Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse počil j atve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 31Z
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko poiitiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Hrvatsko ulitel]stvo obeh strani se izreka za enotno organizacijo vsega uUteljstva v državi.
(Važen sklep glavnega odbora Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva).
Dne 12. in 13. t. m. je bila seja Glavnega odbora UJU v Beogradu, ki je bila s strani vseh poverjeništev UJU in članov Izvršnega odbora polno-številno zasedena.
Na seji je došlo tudi do razprave o odnošaju UJU napram drugim učiteljskim organizacijam v državi. Predsednik UJU g. Vlada K. Petrovič je p recital dopis g. Nemeta, voditelja hrvatskega učiteljstva, ki še ni prestopilo v Udruženje ter je obrazložil dogodke in korake, ki jih je napravil v tem oziru po konferenci predsedstva in poverjenikov UJU v Zagrebu. Iz dopisa g. Nemeta na predsedstvo UJU je razvidno, da je tudi to učiteljstvo, ki je še izven UJU uvidelo in priznalo potrebo ene same, enotne organizacije vsega osnovno-šolskega učiteljstva v državi ter nujno uvideva potrebo popolnega stanovskega edinstva.
V debati so se podrobno obrazložili dogodki in historijat o stanovski razdvojenosti in se je povdarjala vsestranska pripravljenost za udejstvitev enotne fronte vsega učdeljstva v državi in izvedbo popolnega stanovskega edinstva.
Glavni odbor je sprejel v tem pogledu sledeči komunike:
„Širji Glavni Odbor UJU je na seji 12. in 13. marca 1927 v Beogradu razpravljal tudi o vprašanju odnošajev UJU napram drugim učiteljskim organizacijam ter je ugotovil, da postoje po likvidaciji,Slomškove Zveze" in pristopu njenih članov v sreska društva UJU poverjeništvo Ljubljana, v državi edino še posebna hrvatska učiteljska društva v Hrvatski in Slavoniji, pri katerih se je pa v poslednji dobi istotako pojavila želja po samo eni organizaciji vsega učiteljstva v državi. Da ustreže tej želji in želji vsega udruženega učiteljstva, delegira Glavni Odbor za ureditev te zadeve člane Izvršnega odbora, oziroma Širjega Glavnega Odbora gg. Vlada K. Petroviča, lihomira Kostiča, Josipa Skaviča in Joca Milojeviča ter pričakuje v občem interesu stanu isto in skorajšnjo pripravljenost tudi od nasprotne strani.
Istotako Glavni Odbor UJU izraža toplo željo, da se oni del učiteljstva, ki je pred nedavnim izstopil iz udruženih društev poverjeništvo Ljubljana, vrne ponovno v UJU rednim potom."
Na raskršču.
Posle rata nastala je velika kriza 11 opštom javnom življenju. Nije ona mimo» išla ni intelektualce, koji su po ogromnoj večini u državnoj službi, jer sc ni do danas nisu mogli uživeti u nastali položaj. Misleči još uvek, da je državni činovnik ono, što je bio pre rata, miljenik režima, pošao je on u javnom životu istim predratnim pu* tem. Mnogo je još danas državnih činovni* ka, koji ne mogu uvidati, da smo i mi obični proletarci i da zboljšanje našeg mo« ralnog i materijalnog položaja je odvisno samo od naše skupne akcije.
Pre nekoliko meseca razmotrivao je križu medu intelektualcima i Milenko Vi« dovič, znani pokretač moralno etičkog po« kreta, u svome »Novom Čoveku«. On na« ilazi, da svo zlo moralnog i materialnog položaja u intelektualaca dolazi od toga, što su se ovi u svom javnom životu bacili u naručaj političkim partijama, od kojih su pojedini imali materijalnih koristi, dok je ceo kadar bio ožigosan i blamiran. Malo ima, veli on, medu intelektualcima jakih i poštenih karaktera, malo idealista, malo
pravih boraca za kulturno ujedinjenje na« šeg naroda i u tome leži rešenje opšte krize.
Ipak se je u poslednje vreme počelo ovo zlo uvidati i u našim redovima. U stru« kovnim činov, organizacijama nastao je po« kret, da se iste reše slabog partizanskog upliva i da se sve združe u jaku organiza« ciju, čiji cilj nek ne bude samo pitanje na« ših materijalnih zahteva, več opšte zboljša« nje našeg celog kulturnog i gospodarskog života.
Učiteljski kongres avgusta 1926. u Bco« gradu i činovnički kongres decembra 1926. u Zagrebu bili su izraz več označenih želja i možda nije daleko dan, kad če se svi dr« žavni činovnici nači u jednoj jakoj orga* nizaciji, koja če služiti opštoj dobrobiti i pravom ujedinjenja našeg naroda.
Zelja za korisnim i što skorijim reše» njem krize, koja je nastala kod nas, poro« dila je medu slovenskim učiteljstvom »De« klaraciju«. Nastala je borba, koja je doka« zala, da medu učiteljstvom ima još dosta nazadnjaštva, nerazumevanja 1 partizan« stva. Naj veči slovenski umetnik i psiholog
Ivan Cankar opet je, žalibože, potvrdio istinitost svojih »Hlapcev«. Slovensko učiteljstvo nije ni ovog puta pokušalo izbri* sati sa sebe sramotni pečat, koga mu je utisnuo čovek mučenik za istinu i pravdu. U borbi protiv »Deklaracije« nije opozicija bila ni malo lojalna.
Dok mnogi intelektualci izvan naših vrsta tvrde, da je to bila najkulturnija mas nifestacija slovenskog učiteljstva za stale« ško i narodno jedinstvo, dotle njeni protiv* niči iz učit. vrsta proglasiše ju za narodno izdajstvo i bolševizam. Što je htela večina slov. učiteljstva sa »Deklaracijom« jasno je svakome intelektualcu, koji nije sve svoje misli i želje podredio kakvoj politički par« tiji.
Istina, onih, koji nisu za ideje dekla« racije nije mnogo, ali mi želimo potpuno jedinstvo, slogu i drugarstvo u našim vr« stama. Zato smo pružili prijateljsku des« niču drugovima iz bivše »Slomškove Zve« ze« i pružamo ju svima onima, koji još ni« su u našim redovima. Mislimo, da je to jedini pravi put k oživotvorenju ne samo našeg več i narodnog ujedinjenja celog na« šeg naroda.
Antideklaraši izjavljaju, da ne mogu biti u istoj organizaciji sa Slomškarima i zahtevajo status quo pred »Deklaracijom«. Po tom zahtevu mi moramo odbaciti jedin« stvo, ljubav, drugarstvo i tolerancu i opet unašati u naše vrste mržnju!
U našim vrstama ima drugova raznih političkih mišljenja i svetovnih nazora, pa zašto bi se činila iznimka samo za Slom« škare? Zar su to zahtevi naprednjaka? Zar da jedino učiteljstvo propoveda izvan škole mržnju i svadu a ne ljubav, koja je tako potrebna našem narodu. Ali mi idemo pu« tem istine i ljubavi i ako nam u toj borbi srce krvavi, jer stojimo drug protiv druga i bivši prijatelj proti prijatelja. Učiteljstvo ne sme biti uskogrudno, netolerantno. Naš veliki pesnik Petar Preradovič veli: »Tude poštuj, svojim se diči!« U lojalnoj i iskre« noj borbi pokažimo svoje naprednjaštvo, slobodno mišljenje i ljubav do narodnog jedinstva, a ne u osobnim napadima i za« kulisnim intrigama i uveren sam da čemo se opet nači u bratskom zagrljaju u pra« vednoj i lepoj borbi za naša prava i naro« dov progres!
Pohlep, zvijača in krutost pod masko dvatisočletne kulture.
Svet obsoja Kačake, piratske razboj« niške tolpe in rodove, ker so njihovi zlo« čini goli in neoblečeni v lastnosti, ki obu« jajo občudovanje. Zgodovinsko važnost pa si je pridobil mongolski despot Timurlenk, ki je premagal mogočnega Turka Bajazida in si osvojil vso Azijo zahodno od kitaj« ske meje; njegova vojaška moč, vladarska zmožnost in pogum zakrivajo z dostojan« stveno masko požige, umore in krutosti.
Narodi, ki pravijo, da imajo zelo staro kulturo, pa si ne barvajo nenravnosti le z znamenji vojaške in politične moči, ampak tudi s povdarjanjem svojega gospodarske« ga napredka in veličine svoje znanosti in umetnosti. Človeštvo je omamljeno od mask in ne vidi bistva.
Take maske zakrivajo nizke in žival« ke nagone vladajočih v Julijski Krajini.
Vsaka, tudi najosebnejša in najsamo« ljubnejša zadeva dobi videz bojazni za varnost domovine. Učitelj=Ita« lijan, ki ne dobi hrane in stanovanja za prenizko ceno in ljudje ne ugodijo njego« vim sitnostim, priteče v črno zbirališče in proglasi vas za protidržavno.
Nekje službuje orožniški narednik; v tistem kraju so se utaborili tudi miličarji. poštar, občinski tajnik in učiteljica, vsi tuje krvi. Orožnik ima ženo, ki je napra« vila izpit za učiteljico, učiteljica redi se« stro in miličar ima brata brez službe. V vasi so še slovenski učitelji, pri županstvu so uslužbeni domačini, pri lesnem podjet« niku vodi račune slovenski učitelj. Sam vrag jim nameri poglede v slabotno pozi« cijo slovenskih uslužbencev in jim kaže svojo pot.
V vasi je tudi slovenski učitelj, ki od« zdravlja otrokom v njihovem jeziku, po« sluje v dovoljeni organizaciji slovenskih učiteljev in zbere včasih tovariše, da se malo pogovorijo. Temu je treba učrtati poteze upornosti, protidržavnosti in proti« italijanstva, da bo iluzija tem večja. Pra« vijo, da je v gledišču najpomembnejša ilu« zija in da občinstvo ne vidi resničnosti. In tako sta na odru domoljub in sovražnik domovine, igra ima značaj domoljubja, ki
prevari tuje gledalce in igralce same, pa tudi domačine, da ne pogledajo s pravim studom v živalski boj za obstanek, kot je v resnici.
