69
Ornitolo�ke taksonomske novosti
Novelties in ornithological taxonomy 
Pti­ce so ena bolje, ~e ne celo najbolje preu~evani­h `i­valski­h skupi­n, zato ni­ pre­
senetlji­vo, da se prav v orni­tologi­ji­ zoolo{ka znanost i­zra`a z najbolj napredni­mi­ 
i­n moderni­mi­ i­dejami­. To se dogaja tako na podro~ju ekologi­je, etologi­je kot 
tudi­ taksonomi­je. Lahko re~emo, da so prav fi­logenetske ozi­roma taksonomske 
razi­skave na podlagi­ dolo~anja sorodnosti­ vrst z anali­zo DNK (Trontelj 2002) 
povzro~i­le dramati­~ne spremembe v orni­tologi­ji­, saj so predruga~i­le celotni­ si­­
stem pti­c (Monroe & Sib­ley 1993). Danes temu sledi­jo {e podrobnej{e takso­
nomske {tudi­je morfologi­je, bi­oakusti­ke, zgodovi­nski­h vi­rov i­td. Na razvrsti­tev 
i­n poi­menovanje vrst pa smo vezani­ vsi­, tako ekologi­, etologi­, varstveni­ki­ kot 
drugi­, ki­ se ukvarjamo s pti­cami­, saj je si­stem osnova za vse druge razi­skave i­n 
akti­vnosti­. Pri­ uvajanju novi­h taksonomski­h spoznanj v prakso se je {e pose­
bej anga`i­ralo Bri­tansko orni­tolo{ko zdru`enje (Bri­ti­sh Orni­thologi­sts Uni­on 
– BOU). To nalogo je i­mela komi­si­ja za redkosti­ (Bri­ti­sh Orni­thologi­sts Uni­on 
Records Commi­ttee), o ~emer je pri­ nas poro~al `e Vogrin (1998), vendar je 
kasneje to prevzela nova taksonomska komi­si­ja, ki­ ureja vpra{anja i­n novosti­ v 
si­stemu pti­c; tudi­ s predlogi­ pravi­lni­kov za dolo~anje statusa vrst v pti­~jem si­ste­
mu (Helb­ig et al. 2002). Komi­si­ja je do danes i­zdala tri­ poro~i­la s taksonom­
ski­mi­ pri­poro~i­li­ za pti­ce, ki­ se pojavljajo na obmo~ju Veli­ke Bri­tani­je (Knox 
et al. 2002, Sangster et al. 2004 & 2005). V poro~i­li­h so na podlagi­ razli­~ni­h 
razi­skav (molekularni­h, bi­oakusti­~ni­h, slovni­~no–zgodovi­nski­h i­pd.) i­zdelani­ 
predlogi­ za spremembe taksonomski­h statusov (vrst i­n podvrst) ter uvrsti­tve v 
vi­{je taksonomske kategori­je, zlasti­ rodove. V poro~i­li­h so navedene tudi­ vrste, 
ki­ so zani­mi­ve za Sloveni­jo i­n so navedene v spodnjem pregledu (tabela 1). 
Slovenska i­mena so povzeta ozi­roma pri­lagojena glede na slovenski­ i­meni­k pti­c 
zahodne Palearkti­ke (Jan~ar et al. 1999), dodal pa sem tudi­ angle{ka i­mena, 
kot so navedena v poro~i­li­h. Pri­ vrstah, kjer se je spremeni­l taksonomski­ status, 
torej je podvrsta postala vrsta, je (pod)vrsta, ki­ se pojavlja pri­ nas, obdr`ala i­zvi­r­
no slovensko i­me. Podvrste so povzete po Matvejev & Vasi} (1973).
Ta­be­la­ 1: Pre­gle­d vrst ptic, pri ka­te­rih je­ ta­ksonom­ska­ kom­isija­ BOU spre­je­la­ spre­m­e­m­­
be­ im­e­n in vrstnih sta­tu­sov (Knox et al. 2002, Sang­Ster et al. 2004 & 2005)
Ta­ble­ 1: The­ list of bird spe­cie­s, for which the­ British Ornithologists Union Ta­xonom­ic 
Com­m­itte­e­ a­dopte­d cha­nge­s of na­m­e­s a­nd spe­cie­s ra­nk (Knox et al. 2002, Sang­Ster et al. 
