Izhaja vsak četrtek, Yelja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. * '/, „ • —11.80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. » pol leta . 1 11.30 k.
. 'A * • -fl-70k.
Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Oznanila se prijemajo in A. plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
Stv. 10.
V Mariboru 10. marca 1870.
Tečaj IV.
Cenitva zemljišč.
Kdor ima s čim , more v Rim. Dober dobiček — dober vžitek. Kjer dača ni prevelika — tam cela snažna obleka. — Stari so to pregovori, stare so to resnice. Ze Vodnik piše: slovensko kluse suha para, nemški konj de-belač. Dalje proč od Dunaja, veči so davki, ne sicer po številu in znesku, pač pa po zmožnosti nje spraviti. Za tega voljo se v avstrijanskih in Dunaju bližnejih krajih množi in šopiri premožnost, v oddaljenih deželah pa siromaštvo in nadloga. Skušnja potrduje vse te resnične prigovore. Poto-vaje še 1. 1829 po gornjem Avstrijanskem srečam številne trume kmečkega ljudstva, vse cvetečega obličja in tako snažne svetčne obleke, da jih'začudjen gledam. Ker pa je delavnik bil, si mislim, da utegnejo tu kak praznik imeti ; zato jih popitam: ste na kakem obhajilu bili? O ne, mi odgovore, na sejmu smo bili. lno tako lepo opravljeni? — Ravno tak vesel prikaz sem videl na nižjem Avstrijanskem, in spoznal, da tim srečnim ljudem ne hodi tesno za dober dobiček, vžitek in da jih davki zlo ne tlačijo. Leta 1840 sem z nekim Nemcem prehajal Ljutomerske gorice. Ogledo-vaje si mlad in star svet, mi milo reče: Po vsem se jim vidi, da pogrešajo primerne brane in obleke. — Tiste dobe je bilo občno povišanje davkov. Ker dunajska komisija ni vedla, kteremu okraju bi še 36000 zaostalih goldinarjev navrgla, spregovori njeni soud, tadajni mariborski okrajni glavar (Marquet) toliko še zmore moj okies in zlat križec mu je za to besedo prsi kinčal. Okres pa je preobdačenje tlačilo dosih dob, 10.000 gld. te butare se je na ormuški okraj razpisalo. Sam grajšak je rekel: Bi zmogli moji ljudje toliko več plačevati, bi morali dozdaj ali pijančevati ali si kaj pri hraniti. Da nobeno ni, ker v golibe ne zahajajo in so tako siromašni, da z večine ne gleštajo odej na posteljih slamnatih, in da se pri mnogih oče in sin s tistim plajšem ode-vata in po nedeljah uzajemno v njem k službi božji hodita.
Ormuž je že precej daleč od državnega srca Dunaja Daleč proč'je še navadno hujša, posebno po slovanskem svetu. L. 1844 se v Trst pelaje, sem videl, kako so večkrat prerevni kmeti od pluga in motike k cesti pridirjali in milodara prosili! Na skrajni južni meji pa tere neverjetna reva. Ljudstvo na pol nago in slabeje oblečeno od naj slabšega našega mestnega berača, snede ko slačico ravno priraslo zelno glavico koj sirovo brez soli. Od kod te prerazlične prikazni ? Samo od boljega in slabejega sveta? Nikakor, temuč od prevelikih davkov iz ene strani , ker pri oddaljenih inače tudi dobrih krajih ni veliko zaslužka za stotere reči, ktere se blizo velikih mest rade kupujejo, ni nobene prodaje, za dobre pri- in izdelke pa je slaba, ker pri- in dovozni stroški polovico in še več vrednosti pozobljejo, iz druge strani pa so pri slabih revnih krajih mali davki še vedno sila preveliki. Oboje se pri cenitvi zemljišč premalo premalo presoja in odšteva. Vladni komisarji in drugi nezvedenci ali nerodoljubi ugovarjajo: Saj se povsod davki po tisti razmeri nalagajo na čisti znesek zemljiš, tedaj je merilo jed-nako in pravično. Temu pa ni taka. Ravno v navidezno pravični besedi: „čisti znesek", teči lepo zavita prva krivica. Kjer se dobro živi in lepo oblači; kjer je vse pohištvo snažno — pošteno — skoro gospod.sko, tam ostaja pri ugodnem življenju malo čistega zneska in tedaj tudi mala podloga za davke, in to kam manjša od tistih krajev, kjer
se slabo živi, na pol strada in v revnih potrebnega pohištva praznih kočah stanuje. In to je vzrok , da morajo reveži toliko plačevati davka, ko v obilnosti živeči — po resnici še več- To spričajo, postavim duhovniki slovenski, kteri so na nemške fare prišli. Na Slovenskem nima držina pred poldnem južine, tudi ne po popoldne. Na Nemškem jo ima obakrat, vselej razun kruha ima vsak polič jabelčnice ali masel vina, zraven pa še počitka y2 — 1 cele ure. Na Slovenskem se malokdaj ali nikoli ob poldne ne kuha, ker kmetica nikakor ne utegne, temuč z zajtrkom ob enem skuhana slaba jed se ob poldne predstavi. Na Nemškem lepo utegnejo ob poldne jed na novo pripraviti. Na gornjem Štajeru itd. se ne sme nikoli maselc mleka ali masla prodati, naj že ima gospodar ali grajšak po 10 — 20 krav, vse se mora doma povžiti; v premnogih naših južnih pokrajinah pa se mora skoro ves teden pri suhem in brez kuhe živeti. Ravno tak razloček je pri obleki. V nekih deželah si spravljajo vse potrebno, še lepo in drago, v nekih hodijo bosi cusravi, slabo odeti. Vse to kaže, da je hvaljeno merilo dač po čistem znesku strašno strašno krivično. Eni smejo post. šest goldinarjev v pošteno življenje potrositi in še le sedmi ostaja kot čisti znesek za obdačenje, drugi ne morejo in ne potrosijo enega goldinarja, da ostaja že drugi za obdačenje in plačuje tedaj po 3—6krat preveč davkov.