Učitelj čita doma na stanovanju. K njemu pride poštar in ga vljudno povabi v šolo. Učitelj veruje vljudnosti in gre z njim. V šoli so bili zbrani »čuvarji domo* vine«: voditelj črnih duš, davčni najem« nik, ki rad pretepa naše kmete, bogati od njihovih žuljev, si kupuje motorje in vzdr« žuje priležnico; učitelj, ki se je priklatil iz Sicilije, kjer ni mogel dobiti službe, in ustanovil družbo črnih učiteljev, da bo gotovejši na sedanjem mestu; bivši orož« nik brez dela, ki se preživlja z ovaduštvom, potem pa učiteljica, ki so jo naše učitelji« ce s solzami v očeh pomilovale, ko je pri« šla iz tujine, češ, da ji je gorje sami tako daleč od svojih, ki je bila od začetka zelo prijazna, ko se je pa v družbi svojih roja« kov zavedla moči, je s ponosom kazala roge usmiljenim slovanskim tovarišem. Voditelj črnih in nemoralnih duš očita učitelju protidomovinske grehe, izmišljene in naučene, potem ga pa začne z vso moč« jo biti po obrazu in ušesih. Učitelj prosi milosti in ne jadikuje, maska domolju« bov mu je prozorna, pod njo vidi besti« jalno naravo rafiniranih lakomnih živali, v njem se poraja gnus in zaničevanje. Da bi vsi tako razločno videli nesnažno no« tranjost in da bi vsi tako odločno prezrli masko, potem bi jim zaničevanje prepo« dilo bojazen in bi premagali tolpo lačnih in nepoštenih.
Učitelj si išče pravice, ali voditelj črnih duš namaže na uporneža toliko šminke protiitalijanstva, da se je zdel mi« ličarjem ravno pravi za konfinacijo. Prišli so ponj z avtom. Učitelj je takoj uganil, kaj pomeni ta avto; vedel je, da ga name« ravajo ukleniti, mučiti po svoji pasje«člo« veški navadi in ga odvesti v Južno Italijo med razbojnike in malarijo. In umaknil se jim je par minut pred nesrečo, nato pa ponoči v velikem snegu odšel če® mejo, kjer so vendar boljši ljudje, dasi še niso maskirani od velikega mesta.
LISTEK.
Deška ročna dela.
(K A. Lajovčevemu prevodu čeških del.)
Z uvedbo novega učnega načrta, ki predvideva v vseh razredih osnovne šole kot obvezen predmet tudi deška ročna dela, je prišel marsikateri učitelj v nemalo zadrego. Kaj in kako začeti? Orodja ni« maš, a glavno, primanjkuje ti snovi za pouk, ker se pač sam nisi izučil. Mnogim so pomagali iz zadrege tečaji Podmladka Rdečega Križa; drugi pa so delali kakor so vedeli in znali. Sedaj pa bode pomagano vsem, ki si v tej stroki ne vedo sveta. A 1« bin Lajovic, ravnatelj meščanske šole v Tržiču nam je oskrbel prevod čeških po« možnih knjig za rokotvorni pouk, in sicer: Izrezanke, prepleti, tisk in vzorci, se« stavil Bedrih Brosman. Delo ima poleg knji« žice z navodili tudi 115 listov najraznovrst« £ejših prilog; od izrezovanja navadnega . adrata, trikotnika, traku, pa do najlepših pirhov, pokrajin, narodnih okraskov in šab« n n; ^ko ima učitelj te predloge, pač ne bo Pr'sc' v zadrego, kakšnega dela naj se loti. >i"ka je namenjena sicer le za višje raz«
rede osnovnih šol in za meščanske šole, pa vendar se jo da s pridom uporabljati tudi v nižjih razredih, kajti med tako raznovrst« nimi predlogami najdemo tudi mnogo ta* kih, ki jih lahko delamo z našimi začetniki. Ako pregledujemo zbirko opazimo, koliko najrazličnejših lepih del se da ustvariti iz barvastega papirja in to z edinim orodjem — škarjami. Predloge za preplete se dajo s pridom uporabljati v prvem razredu, saj se te vrste dela poučujejo že v otroških vrtcih. Vzorci za tisk in šablone pa pridejo v poštev šele v petem ali šestem razredu osnovne šole, najprimernejše pa so te pred« loge za meščansko šolo.
Dela iz lesa v razredu in delavnici, se*
stavila Bedrich Brosman in Ciril Červinka. Navodilo k tej zbirki nam natančno opi* suje vse orodje, potrebno za ta dela in pa postopek pri izdelavi. Kdor je vsaj neko* likokrat imel oblič in žago v rokah, bo na* šel v bogati zbirki predlog zadosti snovi za pouk v vseh razredih — izvzemši prvega in druzega. Opore za cvetlice, ograje, drevesa, živali, človeške postave, hišice, stoli, omare in gibljeve igračke — pri tolikih predlogah pač ne bo zadrege. Pri večini teh izdelkov jc potrebna tudi rezljarska žagica, ki si jo lahko nabavijo vsaj nekateri učenci sami, ker ni draga. Za vsa ta dela je sicer zelo
potrebna delavnica, vendar se da mnogo tega izdelovati tudi v razredu; le nekaj orodja je pač treba imeti, to se pa pola* goma oskrbi.
Ko sem začel pred petemi leti pouče* vati na šoli deška ročna dela, nisem imel skoraj nikakega orodja, sedaj ga imam pa že toliko, da bi opremil z njim šolsko de* lavnico, če bi jo imel — a žal sem navezan le na razred, pa kljub temu gre delo precej od rok.
Ročna dela iz papirja in lepenke; se*
stavila Bedrich Brosman in Otokar Kriebl. Prvi del, ročna dela iz papirja je v mnogem sličen preje omenjeni zbirki izrezank, le da se v tej najde mnogo več snovi za nižje razrede. Zelo bogate pa so predloge za iz« delke iz lepenke. Z najlažjimi izdelki se pričenja ta zbirka kot podložki, ščiti, ko* ledarji, a snov postaja vedno zanimivejši in izvedljiva na zelo lahek način. Če na* tančno prelistamo vse te predloge, vidimo, kako bogato znanje si lahko pridobijo otro* ci in koliko najraznovrstnejših izdelkov si lahko zgotovijo. Orodje, ki je potrebno pri lepenkarstvu, si lahko oskrbi vsak učenec sam, le železna ravnila je treba skupno na* ročiti pri kakem ključavničarju ali kovaču.
Dasi so omenjene tri zbirke jako bo* gate, vendar v celoti ne odgovarjajo zahte« vam našega učnega načrta. Kot sem že orne* nil, je velika večina predlog le za višje raz« rede, a za prvi in drudi razred bi bilo po« trebno tudi misliti. Ker je češka in pa tudi nemška literatura zelo bogata na sličnih delih, bi morda kazalo oskrbeti tudi predlo« ge za deška ročna dela v prvem in drugem razredu. Tu bi imela Učiteljska knjigarna hvaležno polje.
Predvsem bi tu opozoril na zgibanje, sestavljanje raznih oblik iz palčic in izre* zovanje enostavnih oblik iz barvastega papirja. Sicer je izdelal podrobni učni načrt za I. in II. razred Marjan Markovac, učitelj v Zagrebu, a ta je že razprodan in zato je potreba še večja.
Kot zelo važno panogo za deška ročna dela, in to za vse razrede, pa smatram mo* deliranje. Za učitelje, ki se niso učili mo* deliranja, bi bilo zelo koristno, ako bi imeli kaka navodila in tudi predloge. Vem, da bi bili mnogi g. Lajovcu zelo hvaležni, ako bi oskrbel navodila in zbirko predlog tudi za nižje razrede osnovnih šol in za modelira» nje ter pletarstvo. S tem bi bilo pomagano učiteljstvu, ki bi potem z uspehom izvrše* vali predpise novega učnega načrta.
V. Mlekuž.
Eden je šel, drugega je treba tudi po« gnati. Učitelj, ki je pomagal v prostem času lesnemu trgovcu v pisarni, je dobil grozilno pismo. Vedel je, kaj pomeni tako pismo in se je tudi odtegnil kruti bodoč« nosti. Po njegovem odhodu bodeta živela lahko dva.
Da je borba za kruh glavni namen preganjanju slovenskih učiteljev v Julijski Krajini, naj dokaže sledeči slučaj, ki je le primer podobnih dogodkov.
V bližnji vasici je hotela neka naša učiteljica po vsi sili ohraniti službo, zato se je odpovedala slovenskemu učiteljske«
mu društvu, pridružila se zvezi črnih, na« govarjala kmete za kmetski sindikat, oblekla otroke v črne srajce in jim dala na glave črne čepice ter z njimi prepevala pesem o bombah in bodalih.
Kljub temu pa je nekega dne prišla v vas italijanska učiteljica z možem in otro« kom in lojalna Slovenka se ji je morala umakniti.
Ista maska pokriva dogajanja, o ka« terih si mislimo, da so važna in velika, in ista maska pokriva življenje ljudi, o ka» terih si mislimo, da so majhni in nepo« membni.
Splošne vesti.
—	Redukcija sreskih šolskih nadzorni« kov. V Srbiji, Črni gori in Vojvodini bo reduciranih 65 sreskih šolskih nadzornikov. Tozadevni odlok je že bil predložen v podpis.
