hren, kruh, barvasti pirhi in potice. V nedeljo smo skupaj praznovali Kristusovo vstajenje pri slovesni maši, kjer je prav tako pel zbor Ex corde. Po maši smo se v prazničnem razpoloženju udeležili skupnega zajtrka, si zaželeli veselo alelujo in bili obdarjeni od mladcev in mladenk z lepimi pirhi, ki so jih prej pripravili. Tako smo se veseli vračali na svoje domove z globokim občutkom lepo preživetih praznikov.
a. j.
NOVA KNJIGA MIRKA VASLETA
Presenetljiv pregled slovenske znanosti
»Cientfficos eslovenos a traves del tiempo«, druga knjiga izpod peresa novinarja
Mirka Vasleta, nas je letos prijetno presenetila. Slovenski prevod naslova te knjige bi se glasil »Slovenski znanstveniki skozi čas«.
Najprimernejša analiza te knjige s pretežnim poudarkom na znanstvenem polju slovenskih ustvarjalcev v zgodovini je, če ji sledimo kar po vrstnem redu razporeditve. Na notranji strani platnic je poleg fotografije avtorja zabeležen njegov življenjepis. Knjigo zahvalno posveča svojim staršem. Sledijo Vasletove besede zahvale osebam, ki so na tak ali drugačen način prispevale k tako uspešni izdaji.
Knjiga, napisana v kastilj-skem jeziku, je namenjena predvsem bralcem, ki jih zanima slovenska tematika, a ne obvladajo slovenskega jezika ali pa ga sploh ne poznajo. Zani-
mivo je tudi avtorjevo pojasnilo bralcem, da je Slovenija postala samostojna država šele v letu 1991 in je skozi dolga stoletja pripadala različnim kraljevinam ali druge vrste nadoblasti, kar je povzročilo, da si druge sodobne države lastijo zasluge Slovencev tudi na področju znanosti. Avtor nam poda tudi življenjepise osebnosti, ki se niso rodile na slovenskih tleh, vendar pa so pomemben del svojega življenja posvetile poklicnemu delu na slovenskem ozemlju.
V uvodnih besedah je dr. Katica Cukjati poudarila pomen te knjige, saj je španski jezik številčno največji materni jezik na svetu. Raziskovalno delo slovenskih znanstvenikov pa je vsekakor na evropski višini, tako številčno kot kakovostno verjetno celo prekaša ostale
zahodne države.
Knjiga je razdeljena na štiri poglavja. Prvo poglavje je posvečeno 35 znanstvenikom, ki so se rodili do XVIII. stoletja. Drugo poglavje obravnava veleume rojene v XIX. stoletju
-	teh je 33. Tretje poglavje, sestavljeno na podlagi članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nam približa znanstvenike, rojene med leti 1900 in 1950 - 186 članov ustanove SAZU. V prav izvirnem četrtem poglavju pa lahko zasledimo življenje in delo znanstvenikov, ki so se rodili v Sloveniji ali pa so slovenskega porekla, ki pa so se posvetili svojim študijem, preučevanjem, znanstvenim poskusom in izumom na argentinskih tleh - 22 imen.
Knjiga vsebuje dva seznama
-	enega kronološkega značaja,
drugega pa po abecednem redu. Gradivo knjige je avtor zbral na podlagi poročil, ki jih je v štirih letih posredoval na radijski oddaji Okence v Slovenijo.
Mirko Vasle navaja tudi vire, iz katerih je črpal svoje podatke, slike in fotografije. Odlično oblikovanje knjige je bilo na skrbi Monike Urbanije Kopriv-nikar. Knjigo so na več kot 310 straneh tiskali v Editorial Baraga del Centro Misional Baraga z datumom december 2013.
Branje te izredno zanimive knjige, napisane v jasnem in doumljivem jeziku in hkrati na znanstveni višini, nas neprestano preseneča ter nam vzbudi občudovanje in ponos na slovenske razumnike.
K. C.
QimhnHnn ОП1/1	1R inrlrl Q	ПК/ПК/-1/1 1/1/1-1
ZEDINJENA SLOVENIJA
67. občni zbor
PEVKE IZ KRANJA
Velika nagrada ob Ženevskem jezeru
Ustanovili so ga prvi povojni begunci takoj pa prihodu v Argentino, 25. januarja 1948, pod imenom Društvo Slovencev. Precej let je bilo edino naše društvo, nato pa, ob nastajanju krajevnih domov in drugih organizacij, postalo krovno društvo organizirane slovenske skupnosti v Argentini. Po toliko letih je še vedno eden temeljnih dejavnikov delovanja in razvoja povezanosti v delu rojakov na tem koncu sveta.