Sedajni obilni zakoni.
(Spisal Fr. Jančar.)
(Konec.)
Pa morda kdo poreče: Po takem bo več delavnih rok. Pa tudi več malopridnežev, mu odgovorim. Lepe lastnosti in čednosti se ne dajo v srce vsipat-. Na nemškem je rekel enkrat nek človek g. šolniku: Ako je oče nore, kaj morejo potem otroci biti? Ako je temu izrazu že g. školnik porod vzrokoval, kaj bomo še strmeli, če med tolikimi v sedajnem času sklenjenimi zakoni se tudi z enakimi lastnostmi nekteri znajdejo? Saj neki še ne nmijo sekire ali tepače nasaditi, motike zagvojzditi, drva praviloma cepiti ali kalati in žagati, žage spiliti, metlje zvezati, lestvice popraviti itd., če že zares potrebno orodje imajo. — Ali kar je storjeno, je storjeno. Zato gre sedaj premišljevati, kako se bo dalo pošteno in ne tatinsko živeti. Odprite toraj vi vincarji svoja ušesa, ki pod ptujimi strehami živite in vam je le za svoje skrbeti, med tem posestniki tudi drugih plačil, davkov in stroškov večkrat na cente imajo za hiše, strehe, posle, dacije, razno orodje itd.
Prvo je, ako hočete srečni biti mladi zakonci in poštenje pri ljudeh imeti, živite v strahu božjem in molite. Ne zahajajte nikdar brez krvave potrebe v krčmo. O velikih praznikih vam gotovo vaš gospodar kupico vina zastonj daja, inače pa si domu prinesite polič ali pint vina, če je družina veča, iz krčme, ako je goreča sila. Spravite si naj poprej najpotrebnejše orodje, kakor: motiko, sekiro, tepačo, žago, škafe, kad, žehtnjak itd., postelja, miza, stoli, podnožje, ničke itd., tako manjkati ne smejo. Tako skrbite za trpečo pošteno obleko za se in otroke, ktere brez izjema v šolo pošiljate, naj se dobro slovenski brati, pisati itd. naučijo. Snago čez vse v izbi in zunaj ljubite. Vse te reči se dajo sčasoma na pošten način spraviti, ako več zaslužujeta, ka-
kor izdavata, posebno pa če mož sam, ni zabite glave , ki komaj kaj zagleda, si že sam ve narediti. Zmikovati pa nikdar in nikoli ne smete, bodi si še tako majhna roba kakor je: obroč, kolj, ragla, deska, lata, drva itd., ali ročnik za motiko, grabljišče ali kos lesa za dožice, iz kterih bi se škaf ali sodeč naredil. Poprositi se mora, krasti je greb, in večkrat majhna vkradena roba človeka v velikega tata spremeni, ki neprenehama zmikujezdaj tu, zdaj tam, kar se mu koristno zdi; nikoli pa ne misli na povračilo, odškodovanje ali odsluženje — in tako s črno tatinsko vestjo v temni grob zibne, ko so ga od hiše do hiše preganjali.
Gospodarju bodi odkritosrčen, vesten in priden delavec; vsaj on tebe in tvoje otroke redi, ker ti potrebnega zaslužka in živeža podeluje, pod njegovo streho pa prijetno prebivaš,: za kar mu, ako pomisliš, nobene stopinje zastonj ne učiniš; saj veš, kako hitro oporečeš, ako bi kaj popraviti bilo pri hiši: to ni dnina !