—	Spomenica poverjeništva UJU Ljub« ljana glede redukcije nadzornikov. Pover« jeništvo UJU Ljubljana je izdelalo podrob« no poročilo o stanju nadzorstva v ljubljan« ski in mariborski oblasti. V poročilu je po« vdarjena škodljivost vsake redukcije nad« zornikov za šolstvo ter težkoče, ki jih ima« jo že sedaj nadzorniki, zaradi česar močno trpi šolstvo. Ob priliki avdijence Glavnega odbora UJU pri ministru prosvete gosp. Velji Vukičevičuv nedeljo 13. t. m. je poverjeništvo UJU Ljubljana predalo to spomenico potom predsedstva g. ministru. Minister prosvete je povdaril, da se izvrši redukcija na pritisk finančnih krogov za celo državo in je primoran reducirati nad«
■ zornike na 120 in razdeliti državo v 120 nadzorovalnih okrajev. Zahteve poverjeni« štva so v tem, da naj bi se v skrajnem slu« čaju dvignilo število nadzornikov v ljub« ljanski in mariborski oblasti od predvidenih 14 vsaj na 18 nadzornikov, kar je skrajni minimum. Kakor smo informirani, bodo ukinjene tudi pisarne v onih srezih, ki bodo ukinjeni in bodo nove pisarne sreskih nad« zornikov nezavisne od sreskih poglavarjev.
—	Udeležba na seji Glavnega odbora UJU v Beogradu dne 12. in 13. t. m. je bila zelo dobra. Zastopana so bila vsa poverje« ništva z domala vsemi svojimi zastopniki. Od zagrebškega poverjeništva se ni mogel udeležiti seje edino tov. Blaž Stetič, ki je težko bolan. Popolno so bila zastopana beo« grajsko, bosansko in dalmatinsko poverje« ništvo. Tudi zastopniki ljubljanskega po« verjeništva so bili polnoštevilni, in sicer je bilo zastopano poverjeništvo Ljubljana po poverjeniku Andreju Skulju, stro« kovnemu tajniku Josipu Kobalu ter po članih Glavnega odbora podpredsedniku pov. Antonu Hrenu, Josipu L a« pajneju in uredniku Ivanu Dimni« k u. Seje so se vršile redno od 8. zjutraj do večera. Za podrobne razprave so se sproti volili odseki, ki so končni predlog predložili plenumu v odločitev. Delo je bilo zelo intenzivno in debate stvarne. Zelo spretno je vodil seje novi predsednik gosp. Vlada K. Petrovič. Po dvodnevni seji je bil v nedeljo zvečer prijateljski sestanek v hotelu »Slavija«, kjer so se člani Glavne« ga odbora v prijateljskih razgovorih med« sebojno spoznavali in izmenjavali misli. Nekaj časa je bil na sestanku tudi pomoč« nik ministrstva prosvete g. Obradovič, ki je bil slučajno navzoč. Podrobno poro« čilo iz seje Glavnega odbora UJU sledi.
_ Avdijenca pri ministru prosvete.
Prilikom seje je sprejel v nedeljo 13. t. m. ob 4. popoldne minister prosvete g. Velja V u k i č e v i č Glavni odbor UJU v svo« jem kabinetu. Podrobno poročilo v prihod« nji številki.
—	Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 14.558 z dne 28. februarja 1927 odločilo, da se pri usposobljenostnih izpi« tih za osnovne šole izprašuje v Sloveniji počenši s pomladanskim rokom 1927 v smi« slu čl. 2., točka 10., odst. 1. in 2. izpitnega pravilnika z dne 31. julija 1886, štev 6033 tudi srbohrvaščina s to izpremembo, da je izpit obvezen in da ocena odloča o uspehu celoletnega izpita tako, kakor iz drugih predmetov.
—	Neizplačani mesečni prejemki. V ki« čevskem srezu ni prejelo učiteljstvo febru« arske mesečne plače do konca februarja. Na intervencijo UJU je javilo prosvetno ministrstvo, da se je isti slučaj dogodil v Kuli. Prosvetno ministrstvo je opozorilo na to ministrstvo financ s prošnjo, naj posa« mezne finančne uprave ne delajo učitelj« stvu takih neprilik.
_ Oblastni šolski nadzorniki. Na vpra« šanje, ali ostane oblastnemu šolskemu nad« zorniku po razpisu pridobljeno učiteljsko mesto, je odgovorilo prosvetno ministrstvo sledeče: Oblastni šolski nadzorniki so urad« niki prosvetnega ministrstva, ki so nastav« Ijeni z ukazom na predlog splošnega oddcl« ka (a ne oddelka za osnovno nastavo) ter radi tega preneha njihova pravica na mesto pridobljeno po razpisu. Isto velja za refe« rente za osnovno nastavo v prosvetnem ministrstvu.
— O razpisu služb v mariborski obla« sti. Nekako pred dvema ali tremi leti sem napisal članek »Par besed po imenovanjih v mariborski oblasti«. S tistim svojim član« kom sem bil dosegel — dasi je bil mišljen navzgor in navzdol zelo dobrohotno — nenavaden uspeh.
Na ukaz višjega funkcionarja me je prosvetna uprava takrat počastila s tem, da me je zasliševala in vzela moje izpovedi na zapisnik. Tov. urednik pa se je nasprotno čutil užaljenega, da so se na ta način vme« šavali v njegovo področje. Meni so se ta«
krat vzbudili nehote spomini na bivše av« strijske čase. Tisto zasliševanje je bilo nam« reč nekaka 25«letnica sličnih dogodkov, ko sem vtikal še kot novopečeni učitelj svoj nos v šolsko upravo. Pa o tem morda kedaj pozneje, če bom imel priliko pisati svoje spomine. Torej da ne bode imela pozneje kaka oblast z menoj zopet sitnosti, zato napišem raje preje teh par besed. V mari« borski oblasti je razpisanih toliko mest na« enkrat, da se človeku kar zamegli pred očmi, čeprav ni kompetent. Kako se godi prosilcem, si pa lahko mislimo. To je sicer samo prvi turnus, sledita baje pa še dva, upamo, da krajša. Šolska uprava namreč hoče odpraviti dosedanjo že večletno kvar« ljivo prakso, da so bile šole začetkom šol« skega leta deloma nezasedene, deloma pa so imele preveč učnih oseb, ki so bivale ne samo tedne, ampak celo mesece na razpo« loženju. Selitev vseh naj bi se izvršila o počitnicah, tako da bi šolski aparat začet« kom leta že funkcioniral kakor v nekdanjih časih. To dobro namero moramo le po« zdravljati. V koliki meri pa se bode ures« ničila, bomo lahko konštatirali o svojem času. Že iz tehničnih ozirov pa menda ni posebno priporočljivo kar tako »en mase« razpisavati mesta. Zakaj, ako bi bilo to umestno, bi se bilo gotovo že dogajalo še v prejšnjih razmerah, ko je upravni aparat deloval vse drugače, nego deluje in zamore delovati sedaj. Toda to je končno zadeva šolske uprave same, kako bode obvladala vse to ogromno delo. Reflektanti na razpi« sana mesta se gotovo ne bodo pritožili, da je mest premalo na razpolago. Ravno na« sprotno. Preveč jih je, da marsikateri ne bode vedel, kam bi prosil. Pri tej priliki ne bode škodilo, če se omeni nekaj izkušenj iz polpretekle dobe v tem oziru. Odkar se je odpravila povrnitev selitvenih stroškov, je bilo jako malo prosilcev in prosilk celo za prav ugodna mesta ob železnici. Sporni« njam se, da so nekateri visoki gospodje kar zmajevali z glavami, češ, kam je prišlo naše učiteljstvo, da nima več ambicije. To« da ti gospodje so navadno pozabljali, da je ambicijo učiteljstva ubilo deloma — strankarstvo, največ pa pomanjkanje pare za selitev. Marsikdo je rajši ostal, kjer je slučajno bil, in tako so ostala celo prav dobra mesta brez prosilcev, ali pa so imela silno pičlo število. Pomanjkanje prosilcev se je še prav posebno čutilo za upravitelj« ska mesta. Bojim se, da tudi to pot ne bode mnogo boljše v tem oziru. Kogar naravnost ne primorajo družinske ali stanovanjske razmere, si bode najbrže tudi sedaj premi« slil desetkrat preden si bode nakopal na glavo to jako dvomljivo čast. To bode ob« stalo najbrže tako dolgo, dokler bodo s. temi mesti zvezane same dolžnosti in ni« kake pravice. Naposled bode morala tudi šolska uprava — pa če bi bila na obe očesi slepa — izpregledati in nekaj ukreniti. Se nekaj! Kljub vsem pretresljajem v naši organizaciji — ki pa ne segajo tako na širo« ko, ne tako na globoko, kakor se splošno navadno misli, ali pa kakor si želijo neka« terniki — je danes učiteljstvo že tako sta« novsko zavedno, da se ne bode pojavljali ob priliki kompetenc slučaji, kakor jih je bilo v polpretekli dobi nebroj in ki so silno škodovali ugledu našega stanu, strankam pa tudi niso donašali nobenih koristi. Sta« novsko zaveden in ponosen učitelj ne bodo pritiskal ne strankarskih ne drugih kljuk! Zanj bo merodajna sposobnost, službena doba ter socialne razmere!	—ski.
