LETO XXXV., ŠT. 7 Ptuj, 18. februarja 1982 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Več za pospeševanje kmetijstva - (stran 2) Vojaki v spomin na E. Kardelia (stran 3) Spored kurentovanja v Ptuju (stran 7) Hopsasa, drajsasa, qostuvanje ... (stran 4) Letošnja priznania kulturne skupnosti (stran 5) ntujsko kurentovanje Maske in običaji so stare kul- turne prvine, ki so globoko vrasle v organizem ljudske kulture po- sameznih narodov. Bile so znane že v najstarejših obdobjih člove- kove zgodovine. Vsako posame- zno zgodovinsko obdobje, po- krajina, sleherno ljudstvo je svetu mask in običajev dodajalo nekaj novega, svojega in menjalo staro izčrpano. Zato se nam danes po- nuja zelo bogata slika, kar velja zlasti za Haloze, Slovenske gorice, posebej pa še za Ptujsko in Drav- sko polje. Vso to bogastvo izročila pa bo- mo lahko znova občudovali na 21. ptujskem kurentovanju, ki bo v nedeljo. 21. februarja. Tradici- onalna turistično-folklorna prire- ditev bo, kot že leta doslej, pote- kala v dveh delih: dopoldan ob 10. uri se bodo pokazale folklorne skupine, popoldan ob 14. uri pa se bodo folklornim skupinam pri- družile še karnevalske .skupine delovnih in drugih organizacij, društev, osnovnih in srednjih .šol. V povorko se bodo vključili tudi mlajši orači iz Slovenje vasi in Lancove vasi ter drugi in kmečki gostuvanjci. Po oceni bo v povorki sodelovalo okrog 1800 aktivnih udeležencev. Ptujsko kurentovanja vse bolj prerašča občinske, republiške in državne meje. Tudi letos bodo sodelovale nekatere tuje skupine. Največja želja organizacijskega odbora paje pritegniti še več tujih skupin. Glede na to. da pridobiva prireditev vedno večji pomen v slovenskem prostoru, ji bo to prav gotovo uspelo. Ptuj je domovina kurentov, zato je na Ptujčanih. da se v dneh kurentovanja izkažemo kot orga- nizatorji prireditve in kot gosti- telji. Ptujsko gostinstvo, sodeč po pripravah, bo v dneh kurentova- nja mobiliziralo vse sile. da noben obiskovalec ne bo nezadovoljen odhajal iz Ptuja. Na sam dan ku- rentovanja bo odprta tudi trgo- vina Jasmin, kjer so bogato zalo- ženi z najrazličnejšimi spominki. Ne gre zanemariti tudi delež za- sebnih gostincev, katerih stojnice bodo prav tako bogato založene z gibanicami in drugimi specialite- tami. Vsako leto spremlja prireditev tudi poziv v.sem Piujčanom. da se bolj potrudijo ob nakupu vsto- pnic, saj prodajalci ugotavljajo, daje prav pri njih največji odpor. Naj ponovimo, da velja vstopnica za odraslega .'^O dinarjev, za otro- ka pa 10 dinarjev. Celotni stroški prireditve so okrog en milijon di- narjev, od tega se z vstopnino zbere le ena petina potrebnih sredstev. Ptuj pričakuje na pustno nede- ljo veliko število obiskovalcev, zato je toliko bolj potrebno, da .se ravnamo po navodilih odbora miličnikov, gasilcev, skratka vseh, ki bodo skrbeli za nemoten potek prireditve. Povorka bo sicer uporabila isto obhodno pot kot leta 1981. pa velja opozoriti ptuj- čane. da si povorko ogledajo na širšem mestnem območju m ne v starem mestnem jedru, kjer so že itak ozke ulice. Še je čas. da poskrbimo za okrasitev oken. pročelij in balko- nov. Za najboljše je odbor pri- pravil več nagrad. Tudi lepa okrasitev prispeva v veselo pus- tno razpoloženje. MG Na Trgu MDB v Ptuju se v teh predpustnih dneh vsak večer zbere veliko otrok pa tudi drugih občanov, ki z zanimanjem opazujejo »trening« kurentov. Foto: M. Ozmec Sklicana prva občinska kandidacijska konferenca Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj je na seji. 15. februarja sprejelo sklep o sklicu seje občinske konference SZDL in prve občinske kandidacijske konference. Seja občinske ki.>nference SZDL Ptuj bo v ponedeljek. 22. februarja ob 13. uri v Narod- nem domu v Ptuju. Na njej bodo obravnavali poročilo o opravljenih kandidacijskih postop- kih in mnenja temeljnih kandidacijskih kon- ferenc o možnih kandidatih za funkcije v skupščinskem sistemu v občini, republiki in zvezi. Določili bodo tudi listo kandidatov v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ptuj. Uro za tem pa bo v istem prostoru začela z delom prva občinska kandidacijska konferen- ca.' ki bo najprej sprejela poslovnik o svojem delu in v skladu / njim nadaljevala razpravo o naslednjih točkah: ()bravna\a in sprejem poročila o opravlje- nih kandidacijskih postopkih. Obravnava in sprejem predloga kandidatov za opravljanje delegatskih in vodilnih funkcij v skupščini občine Ptuj in v skupščinah SIS \ občini. Do- ločitev kandidata za predsednika izvršnega sveta SO Ptuj in opredelitev postopka za ime- novanje članov izvršnega sveta. Obravnava stališč in predlogov temeljnih kandidacijskih konJerenc o evidentiranih možnih kandidatih za delegate in vodilne funkcije v skupščini SRS. in \ skupščinah republiških interesnih sku- pnosti. Ob koncu seje pa bodo določili še dva dele- gata za prvo sejo republiške kandidacijske konference. Predsedstvo OK SZDL predlaga, da bi naj to bila Marica Lajt. predsednica OK SZDL in .lanko Mlakar predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj. Prav tako bodo obravnavah in sprejeli po- ročilo občinske konference SZDL Ptuj o po- teku kadrcnskih priprav na volitve za delegate DPZ skupščine občine Ptuj. Predsedstvo k osnutku lega poročila ni imelo bistvenih pri- pomb. F F. USPELA OKROGLA MIZA V PTUJU ,,Starejšiso grozili, mladina je udatila'' Nadaljevanje okrogle mize o revolucionarnem delavskem gi- banju na ptujskem območju med obema vojnama, ki je bilo v četr- tek, 11. februarja v Ptuju, pomeni uresničevanje ene od nalog iz programa predkongresne akti- vnosti v ptujski občini. Organiza- tor je bilo Zgodovinsko društvo Ptuj pod pokroviteljstvom OK SZDL in ob pomoči drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Tokrat se je k okrogli mizi zbralo še precej več neposrednih udeležencev iz tistega obdobja, kot pri okrogli mizi, kije bila 27. oktobra lani, več revolucionarnih delavcev s ptujskega območja pa se je opravičilo, ker so bolni ali službeno zadržani. Med gosti je bil tudi FRANC KIMOVEC- ZlGA, dolgoletni član predsed- stva RK SZDL in sedanji član sveta federacije, predstavnika RK SZDL in Zveze zgodovinskih društev Slovenije ter predstavniki občinskih DPO. Pri okrogli mizi so sodelovali: Zvonko Sagadin, Mitja Vošnjak. dr. Vanek Šiftar. Vilma Bebler- Pirkovič. Marko Kafol. Nada Kafol. dr. Marj^an Kveder. Ivan Kreft, Franjo Žižek. Maks Ga- šparič, Slavica Žemljic, France Fiiipič. Viktor Stopar. Dušan Spindler. Jože Jurančič. Marija Čotar in Pavel Šegula. vsi nave- deni danes živijo zunaj ptujske občine, od domačinov pa so .so- delovali: Vida Rojic. Janko Vo- grinec. dr. Aleksander Poznik. .Tože Vrbnjak in Milan Lacko. Po pozdravnih nagovorih Ma- rjete Ciglenečki. podpredsednice zgodovinskega društva in dr. Cvetka Dopliharja. predsednika občinske skupščine in predsta- vnika pokrov itelja. je prof. Lju- bica Šuligojeva. ki je vsebinsko pripravila in tudi vodila okroglo mizo. nakazala glavna vprašanja. ki bi jih naj podrobneje razjasnili in tako s svojimi prispevki poma- gali zapolniti vrzeli v zgodovino- pisju ptujskega območja. Največ razprave so namenili delovanju Skoja na ptujskem ob- močju. Kot je povedal znani zgo- dovinar France Fiiipič. je bila prva organizacija ali celica KP v ptujski občini ustanovljena. 