V svojem stanu se vedno bolj in bolj izobražuj ter nobene prilike ne zanemari, kjer bi se kaj hasnovitejšega ua- j učil, bodi si v vinogradu, sadovnjaku, na njivah, travnikih, v gozdih itd. Saj vendar večkrat kamo prideš, kjer vidiš, kako drugi umni gospodarji ravnajo; le ne imej vedno k sebi rok obrnjenih, kakor ljudje pravijo, pa boš ves drugačen in vcče časti vreden, če lih si siromak.
Gnojišče ti naj bo na skrbi kakor lastuo oko. Saj veš: v slabo izpito zemljo nič ne sadiš, dokler je ne pogno-jiš, ker bi delo bilo zastonj. To isto je na drugi še ne popolnoma izmolzeni zemlji, če se več gnoja po nji raztrosi, tudi se več prideluje in rastlinstvo uspešneje raste. Skrbi toraj tudi za obilni gnoj, ki ga z zemljo pokrivaš in z gnojnico polivaš. Inače prav dobro storiš, ako po zimi led, to je: zmerznjeno gnojnico v vinograde, sadovnjake, zlasti k drevesom in po travniku razpravljaš; ali pa kakšno na kup nametano zemljo mešanco z njo polivaš, kar ti dobro prste-nino naredi, ki je v saditvi kaj dobra in zdatna. Nikdar pa ne pusti gnojnice po strugah in jarkih odtekati, da norcev prodajal ne boš. Saj vidiš, kako slabo tako ravnanje zemljo gnoji , kjer le ob jarku bolj gosta in temna trava zraste, drugje je pa nič ni, in še tisto pest trave živina ne je, ker je preveč smrdljiva; rajše polivaj z gnojnico ves kraj, kakor dalječ zamoreš, in basek bo stotem; to tedaj spomladi in jeseni, po leti pa vode prilivaj gnojnici, ako z njo tratnico gnojiš. V posebni jami se mora gnojnica blizo gnojišča zbirati, tu jo imaš vedno pri roki za vsako rabo ali potrebo.
Zato, dragi moj! naj te nikoli pod pazduho ne boli. Tak človek ni za nič, je sebi in drugim v nadlogo, ter pred poštenimi ljudmi sramota, ki vedno na suhi palici gleda, dokler se od lenobe v grob ne zvrne v veselje drugim.
Živino imej v snagi in lepo jo redi. Ena krava dobro rejena ti več haska donaša, ko dve sloki kolhači. Toliko živine si redi, kolikor imaš krme.
Laži se varuj ko steklega psa, in kar se ti zaupa, vestno in na tenko dopolni; to je več vredno ko polna mošnja zlata. Meni je enkrat nek vincar rekel: Gospod! vas pač lehko nori vkanjuje; mu odgovorim: Pa Boga ne, in če mi krade, ga pa spodim. Glej tedaj, kaj je več vredno: dobro ime, ali polna mošnja zlata. Ne pomnoževaj unih število kterim vedno vsake reči primanjkuje, kar je grda sramota; saj ti je znano: leto ima 365 dni, in vsak dan se trikrat rado jč. Zaslužuj toraj več in manje izdavaj, tako se s časoma na močne noge postaviš: le bedaki iz dneva v dau živijo. Bog ti je um in zdraze ude dal, sam pa si si zvolil soprugo, pomagaj si tedaj tudi sam na pošteni način, in Bog ti bo pomagal, ker je že tolika sila zakonska.
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
Razne slive ali cesplje.
Slive so že nepožlahtnjeue dobre surove in suhe za vžitek, prodajo in žganje; so takorekoč na Slavonskem, spodnjem Štajarskem in na Dolenskem v Kranjski deželi doma, in neznano veliko jih raste; toda malo ktero leto obrodijo, ker se premalo obdelavajo, trebijo, okopavajo in gnojijo.
Tudi sliv je mnogovrstnih plemen. Nektere se bodo omenile a kratkim popisom, kakor:
1.	Zgodnja sliva (FrüheAugustzwetschke). Drevo živahno raste, vendar ni tako veliko kakor je prosta navadna sliva. Dozori pa meseca avgusta ali velikega srpana, je modre barve, ki se lahko proda in je zlo dober za vžitek in gospodarstvo.
2.	Laška zelena sliva (Ital. grüne Zwetschke). Drevo hoče rodovitno vlažno zemljo; ima pa moder, zlo dober sad za jed, gospodarstvo in sušilo, ki dozori meseca septembra in je velik, izvrsten, drevo pa rodovitno.
3.	Domača sliva (Hauszwetschke). Sad dozori meseca septembra; je moder in najboljši izmed vseh sliv, jako dober za jed, ravno tako za gospodarsko rabo, in posebno za sušilo; če se drevo dostojno oskrbuje, je najkoristnejše pred vsemi drugimi drevesi.