To pot je bil datum občnega zbora prestavljen na soboto. Toliko je naših dejavnosti, da je vedno težje najti primeren datum. Vsekakor, 26. aprila je Zedinjena Slovenija imela svoj 67. redni letni zbor. Dogodek se je začel s sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj. Za vse žive in pokojne člane jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. Jure Rode. V cerkvenem nagovoru je tudi omenjal zbor krovne organizacije.
Občni zbor se je začel v drugem sklicu, nekoliko po osmi uri zvečer v prostorih Slovenske hiše. Predsednik Franci Žnidar je pozdravil navzoče in ugotovil, da je zbor po društvenih pravilih v drugem sklicu sklepčen.
Po začetni molitvi je sledila izvolitev dveh overite-ljev zapisnika. Predlagana sta bila člana g. Franci Cukjati in Metka Mizerit, ki sta bila soglasno potrjena; enako za preštevalca glasov Miha Bokaliča in xxxxxx xxxxxxx.
Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil potrjen brez pripomb. Nato je podal poročilo tajnik Tone Mizerit in blagajni-
čarka gospa Tonči Vesel. Svoja poročila so zaporedoma prebrali še odborniki--vodje posameznih referatov: kulturna referentka ga. Alenka Jenko Godec; voditeljica šolskega referata Alenka Prijatelj; za srednješolski tečaj ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, ki je prebrala tudi poročilo bariloškega srednješolskega tečaja, ki ga je poslal dr. Stane Žužek; in za tiskovni referat Metka Mizerit. Končno je svoje poročilo podal še predsednik Franci Žnidar (objavljamo ga posebej).
Po nekaterih vprašanjih in pojasnilih, ki so jih postavili prisotni, je v imenu nadzornega odbora dr. Katica Cukjati odobrila delo odbora in potrdila, da je bilo vse v skladu s pravili in zakonodajo, ter predlagala, da člani potrdijo razrešnico za opravljeno v pretekli dobi, kar so prisotni s ploskanjem storili.
To pot ni bilo volitev, ker ima odbor dvoletno mandatno dobo in sedanjemu preostane še leto dni delovanja.
Ob določanju članarine za tekoče leto je zbor sklenil, da naj bo družinska $ 300.-letno, samska 200.-, ob tem pa plačajo upokojenci le polovično članarino.
Na koncu se je razvila debata o smislu ustanove, njenih ciljih in, kako naj udejanja svoje bistveno poslanstvo v novih okoliščinah sedanje dobe v prid celotne skupnosti. Ko je bila debata izčrpana, je predsednik Žnidar z zahvalo prisotnim članom in z molitvijo, ki jo je vodil dr. Jure Rode, zaključil že 67. redni občni zbor.
-e. -t.
Ženski pevski zbor Carmen manet iz Kranja je na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Montreuxu zmagal v kategoriji ženskih zborov in si priboril tudi veliko nagrado v skupni uvrstitvi.
Ženski pevski zbor Carmen manet - v latinščini ime zbora pomeni »pesem ostane« - se je mednarodnega zborovskega tekmovanja v Montreuxu v Švici udeležil od 24. do 26. aprila in zmagal v kategoriji ženskih zborov ter kot najboljši med vsemi zbori.
Jubilejno 50. zborovsko tekmovanje v Montreuxu je gostilo izbrane ženske, moške, otroške in mešane zbore iz Slovenije, Južne Koreje, Filipinov, Češke, Latvije, Francije, Italije in Švice. Slovenske barve so poleg Carmen manet zastopali tudi pevci in pevke zbora Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani pod vodstvom Ambroža Čopija, ki so v kategoriji mešanih zborov zasedli odlično tretje mesto.
Pevke zbora Carmen manet pod vodstvom Primoža Kerštanja so ob Ženevskem jezeru nastopile z obveznim in prostim programom. Spremljal jih je mladi skladatelj Gašper Jereb, ki je prav za ta zbor napisal skladbo So we'll go no more a roving na besedilo Byrona, ki je bila na tekmovanju prvič uradno izvedena. Po njihovem mnenju sta poleg odličnega petja k zmagi prispevala tudi pozitivna energija zbora in izbor pevskega programa.