16. junija 1920 v takratnem Strnišču. kjer so začasno prebivali primor- ski Slovenci, ki so pobegnili pred italijanskim fašizmom. Od takrat je na ptujskem območju več ali manj kontinuiteta — nepretrga- nost revolucionarnega delavske- ga gibanja. Po zmagi hitlerizma v Nemčiji so komunisti na našem območju bili tudi najaktivnejši v narodno obrambnem gibanju. Pri tem so najrevolucionarnejši del predstavljali mladi Skojevci. Prav zanje veljajo besede, ki jih je v oceni tistega obdobja izrekel to- variš Tito: »Starejši člani K P so grozili, mladina je udarila«. Nadalje so v razpravi podrob- neje opisali delo in vlogo na- prednih učiteljev, zlasti komuni- stov na ptujskem območju, vlogo kmetov z Jože lom Lackom na čelu. delo ptujskega gledališča, ki ga je podrobneje opisal Franjo Žižek, vlogo naprednih članov Sokola, beseda je tekla o španskih borcih z našega območja in po- dobno. Marsikaj so še posamezni udeleženci želeli povedati, toda dan seje iztekal in več kol 7-urno razprav^) je bilo treba končati. Sklenili so. da bodo vsakemu udeležencu poslali kopijo zapi- snika, da bo vsak lahko svojo razprave) dopolnil in dopisal kako področje dejavnosti, ki ho pome- nilo zapolnitev vrzeli v /g»K!ovi- nopisju našega območja FF Udeleženci okrogie mize, ki je bila v sejni sobi občinske skupščine na magistratu v Ptuju. Foto: M. Ozmee SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN VZAJEMNO IN SOLIDARNO Delegati t)bčin I cnarl. Ormož. Maribor. Ptuj in Slovenska Bistrica st) na seji. kije bila pretekli petek, največ razprave namenili problemom na področju agroživilsiva v Podravju. Najprej so potrdili usklajene sklepe s lega področja kot so se zanje dogovorili na eni prejšnjih sej in na seji medobčinskega sveta ZKS Podravja. Zalem je bila beseda o akti- vnostih za reševanje aktualne problematike agroživilskega kompleksa in v zvezi s tem o preskrbi prebivalstva v regiji. Največ pcvornosii so delegati namenili ustanavljanju in delovanju intervencijskih skladov v občinah in sklada pri samoupravni interesni skupnosti za preskrbo Podravja. V ormoški občini sklada še niso usta- novili, bodo pa ga v kratkem, v ostalih občinah pa bi naj poenotili prispevno stopnjo v ta sklad in sicer po stopnji 0.5 od bruto osebnega dohodka. Del sredstev bi naj na podlagi vzajemnosti in solidarnosti v (^kviru regije namenjali za kmetijsko pridelavo, seveda paje potrebno /ačrlali usklajene programe na tem področju. Da bi v interesni skupnosti za preskrbo pripravili dobre programe, bi naj v posameznih občinah še v tem mesecu i/delali prehrambene bilance. Tako bi vedeli, koliko hrane potrebujejo v posameznih občinah in opredelili viške, s katerimi raz- polagajo. Ko bi naj razpravljali o samoupravni organiziranosti zasebnega sektorja kmetijstva in o delovanju medzadružnega sveta za Podravje so delegati dejali, da naj v medobčinski gospodarski zbornici pripravijo celov ito gradivo in ga posredujejo v razpravo. Sprejeli so tudi port)čilo o uresničevanju dogovora o skupnih te- meljih plana do leta 19.85 na območju skupnosti v preteklem letu in ugotovili, daje zaradi dolgoročnosti planiranih nalog v večini primerov težko govoriti o doseženih rezultatih. Tako dogovor udeleženci izvajajo na različnih področjih različno uspešno in intenzivno. Delegati so slišali tudi poročilo o sklenjenih pogodbah med kmetovalci in kmetijskimi zadrugami za letošnjo setev sladkorne pese. Podatki niso najbolj raz- veseljivi, saj je doslej sklenjenih pogodb le za nekaj nad 20 odstotkov predvidenih površin v zasebnem sektorju kmetijstva v Podravju. N. Dobljekar OBČINSKA KONFERENCA ZKS ORMOŽ Kaj želimo od mladih? Tako seje vprašal eden od razpravljalcev na seji OK ZKS Ormož, ko so razpravljali o delu komunistov v socialistični zvezi in v zvezi socialistične mladine. Povedati velja, daje bila konferenca sklepčna šele na drugem sklicu, kljub dobro pripravljenemu gradivu in izzivajočim uviidnim razpravam pa udeležencev seje ni najbolj razvnela. Ornn)ški komunisti želijo v predkongresnem obdobju temeljito oceniti svoje delo na vseh področjih življenja in dela. posebno pozorno: pa opredeliti vlogo in naloge mladih v lej občini. Ugotavljajo namreč, da^ so premalo aktivni. Vzroke je iskati v naši premajhni skrbi za mladega: človeka, je bilo slišati v razprav i. Premajhna usposobljenost za delovanje j v političnih akcijah gotovo ni krivda mladih. Ti namreč ob konkretnih i akcijah vedno znova dokazujejo svojo sposobnost in pripravljenost za j delo. Zato je naloga ostalih družbenopt)litičnih organizacij, posebej še j zveze komunistov, da mlade aktivno vključujejo ne samo v razne oblike \ usposabljanja, temveč tudi v delo v krajevnih skupnostih in v organi-j /acijah združenega dela. \ ormoški občini želijo še posebej močno spremenili položaj mladih v kmelijstv u. Takii bi naj pospešili organiziranje in delo aktivov mladih j v kmetijstvu in dopolnili njihovo delo s strokovno problematiko, druž-j benopoliličnimi temami ter okrepiti njihovo sodelovanje z mladimi v vseh okoljih. Na omenjeni seji so ugodno ocenili mladinsko prostovoljno delo, obujanje tradicij narodniuisvobodilne vojne m manj ugodno pripra- vljenost, mladih za dobro notranjo organiziranost. Dostikrat mladi po- vedo, da nimajo za delo ustreznih prostorskih in materialnih pogojev: Vendar v Ormožu ugotavljajo, da je v krajevnih skupnostih precej neizkoriščenih kulturnih, gasilskih in drugih domov, kjer hi lahko mladi ijali svoje aktivnosti. Na seji so bili sprejeti sklepi, ki komuniste v ormoški občini zave- zujejo za tesnejše sodelovanje z mladinsko organizacijo. Osnovne or- ganizacije ZKS bodo morale temeljilo obravnavati družbenoekonomski položaj mladih delavcev in kritično izpostaviti odnos do zaposlovanja mladih, poklicnega usmerjanja in usmerjenega izobraževanja. Komu- iiisii v krajevnih skupnostih pa morajo posebno pozornost nameniti uresničevanju stališč v zvezi z mladimi v kmetijstvu \ Dobljekar Pred kongresom ZK Slovenije Sckictarn osnov nih (Ui2aniz.ici( /KS plu|skc občine so na posvetil, ki |c bil prejšnji teden, prejeli gradiv*^ za prt)granisko v olilno konicrcnco ()K ZKS Ptiij. ki ho 2.