4.	Dolanka (Dolaner Zwetschke) dozori meseca septembra, je modre barve, izvrstna sliva; prav dobra za vžitek, posebno pa za gospodarstvo in sušilo; ta sadje ua Češkem najbolj priljubljen in čislan.
5.	Rudečacesarka (Rothe Kaiserpflaume — frühe Kaiserzwetschke). Sad je velik, jako lep in dober za jed in gospodarstvo, dozori pa meseca avgusta. Drevo je prav zalega odrastka, rodovitno iu piramidnega ali visokega vrha.
6.	Dia p rek a (Violette Diaprée). Sad je modre barve, dozori meseca avgusta in je najboljši izmed zgodnjih sliv; zlo dober za vžitek, gospodarstvo in sušilo. Drevo je srednje velikosti pa jako rodovitno.
7.	Rumene mi rabelice (Gelbe Mirabelle) dozorijo meseca julija in avgusta; sad je majhen, ki ga poznamo , toda pod drugim imenom; je zlo dober za jed, gospodarsko rabo, posebno pa za sušilo. Na toplem kraju in ne v mrzli zemlji je drevesce sila rodovitno; da bo pa visoko in veliko drevo zrastlo, se mora na vrhu kake druge slive cepiti.
8.	Rudeča aprikozasta (rothe Aprikosenpflaum e) Sad je velik, rumen, trdega mesa in dozori sred septembra, je prav dober za jed in priporočila vreden v gospodarsko rabo. Tudi drevo je rodovitno.
9.	Velika kraljica (grosseReine Claude). Dozori v začetku septembra meseca; sad je zelen in jako čislan ki se lahko proda; prav dober za jed , ravno tako koristen za gospodarsko rabo, posebno pa za sušilo. Drevo je zlo rodovitno.
10.	Normanski perdrigon (Normannischer Per-drigon). Sad je modre barve, ki dozori avgusta meseca in je prav dober za jed. Drevo je veliko, rodovitno in lepe podobe.
Proti upornosti (trmi) konjev.
V	„Prakt. Landw." pripoveduje neki gospodar o tem to le: Neki voznik je svoj voz tako zlo s kamenjem nabasal, da ga konji niso mogli lehko iz mesta genoti. Ko so te že enkrat skusili in ni šlo, niso celo hoteli več vleči. Bi-čevanje, mnogo kričanje in preganjanje konjev ni celo nič pomagalo; na to pride voznik do zvijače, o kteri je že prej slišal, da je v enakih primerljejih prav koristna. Stopi namreč iz konja in začne z velikim hrupom kamenje iz voza metati in po tem spet s tihoma na voz devati tako, da so konji samo opazili, da se je kamenje iz voza metalo, ne pa, da se je spet na njega devalo. Na to priganja spet konje k vožnji in ti misleči, da je zdaj voz mnogo lahši, potegnejo urno voz in šlo je naprej. Ta dogodba, ktero je pripovedoval mož, kteremu se mora verovati, kaže zadosti jasno, da se tudi pri živalih več opravi z dobrim kakor s silo, in da je potrebno žival poznati in z lepimi in drugimi narav-skimi pomočki pri nji to doseči, kar od nje hočemo, ne pa s tepenjem.
V	tem se tudi priporoča to, da se konjem zavežejo oči in se potem še le uporni konji malo z bičem naženejo, kar tudi ima skorej vsikdar zaželjen uspeh. Konj namreč ne vidi, se začne bati in rad vleče. O zadnjem pomočku smo se sami večkrat prepričali.
Dopis.
Iz Bočkovec pri mali Kedelji 3. sušča. — V obče je imela velika beseda v spomin rajnega A. Krempl-na
tukaj za narodnost pomenljiv in važen korak. Ni li samo, da je ljudstvo z svojo mnogo pričujočnostjo kazalo blagemu pokojniku zasluženo hvaležnost; ampak je več ali manj tu-kajšna beseda prva dala povod poznejšim taborom, v kterih smo očitno tirjali svoje pravice in jih že osem v kratkem času doživeli. Kakor pa je za narod ta prvi shod imel spod-budljive nasledke, ima nasproti za nemškutarje ta kraj to nesrečo, da jim to mesto (kjer se je obhajalo) tako vonja, da tega nikakor ne morejo premagati. V dokaz tega vam povem , da je nek glasovit nemškutar peljajoč se k župi mali Nedelji, ni tukaj mimo mogel in peljal se je blizo Ljutomera, od tam pa po velikih ovinkih nazaj k nam, svojemu namenjenemu opravilu. V prihodnje toraj besede, tabore in spet tabore, da tako okužimo za nemškutarje ves slovenski svet in potem bodo menda zginili kakor kafra iz našega naroda.