Poleg nagrad v posamezni
kategoriji so podelili tudi nagrado občinstva, ki si jo je pripel zbor Gracias Choir iz Južne Koreje. Nagrado za najboljše novo delo
pa je prejel italijanski pevski zbor Insieme Vocale Vox Cordis in njihov zborovodja ter skladatelj Lorenzo Donati.
Literarni natečaj založbe Družina
Založba Družina je na spletni strani objavila natečaj za literarno nagrado Svetlobnica, s katero želi spodbuditi izvirno slovensko leposlovje. Za nagrado se bodo lahko potegovali še neobjavljeni romani.
Založba bo roman, ki ga bo izbrala šestčlanska žirija, izdala v novi zbirki Pretakanja. Dela za svetlobnico 2015 zbirajo do 31. decembra.
Avtorji lahko na natečaj prijavijo še neobjavljena besedila v slovenskem jeziku, ki ne smejo obsegati manj kot sedem avtorskih pol in ne več kot 15 avtorskih pol.
Roman naj odslikava življenjske razmere Slovencev bodisi v domovini, zamejstvu ali v svetu. Delo lahko sega tudi po snovi iz zgodovine ali prikazuje utopično vizijo prihodnosti, pri čemer naj bo vsebina aktualna in blizu sodobnemu bralcu.
Prispela dela bo obravnavala strokovna komisija v sestavi Mateja Komel Snoj, Ignacija J. Fridl, Igor Škamperle, Brane Senegačnik, Jože Horvat in Tone Rode. Najboljšemu bo podelila nagrado 6.000 evrov. Nagrada vključuje avtorski honorar za prenos materialnih pravic do skupne prodane naklade 2.000 izvodov.
Nominirance bodo razglasili do konca marca 2015. Založba bo izbranemu avtorju nagrado podelila na dan knjige, 23. aprila 2015. Nagrajeni roman bodo izdali predvidoma do konca novembra 2015 ter ga predstavili tudi na slovenskem knjižnem sejmu, so sporočili iz založbe.
Predstavniška in povezovalna sila
Poročilo predsednika Francija Žnidarja na 67. Rednem občnem zboru društva Zedinjena Slovenija, v Slovenski hiši v soboto, 26. aprila 2014.
Poročila referentov so nas seznanila z delom, ki je v preteklem obdobju družilo in bogatilo našo slovensko skupnost v Argentini.
Zahvaljujem se vsem odbornikom, ki ste v duhu pripravljenosti prihajali na seje, razpravljali ste in vestno sprejemali naloge. Zastavljeni cilji so bili doseženi.
Zedinjena Slovenija povezuje delo celotne skupnosti preko Medorganzacij-skega sveta od leta 1962, to se pravi celih 52 let. Vsako leto nam je bolj jasno, da je ta forum nujno potreben za naš obstoj, kjer se s predstavniki domov in organizacij spoštljivo pomenimo o letnem programu in drugih zadevah, ki zahtevajo skupen nastop in odgovor.
S slovenskim veleposlaništvom v Buenos Airesu ohranjamo stalne stike, poskušamo biti odprti s pozitivnimi odgovori. Poleg medsebojnih obiskov, smo v telefonski in internetni zvezi in si sporočamo novosti, ki nas obojestransko zanimajo.
Vključeni smo in sodelujemo s Svetovnim slovenskim kongresom. Enako z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu. To predvsem spodbuja izmenjavo obiskov, ki pa so zaradi državnih finančnih težav zadnja leta redkejši. Redno sodeluje pri pripravi potovanj naših RAST-i in posre-
duje pri kritju stroškov.
Zahvaljujemo se Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo, ki nam olajšuje kritje stroškov tednika Svobodna Slovenija, pripomore k vzdrževanju pisarne, plačevanju najemnine prostorov in honorarjev uradnikom.
Povezovalna naloga šolske referentke je najbogatejši člen našega obstoja, kajti brez pogleda v prihodnost vse naše delo nima smisla. Skoraj sto učnih moči se z materinsko ljubeznijo vsako soboto posveti našim najmlajšim, da bi naš materni jezik in druge vrednote ne zamrle.
Ponosni smo tudi na ostalo delo, posvečeno mladini. Uspela otroška kolonija v domu dr. Rudolfa Hanže-liča, obširno delo, ki povezuje mladce in mladenke, prizadevnost profesorskega zbora na Srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka in razgibano delo centralnih mladinskih organizacij.
