KMEČKI TURIZEM 
Drago Kladnik* 
Kmečki lurizem pri nas je opredeljen kol 
dopolnilna dejavnost na kmetiji. Pri tem gre za 
izkoristek prostega časa, ki ga prinašata teh-
nični napredek ali pa sezonska narava dela ler 
za dopolnilno delo, ki prinaša dohodek. Pomen 
dopolnilnih dejavnosti kmetov je večji v deže-
lah z drobnolastniško agrarno strukturo, kakr-
šna je v Evropi predvsem Jugoslavija, posebej 
še v gorskih, hribovitih in v takšnih predelih, 
kjer so naravne možnosti za kmetovanje neu-
godne. Brez. njihovega razvijanja oziroma 
pospeševanja ler pozitivnih ekonomskih, socia-
lnih, kulturnih in drugih posledic, ki jih pov-
zroča takšna usmeritev, bi bila dcagrarizacija 
in razseljevanje v tovrstnih območjih še izrazi-
tejša. 
Poleg ekonomskega interesa same kmetije, 
je kmečki turizem zelo pomemben tudi za 
splošni družbeni interes, ki se zrcali: 
O v ohranitvi kulturne pokrajine, 
© zaposlovanju odvečne delovne sile, 
• zagotovitvi pestrejše turistične ponudbe, 
© plasiranju tržnih viškov v lastni hiši, 
© obrambni sposobnosti dežele. 
Geografsko proučevanje lahko celovito 
odgovori na vrsto problemov, povezanih z 
uvajanjem in učinkovitim delovanjem kmeč-
kega turizma. Pri tem se dotaknemo tudi 
metodologije sorodnih strok, ki posamezne 
elemente dejavnosti lahko podrobneje osvetli-
jo: etnologija, agronomija, ekonomija, sociolo-
gija. Vendar prav upoštevanje vse te pestre 
razvejanosti omogoča geografu, da globje 
prodre v obravnavano problematiko. 
Dober delovni program je predpogoj za 
*, Institut za geografijo Univerze Ldvarda Kardelja. 
Trg francoske revoluci je 7, (>10(10 Ljubljana. 
uspešno opravljeno delo. Potrebna je natančna 
definicija željenih ciljev in postopkov, s kate-
rimi bomo zastavljene cilje dosegli. Problema-
tika je izredno razvejana, zato moramo že v tej 
lazi razmisliti, katere elemente bomo obdelali. 
Kot možna območja proučevanja lahko izdvo-
jimo predvsem: 
O občino. 
© manjše naravnogeogralske regije (npr. 
Pohorje. Škofjeloško hribovje). 
Enota za proučevanje naj bi bila posamezna 
kmetija, bodisi da gre za že usmerjene kmetije 
ali tisle s primernim potencialom in ustreznim 
hotenjem. 
V tej zvezi se odpira vrsta možnosti, ki bi 
jih veljalo podrobneje osvetlili. Seveda vseh ni 
potrebno vključili v raziskavo. Izhajamo iz 
izbranega obsega proučevanega območja ter 
predvidene vsebinske zasnove. Pri tem velja 
izdvojiti zlasti: 
O naravne potenciale za izvajanje kmečkega 
turizma, izhajajoč predvsem iz možnih rekrea-
tivnih dejavnosti (relief, nagib, ekspozicija, 
vodovje, klima); 
© registracija vseh pomembnejših naravnih in 
kulturnih spomenikov v bližini: 
O opredelitev možnosti za posamezne rekrea-
tivne dejavnosti (planinarjenje, smučanje, 
nabiranje gozdnih sadežev, lov, ribolov, kopa-
nje, ipd....); 
O proučitev možnosti za vključevanje novih 
kmetij v ponudbo kmečkega turizma (pestrost 
pokrajine, naselbinski lip, turistična tradicija, 
turistični tokovi, prometna povezanost, specia-
lizacija kmetijske proizvodnje, potrebna delo-
vna sila, inlercs po posodobitvi kmečkega 
doma, problematika kreditiranja); 
O delovna siki na turistični kmetiji s posebnim 
(»V 
ozirom na vlogi kmečko ženske (dnevna urna 