Tukaj bodemo letos delali novo šolsko poslopje. Vsak pameten ali izobražen človek si želi, da se učilnica napravi primerna sedanjemu času, ktera li bila zmožna zadostevati nam in našim otrokom. Dobro bi tudi bilo, da bi se pri ti priložnosti napravila posebna soba za mnogokratne farne posle, ktera bi tudi lebko služila za knjigarno, bralno društvo, čitalnico itd., kterih še, ako Bog da, bomo v prihodnje doživeli. Toda slišati je, da to vse se misli z neko krpa-rijo dovršiti iz česar se očitno vidi, da je naši neslani večini v krajnem šolskem svetovalstvu za učilnice in gori omenjena društva toliko mar, kot nam za lanski sueg.
Lindoveški.
-c —aan» i--
Lonjsko polje.
Po vseh časnikih, posebno pa po hrvaških se zdaj zmirorn mnogo piše o izsušenju lonjskega polja. Kje pa tedaj je to lonjsko polje. Lonjsko polje se začne pri Bukvici, kake 3 ure niže Zagreba na levem bregu Save. Dolgo je 12 milj, široko pa na najširšem mestu črez 4 milje. Zavzeme 40 štirjaških milj ali 400.000 oral. Svoje ime je dobilo od reke Lonja, ktera je po sredini preteka. Lonjsko polje ni tako močvirje, kakor je pri Ljubljani, lonjsko polje je bolj podobno severo-nemškira močvirjem, ki jim „marsche" pravijo, kajti lonjsko polje ni samo na sebi močvirno, močvirno le postane, če se Sava po njem razlije, ker voda ne more več odteči in se zato tamo pari in gnjije, kar je„ krivo da je vsa okolica gori do Zagreba zlo mrzljična- Če po-vodnji celo leto ni, je lojnsko polje celo suho. Letošno zimo je spet Sava stopila večkrat črez bregove, in zato stoji voda po celem polju četiri čevlje visoko. Lastnikom — ve-čidelj je zemljišč ali občinsko ali vlastelinsko — še lonjsko polje dozdaj ni dalo nobenega dobička, razen ribarenja in lova divjih rac kterih je tukaj na tisoče in tisoče; tudi trgovina s pijavkami je nehala, ktera je prej še precej denarja nesla. Na lonjskem polju, kedar bo enkrat suho, se bo labko naselilo kakih 150.000 ljudi. Na izsušenju lonjskega polja že tuhtajo in merijo blizo sto let, ali lopate in kopače še lonjsko polje ni videlo do danes, dozdaj se je samo sušilo po časopisih, ravno kakor se tudi Kras že več let po časopisih z drevjem nasaja. Izsušiti se bode dalo, če se ali Sava tako zajezi, da povodnji ne bodo mogle polja za-ljivati, ali pa, če se prek celega polja globoke struge napravijo, ki bodo savske povodnji v se jemale in se ve da, niže spet v Savo peljale. Delo ne bo zlo pretežko. Dandanes se v Hrvaški mnogo govori in piše v vseh krogih in časnikih o izsušenju lonjskega polja. Društvo, ki je dobilo dovoljenje za izsušenje, obvezano je, da bode to delo v 25 letih zgotovilo, med tem časom bo društvo vživalo vse pri-neske lonjskega polja; po minolih 25. letih mu plača dežela 4V2 milijonov gold. Zvedenci pravijo, da se je pri ustanov-ljenju te svote zlo na debelo računilo. Da je to res, dokazuje že to, da se je že drugo društvo našlo , ki vsakemu družbeniku ki je pri onem društvu, ponuja gotovih 40.000 gl. za odstopljenje svoje pravice. Tudi kar se tiče pridobiti najviše sankcije, ni bil Čist posel. Hrvaški časnik^ „Zatoč-nik" je o tem že mnogo čudnega pripovedoval. Če je le deseti del tega res, kar je razodel o izsušenju lonjskega polja — in prazne kvante vendar ne morejo biti — potem so si naši vladni ljudje v tem poslu svoje roke prav grdo orna-stili- Pravi se, da je ravno lonjsko polje stan bana Raucha tako zmajalo, da bo gotovo pal in da Andraši že novega bana išče.
Politični ogled.
Njih Veličanstvo cesar je potrdil v Peštu postavo za Ogersko, po kteri se tamo morajo vpeljati civilni zakoni, t. j. so obligatorični, in po kteri se smejo tudi ženiti med seboj židi in kristjani. Dalje je cesar potrdil postavo zastran zdržavanja ljudskih šol za Štajarsko in gornje Avstrijsko.
V	državnem zboru se je sprejela postava o davku od pridobitka in zaslužka. Proti ti postavi so glasovali samo Poljaki in 4 Nemci.