Tisk tednika Svobodne Slovenije s časom dobiva veliko arhivsko vrednost, ki bo vedno bolj cenjena v prihodnje, ko se bodo iskali zapisani podatki o življenju naše skupnosti. Naj gre moja zahvala najprej uredniku tednika novinarju g. Tonetu Mizeritu, pomočnici gdč. Marti Petelin, gdč. Urški Makovec, ki se je letos pridružila, da z nami deli svoje bogate
izkušnje, in administratorki ge. Tonči Vesel. Zahvala vključuje vse, ki redno ali občasno pripomorejo s svojimi članki, oglaševalcem, vestnim raznašalcem in zvestim naročnikom.
Društvena pisarna je uspešno delovala kljub težavam, ki so se pojavile s pomanjkanjem najprej plina, potem pa kot posledica trajajoče hude vročine. Za več dni je bil ukinjen električni tok, sunki visoke napetosti pa so uničevali električne aparate. Z veliko odgovornostjo, da tisk ne bi prenehal izhajati, so naši uradniki delali na svojih domovih ali v ciber-pisarnah. Zahvalim se g. Tonetu, g. Tonči in Damjanu in Nataliji Vesel Re, ki sta letos stopila v pomoč pri pisarniškem delu.
Lepo se zahvaljujem predsedniku in odboru Slomškovega doma v Ramos MejH za uspešno izpeljavo 57. Slovenskega dne, ki je bil pripravljen z velikim navdušenjem, kar je dalo slavju pravi praznični značaj.
V odboru pogrešamo osebe ki jih ne moremo nadomestiti. Zaradi bolezni smo izgubili dolgoletno pomoč arh. Jureta Vombergarja, ki je uredil arhiv ZS.
Zaradi zdravja nas vedno manj obiskuje drugi podpredsednik lic. Franci Markež, ki je sodeloval kot tiskovni refe-
rent. Iščemo tudi osebo, ki bi prevzel referat za povezovanje z mladinskimi organizacijami.
Ker društvo že več desetletij ne pridobiva novih članov, se nahajamo v predstavniški krizi, ki se močno pokaže ravno pri navzočnosti članov na naših občnih zborih. Kot sami opažate, je v skupnosti veliko narejenega in vedno več se opiramo na domove, kjer dejansko utripa srce naše skupnosti. Zato smo v pretekli dobi povabili predsednike domov, da bi se priključili v odbor društva in se usedli za mizo, pri kateri bi skupaj oblikovali načrte skupnosti. Želimo pridobiti močne in legitimne predstavnike iz vseh okrajev. Ta predlog so predsedniki v letu 2013 sprejeli in se na letošnji aprilski seji že odzvali k vabilu. Hvala jim za razumevanje in za prisotnost, kljub veliki odgovornosti, ki jo že zaradi predsedniške funkcije nosijo na svojih ramenih.
Zahvalo izrekam vsem, ki ste na katerikoli način v preteklem letu sodelovali in spremljali naše dejavnosti.
Vse pa prosim, da nas še naprej spremljate v takem duhu kot do sedaj, saj vemo, da je Zedinjena Slovenija predstavniška in povezovalna sila naše organizirane skupnosti v Argentini.
Hvala lepa za zaupanje.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
»Cepini proti vrhovom«. »Piquetes contra las cumbre« je naslov sestavku s prikazom uspehov članov lanske Slovensko-argentinske odprave na Kontinentalni led v Patagoniji v nedeljski prilogi (26. 4. 1964) velikega, vplivnega in pomembnega buenosaireškega lista »La Nacion«, ki je z listom »La Prensa« največji in najuglednejši dnevnik v Argentini.
Dnevnik »La Nacion« je pravilno ocenil pomen doseženih uspehov na najjužnejšem še delujočem ognjeniku Lautaro v večnem ledu in snegu, na katerega vrh, pred prihodom členov Slovensko-argen-tinske ekspedicije še ni bila stopila človeška noga. V članku napeto popisuje plezalni podvig na Gorro Blanco in ognjenih Lautaro ter pove, da pripada Peter Skvarča Slovenskemu planinskemu društvu v Buenos Airesu.