obremenjenost posameznih družinskih članov 
v kmetijskih opravilih - zlasti v konicah, za-
stopanost pri posameznih delovnih opravilih); 
• specializacija kmetijske proizvodnje kol 
predpogoj za uvajanje turizma na kmetiji (pro-
izvodna usmerjenost, kmetijska mehanizacija, 
vloga dopolnilnih dejavnosti); 
O izobraževanje kmečke družine za potrebe 
uvajanja in izvajanja kmečkega turizma (go-
spodinjski tečaji, higiena, učenje tujih jezi-
kov); 
O prehrana na turistični kmetiji (direktna 
poraba domačih pridelkov, lokalne specialite-
ic, analiza povpraševanja gostov); 
© ureditev kmečkega doma za izvajanje 
kmečkega turizma (splošna urejenost, nivo 
ponudbe - velikost sob, inlcrier, sanitarije); 
O analiza klientelc na turističnih kmetijah 
(dolžina sezone, dolžina bivanja gostov, stal-
nost prihajanja gostov, starostna in socialno-
ekonomska struktura gostov, narodnostna 
struktura gostov, od kod gostje prihajajo); 
O kako podaljšali sezono na turističnih kmeti-
jah (upoštevaje obremenitve delovne sile, 
pestrejšo ponudbo, povezavo s turističnimi 
organizacijami na ožjem in širšem področju); 
O problematika ekonomske propagande (do-
sedanje izkušnje in efekti, predlogi za nove 
načine, problematika financiranja); 
O ekonomski efekti kmečkega turizma (stru-
ktura v celotnem dohodku kmetije, težave pri 
investiranju); 
O drugi efekti kmečkega turizma (večja raz-
gledanost, novi pogledi na gospodarjenje, nova 
prijateljstva ipd...); 
O težave, ki spremljajo uvajanje in izvajanje 
kmečkega turizma. 
Poudarek je na terenskem in kabinetnem 
delu. Nepogrešljiva je anketa, ki jo pripravimo 
na osnovi podrobnega delovnega programa. Pri 
izvajanju anketiranja je potrebno upoštevati 
vsa načela, ki zagotavljajo uspešnost razisko-
vanja in so opisana v nekaterih drugih navodi-
lih. Na tem mestu bi svetovali samo, naj bo 
anketa čim bolj podrobna, saj so na ta način 
zbrane informacije neprecenljive. Vprašanja 
naj bodo formulirana tako, da so možni odgo-
vori v kar največji meri že vnaprej predvideni, 
kvanlilicirani in čim manj opisni. 
Anketo lahko pripravimo tudi za goste. Z 
njimi lahko preživimo kakšen dan, tako da 
nam bo problematika še bližja. Posamezne j 
zanimivosti je priporočljivo tudi fotografsko 
dokumentirati. 
Zbrano gradivo pazljivo uredimo in se loti-
mo analiziranja. Pri tem si pomagamo s tabeli-
ranjem. Posamezne podatke skušamo v kar 
največji meri smiselno križati med seboj. Po-
glavitne ugotovitve grafično ponazorimo s 
pomočjo grafikonov, diagramov in morda tudi 
tematskih kart, na katerih prikažemo položaj 
turističnih kmetij, glavne spomenike, možnosti 
za rekreativne dejavnosti, glavne smeri turisti-
čnih tokov in morda še kaj. 
Po analitični fazi in izdelavi grafičnih pona-
zoritev se lotimo pisanja teksta, ki naj bo čim 
bolj problemsko zastavljen. V ospredju naj bo 
predvsem iskanje povezav med posameznimi 
pojavi, elementi in dejavniki. 
Literaturo, ki se nanaša na boljše poznava-
nje proučevanega območja, mora zbrati vsak 
raziskovalec zase. 
Za boljše razumevanje problematike kmeč-
kega turizma in morebitne nove sugestije pa 
predlagamo zlasti proučitev naslednjih publi-
kacij: 
Jeršič, M.. Turistična geografija. Filozofska 
fakulteta, Ljubljana, 1985. 