Giskra je predložil državnemu zboru sklepe deželnih zborov v neposrednih volitvah. Giskra se tudi zlo trudi, da bi se neposrednje volitve v državni zbor vpeljale, povabil je zato 5. t. m. kakih 70 nemških njemu vdanih poslancev k sebi na posvetovanje; pravi se vendar, da niso vsi njegovega mnenja, in da se bo težko premenil volilni red tako, kakor ga hoče premeniti Giskra.
V	adresinem odseku je bil razgovor spet o dalmatinskem uporu pri kterem se je iz izpovestih Giskra iu Wagner-ja skazalo, da niso vedeli kaj se godi in kaj je storiti. Vlada ni storila svoje dolžnosti, da bi bila zavarovala upor. Giskra je tudi rekel, da je bil Wagner zavoljo tega odstavljen, ker se je bilo bati, da bi se tudi v drugih krajih ne vzdignol upor, — res prav zanimivo taka izpovedanja. — Dalje, da je generala Rodič-a cesar sam imenoval, in da ga ministerstvo niti ni priporočalo. Giskra je zagovarjal Taaffe-ja, Groholski in Rechbauer grajata ministerstvo, ker ni storilo svoje dolžnosti. Po vsem tem bi znalo biti res, da bode, kedar pride ta dalmatinska stvar v državnem zboru na vrsto, poslanec Ljubiša nasvetoval, naj se ministerstvo postavi na obtožno klop.
V	ogerskem državnem zboru so Romuni in drugi nemadjarski poslanci zahtevali, naj bi se iz državne blagaj-nice podpirale njih literarna društva. Madjari so to tirjatev celo odbili.
Ne samovrirvati temuč tudi Srbi so zdaj spoznali, da jih je Andraši vlovil s svojo politiko v madjarske mreže in so se zato začeli prav pogumno iz njih izmotavati. Najbolj jim je oči odprl uspeh dalmatinskega upora, ker po tem so spet spoznali jugoslovansko moč in zato tudi svojo lastno. Srbski vladni list „Jedinstvo" pravi, da Srbi ne bodo nobenega ozira na Madjare več imeli, ako se jim bo čas ugoden zdel udariti. Hrvati pa se energično opirajo, da bi se vojaška granica Madjarom v torbo vrgla, in tirjajo, da naj o tem odloči granica sama, kar spet Madjari nočejo dopustiti, ker se bojijo, da zbor jim ne bo več popolnoma prijazen. Kaj pa bo o tem storila vlada, se še celo ne vé.
Ogerski Srbi namerjavajo v kratkem sklicati tabor v Novemsadu zarad tiskovne pravde barona Raucha proti poslancu Miletiču.
Pismo, s kterim sta češka narodna zastopnika odbila povabilo zdajnega ministerstva, da bi se ž njim prišla pogajat, je razglašeno. Pravi se v njem: „Kakor tudi želimo na častilno povabilo samo zahvalno odgovoriti, vendar ne moremo svojega prepričanja zatajiti, da ministerstvo, ki je v svoji spomenici prepričanja iu mnenja izreklo , ktera so sprijeli vsi Slovani v Avstriji z britkostjoin ne brez čutljivega žaljenja njih vselej dokazane udanosti do vladarja, da ministerstvo, ki se strogo drži ustave, še dan denes brez češkega naroda ustvarjene, ne more že denes izrekne želje imeti, da bi čezvbrezdno, ki se mu je prej neizpolnjivo zdelo, most delalo." Časniki različno sodijo to pismo, in neki pravijo, da se s Čehi ni mogoče porazumeti, drugi Čehom prav davajo.
Tirolske občine so se med seboj zavezale, da se bodo vse ustavljale vpeljavi nove šolske postave. Državniki so zastran tega v veliki zadregi, ker nevejo kaj početi. Bojijo se namreč, da bi se taka godila kakor v Dalmaciji, če bi s silo hoteli postavo vpeljati.
V	Dalmaciji se je znovič začel nemir. Črnogorci in avstrijanski vojaki na črnogorski meji so skupaj trčili. Črnogorci so metali kamenje na vojake in potem se je začelo streljanje od obeh strani, in so tudi na obeh stranah neki ranjeni in mrtvi. General Rodič je spet odšel v Dalmacijo.
Badenska zbornica poslancev je glasovala za to, da se odpravi kazen na smrt.
Francoski cesar Napoleon hoče 16. marca razglasiti splošno politično pomiloščevanje. 16. marec je nam-
reč rojsten dan princ Napoleona njegovega sina, ki bode že 14 let star, pravi se , da se bode na ta rojsten dan princ razglasil za polnoletnega in ob enem postal vladar svojega cesarskega očeta. Nahajajo se mnogi Francozi, ki nočejo nobenega cesarja, zdaj pa po takem dobijo dva.