— t Andrej Vilfan. Neprijetne pred« pomladne megle so se za tisto dopoldne, dne 9. t. m. umaknile solnčnim žarkom, da so povzdignili svečanost, ko smo spremljali k večnemu počitku na žabniško pokopali« šče našega tovariša in prijatelja Andreja Vilfana, bivšega šolskega upravitelja v Sori pri Medvodah. Zastokala "je domača hiša, ko so dvignili štirje gorenjski fantje belo ozaljšano krsto z utrujenimi zemeljskimi ostanki pokojnega tovariša. Upravičen je bil jok domačih, saj so s pokojnim bratom izgubili glavno oporo. Nenavadno dolg žalni sprevod je otvorila domača in sorška šolska mladina. Častno pomnožena asisten« ca duhovništva, med kojim smo opazili gg. župnika iz Sore in Reteč ter gg. kaplana iz Sore in Kranja, je pričala, da je bil blagi pokojni tudi v teh vrstah priljubljen. Šte« vilno tovarištvo, med katerim je korakal tudi upokojeni višji šolski nadzornik g. Jo« sip Novak, je prihitelo od blizu in daleč, da izkaže poslednjo čast svojemu priljub« ljenemu tovarišu in prijatelju. Zamišljeni smo korakali med temi pokojnikovimi so« šolci, ki smo se pred sedemnajstimi leti ve« selo«živahno pripravljali na prestop v živ« ljenje brez slutnje, da se bodo tako naglo razredčile naše vrste, kar jc zvečine tudi posledica svetovne vojne. Moški zbor je pod spretnim vodstvom tovariša g. sreske« ga šolskega referenta Rusa odpel nagrobne žalostinke. Poleg oficielne sv. maše zaduš« niče, ki jo je pel domači g. župnik Verce,
je istočasno opravil žalno daritev sv. maše tudi sorški g. kaplan Kolenc, s katerim sta složno delovala na šoli v blagor sorške mla« dine. V imenu učiteljskega društva se je ob odprtem grobu v ginljivih besedah poslovil od pokojnika tov. predsednik g. Lapajne iz Cerkelj. Kot večletni pokojnikov prijatelj je izpregovoril v slovo tudi organist iz Pre« ske g. Hafner. Dragi Andrej! Utihnila je nagrobna molitev, odpele so se žalostinke, umolknili so zvonovi. Rešen neizprosne mo« rilke«jetike, ki kaj rada posega v naše vrste, si se preselil k Njemu, ki si ga vroče ljubil, da prejmeš večno plačilo za trud in delo — mi pa smo se razšli, da nadaljujemo svoje poklicno delo, dokler se tudi mi ne snidemo s Teboj. Ave anima pia! — Leop. Hladnik.
—	Ameriški humbug z darili PRK.*
(V pomislek.) Že večkrat sem hotel pisati o Rdečem križu in PRK, toda oziri do ple« menite svrhe organizacije so mi branili to storiti in čakal sem na izboljšanje in sana« cijo. Toda po dolgem opazovanju sem pri« šel do prepričanja, da se je lotila tudi te organizacije običajna društvena bolezen — hiranja in počasnega umiranja v nezdravih razmerah. Prvo, kar mi ni všeč, je prezira« nje slovenščine v vseh tiskovinah in publi« kacijah. Saj je menda slovenščina že v tro« jici jugoslovenskega edinstva, zajamčenega v ustavi. Toda v letnem poročilu paradira francoščina in morda pride tudi še kak drug jezik do veljave pred prečansko se« paratistično slovenščino. Drugo je vpraša« nje ameriških daril. Zdi se mi, da si pred« stavljajo Amerikanci Jugoslavijo kje v Cen« tralni Afriki. Drugače bi ne pošiljali k nam smeti, ki jim uidejo izpod metle. Oprostite izrazu, toda druge označbe ne najdem za darila, ki romajo po naših šolah. To ni da« rilo srca, to ni ljubezen do bratov in sester preko morja, to je le obligatni obolus za statistiko. Tudi mi smo se oddolžili svoji dolžnosti, pišejo v kronike. Bil sem skeptik ob ustanovitvi PRK pri nas, danes sem še večji. Statistika, prazne številke — to ni PRK. To vodijo kronično bolna društva, ki jih mrgoli v Sloveniji. Toda Rdeči križ ozi« roma PRK ne sme vmes. Bojim se, da or« ganizaciji škoduje dekretiranje od zgoraj. Bojim se, da je sv. Birokracij slab patron za organizacije, ki so ustvarjene za življe« nje. Življenja pa fermani in okrožnice ne dado. Končno še par besed darovalcem. Hvala Vam za pozornost, toda Jugoslavija je v Evropi in ne med zadnjimi v kulturni vrsti. Nismo pa Lazarji, ki se bomo zado« voljevali z drobtinami, ki padajo slučajno z mize. Kar srce daje, gre do srca. Če pa ima Beograd (mogoče celo Ljubljana) kaj sokrivde pri tem — potem seveda opro« stite. Beograd pa zasluži potem grajo Jugo« slovenskega Lloyda v polni meri tudi od te strani. V nadi, da me prav razumete, se Vam podpišem. — A. Mervič.
—	Književno naznanilo in prošnja. Vsem onim p. n. šolskim upraviteljem, ki vprašujejo po drugem zvezku »N o v e Za« bavne knjižice« naznanja podpisanec tem potom, da izide novi zvezek meseca aprila t. 1. — One šole, ki so 1. zvezek ome« njenega mladinskega zbornika že pred me« seci prejele, obdržale, a še ne plačale, pro« sim, da sc blage volje poslužijo pošiljatvi priložene položnice ali pa mi naj vrnejo kn j i ž i c e. — Anton Kosi, Središče ob Dravi.
—	III. književna tombola Jugoslovenske Matice. S štev. 24 in 7 so bile izčrpane vse ambe. Dobitki se te dni razpošiljajo; v Ljubljani bivajoče prosimo, da dobitke osebno dvignejo v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ul. 7/II. — 11. t. m. je bila izžrebana tretja številka, t. j. štev. 43. S to in prejšnjima številkama bodo zadete prve ternc. Zato naj vsak, ki je zadel s te« mi tremi številkami terno (vse tri številke v eni vrsti), pošlje svojo tablico na naslov Jugoslovenske Matice, Ljubljana, Šelenbur« gova ulica 7/IL in naj javi svoj naslov. Pri« pominjamo, da s tretjo številko zadete am« be ne pridejo več v poštev. Prihodnje žre« banje se vrši 18. t. m.
—	Seznam učnih knjig. Prosvetno mi« nistrstvo zahteva seznam vseh učnih knjig, ki so v osnovnih šolah posameznih srezov v rabi. Predložiti je prosvetnemu oddelku sezname čitank, jezikovnih vadnic, raču« nic in pomožnih knjig za druge predmete že do 21. marca 1927.
—	Izkaz učiteljev s 3 službenimi leti brez usposobljenostnega izpita zahteva ve« liki župan ljubljanske oblasti (čl. 54. urad. zakona) in opozarja istočasno vse priza« dete na čl. 19. urad. zakona, po katerem se jim nadaljnje leto brez usposobljenost« nega izpita ne šteje v stalnost.
—	Potovanje v Grčijo. Na iniciativo g. Bogosava Pejiča, šolskega nadzornika prespanskega okraja, je sklenilo učitelj« stvo tega okraja, da priredi potovanje po Grčiji. Ogledati si hočejo osobito one kra« je, kjer so naseljeni Srbi. Ministrstvo je že izdalo tozadevno .dovoljenje.
—	Uradna potrdila smejo biti izdana le v državnem jeziku. Ker so nekatere šole izdajale uradna potrdila v nemškem in madžarskem jeziku, je prosvetna oblast odredila, da sc smejo taka potrdila izdajati le v državnem jeziku, kar edino odgovarja čl. 3. ustave.
—	60«letnico svojega rojstva slavi ka« pelnik dr. Phl. Josip Čerin. Čestitamo! Več v prihodnji številki.
—	Znižano kopališko pristojbino lahko dobi vsak organiziran učitelj(ica) UJU pri
* Prinašamo ta dopis, dasi se z vse« bino ne strinjamo v polnem obsegu.
Uredništvo.
okrožnem urad« za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Vstopnice pa morajo nositi žig poverjeništva. Dobite jih pri upravi na« šega poverjeništva po 8 Din za vsak dan izvzemši sobote in nedelje.
—sr Neobvezni predmeti na učitelji« ščih. Za zborno petje kot neobvezen pred« met so določene po ministrski odredbi na moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani tri tedenske ure; na moškem učiteljišču je določena poleg tega ena neobvezna teden« ska ura za klavir, a na ženskem učiteljišču ena tedenska ura za stenografijo.
—k Kruh, spisal Matija Malešič, izdala družba sv. Mohorja. Cena za člane broš. 21 Din, vez. 30 Din, za nečlane broš. 28 Din, vez. 40 Din. — Ta povest je prva, ki opi« suje življenje v Slovenski Krajini (Prek« murju). Razodeva nam vso grenkost kruha, ki si ga morajo služiti revni Krajinci s tem, da hodijo bogatašem po Ogrski in Slavo« niji obdelovat veleposestva pod vodstvom palirjev. Knjigo bode čital vsakdo z največ« jim užitkom.
— Nove tiskovine za šolske nadzornike, upravitelje(ice) in učiteljstva in sicer: 1. spisek učiteljstva ki ima napredovati v osnovni plači in 2. prošnja za bolezenski dopust v zmislu najnovejših predpisov, je izdala Učiteljska tiskarna.
Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu.
V LASTNI ZADEVI.
Tovarišem, ki so stali ob moji nenadni »kazenski« premestitvi s svojimi simpatija« mi na moji strani, sem dolžan dati ob za« ključku svoje »afere« nekaj pojasnil.
Ker nisem nastopil službe pri Sv. Bar« bari v Halozah, mi je bila ustavljena plača. Začasno sem moral brez službe ostati v Mežici. Odločitev zame ni bila lahka, in ni« sem storil koraka v negotovo bodočnost iz kake lahkomiselne kljubovalhosti in trme. Tovariši, ki poznajo razmere, me bodo raz» umeli.
Zakaj sem bil premeščen iz Mežice?
Organizacija je dosegla sicer preklic moje kazenske premestitve, ni pa mogla preprečiti moje premestitve po zloglasnem čl. 71. urad. zakona. »Narodna Prosveta« poroča, da je sam pomočnik ministra pro« svete, ki je premestilni dekret podpisal, iz« javil zastopniku organizacije — UJU — da moja kazenska premestitev ni bila prav utemeljena, da imam svoje zasluge za šolo, da pa sem postal radi »svojega pisanja« (proti Angležem) v Mežici nemogoč.
Kdo je dosegel mojo premestitev?