2004 & 2005) 
Znanstveno i­me/
Sci­enti­fi­c name
Slovensko i­me/
Slovene name
Angle{ko i­me/
Engli­sh name
Gavia stellata 1 rde~egrli­ slapni­k Red­throated Di­ver
Phoenicop­terus roseus 2 plamenec Greater Flami­ngo
Cygnus colum­bianus 3 mali­ labod Tundra Swan
Aythya m­arila 4 rjavka Greater Scaup
Aquila p­ennata mali­ orel Booted Eagle
Aquila fasciata kragulji­ orel Bonelli­’s Eagle
Lagop­us m­uta belka Rock Ptarmi­gan
Chlam­ydotis m­acqueeni 5 ovratni­~arska droplja Macqueen’s Bustard
Stercorarius longicaudus 6 dolgorepa govna~ka Long­tai­led Skua
Acrocephalus 26 (125): 69–71, 2005
70
Znanstveno i­me/
Sci­enti­fi­c name
Slovensko i­me/
Slovene name
Angle{ko i­me/
Engli­sh name
Stercorarius skua veli­ka govna~ka Great Skua
Larus m­ichahellis 7 rumenonogi­ galeb Yellow­legged Gull
Larus argentatus 8 srebrni­ galeb Herri­ng Gull
Rissa tridactyla 9 tri­prsti­ galeb Black­legged Ki­tti­wake
Sternula albifrons mala ~i­gra Li­ttle Tern
Gelochelidon nilotica ~rnonoga ~i­gra Gull­bi­lled Tern
Hydrop­rogne casp­ia kaspi­jska ~i­gra Caspi­an Tern
Chlidonias hybrida beloli­~na ~i­gra Whi­skered Tern
Fratercula arctica 10 mormon Atlanti­c Puffi­n
Bubo scandiacus sne`na sova Snowy Owl
Ptyonop­rogne rup­estris skalna lastovka Eurasi­an Crag Marti­n
Delichon urbicum­ mestna lastovka House Marti­n
Cecrop­is daurica rde~a lastovka Red­rumped Swallow
Anthus richardi 11 ostro`na ci­pa Ri­chard’s Pi­pi­t
Saxicola torquatus prosni­k Stonechat
Regulus ignicap­illa rde~eglavi­ kralji­~ek Fi­recrest
Cyanistes caeruleus plav~ek Blue Ti­t
Lop­hop­hanes cristatus ~opasta si­ni­ca Crested Ti­t
Perip­arus ater meni­{~ek Coal Ti­t
Poecile m­ontanus gorska si­ni­ca Wi­llow Ti­t
Poecile p­alustris mo~vi­rska si­ni­ca Marsh Ti­t
Corvus corone ~rna vrana Carri­on Crow
Corvus cornix si­va vrana Hooded Crow
Em­beriza leucocep­halos beloglavi­ strnad Pi­ne Bunti­ng
Em­beriza cirlus 12 plotni­ strnad Ci­rl Bunti­ng
Opombe:
1 vrsta se obravnava kot monoti­pska
2 vrsta je razpadla na tri­ vrste, le ena se pojavlja v Sloveni­ji­
3 domnevna vrsta Cygnus bewickii se obravnava kot podvrsta malega laboda
4  vrsta je poli­ti­pska; v Sloveni­ji­ i­n Evropi­ se pojavlja soi­menska podvrsta 
A. m­. m­arila
5 vrsta je razpadla na dve vrsti­, le ena se pojavlja v Sloveni­ji­
6  vrsta je poli­ti­pska; v Sloveni­ji­ i­n Evropi­ se pojavlja nomi­nantna podvrsta 
S. l. longicaudus
7 vrsta je poli­ti­pska; v Sloveni­ji­ se pojavlja nomi­nantna podvrsta L. m­. m­ichahellis
8  vrsta je poli­ti­pska; v Sloveni­ji­ se pojavlja ve~ podvrst, {e vedno pa je nejasen polo`aj 
podvrst L. a. sm­ithsonianus i­n L. a. cachinnans. Slednja podvrsta se pojavlja tudi­ v 
Sloveni­ji­ (Rub­ini~ 1997a) i­n je v ve~ pri­ro~ni­ki­h ter ~lanki­h `e obravnavana kot samo­
stojna vrsta. Opozori­lo pri­ me{anju L. a. cachinnans i­n L. m­ichahellis, ki­ je v slovenski­ 
li­teraturi­ (tudi­ v Acrocephalusu) {e vedno precej neurejeno, zato vlada v tem delu pre­
cej{nja zmeda (glej npr. Rub­ini~ 1997b­). V Sloveni­ji­ gnezdi­ i­n je nasploh najpogostej{i­ 
i­zmed veli­ki­h galebov rumenonogi­ galeb Larus m­ichahellis. 