Župnik France Novak - prelat. Iz Rima je prišlo sporočilo, da je sveta stolica na željo moronskega škofa msgr. Raspantija 20. februarja 1964 imenovala za prelata g. Franca Novaka, župnika župnije sv. Jude in Tadeja v mestu Ituzaingo na področju Velikega Buenos Airesa. Novoimenovani g. prelat je bil rojen 3. decembra 1890 v Moravčah.
Slovenski praznik v Ramos Mejn. Slovenski naseljenci v Ramos MejH in okolici so praznovali v nedeljo 15-letnico svoje kulturne, socialne, verske, narodno-vzgojne in gospodarske dejavnosti. Za pripravo počastitve te obletnice je bil določen poseben pripravljalni odbor, ki je rojake povabil v nedeljo na celodnevno prireditev.
(Svobodna Slovenija, 30. aprila 1964 - št. 18)
RESUMEN DE ESTA EDICION
SPET NA EVROVIZIJI
Slovenska predstavnica na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije Tinkara Kovač je odletela proti Koeben-havnu, kjer bo 8. maja nastopila v drugem predizboru Evrovizije. Kot je dejala za STA, upa, da bodo Slovenci zadovoljni, tudi če s pesmijo Spet/Round and Round ne bo zmagala. Srečo na Danskem so Kovačevi med drugim zaželeli nekdanji evrovizijonarji Lado Leskovar, Nuša Derenda, Omar Naber in Alenka Gotar.
INFLACIJA V APRILU
Statistični urad je objavil, da so se v Sloveniji cene življenjskih potrebščin aprila na mesečni ravni zvišale za 0,5 odstotka, največ pa so k njej prispevale višje cene obleke in obutve. Na letni ravni je bila inflacija 0,4-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,2-odstotna. Cene življenjskih potrebščin se še povečujejo, sicer zelo počasi, predvsem zaradi čedalje počasnejše rasti cen hrane, goriva, energentov, zlasti elektrike, in komunalnih storitev.
BO JUŽNI TOK OBŠEL SLOVENIJO?
Prva moža energetskih velikanov Gazprom in OMV, Aleksej Miller in Gerhard Roiss, sta v Moskvi podpisala memorandum o soglasju glede izvajanja avstrijskega dela plinovoda Južni tok. Zmogljivost omenjenega dela plinovoda bo do 32 milijard kubičnih metrov na leto, njegova končna točka pa v največjem evropskem plinskem vozlišču Baumgarten. Kaj vrnitev Avstrije, ki se je iz projekta Južni tok enkrat že umaknila, pomeni za slovenski del plinovoda, ni jasno. Mediji pišejo o tem, da bi to lahko pomenilo alternativo trasi plinovoda prek Slovenije.
NE VEČ NEGATIVNI, AMPAK STABILNI
Bonitetna agencija Fitch je zvišala obete za Slovenijo z negativnih na stabilne. Ob tem opozarja, da lahko trenutna politična kriza v državi in verjetne predčasne volitve ogrozijo izvedbo načrtovanih strukturnih reform.
PO SVETU
UKRAJINSKI SPOPADI
Ukrajinska vojska s helikopterji in oklepnimi vozili nadaljuje operacijo proti separatistom na vzhodu države. Kot je sporočil notranji minister Arsen Avakov, je v Lugansku v streljanju umrl najmanj en proruski aktivist, še pet je bilo ranjenih. O spopadih poročajo tudi iz drugih mest. Vodja varnostnega in obrambnega sveta Andrij Parubij je dejal, da bo vojska razširila operacijo v ostalih krajih, kjer skrajneži izvajajo nezakonite dejavnosti. Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je medtem vojsko obtožil, da ni uspela ustaviti nasilja, ki je pred dvema dnevoma izbruhnilo med proruskimi in proukrajin-skimi aktivisti v Odesi. Umrlo je najmanj 40 ljudi. Jacenjuk je napovedal preiskavo in ukrepanje proti odgovornim.
ZEMELJSKI PLAZ
Afganistanci žalujejo za žrtvami plazu, ki je v petek v provinci Badakšan pod sabo pokopal več sto ljudi in zasul celotno vas. Gre za revno in gorato območje ob meji s Tadžikistanom, Kitajsko in Pakistanom, ki ji je nasilje tali-banskih upornikov v veliki meri prizaneslo. Po nekaterih navedbah je pod plazom več kot 2000 ljudi, reševalcem pa je do sobote uspelo izkopati približno 300 trupel. Po ocenah lokalnih oblasti žrtev ne bi smelo biti več kot 500. Reševalne ekipe so iskanje že zaključile.