Nisem postal žrtev kakih političnih intrig in med vodilnimi politiki nimam osebnih nasprotnikov. Strankarsko firmo in tisk kvečjemu zlorabljajo v boju proti meni ljudje, ki jih vodijo osebni interesi. Kot javna tajnost se smatra, da so dosegli mojo premestitev Angleži potom svojih zvez in s sodelovanjem vplivnih činiteljev, ki so se zvezali z njimi na življenje in smrt. Sicer pa ni bil to prvi poizkus spra« viti me iz Mežice. Odkar sem tu, so tajne sile na delu, da bi me spravile iz kraja.
Zakaj sem bil rudniškemu podjetju napoti?
Rudnik plačuje 90% vseh občinskih doklad in v občini gospodari stranka, ki ji pripadam jaz in ki hoče svoj občinski go« spodarski program v dobrobit delavskega naroda brez nepotrebnih ozirov na tuji ka« pital, resno izvajati. (Meščanska šok je bila samo ena točka našega programa). Mnenja sem, da je prav, da se nekaj od ogromnega dobička rudniškega podjetja porabi v korist domače občine. Z mojim odhodom — tako računajo gotovi krogi — bi zapihal v občini drug veter in rudnik bi; dobil zopet prejšnjo absolutno moč v rokev
V	koliko je ta račun pravilen, nas tukaj ne zanima. Najbolj živo pa sem zadel s svojo brošuro »Boji in napredek mežiških rudar« jev«.
Česa so me obdolževali?
Čez noč so me radi omenjene brošure očrnili za komunista, dasi vsa javnost ve, da pripadam stranki, ki načelno zastopa drugo smer. Toda s takimi očitki se je ho« telo največ doseči — tudi pri miiiistrstvu. Res sem bil na podlagi takih podtikanj _ ka« žensko premeščen brez predhodne disci» plinske preiskave in ne da bi vedel, česa sem obdolžen. Pozneje so pri ministrstvu, po strogi cenzuri knjige, spoznali svojo zmoto.
Kako se je vodil boj proti moji osebi?
Drzno je za učitelja, ako se spušča v boj s takimi silami. Računati mora, da ne najde nikjer zaščite, nasprotno, da se vse zaroti proti njemu.
Krajni šolski svet in občinski odbor sta bila razpuščena brez konkretne uteme» ljitve, prvi naravnost nezakonito od oblasti, ki za to ni kompetentna. Našemu dnevne« mu časopisju se je zdelo to menda v redu.
V	kolikor ni razpusta naravnost odobra« valo, je k njemu molčalo, kakor je molčalo na očitke in navedbe v moji brošuri, ko bi povsod drugod v javnosti ob takih očitkih završelo.
Pri nas se dela nasprotno. Treba je malenkosti razbliniti v afere, da se pozor« nost odvrne od velikih stvari. Treba je ne»
prijetnega nasprotnika pred javnostjo one* mogočiti, da se vzame njegovi kritiki mo« ralna učinkovitost.
Od gotove strani, ki ima vse druge na» loge kot take, so se lansirali v dnevno ča« sopisje napadi na mojo osebo, ki bi naj javnosti dokazali, da sem v občinsko go» spodarstvo uvajal korupcijo in se gmotno okoriščal s svojim položajem. Toliko, da se mi ni očitalo, da sem kradel.
Treba je znati, kako se to napravi. Navaja se nekaj pravilnih, na sebi nedolž« nih številk, nekaj se doda, vse se postavi v primerno luč, isti očitki se v spremenjeni obliki ponavljajo, sum je zbujen, nepoučen čitatelj naseda, namen je dosežen.
Iz obtožitelja sem nakrat postal obto« ženec. In kje naj se branim? Nobenega večjega lista nimam na razpolago. Baš zato sem primoran, da se zatečem v stanovski list, ker nočem, da bi kateri od tovarišev dvomil o mojem poštenju.
Kaj se mi očita?
Da sem prejel štipendijo 3000 Din od krajnega šolskega sveta za obisk šestteden« skega obrtnega tečaja v Ljubljani! Določen je bil za to drug tovariš. Ker si je ta pre« mislil, je krajni šolski svet v moji odsot« nosti, brez moje vednosti priznal štipendijo meni. To je moj največji greh.
Drug je bil ta, da sem prejel za ureje« vanje računov krajnega šolskega sveta za zadnji dve leti nadaljnjih 3000 Din. Krajni šolski svet ni imel pri svojem sedem mili« jonskem prometu posebnega blagajnika, dasi bi bil nujno potreben v dobi, ko se je vršila gradnja meščanske šole. (Sedaj, ko ni z gradnjo in opremo šole nobenega posla več, izvršujejo kar tri osebe isti posel, ki sem ga opravljal sam). Za ves svoj trud, za vse ogromne skrbi, ki sem jih imel v tej dobi, je to naravnost neznatna vsota.
Tretje, kar se mi očita, je to, da sem si za razna pota dal izplačati visoke pot« nine. Nikdar nisem računal več, kot so ra« čunali razni člani številnih komisij v Me« žici, premnogokrat sem računal manj kot mi gre po mojem službenem položaju, mnogo potov pa sem napravil za občino brezplačno. Ali ni dovolj, da sem nosil vso težo skrbi za izvedbo in finansiranje raznih projektov v občini, ko so se mi delale tež« koče na vse strani!
S svojim delom sem si dosedaj nako« pal dolgove in drugega nič.
To ve tudi tista gospoda, ki me sum«' niči, da sem skrbel tudi za svoj žep. Dru« gih očitkov, ki se tičejo občinskega gospo« darstva, ne bom tu zavračal. Hočem samo, da tovariši ne bodo dvomili o mojem oseb« nem poštenju. Naj mi verjamejo, da le z največjim samozatajevanjem pišem o teh stvareh.
Naj bodo tovariši uverjeni, da mi ne bo prizanešeno v najmanjši stvari, če bi bi« lo kaj resnice. Že mesece se vsi faktorji — poklicani in nepoklicani trudijo, da bi iz« vedli čim rigoroznejšo revizijo in preiskavo mojega gospodarstva in delovanja v Me« žici, tako da mirno lahko trdim, ko bi bilo povsod drugod le nekaj te vneme, bi kmalu ne bilo več v celi državi sledu kake ko« rupcije.
Očitki »Edinstva«.
Iz tabora učiteljev«separatistov sem sli« šal očitek, da dela »Učiteljski Tovariš« volilno reklamo zame in da se ponašam s pavovim perjem, lasteč si neke zasluge za meščansko šolo v Mežici. Nič za to! Od te strani smo vsega vajeni. Koga ne bi oblatili!
Tovarišem pa, ki so razumeli, za kaj gre v mojem slučaju, bi izrazil ob koncu svoje prepričanje, da moja žrtev ni bila brez pomena za vse učiteljstvo. Ko bi go« tovim faktorjem v mojem slučaju gladko uspelo, bi bili kmalu prišli .na vrsto tudi drugi tovariši. Svobodno učiteljstvo še dol« go ne bo brez tihih in odkritih nasprotni« kov. Zato mu je treba borcev. Ob strnje« nih vrstah učiteljstva pa si bo polomil kopje se marsikak mogočen nasprotnik.
Moderndorfer.
—epjZa Dravo se bliska«, piše 8. šte« vilka »Edinstva« in bilježi z očividnim za« dovoljstvom, da sta tov. Hren in Godčeva zletela iz odbora domačih društev. To ve« selje naj bode neskaljeno! Da sta zletela, vedo predobro ravno tisti koliko priprav je bilo treba za ta »izlet«, kateri so ga pri« pravljali tako tovariško in tako temeljito. Kar se tiče pa ljudi, ki so po graških in drugih ječah gnili za svoje prepričanje in ki so pripomogli k temu »zletu« obeh, pa naj pride »Edinstvo« kar z imeni na dan. Znano je namreč, da se je pokorila tovariši« ca (jodceva v graških ječah za svoje nacio« "T0 P^P/ičanje, tov. Hren pa v ljubljan« skih celih 5 mesecev. — Da, da: »Za Dravo se bliska, a v Ljubljani — grmi« — Očividec, ki obsoja edinjaško razdiranje enot« nosti učiteljskega stanu.
—e »Na dan z resnico, le nič sumnu cenj!«, tako pise zadnje »Edinstvo« in na« daljuje: »Ali bi bilo to poročilo o ljubljan« skih malverzacijah? Kaj sta k temu rekla
navzoča člana bivšega širjega sosveta?« _
Članstvo UJU je prejelo od bivših članov ožjega sosveta odgovor. Če pa želi »Edin« stvo« javen odgovor, mu tudi lahko ustre« žemo.
—e Mi in mi sami! Vse, kar stori poverjeništvo UJU je nič, tako zveni iz pi« save »Edinstva«. Le, kar stori »Edinstvo« Je prav, če tudi ruši edinstvo stanu, če tudi s kaznivimi očitki grdi tovariše. Ako ;ic bilo poverjeništva in »Učiteljskega To« vansa«, bi sploh prenehalo »Edinstvo«. —
I o je vsa ideja!
• . ~e,Kd° napada? V predzadnji številki je izneslo »Edinstvo«, da »Učiteljski Tova«
riš« napada celo oblastne šolske nadzorni« ke. Seveda konkretnih slučajev ni prineslo!
—	Zadnje »Edinstvo« pa piše dobesedno: »Ako bodo pa kateri spisi izginili, kar se že tudi dogaja, je zadeva za referenta (oblast« nega ali sreskega) še bolj sumljiva in bo treba dotičnika še trše prijeti.« — »Edin« stvu« kličemo: Z dokazi na dan, ker dokler teh ni, ni to le pavšalno napadanje, temveč je to tudi pavšalno denuncijantstvo!