^. fehruarja. V gradiv ii ic poleg predloga programske usmeritve občinske organizacije /v cze konuinistov in ohOinske konference /KS Puij. še program ,ikiiv nosil v iihčini oh 9. kongresu /K Slov ctiije m 12. kongresu /K .lugoslav i|e. (cprav hodo akliv iK^sti ob kongresih vgrajene v redne ielne delovne programe. bo(.lo piUekale tiaii izven teh 'V: .'jr.miov. \ pr(>gramu leh akliv nosii so tloloCcni po>.inKvni losiki m ,:!i'ge. v osnovnih (Mgani/aciiah /K pa sc morajo komiinisii douov i>r!l!. ka.ki^ |ih bodo urespiec^ .i!'. N n , 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 18. februar 1982 - TEDNIK OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA »VINKO REŠ" Odločno za novo pekarno Vse do konca februarja se bodo zvrstili občni zbori osnovnih organizacij sindikata; teh je v ptujski občini 166. Občini zbori osnovnih organizacij so priložnost za celovito analizo dela v preteklih letih in osnova za sprejem programa bodočega dela. Delavci temeljne organizacije pekarne ,,Vinko Reš" Ptuj so se zbrali na občnem zboru 30. januarja. Osnovna organizacija šteje 129 članov in ima 15-članski izvršni odbor. Ima pa tudi 6 sindikalnih skupin tako, da je sindikat v najširšem pomenu besede prisoten povsod. Skozi tako obliko organiziranosti tudi delavci lažje opozarjajo na določene napake. Nasploh je sindikat v tej organizaciji zelo aktiven — spopada se z vsemi aktualnimi nalogami. Na občnem zboru, ki sovpada v čas priprav na volitve, je osnovna organizacija podala celovito analizo delovanja delegatskega sistema. Pri tem ugotavljajo, da so naredili kvalitetni korak naprej, da pa še zmeraj niso zadovoljni. Se najbolje so ocenili delo delegatov v delavskem svetu. V razpravah o gospodarjenju, planiranju in ocenah poslovanja se vedno bolj čuti delavec, saj je delavec tisti, ki ustvarja in se tudi odloča o svojem razvoju. Za produktivnost, ki dosega različne rezultate, pa delavci pekarne poudarjajo, da jo bo mogoče povečati le z novimi zmogljivostmi, z razvojem tehnologije in podobno. Glede prihodnjega razvoja so si na jasnem, da jim ga prinaša le nova pekarna. Za to imajo vse razloge. Stara pekarna je dejansko ,,iztrošena", razpolaga z zastarelo tehnologijo, prostori so utesnjeni in praktično ni več možnosti za dograditev. Zato so na občnem zboru odločno postavili, da je potrebno napeti vse sile in aktivnosti v novogradnjo. Dosegli so, da se iz plana črta rekonstrukcija obstoječe pekarne in vnesli novo besedilo o novogradnji. Sindikalni delavci v tej organizaciji ugotavljajo, da to ni več želja, temveč potreba. V to jih sili tudi velikost porabniškega prostora-območje, ki ga zalagajo s pekovskimi izdelki šteje namreč 70 tisoč prebivalcev. MG S seje zbora združenega dela Na sejo, ki je bila prejšnji torek takoj po skupnem zasedanju, je od 55 prišlo 38 delegatov, izostanek ni opravičilo kar 15 delegacij in konferenc delegacij. Bila je kratka, razprave je bilo namreč bolj malo. Se največ časa so se delegati zadržali pri obravnavi odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela. Po sprejetju predloga za hiter postopek so k predlogu sprejeli dva amandmaja o prerazporeditvi nekaterih delegacij oziroma no- silcev konferenc delegacij. Brez razprave so delegati nato sprejeli osnutek odloka o proračunu ob- čine Ptuj za letos, dogovor o usklajevanju davčne politike in osnutek odlo- ka o davkih občanov. Nekaj pripomb je bilo k predlogu sprememb k ustanovitvi, organizaciji in delovnim področjem upravnih organov in stro- kovne službe skupščine in izvršnega sveta. Tako je delegacija združenih kmetov KZ Ptuj predlagala, da bi zaradi pomembnosti in obsega dela usta- novili komite za kmetijstvo. Delegacija je tudi podprla spremembe pri na- činu oplojevanja živali ter opozorila na potrebo po bolj organizirani vzreji prašičev, kjer je veliko nekontrolirane prodaje, pravzaprav prekupčevanja. V nadaljevanju so delegati potrdili poročilo o uresničevanju zakonov s področja kmetijstva, podprli predlog za ustanovitev medobčinske zdrav- stvene skupnosti za Podravje ter opraviU nekaj imenovanj predstavnikov družbenopolitične skupnosti v svete šol in zavodov. Delegacija Laboda TOZD Delta pa je med delegatskimi vprašanji zno- va dala pobudo za uskladitev avtobusnih voznih redov z delovnim časom v organizacijah združenega dela. 1. kotar OBRTNO ZDRUŽENJE PTUJ Prizadevanja za nove delovne prostore v obrtnem združenju Ptuj so v tem obdobju največjo pozornost posvetili pripravam na volitve oziroma izvedbi predkandidacijskih in candidacijskih postopkov, ki so jih po ocenah dobro izvedli. Izvršilni odbor obrtnega združenja pa je poleg lega več razprav posvetil vprašanju novih delovnih prostorov za potrebe združenja in obrtne zadruge Panorama. Že znane omejitve na področju investiranja onemogočajo novogradnjo, zato razmišljajo o pridobitvi prostorov v že zgrajeni stavbi. Obrtniki sami pa predlagajo, da bi bila najboljša rešitev novogradnja v obrtni coni. Naj omenimo, da obrtniki za ta namen že združujejo potrebna sredstva, prav tako tudi Panorama Ptuj. MG Kupi odpadnega papirja, ki bi morali najti pot v papirnico in ne na smetišče............... ^_____......_______.______________.________.........._______........ Primer gospodarnega reševanja problema odpadnega papirja v Blagovnici MIR Ptuj. Pomanjkanje surovin in še kaj Svet se sooča z vedno večjim pomanjkanjem surovin. Železarnam manjka odpadno železo, steklarstvo pesti pomanjkanje odpadnega stekla-steklenic papirno industrijo pa pomanjkanje odpadnega papirja. Varčevati in še enkrat varčevati opozarjajo strokovnjaki. Ne, to ne zaleže. Se vedno smo razsipni s temi surovinami in čakamo, da nam bo začelo biti plat zvona, še več! Gledamo prazne police, kjer je običajno naložena popirna galanterija in nergamo. Svojo jezo stresamo na blagajničarko vzstrajnejši pa zahtevajo poslovodjo. Je kriv on? Prodajalne večje ali manjše dobivajo blago v papirni embalaži. Največ je kartonske. Kam z njo? Na smetišče pri novem Rogozniškem pokopališču. Tu odlagamo vse, v čemer ne vidimo več vrednosti. Pa vendar smo v zmoti. To nam lahko potrdijo v BLAGOVNICI MIP Ptuj, ki že leta nazaj ves odpadni papir skrbno zbirajo in prešajo. To nalogo imajo vratarji, ki pravijo, da so na ta način vrnili papirni industriji mnogo dragocenih surovin. Stiskalnica je sicer dokajšnja naložba, ki pa se v zelo kratkem času amortizira. Vredno posnemanja mar ne? V prizadevanja zbiranja odpadnega papirja so se z^lo uspešno vključile tudi vse ptujske šole. Kaj pa, ostali? Morda bo bralec tega članka sedaj našel tudi sebe kot krivca za pomanjkanje toaletnega papirja, papirnatih robčkov, brisač in še česa. Morda res ne bi ka- zalo kupovati v vsaki prodajalni ali proizvodni