MANJ PLASTIČNIH VREČK
Plastične vrečke veljajo za enega najbolj izrazitih znakov potrošništva na svetu. Na leto potrošniki porabimo od 500 do 1000 milijard nakupovalni vrečk, kar pomeni skoraj milijon na minuto. Med največjimi porabniki vrečk so evropske države, zato jih bodo morale članice EU do leta 2019 zmanjšati za vsaj 80 odstotkov. Plastične vrečke najdemo skorajda vsepovsod. Praktičnost in uporabnost jim dajejo lastnosti, kot so lahkost, cenovna dostopnost, vodoodpornost, enostavna uporaba. Vse to je pripomoglo, da so vrečke postale nepogrešljiv del našega vsakdana. To dokazuje tudi količina uporabe. Zato so poslanci Evropskega parlamenta nedavno nazaj sprejeli pravila za občutno zmanjšanje uporabe tankih plastičnih vrečk. Za dosego cilja priporočajo uvedbo davkov in pristojbin ali pa tržnih omejitev in prepovedi.
VOLITVE
V Indiji te dni - od 7. aprila do 12. maja - potekajo parlamentarne volitve. Volilno pravico ima 815 milijonov ljudi. Po javnomnenjskih raziskavah sodeč bo novi premier postal voditelj stranke Baratya Janata Party
oziroma Stranke indijskega ljudstva Narendra Modi, ki je trenutno predsednik vlade v zvezni državi Gudžarat. Manjšine, predvsem kristjani in muslimani, so nad tem zaskrbljene, saj je stranka znana po svojem ekstremizmu. Bharatya Janata Party ali s kraticami BJP je konservativna in nacionalistična stranka. Na oblasti je že bila od leta 1998 do 2004 in pri tem brez oklevanja spodbujala samo hindujsko vero ob načelu Indija hindujcem. Narendra Modi je zelo priljubljen med mladimi. Svojo kariero je začel v paravojaški hindujski organizaciji, ki je znana po svojem radikalnem, nestrpnem in nasilnem pristopu.
PRVI MAJ
Na prvomajskih shodih v Hamburgu in Berlinu je prišlo do spopadov med policijo in levo usmerjenimi protestniki. V obeh nemških mestih so izgredniki na policiste metali steklenice, kamne in pirotehnična sredstva, policija je odgovorila z vodnimi topovi in solzivcem. V Hamburgu je bilo ranjenih več kot 50 protestnikov in 20 policistov, 25 ljudi je moralo v pripor. Do spopadov med policijo in protestniki je prišlo tudi v turškem Carigradu. Tam je po zadnjih podatkih ranjenih 90 ljudi, od tega 19 policistov. Za zapahi je končalo 142. Protesti so včeraj prav tako zaznamovali Francijo. Ljudje so tako izražali nestrinjanje z varčevalnimi ukrepi, ki jih izvaja administracija predsednika Francoisa Hollanda.
DENARNO POSOJILO
Mednarodni denarni sklad je odobril 17 milijard dolarjev posojila Ukrajini. V zameno bo moral Kijev uvesti višje davke, zamrzniti plače in zvišati cene energije. Izvršna direktorica omenjene ustanove Christine Lagarde je ob napovedi odobritve finančne injekcije pojasnila, da je posojilo tvegano, a je prepričana, da je Ukrajina v zadnjih tednih dokazala, da je sposobna izpeljati reforme. Z odobritvijo pomoči Mednarodnega denarnega sklada bo lahko Ukrajina dobila še 15 milijard dolarjev od Svetovne banke, Evropske unije, Kanade in Japonske ter milijardo dolarjev posojilnih jamstev od ZDA.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-
daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Urška Makovec, Anika Urbančič, Monika Oblak, Alenka Prijatelj, Marjana Poznič Mazieres, Pavel Brula, Katica Cukjati in Franci Žnidar.. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
ELECCIONES EuROPEAS
Como se informo, los ciudadanos eslovenos votaran por los diputados del Parlamento Europeo el domingo 25 de mayo de 2014. žComo puedo participar? 1) El domingo 25/5, en la Embajada (Avda. Santa Fe 846, 6° piso) de 9 a 17 hs. con su DNI podra emitir su voto. Reci-bira la lista y hara un cfrculo en el nro. del partido elegido. 2) Por correo. Procedimiento: en la hoja titulada 'volilna karta' hay un rectangulo al pie, allf firma y luego debajo completa lugar (v...) y fecha (dne...). Toma la hoja 'uradna prazna glasovnica' y en el rectangulo de la derecha escribe el nombre de la lista que apoyara. El rectangulo de la izquierda puede quedar vaao, su finalidad es escribir el nombre y apellido del candidato al cual le dara su voto preferencial (es decir, el partido presenta en su lista ocho candidatos, usted escribe a la der. el nombre de dicha lista y a la izq. al candidato que prefiere de entre esos ocho). Esta hojita la coloca en el sobre 'za glasovnico' y lo cierra; ya cerrado dobla la hoja grande por la mitad y ambos los introduce en el sobre 'volilno gradivo' y lo cierra. Ahora puede elegir entre dos opciones: lo envfa a la direccion que dice el sobre antes del 24 de mayo, o lo hace llegar a la Embajada (por correo o a traves de personas que reciban los sobres en sus Centros).