Iz Madrida se piše, da je vojvoda Montpensier, kte-rega bi Prim rad spravil na španjolski kraljevski prestol, prišel te dni v Madrid in je bil navdušeno sprejet.
Angleška vlada dobro gospodari, ker iz proračuna za leto 1870 se vidi, da se bode letos spet prihranilo črez eden a j s t milijonov gold. Pomorsko ministerstvo bo še zvun tega prihranilo okolo osem milijonov. Koliko pa naša vlada ----? se še ne vč!
Novičar.
(Lavantinski knezoskof Maksimilijan) so prišli v pretekli ponedeljek popoldne srečno iz Rima domu in imajo na dva meseca odpust.
(Častni udje.) Politično društvo „Soča" v Gorici je imenovalo v svoji seji od 24. februarja gg. dr. Vošnjaka, Hermana, dr. Zamika in vrednika „Slov. Naroda" A. Tomšiča soglasno za svoje častne ude.
(Vladiku Strossmayer-ju) se te dni pošlje zahvalno in zaupno pismo iz Trsta v Rim. Vsi slovenski veljaki v Trstu in ogromno število drugih prebivalcev je to adreso podpisalo.
(Znižana cena za brzojavljenje, telegrafiranje). Počenši od 1. aprila t. 1. se bode cena za brzojavljenje v našem ce-sarstvuvzlo ponižala, in se bosta napravila samo dva raz reda: Ce se bo telegrafiralo samo 20 besed 10 milj daleko, se bo plačalo 30 kr., če pa se bo telegrafiralo dalje od 10 milj kamor bodi, se bo plačalo samo 60 kr. Dozdaj je daljina bila razdeljena na tri razrede in se je po teh razredih plačevajo po 40—80 kr. in 1 gld. 20 kr. od 20 besed.
(Žena poštnar.) V Zatoru v Galiciji je itpiovana žena za poštnarja. To je prvi primerljej, da v našem cesarstvu opravlja žena javno državno službo.
(V Belgradu) so Srbi izvolili 24 meščanov v odbor, ki bode po Srbiji nabiral dare za pomoč „hrabrim bratom Bo-kezom, kteri so zdaj v nadlogi".
(Zagreb) ima zdaj 20.637 duš. Toraj manj kot Ljubljana.
(Osiek) pa šteje 17.291. — Dunaj pa z bližnjimi vasmi vred 813.000. Vse vasi ali predkraji štejejo 191.570 duš.
(Zvunredno težka ženska.) V Beču se kaže javno denar neka Francoskinja 22 let stara, ktera teži 3 cente in 60 funtov.
(Mož in žena od medveda raztrgana.) V Požonski okolici na Ogerskem je neki mož s svojo ženo gonil vkrotje nega medveda po deželi in ga ljudem kazal za denar, medved je vendar pred kratkim raztrgal lanc in razčesal moža in ženo. Enaka prigodba se piše tudi iz Vešprina, vendar s to priliko, da se je tukaj lastnik z velikimi silami medvedu ubranil, medved je vendar razčesal dva druga človeka, ki sta ravno prišla po stezi. Iz tega se vidi zadosti jasno, da se tudi na videz ukroteni divjačeni ni popolno zaupati.
(Volkovi) Iz Ogerske se piše, da je vsled velikega snega in hude zime prišla strašno velika množina volkov iz Karpat v doline, kjer so napravili strašno veliko kvara in v okolici vse ljudi pregnali. Tudi iz Slavonije in Hrvaške so prišli glasi, da je tamo prišlo mnogo volkov iz velikih logov v vasi in tudi mnogo kvara napravilo.
(Prej obešena in še le potem poročena.) V sokovski okolici na Koroškem sta dva delj časa živela v divjem zakonu. Odločila sta se vendar pred kratkim stopiti v pravi cerkveni zakon. Vse je že bilo pripravljeno, sneha je stala s priči in duhovnikom že pri altarju, samo ženina niso mogli dočakati. Sneha, ki je svojega ptičeka že dobro poznala, ga gre iskat in ga najde prav pijanega v krčmi. Sneha mu začne pijanstvo v tako važnem trenutku očitati, on pa njo zato pretepati. Osramotjena sneba beži hitro domm Ženin, ki je svojo ptičico tudi že dobro poznal, si je taki mislil, da bi njegovo sirovo obnašanje znalo imeti hude nasledke, gre zato hitro domu in najde že sneho obešeno, odreže vendar hitro vožinec in jo k sreči spet spravi k življenju. Zdaj sta se spet lepo spravila, ženin je obljubil, da se ne bo nikdar več vpijanil, sneha pa, da se ne bo za vsak udarec šla vesit. Priče, gosti in duhoven pridejo spet v cerkev in zakon se srečno sklene. — Ali bo res srečen, se ne ve.