OZD stiskalnice. Z skupnim dogovarjanjem pa bi lahko tudi ta problem ustrezneje reševali. Pa ne samo iz ekonomskega vidika tudi z ekološke plati bi morali reševati zadevo. Saj je dornavska cesta, ki pelje do odlagališča, dobesedno nastlana z odpadki. Voznike kamionov to ne moti, da jim veter odnaša smeti na vse strani, kajti tu ni njihova zemlja in ni jim mar kaj o tem menijo prizadeti. Se kaj hujšega vedo o jami povedati stanovalci ki stanujejo v bližini omenjenega ,,smetišča" saj ti že od daleč sili v nos neprijeten vonj, ki se širi od gnitja organskih odpadkov. Cestokrat se zgodi da se gorljivi odpadki vnamejo kar seveda ustvarja dim, ki ogroža varnost prometa na Dornavski cesti, kar je že imelo za posledico prometno nesrečo. Vse skupaj pa nudi ugodno počutje glodalcem, ki se lahko tu neovirano množijo. Nekdo bo slej kot prej moral začeti raz- mišljati o vsem tem in seveda o novi lokaciji odlagališča, ki mora po mojem mnenju imet' ustreznejšo lokacijo. V nobenem primeru pa ne v neposredni bližini pokopališča in ob tako prometni cesti, ki vodi v prelepe Slovenske gorice, kamor vabimo turiste. Prvi vtis, ki jim ga daje pogled na jamo jim seveda ne daje prelepe slike o nas! Besedilo in posnetki: Maks Menoni Za otroke v vrtcu letos več za 16Jil odstotka v krajevnih skupnostih in združenem delu so te dni delegacije že dobile gradivo za 18. sejo skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj. Seja, ki bo v petek 26. februarja ob 13. uri v dvorani narodnega doma v Ptuju, bo po vsej verjetnosti zadnja v tem mandatu, na njej pa bo tekla beseda; o delu infinančni realizaciji skupnosti v preteklem letu ter o dveh predlogih v zvezi z otroškimi dodatki v letu 1982. Delegati pa bodo gotovo največ časa namenili dopolnilu k samoupravnemu sporazumu o do- ločanju višine oskrbnine v vzgojnovarstvenem zavodu v Ptuju, ki jo plačujejo starši. Osnova za vredotenje vzgojnovarstvene de- javnosti je mesečna stroškovna cena izračunana na otroka, cena oddelka pa je tako nastala iz cene na otroka pomnožena z ustreznim številom otrok v njem. Le amortizacija je izračunana na oddelek in deljena z ustreznim normativom ot- rok. Tako je tak normativ pri osemurnem var- stvu za otroke od treh do šestih let — 22 otrok, pri deseturnem varstvu je normativ za otroke do dveh let starosti — 13 otrok, od dveh do treh — 16 otrok, od treh do šestih let — 22 otrok in od šest do sedem let — 24 otrok. Za šesturno varstvo in vzgojo za otroke od tretjega do šeste- ga leta pa 20 otrok. Mesečna stroškovna cena pa je sestavljena iz osebnih dohodkov, ki se letos povečujejo za 18,9 odstotka, zakonskih obveznosti, sredstev za materialne izdatke, amortizacije, obvezne rezerve, davka iz dohodka, pogodbenih in sa- moupravno dogovorjenih obveznosti ter iz skla- da skupne porabe za leto 1983 — 840 dinarjev na delavca za družbeno prehrano, regres za letni dopust v bruto znesku 3.322,50 dinarja in za jubilejne nagrade ter nagrade ob odhodu v po- koj. V strokovni službi vzgojnovarstvene organiza- cije so ceno, ki jo je potrdil tudi izvršni odbor skupnosti otroškega varstva, izračunah na os- novi plana potrebnih sredstev v letu 1982, ki je v globalu povišan za 26 odstotkov. Na poviša- nje pa je v veliki meri vplivalu povečana amor- tizacija — večja je za 70 odstotkov, vsi ostaU stroški pa so planirani minimalno, seveda tisti, na katere lahko delavci sami vplivajo. Tako so srednjeročno investicijsko vzdrževanje zmanjša- H za leto 1982 za milijon dinarjev. Število otrok v posameznih oddelkih je v skla- du z ustreznimi normativi in prostorskimi možnostmi ter povpraševanju po organizirani vzgoji in varstvu predšolskih otrok. V oddelkih za otroke do dveh let bi sicer lahko bilo 16 ot- rok, jih je pa samo 13, ker prostorske zmoglji- vosti jasli niso take, da bi lahko v eno igralnico namestili več kot 13 otroških posteljic. V letošnjem letu je težnja, da bi znižali prispe- vek starša na otroka, zato je bila spremenjena cenzusna lestvica, ki se sedaj začne pri 2200 di- narjih dohodka na družinskega člana, s čimer bi starši plačevali od prejšnjih 35 odstotkov polne ekonomske cene le 27 odstotkov. Zadnji znesek v lestvici pa je 7501 dinarjev in več dohodka na družinskega člana. Starš pa sedaj ne bi prispe- val več 70 odstotkov, temveč le 62 odstotkov polne ekonomske cene. S tem je bilo doseženo, da bi staršem z nižjimi osebnimi dohodki naj- manj povečali ceno za otroka v jaslih ali vrtcu. Za 10-urno vzgojo in varstvo bi se za otroke do dveh let povečala cena v povprečju za 7 od- stotkov, od dveh do treh let za 17 odstotkov, od treh do šest let 18 odstotkov in za otroke od šest do sedem let za 22 odstotkov v povprečju. Za osem urno varstvo in za otroke od treh do šest let bo povprečno povečanje cene 19 odstot- kov. V varstveni družini, cena je letos posebej izračunana, lani so starši piačevah ceno jasli za otroke od dveh do treh let, bo povprečno povečanje cene v letošnjem letu za 20 odstot- kov. Tako je skupno povečanje cene v jaslih in vrtcu na otroka v letu 1982-16,81 odstotka. V tem' povprečju pa ni zajet porast cene v 6- urnem vzgojnem programu, ker je oddelek začel delovati šele v novembru preteklega leta. Letos je ta cena že grajena na dejanskih stroških in je v primerjavi z osemurnim varstvom manjša za 26 odstotkov. Izračun nove cene za leto 1982 je narejen ta- ko, da bi začel veljati s 1. aprilom, ker bodo le tako lahko pokriti stroški vzgojno varstvene or- ganizacije Ptuj za letos. mš Tudi gasilci so brez vode nemočni v teh dneh zaključujejo z letnimi konferencami člani gasilskih dru- štev, ki jih je v ptujski občini kar 62. Najstarejše društvo v Sloveniji — gasilsko društvo Ptuj pa se je se- stalo že na svoji 112. letni delovni konferenci ali občnem zboru. Nad 25 let je predsednik ptujskega društva prizadevni gasilski delavec Marjan Berlič iz Ptuja, s katerim je stekel tale pogovor. Nedvomno je GD Ptuj najbolje opremljeno med društvi v okviru občinske gasilske zveze Ptuj, koliko aktivnosti pa ste imeli v lan- skem letu? ,,Res je, da je naše društvo teh- nično zelo dobro opremljeno. Seve- da gre za to zahvala širši družbi, ki je prispevala denar. V letu 1981 smo imeli točno 60 akcij, kar je za čisto amatersko društvo mnogo. Vedeti moramo, da so naši fantje vedno pripravljeni skočiti na po- moč, ne glede na čas ali vreme. Na srečo od teh 60 akcii lani ni bilo ne- kih večjih požarov niti daljših gasilskih akcij. Precej krajše so bile kot leta 1980, kar pojasnjujemo z ugotovitvijo, da je naše preventiv- no delo le začelo žeti določene uspehe. Nasploh ugotavljamo, da je zadnja leta manj požarov, čeprav je na svetu vse več raznih vnetljivih tekočin in nevarnosti." Kljub dobri tehnični opremljeno- sti