Cabe senalar que el material fue enviado antes de confeccionarse las listas definitivas, por eso es que uno debe informarse sobre el nombre de las listas y los candidatos que compiten por un lugar en el PE. El listado oficial lo puede ver en www.dvk_rs.si o en nuestro semanario de forma sucinta.
ESLOVENIA unida
El pasado sabado 26 de abril la Asociacion Eslovenia Unida tuvo su 67a asamblea anual ordinaria en el centro esloveno capitalino Slovenska hiša. Recordemos que la Asociacion fue fundada en 1948, bajo otro nombre, y que durante muchos anos fue la unica organizacion que reurna a los eslovenos refugiados de la posguerra; con la formacion de los centros locales, Eslovenia Unida se ha convertido en una asociacion coordinadora de la comu-nidad eslovena en la Argentina. El evento comenzo con la misa en la iglesia Marija Pomagaj. La propia Asamblea se inicio en la segunda convocatoria, poco despues de las 20 horas. El presidente Franci Žnidar dio la bienvenida a los socios presentes y se dio lugar a la lectura de los informes. Hacia el final se desarrollo un debate acerca de la asociacion, sus objetivos y la forma de cumplir con su mision vital en los nuevos tiempos. (Pag. 3)
AVANZAMOS juntos
Un gran numero de participantes asistio a la reunion, organizada por la comision central juvenil el 2 de abril de 2014, destinada a los integrantes de las distintas comisi-ones. Con gran entusiasmo participaron de la reunion que se centro en la importancia del dialogo y del trabajo en grupo, con actividades dirigidas por Claudio Scalese. Del encuentro tambien acompano a los jovenes el sacer-dote Franci Cukjati. Si bien los integrantes de las comisi-ones son jovenes, se pudo observar un amplio abanico de edades: aquellos que hace anos participan y aquellos otros que recien comienzan a ser parte activa de la 'mladina'. (Pag.3)
UNA NUEVA PUBLICACION
El segundo libro escrito por el periodista Mirko Vasle se titula "Cientfficos eslovenos a traves del tiempo". El libro esta escrito en idioma castellano y en mas de 130 paginas se descubren a grandes personalidades cientf-ficas. Esta dividido en cuatro grandes capftulos, cada uno de los cuales se dedica a un penodo: siglo XVIII; siglo XIX; miembros de la Academia Eslovena de Ciencias y Artes, nacidos entre 1900 y 1950; nacidos en Eslovenia o descendientes que centraron sus estudios, investigaciones, etc. en suelo argentino. El material del libro es resultante de los informes que el periodista Vasle preparo para el programa de radio Una ventana a Eslovenia. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
TURIZEM

TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - -
Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
сЛјжШ,
ssbor europeo .
r od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Marfa Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
SREBRNI V TAEKWONDOJU
Slovenski predstavnik Jure Pantar (foto) je na evropskem prvenstvu v taekwondoju, ki poteka v azerbajdžanskem Bakuju, osvojil drugo mesto v kategoriji do 63 kg. V finalu ga je s 5:2 ugnal Belgijec Jaouad Achab.
DO ČETRTFINALOV
Slovenski namiznoteniški reprezentanci bosta tudi na naslednjem svetovnem ekipnem prvenstvu igrali v drugi kakovostni skupini. Na prvenstvu v
od torka JW do vključno sobote
Tokiu sta namreč obe končali v četrtfinalu druge kakovostne divizije (le prvo mesto je odpiralo vrata v prvo kategorijo).