—e Izjava. Iz »Tovariša« sem izvedel, da se je zopet »Edinstvo« obregnilo ob m 3« ne — v kateri številki — ne vem, in me malo zanima. Ker se me bo gotovo še kdaj spomnilo, ne da bi bil na to opozorjen, iz« javljam tem potom enkrat za vselej, da sem na vse napade, ki so izšli in ki bodo izšli v »Edinstvu«, odgovoril že pred par meseci gospodu Antonu Germeku, šolskemu upra« vitelju na Ježici, kot predsedniku »Edin« stva«, kateri odgovor je in ostane zame aktualen, dokler me bo »Edinstvo« napa« dalo.	Josip Macarol.
—e »Edinstvo« posveča poročilu pover« jenika o zadnji seji širjega sosveta posebno pažnjo. Nič mu ni všeč. Če bi bila kritika stvarna, bi mu tudi stvarno odgovorili. Na tako pisanje pa »Edinstvu« samo nekaj na ušesa: Kaj ko bi posvetili toliko ali vsaj nekoliko kritike blagajniškemu poročilu, katerega mi sicer nismo objavili v »Učitelj« skem Tovarišu«, a ga ima g. urednik »Edin« stva« v rokah.
—e V članku »Krivična premeščenja« po členu 71. v »Edinstvu« z dne 25. febru« arja t. 1. se je »Edinstvo« vrinilo, vsaj kar se moje osebe tiče, kot neljub gost, kjer obenem dolži prosvetnega inšpektorja g. dr. Lončarja, češ, da mi je s premeščenjem na Drenov grič storil krivico, kar pa odločno zanikam. Resnica je, da sem prosil za drugo mesto, toda g. prosvetni inšpektor je spre« videl, da meni ne bi bilo nič pomagano, če bi bil dobil zaprošeno mesto Sv. J. Gospod prosvetni inšpektor je upošteval vse raz« mere, o katerih je bil natančno informiran, ki sem jih imel na svojem prejšnjem mestu in o katerih je časopisje svoječasno precej poročalo. — Tovariše pri »Edinstvu« pa prosim, da me v bodoče brez mojega po« oblastila na ta način nič več ne vlačite v javno polemiko, kakor ste to sedaj storili!
—	Drenov grič, dne 12. marca 1927. — An« ton Turk, šolski upravitelj.
Učiteljski pravnik.
ODNOS MED DRŽAVO IN KONTRAK« TUALNIM UČITELJEM.
V členu 130. uradniškega zakona je predvidena možnost, da se lahko razen rednih državnih uslužbencev sprejema v državno službo tudi kontraktualce.
Načelno ni nikake razlike med kon« traktualnimi in ostalimi državnimi usluž« benci. Zato jih tudi obremenjuje v polni meri disciplinska, kakor tudi civilno in kriminalno pravna odgovornost za dejanja, izvršena v službi.
Drugi odstavek čl. 130. naglaša, da se odrejuje nagrada za delo kotraktualnih uslužbencev s pogodbo, odnosno z odlo« kom, t. j. dekretom o namestitvi na osno« vi nekega »občega predpisa«.
Tu se čuti v čin. zakonu neka zakon« ska praznina, ker ni \ navedeno, katere predpise je smatrati »občnim predpisom«
Ker se kontraktualci uvajajo večinoma v vseh strokah • državne službe, se smatra« jo pod »občnimi predpisi« odredbe urad« niškega zakona. Za kontraktualce načelno velja X. poglavje uradniškega zakona, v kolikor ni s pogodbo o namestitvi kon« traktualcev drugače odrejeno.
Disciplinske kazni, predvidene v urad. zakonu, zadevajo kontraktualce samo v toliko, v kolikor so njih pravice in dolž« nosti, ki jih imajo ti uslužbenci napram državi po zakonu, odnosno po pogodbi. Od ostalih predpisov v urad. zakonu ve« ljajo za kontraktualce sledeča poglavja: II., III., IV., V., VI., iz VII. poglavja čl. 89. do 100., ter čl. 103., 104., 108., 113. in 127. VIII. poglavje ne tangira teh uslužbencev in zato bi morali biti v pogodbi, oziroma v »občnem predpisu« ,,0 namestitvi kon* traktualcev, vsekakor natančno normirani pogoji za prestanek službe.
IX. poglavje se ne more nikakor na« našati na kontraktualce, ker se s pogodbo ali drugo odredbo o kontraktualnem od« nosu, ne more istim nikdar priznati pra« vice do penzije, ker ta pravica tvori bitno karakteristiko za osnutek pravnega raz« merja med državo in rednim državnim uslužbencem, seveda ako niso pozneje kontraktualci imeriovani po i dobljenem državljanstvu rednim državnim uslužben« cem, nakar se jim šteje doba kontraktu« alne službe v penzijo.
Razen tega so polnomočni za kontrak« tualce tudi dosedanji predpisi, v kolikor niso izpremenjeni ali prekinjeni z urad. zakonom. Naj si bo kontraktualec nastav« ljen s pogodbo, odlokom ali na osnovi po« sebnega predpisa, veljajo zanj v vsakem slučaju predpisi čl. 4. urad. zakona. Rok kontraktualne službe traja 3 leta.
Večkrat se zgodi, da ministrstva, od« nosno njih pooblaščeni organi zaključu« jejo pogodbe o uslužbenju kontraktualcev Protivno čl. 130. urad. zakona. V takih slučajih je glavna kontrola opozorila s po« zIvo.1?1' naJ se pogodbe akomodirajo in so« glasijo zakonskemu predpisu.
Celo državnemu svetu se je pritožila Glavna kontrola v nekaterih slučajih. Ven« dar se take nezakonite pogodbe še vedno sklepajo. Zato v vseh onih slučajih, v ka« terih Glavna kontrola ne odobrava po« godbe o sprejemu kontraktualnih uradni«
kov, kot protivne čl. 130. urad. zakona, ona svetuje svojim mestnim kontrolam, kako naj zavlačijo in onemogočijo izpla« čilo prinadležnosti na podlagi takih zako« nu protivnih pogodb (O. o. s. od 13. no« vembra 1925, štev. 59.149).
Drastičen primer: — Z N. N., bivšim učiteljem, se je sklenila pogodba, s katero se ga sprejme za kontraktualnega učitelja srbohrvatskega jezika, počenši s 1. novem« brom 1925 za dobo 3 let, s 4152 Din osnov« ne in položajne plače in redovne stanarine, kakor tudi da se mu izplačujejo rodbin« ske doklade kakor ostalim državnim usluž« bencem ter vse ono, kar pripada državnim uslužbencem po urad. zakonu.
Glavna kontrola ni soglašala s tem iz razlogov: ker je pogodba v protivnosti z odredbami čl. 130. urad. zakona, ki odreja prinadležnosti kot nagrado, a ne plačo, ker oni nimajo istih pravic kakor ostali državni uradniki. — O tem je obvestila velikega župana v X. in mestno kontrolo pri delegaciji ministrstva financ v X. (O. o. s. od 26. februarja 1926, štev. 88.775).
R.
—§ Strokovni (usposobljenostni) izpiti — odpust iz državne službe. Člen 54. urad. zakona določa, da mora napraviti državni uslužbenec v roku 3 let strokovni izpit. Iz« jemoma sc mu sme podaljšati ta rok za na« daljnje 1 leto, ki se mu pa ne šteje za na« predovanje. Če ne napravi državni uslužbe« nec v gornjem roku strokovnega izpita, se odpusti iz službe in se ne sme več sprejeti v to stroko (čl. 19. urad. zakona). Tovariše in tovarišice opozarjamo na posledice čl. 19. urad. zakona in pozivamo, da se priglase k usposobljenostnemu izpitu v zakonitem roku.
—§ Učitelji — kadrski rok. Ministr« stvo prosvete je izdalo dne 19. maja 1925 odlok O. N. br. 26.951 z nastopno vsebino: Učitelji, ki so pozvani na odsluženje ka« drskega roka, so dolžni prositi za odobri« tev ostavke na državno službo. Prošnjo je kolekovati in predložiti pravočasno urad« nim potom. Službeni prejemki prestanejo od onega dne, ko stopi učitelj v kadrsko službo. Za točno izvršitev tega je odgovo« ren oni, ki izplačuje mesečne prejemke. Proti učiteljem, ki se ne bodo ravnali po tej odredbi, se bode postopalo po čl. 133. urad. zakona. Ako pa je kateri učitelj — vojni obveznik — po zdravniško«komisij« skem pregledu odpuščen iz kadra kot začasno ali stalno nesposoben, naj takoj na najhitrejši način (brzojavno) obvesti o tem ministr« stvo in šolskega nadzornika, da se ne po« polni njegovo dotedanje mesto z drugim učiteljem. (Glej P. br. 6487/25 — V. Ž. v Ljubljani).
—§ Službena doba z ozirom na prizna« nje položajne plače od dneva podpisa in ne od dospelosti. Mnogi tovariši in tovarišice so nas vprašali, ali ima priznavanje polo« žajne plače od dneva podpisa vpliv na službeno dobo glede dospelosti prihodnje višje skupine? Vsem prizadetim naznanja« mo, da nima priznanje položajne plače od dneva podpisa nobenega vpliva na službeno dobo. V teh slučajih je učitelj prikrajšan le na prejemkih, ne pa na službeni dobi.
Učiteljstvo v drugih državah.