pa ste na letni konferenci ugoto- vili, da vam nekatera vozila še manjkajo, za kaj pravzaprav gre? ,,Mislim, da smo trenutno opremljeni 90 odstotno z vso moderno gasilsko-tehnično meha- nizaciio. Manika pa nam vozilo z visokotlačno črpalko za gašenje večjih industrijskih požarov. Po- trebujemo pa tudi visoko hidravlič- no razstegljivo gasilsko lestev. Se- daj imamo 22 m visoko lestev, ki pa jo dvigujemo na ročni pogon. Tako porabimo mnogo več časa, da jo dvignemo do zaželene višine." Koliko pa vas je dandanes članov GD Ptuj? Članov imamo 110, vendar je aktivnih — operativnih okrog 65. To je sicer zadovoljivo, vendar pa ugotavljamo, da nam primanjkuje mladine in pionirjev." Je bilo lanskih 60 ak( ij izključno posredovanje v požarih? ,,Kje pa, čistih akcij požara je bilo precej manj. Sicer pa štejemo pod akcije tudi prevažanje vode v cisterni do tistih krajev, kjer poleti voda izgine. Ce mi ne bi pomagali, bi bilo vprašljivo kako bi oskrbova- li z vodo ljudi na ogroženih območ- jih." Kako pa je s hidrantno mrežo v Ptuju, večkrat smo že slišali kritiko na ta račun? ,,Žal moram povedati, da kljub našim večkratnim urgencam pri SO Ptuj nismo dosegli, da bi se ta hidrantna mreža v Ptuju usposobi- la. Sicer obstaja, vendar ne deluje v celoti. Precej je hidrantov, ki ne de- lujejo več. Ali so razbiti, zrjaveli, ali imajo uničene ^entile, ali pa so odstranjene zidne plošče, ki označujejo njihov položaj. Ne ve- mo zakaj odgovorni ne pristopijo k reševanju te problematike. Mi ga- Marjan Berlič, dolgoletni predse- dnik CD Ptuj silci za lo nismo pristojni, dolžni pa smo opozoriti in opozarjati. Lahko imamo ne vem kakšno tehniko, če nimamo vode smo nemočni. Ce bo kdajkoli prišlo do kakšne katastro- fe bodo s prstom kazali na gasilce, čeprav bodo morda najmanj krivi zanjo. Za primerjavo naj povem, da smo pri naši zadnji kontroli ugo- tovili, da v Prešernovi ulici delujeta le dva hidranta. Tudi kar se tiče ptujskih vodnih studencev je podobno. Vemo da bi ti v vsakem primeru imeli izredno koristno in pomembno nalogo tudi za potrebe SLO. Slišati je sicer, da se bodo le- tos lotili obeh omenjenih proble- mov, sicer pa je že res skrajni čas." M. Ozmec Več sredstev za pospeševanje kmetijstva Razvoju kmetijstva posvečamo mnogo pozornosti, pa ne le z besedami, pričeli smo se z.avedati, da bo po potrebno v kmetijstvo vložiti tudi precejšnja sredstva, ki jih zahteva tako pridobivanje novih obdelovalnih površin kot intenziviranje kmetovanja na obstoječih kmetij- skih površinah. Predvsem zadnji nalogi je bilo namenjenih precej sredstev, ki se zbirajo na ra- čunu Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj. V letu 1981 je združeno delo namenilo za pospeševalne akcije v kmetijstvu precej več sredstev, kot prejšnja leta. Lani so dotekala sredstva iz dveh virov: iz dohodka TOZD, ugotovljenega po zaključnem računu za leto 1980 in iz prispevne stopnje 0,22 odstotka od osebnih dohodkov v letu 19821. K samouprav- nemu sporazumu o temeljih plana SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj, ki določa razvojne cilje kmetijstva naše občine v letih 198!—85, je pristopila velika večina delovnih ljudi, proti so se izrekli le delovni ljudje TGA ,,Boris Kidrič", tozd tovarna glinice, TAM tozd Karosernica — obrat zavor Ptuj, Kreditna ban- ka Maribor, Jugobanka ekspozitura Ptuj, Temeljnega sodišča Maribor — enote Ptuj, Temeljno javno tožilstvo Maribor — enota Ptuj, Skupnosti za zaposlovanje. Postaje milice Ptuj in Vzgojno varstvene organizacije Ptuj. Poleg sredstev iz omenjenih dveh virov se je na računu SIS zbralo tudi nekaj nad 6 milijonov dinarjev sredstev za intervencije pri porabi hra- np. Skupni prihodki so torej znašali prek 17 in pol milijona dinarjev, (leta 1980 le 3,7 milijona dinarjev). Omenjena sredstva je samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva namenila v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom, torej za intervencije pri proizvodnji in porabi hrane. Največje odhodke v bilanci za leto 1981 predstavljajo intervencije pri porabi hrane, gre za 4,7 milijona dinarjev, sledijo izdatki za stimulacije za izboljšanje bioloških osnov — 2,8 milijona dinarjev, na tretjem mestu pa so izdat- ki za sofinanciranje pospeševalne službe, ki znašajo 2,3 milijona dinarjev. Med odhodki so še mnoge druge postavke kot stimulacije za naložbe v infrastrukturne objekte in načrti preusmerjenih kmetij, nadomestila hribovskim kmetijam, izobraževanje kmetov in tako dalje. V največji meri je samoupravna interesna skupnost sofinancirala pro.^^rame kmetijske zadruge Ptuj in sicer v višini nekaj manj kot 4 milijone dinarjev, ter Obdravskega zavoda za veterino in živinorejo Ptuj v višini 1,8 milij'ona dinarjev. SIS je sofinancirala še javno službo varstva rastlin, ki jo opravlja Kmetijski zavod Maribor, nabavo kombajna in traktorja za strojno skup- nost Dornava, obnovo nasada pri osnovni šoli Juršinci, nabavo učil za tozd kmetijska kovinarska in metalurška šola CSUl, sofinan- cirala je tudi modernizacijo trsničarske proizvo- dnje in jubilejne prireditve trsničarjev v Juršin- cih in še bi lahko naštevali. Tako je bilo za vse omenjeno porabljenih 6 odstotkov sredstev več, kot je bi bilo predvideno s planom. Sredstva v višini 4 milijone 300 tisoč ainarjev, ki so ostala iz leta 1981 bo SIS namenila za posege v kmetijstvu, ki so v načrtu za leto 1982, poleg sredstev, ki se zbirajo v tekočem letu. Glavne postavke v planu SIS za pospeševanje kmetijstva pa je tudi letos sofinanciranje pospe- ševalne službe, sofinanciranje komasacij in gradnje namakalnih sistemov, izobraževanje kadrov, intervencije pri porabi hrane ter druge tekoče naloge na področju kmetijstva ptuiske občine. JB TEDNIK 18. februar 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 VOJAŠNICA DUŠANA KVEDRA TOMAŽA Komunisti ocenili svoje delo Člani Zveze komunistov v ptujski vojaški enoti so ocenili lansko delo in se dogovorili za bodoče naloge. Uspešni so tudi na vseh področjih, do slabosti kritični in odgovorni. Organizacija ZKJ v ptujski vojaški enoti, kjer delujejo vse starešine in trideset odstotkov voja- kov, je lani v celoti uresničila svoj delovni načrt. Osrednjo pozornost je namenila izgrajevanju vseh vrednot, ki so pomembne za izpolnjevanje najzahtevnejših nalog v miru in morebitni vojni. Prav zaradi njene vodilne vlo- ge pri usmerjanju dela posameznikov in voja- ških kolektivov je enota dosegla dokaj visoko oceno borbene pripravljenosti, so ob pregledu lanskoletnega dela na splošno ugotovili komunisti ptujske vojašnice na konferenci, v torek, 21. februarja 1982, v prostorih, doma JLA v Ptuju. Konference ZKJ V. P. 5008 Ptuj so se udeležili člani ZKJ, med gosti je bil tudi general