PRVA ZMAGA
Slovenska reprezentanca je svetovnem prvenstvu mešanih dvojic v curlingu (balinanje na ledu), ki je bilo v Dumfriesu na Škotskem, dosegla prvi zmagi v zgodovini SP Na osmih odigranih tekmah sta ju priigrala Valentina Jurinčič in Jure Čulić. Prvo zmago sta dosegla proti Finski z 8:6, drugo pa po zmagi z 11:4 proti Braziliji, ki se je letos prvič udeležila svetovnega prvenstva. Osvojila sta končno 30. mesto med 3 4 državnimi ekipami.
Jure Pantar
Slovenske in italijanske arheološke poti
V okviru slovensko-italijanskega projekta Arheološki parki severnega Jadrana sta izšla dvojezična vodnika, ki predstavljata arheološke poti obeh držav in arheološke parke v Sloveniji.
Kulturna dediščina postaja tudi v Sloveniji pomemben del turistične ponudbe. V okviru čezmejnega slovensko-italijanskega projekta Arheološki parki severnega Jadrana sta izšla dvojezična vodnika, ki so ju konec tedna predstavili na primorski univerzi. Obširnejša knjiga povezuje arheološke poti obeh držav, drobnejša publikacija pa predstavlja arheološke parke v Sloveniji.
Vodnik Arheološki parki in poti v Sloveniji natančneje predstavlja tri na novo urejene arheološke parke iz rimskega obdobja: vojaško postojanko Hrušica, obcestno postajo Mošnje in obmorsko vilo Simonov zaliv. Ti so namreč vključeni v čezmejni projekt Arheološki parki severnega Jadrana, katerega cilj je bil uveljaviti pomen in izboljšati dostopnost arheološke dediščine za najširšo javnost. V publikaciji pa so opisana tudi druga za obiskovalce odprta najdišča.
»Žal moramo reči, da so mnogi spomeniki, ki so bili svoj čas predstavljeni, konzervirani, sčasoma zamrli, ker ni bilo dovolj denarja ali interesa, da se to razvija naprej,« je povedala Irena Lazar, avtorica vodnika in dekanka koprske Fakultete za humanistične študije.
Vodnik je v slovenskem in italijanskem jeziku. »Želi biti predvsem uporaben, zato je tudi njegov format tako oblikovan.«
Obširnejši vodnik z naslovom Po antičnih poteh pa povezuje enajst arheoloških najdišč v Italiji in Sloveniji. »Menim, da je vključitev naše dediščine v tako mednarodno publikacijo izjemno pomemben rezultat tega projekta in brez dvoma prispeva k prepoznavnosti naše dediščine širše,« meni Irena Lazar.
Rezultat triletnega projekta je tudi publikacija o arheološki didaktiki v slovenskem in italijanskem jeziku. Sicer pa sta vodnika brezplačna. Dobiti ju je mogoče na Primorski univerzi, na Zavodu za varstvo kulturne dediščine in v Narodnem muzeju Slovenije, v elektronski obliki pa na spletni strani projekta PArSJAd.
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
OBVESTILA
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
vabi na ponovitev igre
SKOPUH
(avtor: Moliere) v soboto 10. maja ob 18.30 uri
SOBOTA, 10. maja: D an duhovnosti na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
V Carapachayu ponovitev igre »Skopuh«, ob 18,30.
NEDELJA, 11. maja: Romanje v Lujan. ČETRTEK, 15. maja: ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Predavala bo lic. Sonia Tomazin o temi »Koga boli hrbte-
nica?« Vsi lepo vabljeni! SOBOTA, 17. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Pevsko glasbeni večer v Slovenski hiši ob 20. uri.
S.K.A. vabi na predstavitev knjige in grafične razstave ob 19. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 18. maja: 54. obletnica doma v San Martinu.
NEDELJA, 25. maja: Žegnanje Marije Pomagaj v Slovenski hiši.
Slovenske volitve za evropski parlament. SOBOTA, 31. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Sestanek staršev 1. letnika ob 18. uri.
NEDELJA, 1. junija: v Slovenski hiši ob 10. uri spominska proslava žrtev vojne in revolucije.
OSEBNE NOVICE
Smrt
V Lake Geneva-Wisconsin (ZDA) je umrl Albin Šenk (101); v San Martinu pa Lojze Jura-jevčič (57). Naj počivata v miru!
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!