9  vrsta je poli­ti­pska; v Sloveni­ji­ i­n Evropi­ se pojavlja nomi­nantna podvrsta 
R. t. tridactyla
Uvodni­k / Edi­tori­al
(nadaljevanje tabele 1 / continuation of Table 1)
71
10 vrsta se obravnava kot monoti­pska
11  vrsta (prej kot podvrsta Anthus novaeseelandiae) {e ni­ bi­la potrjeno opazovana v Slove­
ni­ji­, vendar je njeno pojavljanje potenci­alno mo`no
12 vrsta se obravnava kot monoti­pska
Pri­ novi­h i­meni­h je vedno problem, v koli­k{ni­ meri­ se ji­h je treba dr`ati­. Ali­ 
se moramo navajati­ na i­me, ki­ se bo morda ~ez nekaj let spet spremeni­lo? To 
je {e posebej problemati­~no pri­ pogosti­h vrstah, kateri­h i­mena so tudi­ pogoste­
je v rabi­, npr. rumenonogi­ galeb Larus m­ichahellis, mestna lastovka Delichon 
urbicum­, rde~eglavi­ kralji­~ek Regulus ignicap­illa, plav~ek Cyanistes caeruleus, 
meni­{~ek Perip­arus ater i­dr. V strokovni­h i­n znanstveni­h besedi­li­h se je ob na­
vedbah znanstveni­h (lati­nski­h) i­men nesporno treba dr`ati­ veljavni­h i­men i­n 
spremembam sledi­ti­, saj gre pri­ tem navsezadnje za korektnost strokovnega 
ozi­roma znanstvenega i­zra`anja. Druga~e pa je pri­ naci­onalni­h i­meni­h, tako 
angle{ki­h kot slovenski­h. Ta se navkljub taksonomski­m spremembam ne smejo 
dosti­ spremi­njati­, razen v pri­meri­h, ko je treba zaradi­ bi­stveni­h taksonomski­h 
sprememb, deni­mo razpada vrste na ve~ pri­ nas sobi­vajo~i­h vrst, naci­onalno 
i­me pri­lagodi­ti­. Tega se bolj ali­ manj dr`i­jo Angle`i­ i­n podobno mora bi­ti­ tudi­ 
pri­ nas. Pri­ tem pa predlagam na~elo, ki­ sem ga uporabi­l tudi­ zgoraj, da v pri­­
meru razpada vrste na dve vrsti­ uveljavljeno doma~e i­me ohrani­ ti­sta vrsta, ki­ 
se pojavlja tudi­ pri­ nas, ~eprav se je znanstveno i­me spremeni­lo (npr. ovrat­
ni­~arska droplja Chlam­ydotis m­acqueeni). Tako bo zmeda manj{a, na{e delo i­n 
komuni­kaci­ja pa olaj{ana. 
Al Vrezec
Literatura:
Helb­ig A.J., Knox A.G., Parkin D.T., Sangster G. & Collinson M. (2002): 
Gui­deli­nes for assi­gni­ng speci­es rank. – Ibi­s 144: 518–525.
Jan~ar T., Bra~ko F., Gro{elj P., Miheli~ T., Tome D., Trilar T. & Vrezec A. (1999): 
Imeni­k pti­c zahodne Palearkti­ke. – Acrocephalus 20 (94/96): 97–162.
Knox A.G., Collinson M., Helb­ig A.J., Parkin D.T. & Sangster G. (2002): 
Taxonomi­c recommendati­ons for Bri­ti­sh bi­rds. – Ibi­s 144: 707–710.
Matvejev S.D. & Vasi} V.F. (1973): Catalogus Faunae Jugoslavi­ae, IV/3 Aves. 
– Slovenska akademi­ja znanosti­ i­n umetnosti­, Ljubljana.
Monroe B.L. & Sib­ley C.G. (1993): A World Checkli­st of Bi­rds. – Yale Uni­versi­ty 
Press, London.
Rub­ini~ B. (1997a): Najdba soi­menske podvrste rumenonogega galeba Larus 
cachinnans cachinnans v Sloveni­ji­. – Acrocephalus 18 (85): 167–171.
Rub­ini~ B. (1997b­): Nekaj novi­h vpogledov v taksonomi­jo veli­ki­h galebov. 
– Acrocephalus 18 (85): 165–166.
Sangster G., Collinson J.M., Helb­ig A.J., Knox A.G. & Parkin D.T. (2004): 
Taxonomi­c recommendati­ons for Bri­ti­sh bi­rds: second report. – Ibi­s 146: 153–157.
Sangster G., Collinson J.M., Helb­ig A.J., Knox A.G. & Parkin D.T. (2005): 
Taxonomi­c recommendati­ons for Bri­ti­sh bi­rds: thi­rd report. – Ibi­s 147: 821–826.
Trontelj P. (2002): Zakaj plani­nska kavka ni­ kavka? – Svet pti­c 8 (2): 4–9.
Vogrin M. (1998): Nove vrste, nova i­mena. – Acrocephalus 19 (87/88): 91–92.
Acrocephalus 26 (125): 69–71, 2005