—td Francoska mladoučiteljska orga« nizacija. Ta organizacija, ki je včlanjena v francoski »Učiteljski Federaciji«, je bila osnovana pred 4 leti s ciljem, da študira in zastopa vprašanja, ki se neposredno ti« če j o mlajšega učiteljstva, ker Učit. Fede« racija vsled preobširnega delokroga ne mo« re posvečati dovolj pažnje njihovim za« htevam. Zahteve francoskega mladoučitelj« stva so sledeče: 1. Izenačenje plač vsega učiteljstva. Mladoučiteljstvo^stoji odločno na stališču, da je sedanji plačilni sistem konservativen in nesocialen, kajti moderni socialni princip zahteva za isto delo isto plačilo. Delo mlajšega učiteljstva nikakor ne zaostaja za delom starejšega, temveč ga mnogokrat še presega, posebno če ne po« misli, da službuje mlajše učiteljstvo na službenih mestih, kjer je šolsko delo mno« go napornejše nego v večjih krajih, kjer so šole dobro organizirane in nameščeni sta« rejši učitelji. Nelogičnost sedanjega plačil« nega sistema obstoji v tem, da stari učitelji, ki so že zgubili voljo in zmisel za delo, do« bivajo plačo najvišje stopnje, mlado uči« teljstvo, ki se trudi in posveča šoli vso svojo energijo, dobiva najnižjo plačo. Na« dalje argumentira mladoučiteljstvo svoje zahteve s tem, da imajo mlajši učitelji po« večini večje izdatke za nabavo oprave, obleke, za ženitev itd., medtem ko so sta« rejši učitelji z vsem tem preskrbljeni. Zato zahteva francoska mladoučiteljska organi« zacija, da se vsi učitelji(ice) po prvih treh (pripravnih) letih enako plačajo, a ne tako, da bi bili vsi plačani kot mlajše učitelj« stvo, temveč da se uvede za vse plača, ki bo presegala eksistenčni minimum in omo« gočala vsakemu stanu primerno in zaslu« ženo življenje. Jasno je, da ostanejo spe« cialne doklade (za ženo, otroke itd.) v ve« ljavi. Nadalje zahteva, da se preneha tudi z običajno prakso, ki je zastarela in nepe« dagoška, da namreč postavljajo mlade uči« telje principielno na najtežja in najslabša mesta. S stališča obče prosvete je to načelo negativno, ker mlajše učiteljstvo na teh krajih mnogo ne koristi, niti se mnogo ne uči, ker je brez izkušenega vodstva in navezano povečini na lastno iniciativo. Francoska učiteljska federacija stoji na stališču, da so te zahteve upravičene in se za nje tudi po možnosti bori.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Ekskurzija na Francosko. Od uči? teljskega društva v Parizu smo prejeli od« govor na naš dopis, da bi nam bili franco« ski tovariši kot vodilna opora za časa naše ekskurzije, a so žalibog vsi od 14. julija izven Pariza in nam ne morejo biti tako na razpolago, kakor bi bila naša želja. Upravni odbor Fer. Saveza v Beogradu je priprav» ljen, da nam pri naši ekskurziji pomaga. Zato je treba natančnega števila udeležen« cev in o Veliki noči bodemo na sestanku sporazumno napravili program in nam do sedaj ni mogoče napraviti proračuna. Vabim vse tovariše(ice), da mi do 15. aprila javijo, ako se ekskurzije udeleže. Vsak udeleženec mora biti član Učit. Fer. Saveza.
—f Vstop v U. F. S. Vse tovariše(ice), ki se priglašajo, prosim, da obenem pošljejo tudi znesek 50 Din ali polovico. V tem zne« sku je všteta članarina, doprinosi Glavne« mu odboru itd.
—f Počitniške kolonije ob morju. Od »Upravnega odbora Fer. Saveza« smo pre« jeli dopis, v katerem stavijo učiteljem feri« jalcem kolonijo na Hvaru in Braču na raz« polago. V velikih počitnicah nam je omo« gočeno bivanje ob morju z manjšimi stro« ški in v lastni režiji po načrtu, ki ga je ob« javil »Učit. Tovariš«. Podrobno o tem na sestanku o Veliki noči! Tovariši(ice)! Izra« bite priliko in priglasite se na moj naslov skupno s prijavo v najkrajšem času, in si« cer do Velike noči, ker po Veliki noči se nadaljnji priglasi ne bodo upoštevali in bo« mo povabili tovariše(ice) tudi iz drugih po« krajin! — Slavko Mrovlje, učitelj na me« ščanski šoli — Jesenice — glavni poverje« nik U. F. S.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Darila:
Šola Sv. Ožbalt ob Dr. od treh šolskih pri« reditev 30 Din; učiteljstvo osnovne šole v Markovcih (Prekm.) 80 Din; učiteljsko dru« štvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj kot jubilejni dar o priliki 20«letnice gdč. tov. Marijane Luknarjeve kot društvene blagajničarke, na njeno iniciativo 260 Din; »Učit. tiskarna« v Ljubljani od prodanih šolskih zvezkov 2678 Din 90 p; Ormoško učiteljsko društvo namestu venca na grob pokojnega okrajnega šolskega nadzornika g. Matije Herica 112 Din; upraviteljstvo osn. šole v Vel. Poljani (Prekm.) kot darilo za igro »Šola v nebesih« (že 1926.) 50 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Člana« rina: V decemberskem izkazu o vplačani članarini je pomotoma izostala šola Sv. Ju« rij ob Ščavnici z zneskom 600 Din, kar s tem popravljamo. Januarja in februarja 1927 je vplačalo članarino učiteljstvo na« slednjih šol: Tolsti vrh 40 Din; Dravograd 70 Din; Spodnja Polskava 60 Din; Selnica ob Dr, (za 1926.) 109 Din; Ljutomer, deška osnovna šola (za 1926.) 140 Din; Celje, de« kliška osnovna šola 20 Din; Tezno (za (1926.) 170 Din; Maribor, upokojeno učitelj« stvo 310 Din; Maribor, II. deška osnovna šola 70 Din; Vuzenica (za 1926.) 60 Din; Št. IIj pod Turjakom 40 Din; Kapela«Ra« denci 40 Din; Murska Sobota, učiteljsko društvo (za 1926.) 3500 Din; g. Ivan Toma« žič, sreski šolski nadzornik Maribor (za 1926.) 50 Din. — Prejemki iz gospodarskih podjetij za januar in februar: državni grb 2805 Din 75 p; zemljevidi 8328 Din 50 p; Narodne pravljice iz Prekmurja 86 Din; »Oder« (»Šola v nebesih«) 430 Din. — M. Kožuh, blagajnik.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Novi ustanovniki in podporniki.
Kot ustanovnik je pristopilo k zboru ljub« ljansko okoliško društvo in vsak član tega društva kot podpornik z 12 Din letne podpornine.
Tudi ljutomersko društvo jav» lja po »Učit. Tov.« svojo ustanovnino.
Temelj je zgrajen — drugi zidajte na« prej. Pričakujemo podpornine slehernega tovariša in tovarišice! Hvala ustanovnikom in podpornikom!	Odbor.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= Učiteljsko društvo za srez Murska Sobota bo zborovalo v soboto, dne 2. aprila t. 1. v prostorih evang. osnovne šole v P u« concih s sledečim dnevnim redom: 1. Za« pisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o zboru »U. D.« — poroča tov. Štubcl. 4. O kmetijskem pouku — poroča tov. J. T i t a n. 5. O radiju (združeno s koncertom!) — poroča tov. Ho« č e v a r. 6. Slučajnosti. — Tovariši(ice), ki se udeležijo zborovanja, se vljudno napro« šajo, da javijo svojo udeležbo par dni pred zborovanjem tovarišu J. Titanu, šolskemu upravitelju v Puconcih, da bo preskrbel za udeležence obed. Cena prvovrstnemu obedu bo približno 30 Din. — Začetek zborovanja takoj po prihodu vlaka iz Hodoša. Tova« riši(ice)! bodite točni, da bo mogoče rešiti vse točke dnevnega reda do 11. ure; takrat začne radio«koncert! — Za odbor: M. Dujc, tajnik.
Poročila:
+ Kranjsko učiteljsko društvo je zbo« rovalo 5. februarja 1927 v Naklem. Od 98 članov navzočih 50. (Razun 6 vsi ostali neopravičeni).
Predsednik v svojem nagovoru poziva članstvo k neomahljivosti. Eni kot drugi smo preživeli politični teror in preizkusili svoje moči v boju za obstanek. Da se nam nikdar več ne povrnejo časi, ki so bili, je treba, da v združeni fronti krešemo svoje sile proti vsakršnemu kršenju naših sta« novskih pravic. Del časopisja je javnost zavedel k popolnoma napačnemu pojmova« nju našega novega stanovskega pokreta. Stvarna tozadevna pojasnila tem listom ro--majo v uredniške koše. Je pač želja, da ostane učiteljevo telo upogljivo, vsakodob« nemu razmerju prilagodljivo, uslužno hlap« čevsko. Organizacija ne napoveduje boja političnim strankam radi njihovih načel in stremljenj, pač pa proti politični izrabi šol» stva in učiteljstva v strankarske namene, kar zavaja naše vrste k zgodovinsko doku» mentirani nemoralnosti. Tu sem je naper« jena naša ost, pa bodi pred njo kdorkoli.
Po poročilu o delovanju poverjeništva UJU — Ljubljana prebere dopis prosvet« nega šefa glede zadržanja okrajnih nadzor« Tiikov pri društvenih stanovskih razpravah, ki z njim zavrača našo zahtevo po ukinit*, tozadevnega odloka.
Pojasni ukrepe glede premestitve tov. Štefeta v kolikor ti zadevajo organizačne principe in uradno naziranje obeh faktor« jev. Odločno zavrača trditve o namenu di« sciplinarnega postopanja napram sreskemu prosvetnemu referentu. (Tov. Križnar po« jasni obojestransko naziranje, kar se vza« me na znanje).
G. nadzorniki so naši svetovalci, urad« ni zagovorniki in so kot taki moralno pri« morani, da nepristransko slede gibanju in delovanju stanovskih organizacij. Kaj po« magajo naše razprave strogo stanovskega značaja, če si nismo na jasnem kako stali« šče zavzema nadzornik. Nesoglasja so ne« izogibna, uradne konference pa so prered« ke, da bi ista vravnavale.
Slučaj tov. Moderndorferja nas opo» minja, da bo treba misliti na ustanovitev obrambnega fonda, ki bi nam po načinu ti« skarske organizacije zasigural vsaj temelj« ne stanovske pravice.