Anton Zupančič, predsednik Komiteja ZKJ Ljubljanjskega armadnega območja in Dimče Stojčevski, sekretar OK ZKS Ptuj. Po poroči-,. lih, ki so bila sprejeta že v osnovnih organizaci- jah osnovnih enot vojašnice, so v nadaljnji razpravi največ pozornosti posvečali moral- nopolitični enotnosti, borbeni pripravljenosti enote, varnosti, samozaščiti, angažiranosti su- bjektivnih sil, vlogi ZKJ in ZSM, materialnim tehničnim sredstvom, redu in disciplini vojakov. Ko so govorili o uresničenih nalogah, so do- bro ocenili sodelovanje vojašnice z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in okoljem, kjer so izrazito dobri odnosi, predvsem pa pri uresničevanju zamisli splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Da so na slednjem področju dosegli zavidljive uspehe, potrjujejo med drugim uspešno opravljene vaje enot na terenu. Rezultati artilerijskega streljanja- v preteklem letu govore o visoki borbeni vredno- sti enote. Ocene izvedenega streljanja so pretežno odlične in prav dobre, prav tako tudi iz pešadijskega orožja. Pozornost posvečajo borbeni pripravljenosti, njihova aktivnost je usmerjena v krepitev moralno politične enotno- sti in vseh drugih potrebnih elementov. Idejno in strokovno usposobljenost enote so dvigovali na bojnih usposabljanjih, izvedeni so bili posveti, seminarji, metodično-pokazana predavanja in druge oblike usposabljanja vseh subjektov v borbeni izgradnji enote. S stalnim pojasnjevanjem razmer doma in v svetu so dosegli tudi višjo stopnjo politične budnosti in odgovornejši odnos do sa- mozaščitnega ravnanja. Ne nazadnje so komunisti veliko prispevali za gospodarnejše poslovanje tako, da je na področju prizadevanj za gospodarsko ustalitev ptujska enota pri vrhu v Ljubljanskem armadnem območju. Slabosti v delu komunistov ni bilo veliko. Dogajalo se je, da so posamezniki zatajili pri izpolnjevanju nekaterih nalog, vendar je že kritika kolektiva zadostovala za spremembo njihovega odnosa do partijskih in delovnih dolžnosti. Komunisti so si prizadevali, za odpravo nekaterih pomanjkljivosti izven svoje organizacije. Prav tako v kolektivu vzgojno vplivajo na odgovoren odnos slehernega pripadnika armade do še varčnejšega ravnanja z orožjem in opremo, do večjega reda in discipli- ne, saj nekateri posamezniki kvarijo ugled in predstavitev lika pripadnika JLA. General Anton Zupančič je v razpravi dejal, da je enota Dušana K vedra — Tomaža v preteklem letu odgovorno in uspešno izvršila vse pomembne naloge ter zaupane dolžnosti in s tem doprinesla k izgradnji oboroženih sil. Ni bilo nobenega velikega problema, pojavilo se je le nekaj slabosti, ki jih bodo poskušali odpravi- ti. Za uspehe imajo zasluge vsi pripadniki eno- te, vojaki in starešine vseh lanskoletnih, generacij. Dimče Stojčevski je poudaril, da je sodelo- vanje z garnizijo JLA v Ptuju in družbenopo- litičnimi organizacijami občine že vrsto let dob- ro, doseženi so bili dobri rezultati na področju sodelovanja in načrtovanja. Sodelovanje poteka na vseh področjih dela že tradicionalnih oblik kot so obiski, srečanja, stiki z delovnimi orga- nizacijami, šolami, krajevnimi skupnostmi, teritorialno obrambo, OK ZKS Ptuj, načrtovanje skupnih nalog znotraj občinske konference ZSMS Ptuj. Bodoča naloga je še globlje sodelovanje in podružbljanje koncepta splošne ljudske obrambe. Podobno kot je bilo doseženo sodelovanje z enotami TO, naj bi se razvilo tudi med komiteji za SLO in DS v kra- jevnih skupnostih in ptujsko enoto v času teren- skih vežb, pri tem pa naj bi se vključevale vse družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti, frontno organizacijo SZDL, mladin- sko organizacijo ... Skupna naloga družbenopolitične skupnosti občine in starešin bo seznanjanje z gospodar- skim položijjem in delovanjem v občini Ptuj ter krajevnih skupnosti, da bodo vojaki obveščeni o dogajanjih, te celice življenja in dela. Dimče Stojčevski je opozoril na večje evidentiranje sta- rešin in kadrovanje v družbenopolitične orga- nizacije občine in KS ter delegacije SIS. Razvijati idejnopolitično delovanje in družbenopolitično delo, bo naloga OK ZKS Ptuj v prihodnje. V okviru občine bo ustanovljen svet občine, ki bo vključeval upokojene starešine, miličnike in bor- ce, ki se bodo v okviru tega organa seznanjali z dogajanji, na področju družbenopolitičnega dela in po možnosti z idejami in izkušnjami prispe- vali k še boljšemu delovanju. Ugotovljene probleme, so sklenili udeleženci konference, bodo med prihodnjim delom dosle- dno odpravljali. Načrt njihovega dela za bodoče, ki sd ga sprejeli, pa označuje nekaj poglavitnih dejavnosti. Vso pozornost bodo namenili pripra- vam na partijske kongrese, spremljanju kongresne dejavnosti in uresničevanju na kon- gresih sprejetih sklepov. S široko predvolilno aktivnostjo si bodo prizadevali izboljšati odnos komunistov do kadrovskih vprašanj. Po potrebi bodo spodbujali delo posameznih osnovnih organizacij ZKJ, da bi v njih zagotovili stalno aktivnost. §e naprej bodo skrbeli za dograjeva- nje izobraževalnega sistema, trdne moralno-po- litične razmere in gospodarno ravnanje v enoti. Ob tem ne bodo prezrli potrebe po stalnem spremljanju notranjih in zunanjih družbenih razmer. Ce upoštevamo številne druge njihove dolžnosti, bodo komunisti na vseh področjih dela v ptujski vojaški enoti še naprej v ospredju. Ob koncu konference so člani soglasno spre- jeli predlog kandidatov za 12. kongres ZKJ, (garnizije Maribor, Slovenska Bistrica in Ptuj bo zastopal starešina Rade Vojnovič), 7. volilno konferenco ZKJ v Jugoslovanski ljudski armadi (voj. Nubija Abduli) in 7. volilno konferenco ZKJ ljubljanjskega armadnega območja. Na slednji bodo garnizijo Dušana Kvcdra — Toma- ža Ptuj zastopali starešine Milovan Stankovič,, Franjo Grgič in Gragan Rašeta, neposredno po dolžnosti pa se je bo udeležil starešina Komnen /^arkovič. Besedilo in posnetek: Drago Papler^ Med konferenco ZKJ V. P. 5008 Ptuj Gosta konference: general Anton Zupančič, predsednik komiteja ZKJ LAO in Dimče Stojčevski, sekretar OK ZKS Ptuj, desno polkovnik Milovan Stankovič. Jože Herco}; (drugi z leve) v pogovoru z načelnikom Stankom Megličem, ter starešinami garnizije Dušana Kvedra v Ptuju. Pogovor Z bodočim podporočnikom Pred 14 dnevi je iz Beograda prišel na krajše študijske počitnice Jože Hercog iz Gruškovca pri Cirkulanah. sicer gojenec drugega letnika vojaške akademije kopenske vojske v Beogradu. Svoje počitnice je izkoristil tudi za krajši obisk in pogovor z načelnikom oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj. Stankom Megličem. Ta trenutek smo tudi mi izko- ristili in nastal je sledeč zapis. Kako pravzaprav postaneš gojenec vojaške akademije? »Ko sem leta 1976 končal osnovno šolo v Cirkulanah, sem se vpisal v vojaškogimnazijo v Ljubljani. Predlani sem to gimnazijo uspešno končal in se takoj vpisal na vojaško akademijo kopenske vojske v Beogradu. No, sedaj obiskujem že drugi letnik.