(Naj vekŠi in morebiti tudi naj dragsi evangelistar na celem svetu) je on, kterega je mati cara Velikega darovala stolni cerkvi v Moskvi. Težek je sto in šestdeset funtov in ga morata dva človeka nositi v cerkev, obložen je s samim čistim zlatom in dragim kamenjem in je veljal eden milijon in dve sto tisoč rubeljev Cl,800.000 gld.) Ali kaj je vse to blago in vsa ta dragocenost proti onemu notrajnemu blagu, ki se nahaja v njegovi knjigi.
(Zvunredno velike dinje.) Dve leti so se že pripeljale na prodajo na trg za sadje v Pariz zlo velike dinje (canta-loup du Rom) ktere so napravile občno pozornost, ker se ne razločujejo od navadnih samo po velikosti in veliki teži, ker neka teži 15 funtov, temuč posebno tudi po ugodni dišavi in obilni sladkosti, kaka se še dozdaj ni nahajala pri dinjah.— Mladike ali sadjenice morajo rasti iz početka v rastlinjakih ali toplih sobah in se presadijo meseca maja v prosti zrak, in se potem tako redijo kakor navadne dinje. Seme se dobiva v večih semenarnicah, tako tudi pri C. Krtigerju v Lli-benovi v Pruski pod gori imenovanem francoskem imenom.
(Goljufija.) V Berolinu in drugih mestih se priporoča proti skrnini in trganju ([reumatizmu) kot izvrstno mazilo „Lebensachmiere" in je od praktičnega zdravnika Anderssena in mnogih drugih priporočena in svedočbami potrjena. Ke-mikarji pa so našli, da to mazilo je sostavljeno iz 3y2 lota maka, nekih kapljic metinega olja in nekoliko petroleja in kafre, in da mast, ki se prodava za pol tolarja, ni več vredna, kakor 5 krajcarjev.
(Prava ogerska steza.) V nekem kraju blizo reke je pred kratkim neka kmetinja šla po veliki cesti, in tako strašno blato prišla, da ni mogla več iz njega in njem umrla. Ni izmišljeno, temuč prava živa istina.
Tise je v je v
se
Stare srebrne šestice od leta 1848 in 1849
bodo prijemale po 10 kr. pri c. k. kasah za zmenjavo samo do zadnjega marca t. 1. Kesnej jih bo še kupovala samo c. k. denarnica na Dunaju ali ne več po 10 kr., temuč samo po vrednosti srebra; tako, da bo vsak ki jo bo moral tamo prodati, imel najmanje 33 procentov zgube, ker namesto 10 kr. bo dobil za šestico samo 6% kr. in še manj, kakor je ktera šestica manj ali več že rabljena. Ker ministerstvo daljnega časa ni dovolilo, naj se vsak podviza ko najhitrej stare šestice zmenjati, če noče imeti velike zgube.
Tržna cena pretekli teden.	i CS 1 h I	03 [! > II	>	3 O 'S	j >	Mariboru I	>	3 O O	>	3 j? £
	a.	k.	fl. | 3.		fl.	UL	A-	1 k.
Pšenice vagan (drevenka	3	90	4	60	4	90	' 4	30
Rži „ ... .	2	70	3	5	3	20	3	—
Ječmena „	2	50	0	00	3	60	0	—
Ovsa „	1	85	2	10	2	30	2	30
Turšice (koruze) vagan .	2	75	3		2	90	2	60
Ajde „	2	70	2	90	3	—	2	20
Prosa „	2	70	2	40	3	50	2	70
Krompirja „	1	80	1	40	1	40	1	—
Govedine funt , . . .	—	19	—	25	—	24	—	25
Teletnine ....	—	22	—	26	—	24	—	26
Svinjetine črstve funt .	—	26	—	26	—	24	—	26
Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	9	—	—	—	8	50	10	—
» 18" „ „	—	—	5	50	0	00	—	—
„ 36" mehkih „ . . .	4	—	—	—	6	20	8	—
» n n	—	0	4	—	—	— ;	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	501	—	60
„ „ mehkega „ „	—	50	—	50	—	45	—	50
Sena cent ....	2	20	1	80	1	60	2	30
Slame cent v šopah	1	40	1	40	0	90	1	30
„ „ za steljo	1	10	0	90	0	85 1	1	—
Slanine (špeha) cent	40	—	27	00	40	—!	28	—
Jajec pet za	—	10		10	-	10 1	—■	10
Cesarski zlat velja 5 fl. 82 kr. a. v. Azijo srebra 121.—. Narodno drž. posojilo 91.50.
IiOterijne srečke.
V Trstu 5. marca 1870: 69 83 33 68 38
Prihodno srečkanje je 18. marca 1870.
Vsak gosp. naročnik, ki se bode zdaj oglasil, še dobi vse liste tega tečaja „SI. Gospodarja".