Po vrlo zanimivem predavanju tovariša Leo Pibrovca z Jesenic o »modernošolskih stremljenjih potom delovne šole« se je raz« vila zanimiva diskusija. Največ preglavic
in pomislekov je bilo radi vzdrževanja di« scipline, kvalitete in kvantitete otrok, nad« zornikovega naziranja o uspehih, kvalifika« cije otrok in učitelja.
Predavatelj je podal na vsa vprašanja stvarne odgovore, ki so temeljili na njego« vih praktičnih preizkušnjah. Da pa bo po« jasnilo še temeljitejše, je pripravljen pri« vesti svoj razred k praktični preizkušnji, ali pa naj se vrši prihodnje zborovanje v ta namen na Jesenicah, kar se je sprejelo z občnim odobravanjem, odločitev pa pri« pustila odboru. V študijo predloži preda« vatelj 10 izvodov nemških publikacij o de« lovni šoli in napakah sodobnega šolstva.
Poročilo o seji širjega sosveta poda podpredsednik tov. Horvat. Po kratkih in točnih podrobnih pojasnilih se brez ugo« vora odobre sklepi glede blagajniškega sta« nja in poslovanja uprave UJU v preteklih treh letih.
Nadaljnji sklepi: Pokrajinska skupšči« na UJU naj bi se vršila v Kranju. — Dru« štvo vstopi v uradniško organizacijo. — Radi pičle udeležbe se ne more uvesti ob« veznega pristopa k Pevskemu zboru UJU. Podpora se določi po ugotovitvi blagajni« škega stanja. Priporoča se zbiranje prosto« voljnih prispevkov, v kar se poveri tovari« šica Oranič iz Križev. — Novoupokojeni člani plačujejo polno članarino, stari pa le 60 Din. — Akcija »Vsem dobrim srcem« se priporoča, četudi je izšla preko odbora Učit. konvikta. (Članstvo dvomi, da bi bilo Tuševo poslopje primerno za konvikt in da bi se z 2 milijona dinarji ne dalo v notra« njosti mesta zgraditi primernejšega po« slopja. Ugotoviti je, čigavo bi bilo po« slopje!)
Slučajnosti: Poverjeništvo naj izposlu« je, da se prošnje za povišice ne kolkujejo.
Prihodnje zborovanje se vrši sredi mar« ca. Kraj in čas (18. marca?) določi odbor.
Predsednik, tajnik.
+ Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj je zborovalo 5. febru« arja v Ptuju. Udeležencev je bilo 86.
Tov. predsednik otvori zborovanje, ja« vi pristop tovarišice Ravnikarjeve ter iz« reče tovarišici Kanclerjevi in tov. Šestanu sožalje.
Zapisnik občnega zbora se je po preči« tanju odobril. Nato se pokloni tov. blagaj« ničarki spomin za 20«letno vodstvo blagajne.
Poročilo o seji širjega sosveta v Celju.
Po obravnavanih dopisih je poročal tovariš Šestan o seji širjega sosveta v Celju. V de« bato, ki se je po končanem poročilu raz« vila, so posegli tov. Jamšek, Musek, Maj« cen, Šestan ter Ivan Žolnir. Zadnji je po krepkem in trpkem uvodu prebral izjavo z 21 podpisi. Odšlo je na podlagi te izjave od zborovanja 18 tovarišev. Ko se je razburje« nje poleglo, se je prešlo k dnevnemu redu. Sklenilo se je, da se za dan 5. marca skliče izreden občni zbor.
Referat. Tov. Kunst je potem predaval o temi: Vremenska opazovanja na osnovni šoli. Kar je podal, je pojasnjeval na tabe« lah, ki jih je sam narisal in na aparatih, ki jih je sam izkonstruiral. Kako zadovoljni so bili navzoči z referatom mladega marlji« vega tovariša, kaže predlog, da se ves re« ferat priobči v »Popotniku«, da bodo imeli vsi tovariši hasek od istega.
Slučajnosti. Pri slučajnostih se je go« vorilo o tečaju za deška ročna dela, ki bi ga imela tov. Vittori in Venigerholc iz Or« moža. Tečaja naj bi se udeležil iz vsake šole po en tovariš, katerega določi g. sreski šolski nadzornik. Materijal in orodje, ki bi
ga moral imeti vsak udeleženec, naj bi ku« pil krajni šolski svet. Tečaj naj bi se vršil sredi marca.
Književnost in umetnost.
—k Nove nagrobne skladbe. Bervar Karol: »Štiri žalostinke« so izšle v zalogi Goričar & Leskovšek, Celje. I. »Slovo«, moški zbor. II. »Solza«, moški zbor. III. »Smrtni sen«, mešan zbor. IV. »Gomila«, (skladateljevo besedilo), mešan zbor.
—k Rdeči nageljčki. Pod tem naslovom je izšla zbirka pesmic Marice Strnad«Cerer« ljeve. Cena zbirki 20 Din. — Knjiga obsega 5 oddelkov: I. Majki slavi. II. Mati. III. Pa« met in srce. IV. Mrak. V. Utrinki.
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
99 ŠAGRIN" dr. z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.)
E
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki sluiljo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, — Najmanjši znesek Din 5'—.
NOVA ŠOLSKA TABLA
dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T.
ZGODOVINSKO UČNO SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din.
UPRAVA POPOTNIKA
ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj
! do leta 25/26 š 20 Din od j leta 25/26 a 50 Din. Dalje ima posamezne številke vseh letnikov 4 5 Din kom na razpolago.
UPRAVA ZVONČKA
Ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane a 60.— Din, navadno vezane ž 45.— Din in nevezane £t 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh let-
nikov ž 3.— Din komad na razpolago.
Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU.
ako imate uvedene ročne zemljevide kulturnih skupin, katere je Izdal Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medji-murjem, — VI. Celjska
kotlina s Spodnjim slov. Posavjem, — V. Ljubljanska In Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane.
PASTELINA ZA MODELIRANJE
trajno rabljiva, sestavljena iz sterilnih snovi; neškodljiva tudi za ranjene ali razpokane roke.
Izdeluje iu razpošilja:: Magister Fr. Minarlk na Bledu.
PRIMERNA DARIL
VSAKO PRILIKO
Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 24.—.
Baukart: Marko Senjanin. slovenski Robinzon. Broš. Din 8—, vez. Din 12.—.
Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 18.—.
Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 30.—.
Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 22.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18.—, vez. Din 26.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 36.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 40.—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—.
Erjavec-Flere Starejše pesnice in pisateljice. Vez. 80 -
Evvald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 26.—.
Ewald-Holeček: Tiho jezero ,in druge povesti. Vez. Din 26.—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10.—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 24.—.
Flere-Swift: Guliverjeva potovanja. Vez. Din 42.—.
Gangl: Zbrani spisi. II., IV., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.)
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, solnčece! (Zbirka koroških popevk.) Din 8.—.
Karafiat-Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 18.—.
Komanova Manica: Narodne pravljice in legende. Din 16.—
Korban: Vltomilova železnica. Vez. Din 14.
Korban: Iz mojih temnih dni. Vez. Din 28.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 14.—. Krasnohorska-Podkrajšek: Pripovedka o
vetru. Vez. Din 20.—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12.—. Meško: Našim malim. Vez, Din 15.—. Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 24.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Rape: Mladini. VII. zvezek Din 12.—. VIII.
zvezek Din 15.—. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. V. Riha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci.
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24.—. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 6. Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 8.—. VVaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 24.—.
Leposlovne knjige.
Carli: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28.—,
broš. Din 22.—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Hram slave. Broš. Din 30.—, vez. Din 40.—.
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 26.—.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 22.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskega
dobrovoljca. Vez. Din 26.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 36. Matičič: V robstvu. Vez. Din 40.—. Pavlic Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 60.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 24.—.
Rabindranat Tagore-Gradnik: Gitandžall.
Trdo vez. Din 24.—, v platno vez. Din 28. Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. vez. Din 46,
II. zv. vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: Pomenki. Din 10.—.
Dramatika.
Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 24.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 12.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 22.—. Kosem Zv.: Morje. Din 12.—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 12.—.
Vidic: A ve Patria! Broš. Din 8—.
Poučne in znanstvene knjige.
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 64.—. Bučar: Slovenski metuljar. Broš. Din 12.—. Kabaj M.: Cerkniško jezero in njega okolica. Vez. Din 50.—. Kuna ver: Na planine! Vez. Din 28.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 38.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka.
Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. Broš. Din 260.—. Rus dr, m.: Prva pomoč. Broš. Din 32.—,
vez. Din 36.—. Veber: Etika. Din 100.—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8.—. vez. Din 12.—. Korban J.: Povodni mož. igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v t. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k I. zvezku »Šol. odra« Din 4. Lah dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori.
Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Ferdo Juvanec: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov. Prvi snopič: Oba junaka. Drugi snopič: Pri čevljarju. Cena snopiču Din 4.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Aliadinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 40.—.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge demorodne
pesmi. Din 3.—. Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zvezek a Din 3.—.
Druge knjige
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v
Sloveniji 1923. Broš. Din 10.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920) broš. Din 5.—. II. zvezek (za 1.
1921)	broš. Din 7—, III. zvezek (za 1.
1922)	broš. .Din 8.—, IV. zvezek broš. Din 14.—, V. zvezek broš. Din 32.—.
Wester: Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5.—. Wester: Pravila o izpitih na meščanskih šolah. Din 2.—.
Slike.
Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. II. Kmečka hiša na Gorenjskem. Velikost 30.3 X 90.5 cm. Slika a Din 30.—. Stenske table k Widrovl Prvi čitanki. Table
imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220.—. Šaša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10.—. M. Gaspari: „Slovenska umetnost.Serija 6 razglednic Din 6'—.
Galerija naSih mož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik 5. Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9. Aškerc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16.	Parma
61.5X47.5 cm. Slika a Din 10,-
Vse gorenje knjige in tudi knjige iz vseh drugih založb se dobivajo
v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani. B>a Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani. BO Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja
Andrej Skulj v Ljubljani, bo Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.