<> Kaj paje vplivalo na tvojo odločitev za to šolanje? »Takrat, zadnje leto osnovne šole sem dosti razmišljal, za kakšen poklic naj se odločim. Razmišljal sem že o vpisu na ekonomsko ali električno srednjo šolo, vendar sem se s pomočjo psihologov, ki so nas obiskali, pa tudi prek vojaškega odseka v Ptuju, končno odločil za vojaški poklic« Je bilo šolanje v ljubljanski gimnaziji težko? »Mislim, da so predmeti slični, kot na ostalih — civilnih gimnazijah. Povdarek je predvsem na matematiki m fiziki in prepričan sem, da je med mladimi veliko takih, ki jim to leži. Če se učiš, če ti leži in če razumeš, potem nikjer ni težko.« - Kakšen pa imaš uspeh? »V gimnaziji sem bil prav dober, tukaj, na akademiji pa sem v začetku imel nekaj težav z novim okoljem, sedaj paje v redu. Tudi učenjeje lažje, saj se predavanja odvijajo vmodernih in sodobno opremljenih kabinetih, predavajo pa nam izredno sposobni in strokovno usposobljeni ljudje.« ■ Kakšen poklic pa boš pridobil po končani akademiji v Beogradu? »Ko bom .šolanje končal bom po činu podporočnik. Takoj bom verjetno začel delati z mladimi ljudmi, ki bodo uspešno končali srednje vojaške šole. Ta poklic zahteva od človeka precej veselja in sposobnosti. Sicer pa vidim v vojaškem poklicu iz dneva v dan več možnosti za svoje uveljavljanje, česar morda ne bi našel v nobenem drugem poklicu. Vsem tistim, ki razmišljajo kam po končani osemletki predlagam, da se vpišejo v eno do vojaških šol. Po vseh osnovnih šolah so razpisi, kjei so navedeni podrobni pogoji. Mislim, da ne more biti žal nobenemu, ki seje odločil za vojaški poklic. Navsezadnjeje treba vedeti, da se tudi tako celoviteje vključujemo v naš sistem splošne ljudske obrambe —• ta paje z mladimi kadri vedno znova pomlajena in okrepljena tudi s strokovnega vidika.« M. Ozmec KVIZ »MLADI IN KIVIETIJSTVO" Konferenca mladih kmetoval- cev pri občinski konferenci ZSMS in kmetijska zadruga Ptuj irircjata tudi letos kviz »Mladi in >;metijstvo«. Prireditev bo jutri. 19. februarja ob 16. uri v domu Slovenskogoriške-Lackove čete v Rogoznici. Največji povdarek bo na stro- kovnem delu vprašanj s področja živinoreje, poljedelstva, družbe- nopolitične prakse in samou- pravne organiziranosti zadružnih organizacij. Na kvizu bodo sode- lovale ekipe z območja celotne občine. Zmagovalna ekipa ob- činskega kviza se bo udeležila regijskega tekmovanja, ki bo letos v Lenartu. Podoben kviz so organizirali že lansko leto. Takrat je najboljša ekipa ptujske občine dosegla na regijskem tekmovanju prvo me- sto in kot predstavnica maribor- skega območja sodelovala na republiškem kvizu. Osnovni namen kviza je stro- kovno izobraževanje in idejno- politično usposabljanje mladih. Letos je organizatorjem že uspe- lo pritegniti k sodelovanju večino mladih ljudi, ki delajo v kmetij- stvu ali se za delo v tej gospodar- ski dejavnosti izobražujejo. JB Vojaki v spomin na 3. obletnico smrti Edvarda Kardelja v sredo, 10. februarja, so minila tri leta od smrti velikega misleca, teoretika, državnika in revolucionarja Edvarda Karde- lja. Spomin na enega največjih mož slovenskega naroda, ideolo- ga povojne izgradnje Jugoslavije, njegovo življenjsko pol ter delo, so vojaki ptujske garnizije Duša- na Kvedra-Tomaža, obudili z radijsko oddajo »Studia T-12«, zidnimi ča.sopisi. foto izložbami in s predavanji. Obudili .so spo- min tudi na pravkar preminulega revolucionarja, borca in Titovega siidelavca Jovana Veselinova- Žarka. Edvard Kardelj je kot teoretik in praktik vtisnil neizbrisen pečat naši revoluciji, utemeljitvi sa- moupravne socialistične Jugosla- vije in celotnemu mednarodne- mu delavskemu gibanju. Od rane mladosti je nesebično razdajal vse svoje umske moči. vso svojo ustvarjalno energijo ' v korist delavskega razreda, njegove os- voboditve, obvladovanja pogojev in plodov svojega dela. Kot najbližji sodelavec tovari- ša Tita je več kot pet desetletij .svojega življenja posvetil z vsem žarom svojih umskih in fizičnih sposobnosti borbi za socializem in človeško srečo, stal v prvi vrsti revolucionarnih bojev in preob- razb, s katerimi so delavski razred, narodi in narodnosti Jugoslavije izbojeval oboroženo revolucijo, zgradili novo sociali- stično in demokratično skupnost svobodnih ljudi in enakopravnih narodov in narodnosti. Njegova teoretična dela in prakso je vedno obvladovala zavest o zgo- dovinski vlogi delavskega razre- da in globoka vera v ustvarjalno moč ljudskih množic. Soustvarjal je na.šo revolucijo, snoval je naš povojni razvoj in utrjeval medna- rodni ugled Jugoslavije. Vodil je najodgovornejša mi- nistrstva, bil predsednik zvezne skupščine, in nazadnje član pred- sedstev ZKJ in SFRJ. Snovanje naših povojnih ustav in drugih družbenopolitičnih in gospodar- skih dokumentov je povezano z njegovim imenom. Nikdar ni pristajal na dogme, zdaj je le veljala marxistična analiza pro- blema in le praksa mu je potrje- vala teorijo. Zato je bil tako dovzeten za pobude in predloge iz neposredne delavske sredine iz proizvodnje in samoupravljavcev in zato jC bil vedno pripravljen že dorečeno dopolnjevati. Šest tisoč Strani njegovih obja- vljenih del ga uvršča med največ- je socialistične ideologe v sveto- vni literaturi, poleg tega pa je zapustil še blizu šest tisoč še neobjavljenih rokopisov, zamisli, beležk, že skoraj pripravljenih za objavo. Napisal je vrsto znan- stvenih del s študijami kol so: Pot nove Jugoslavije,. O ljudski de- mokraciji v Jugoslaviji, Zmaga .socializma nad državno kapitali- stičnim birokratizmom. Ustavni temelji socialističnih družbenoe- konomskih odnosov in družbe- nega samoupravljanja, problemi naše socialistične izgradnje do Smeri razvoja političnega siste- ma socialističnega samoupravlja- nja. Iz njegove dediščine, iščemo rešitve problemov, ki se pojavlja- jo ob razvoju naše socialistične skupnosti. D. Papler O kmetijstvu in usklajevanju davčne politike ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO PTUJ Dobra udeležba in živahna razprava na seji zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ptuj kaže. da se delegatski sistem vse bolj uvelja\ Ija in da pri delegatih, kljub iztekajoči se mandatni dobi. ni sledu o kaki utrujenosti ali na- veličanosti. Obenem pa razprava opozarja tudi na to. da bi morale sekcije za kmetijstvo pri krajevnih konferencah SZDL — ne le ob- stajati, temveč tudi resnično de- lovati, saj je na področju kmetij- stva cela vrsta vprašanj in sproti porajajočih se problemov, ki bijih bilo treba reševali, posamezne ukrepe pa podrobneje pojasnje- vati. Sejaje bila v torek. 