Ostojič. M., Turizam na selu: Osnovni uslovi 
razvoja. Zadruga, Beograd, 1978. 
Sršen, V., Ugodne perspektive za razvoj 
kmečkega turizma v Sloveniji, Turistični 
vestnik, Turistična zveza Slovenije, Ljub-
ljana. 1974. 
Krišelj. M., Valorizacija prostora za potrebe 
kmečkega turizma na primeru Škofjeloške 
70 
občine, Magistrska naloga. Filozofska faku-
lteta, 1979. 
Počitnice na kmetih, ČZP Kmečki glas. Ljub-
ljana, 1976. 
Korošec, E., Grm, A., Kovačič, E., Gostje na 
kmetiji - kmečki turizem, priročnik, ČZP 
Kmečki glas, Ljubljana. 1975. 
Šušteršič, J. Jelnikar, M.. Kumar, J., Kmečki 
turizem - Slovenija, počitnice na kmetih, 
priročnik, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1976. 
Turizem na kmetih. Zadružna zveza Slovenije, 
Ljubljana, 1987. 
PREBIVALSTVENA ANALIZA 
DEPOPULACIJSKEGA OBMOČJA ALI NASELJA 
Peter Repolusk* 
Buren povojni gospodarski in socialni razvoj 
v Sloveniji je v marsičem spremenil gostoto in 
razporeditev števila prebivalstva. Predvsem 
hiter razvoj neagrarnih gospodarskih panog, 
med katerimi je prednjačila industrija, je pov-
zročil močne migracijske tokove iz predelov, 
kjer ni bilo dovolj delovnih mest, v urbana 
naselja ter na novo ustanovljena zaposlitvena 
središča. Ker v migracijah praviloma sode-
lujejo mladi ljudje, območja odseljevanja niso 
izgubljala prebivalstva samo v absolutnem 
smislu, pač pa tudi relativno, saj se je "bodoči 
naravni prirastek selil na območja večje ali 
manjše koncentracije prebivalstva." 
Prebivalstvo so izgubljala zlasti hribovska 
območja ter naselja, ki so bila prometno bolj 
oddaljena od gravitacijskih centrov, v večini 
primerov občinskih središč. V primeru, da 
naselja niso bila tako oddaljena, so se ljudje 
manj odseljevali, pač pa so dnevno migrirali 
na delo, v šolo, po nakupih itd. 
Povsod po Sloveniji so se oblikovala obmo-
čja praznenja ali celo odmiranja prebivalstva 
(v zadnjem primeru je odseljevanje mladih 
*, Inštitut za geografijo Univerze Hdvarda Kardelja, 
Trg francoske revolucije 7, M 000 L jubl jana. 
doseglo lak obseg, da se populacija v celoti 
naravno ne more več rcprudicirati). Obsežni 
predeli so zlasti v subpanonskem predelu SV 
Slovenije, na Kozjanskem, na Dolenjskem, v 
Beli krajini in Pokolpju. Kočevskem, Tolmin-
skem, na prostorsko manj obsežnih predelih pa 
tudi drugje. 
V izhodiščih raziskovalnega dela si bomo 
zastavili tri osnovne skupine vprašanj: 
1. Kdaj in s kakšno dinamiko so se pričeli 
procesi depopulacijc 
2. Kateri so poglavitni vzroki (npr. prometna 
oddaljenost, neperspeklivnost kmetovanja, 
politični razlogi, itd. ) 
3. Kakšna je vizija ožje in širše lokalne skup-
nosti (občine) o reševanju teh problemov; 
4. Kakšno je vaše mnenje? 
IZBOR OBMOČJA PROUČEVAN-
JA, METODOLOGIJE IN UPOŠTE-
VANJE VEČLETNEGA OPAZO-
VANJA 
Za proučevanje so primernejše manjše pro-
storske enote, bodisi naselja, skupina skupaj 
ležečih naselij s podobnimi geografskimi in 
gospodarskimi značilnostmi, krajevna skupno-
st, območje krajevnega oziroma matičnega 
71