9. februarja, od 35 delegatov je sodelovalo na seji 32 delegatov, manjkali so le iz treh K S. Osnutek odloka o pro- računu občine Ptuj so sprejeli brez bistvene razprave, s priporočilom. da gradivo delegati obdržijo, m izročijo tistim delegatom, ki se bodo udeležili naslednje seje. ker bo izvršni svet v predlogu dodal le spremembe in dopolnitve. Po skrajšanem poslopkuje bil sprejet odlok o delegiranju delegatov v ZZD in v zbor krajevnih skupno- sti, brez bistvenih pripomb sprejel predlog za izdajo odloka o spre- membah in dopolnitvah odloka o delovnem področju občinskih upravnih organov, prav tako tudi osnutki ostalih dokumentov, ki so bili na dnevnem redu. enako vo- litve in imenovanja. Več kot dve uri pa je trajala razprava o točkah, ki so obsegale dogovor o usklajevanju davčne politike za letošnje leto. osnutek odloka o davkih občanov v občini Ptuj in poročilo o uresničevanju zakonov s področja kmetijstva. V razpravi so .sodelovali delegati iz domala vseh krajevnih skupnosti. Poleg opozoril na žgoče družbene probleme v kmetijstvu, je bilo v razpravi tudi neosebnih gledanj, nekaj pa tudi nepoznavanja stvarnega stanja. V razpravi so predvsem izsto- pali socialni problemi starejših kmetovalcev, ki so ostali sami na svojih domačih v hribovitih pre- delih Haloz in Slovenskih goric, kako zagotoviti poseljenost teh krajev, kdo bo obdeloval zemljo, ko tudi družbeni sektor v takih legah ni zainteresiran in podobno. Mnogo je bilo kritike na rovaš visokih prispevkov za pokojnin- sko in zdravstveno zavarovanje kmetov, čeprav je starostna po- kojnina kmeta nižja od socialne pod pore ipd. Več razpravljalcevje nastopalo proti obdavčevanju po dohodku oz. dejanskem dohodku, precej pripomb pa seje nanašalo tudi na posamezna določila v do- kumentih, ki so bili \ razpravi. Po i)bširni razpravi so bili vsi dokumenti sprejeti z večino gla- sov. 28 za ob 4 vzdržanih glasovih. Zborje tudi sprejel priporočilo, da se naj delegacije za zbor krajevnih skupnosti kar najbolj dejavno vključijo v razpravo o novi davčni zakonodaji, ki je na vidiku, tako bodo lahko dali marsikatero pri- pombo, dopolnitev in predlog v zvezi zdavki občanov. Prav bi tudi bilo. da bi ustrezne strokovne službe iz občinskih upravnih organov v sredstvih javnega ob- veščanja dale občirncjše odgovo- re in pojasnila na vprašanja, ki so bila povedana v razpravi. V nasprotju s sejo zbora kraje- \nih skupnosti, je bila seja druž- benopolitičnega zbora kratka, večina točk je bila sprejeta sogla- sno, brez pripomb. Razprava seje razvila le o vprašanjih s področja kmetijstva, vendar s širšega druž- benega interesa — o regulacijah, zložbah zemljišč, ureditev vod- nega režima, kreditiranja kmetij- stva, gradnje za kmetijstvo po- trebnih spremljajočih komunal- nih in drugih objektov in podo- bno. Razpravljalci so poudarjali tudi večjo odgovornost in dosle- dnost pri uresničevanju nalog na področju kmetijstva. 4 - IZ NAŠIH KRAJEV 18. februar 1982 TEDNIK Dognojevanje jesenskih posevkov Jesenska setev je bila uspešna, tako lahko pričakujemo letos dober pridelek pšenice, čeprav se kmetovalci že zaskrbljeno ozirajo po po- sevkih z upanjem, da jih sedanje neugodno vreme ne bo preveč priza- delo. Posevki najbolje prezimijo pod lahko ic toplo snežno odejo, suha in sorazmerno mrzla zima zanje ni najbolj ugodna. Sicer pa je bolje, daje prvi sneg, kije zapadel letošnjo zimo skopnel. Snegje bil namreč moker, pozneje seje na vrhu naredila ledena skorja. Ce bi tako ostalo do konca zime. bi bilo predvsem na bolj razvitih posevkih precej škode, vsekakor mnogo več kot sedaj. Mnogoslabše bi bilo,če bi pihal mrzel veter, karpase nasrečodoslej ni zgodilo. Ugodno je tudi stabilno vreme, hitro menjanje nočne in dnevne temperature lahko namreč povzroči trganje koreninic. Za zdaj lahko torej rečemo, da zima posevkom ni škodovala. Potrebno pa bo izkoristiti prvo ugodno vreme in posevke pognojiti z dušičnim gnojili>m. kar bo pospešilo rast pšenice in drugih žitaric, to bo tudi nadomestilo za sedanje pomanjkanje vlage, posevki so namreč sedaj zelo suhi. J B Letošnji načrti slovenskega kmetijstva Ce hoče vsaj približno uresničiti naloge, ki jih ima naše kmetijstvo v prehrambeni bilanci Slovenije, mora poleg 53 tisoč hektarov pšenice, kolikor so je glede na sprejete obveze posejali kmetijci družbenega in zasebnega sektorja, bo potrebno spomladi nameniti najpomembnejšim poljščinam naslednje kmetijske površine: za sladkorno peso 6 tisoč hektarov, koruzi za zrnje 65 tisoč hektarov, krompirju pa 32 tisoč hektarov. Zgolj zagotovljene površine pa seveda še niso dovolj. V prvi vrsti je potrebno izbrati najkvalitetnejše seme visokorodnih sort posamezne poljščine, upoštevati pa tudi vse ostale dejavnike, ki vplivajo na uspešnost intenzivnega obdelovanja zemlje. Potrebna je torej pravilna in pravočasna priprava zemlje, izdatno gnojenje in ustrezna zaščita. Predvsem pri koruzi je mogoče z večjo uporabo kvalitetnega semena doseči mnogo višje hektarske donose od dosedanjih, to je lahko tudi bistvena postavka v stroških pridelave krme. Semenarna Ljubljana bo letos zagotovila 2 tisoč ton kvalitetnega koruznega semena, kmetje pa si ga morajo seveda pravočasno nabaviti. Za rešitev težke situacije, v kateri se je znašla živinoreja predvsem zaradi visokih cen krme, je ena pomembnih nalog tudi preusmeritev na pitanje z doma pridelano krmo. Rezerve imamo, kot rečeno, v in- tenziviranju pridelave koruze, največje pa v izkoriščanju travnatega sveta. Letos bi naj vključili v intenzivno izkoriščanje eno tretjino slovenskih travnikov in pašnikov. Gre za 100 tisoč hektarov, v celoti predstavlja torej površina travnikov in pašnikov ogromno naravno bogastvo. Le nekaj sredstev bo potrebno vložiti v intenzivno izkoriščanje tega, kar nam narava sama ponuja in problemov z drago umetno krmo bo mnogo manj. JB UMETNIH GNOJIL BO DOVOLJ Lani je bilo slovenskemu kmetijstvu na razpolago 185 tisoč ton umetnih gnojil. Po pomanjkanju v prvem polletju je bilo za poznejša poljska opravila dovolj mineralnih gnojil, nekateri so nabavili tudi večje količine delno že za potrebe letošnje kmetijske sezone. Zelo načrtno so se pripravili na letošnje leto tudi proizvajalci gnojil, ki so z republiškim komitejem za kmetijstvo že sklenili dogovor o dobavi 240 tisoč ton gnojil. Trenutna situacija dobave kaže, da bodo proizvajalci dogovor tudi uresničili, tako izgleda, da kmetijci letos ne bodo imeli težav s pomanjkanjem tega, za intenzivno izkoriščanje zemlje prepotrebnega sredstva. Na nedavnem pogovoru na zadružni zvezi Slovenije so predstavniki najvišjih republiških kmetijskih institucij povedali, da je uspelo zagotoviti tudi devize za uvoz 16 tisoč ton dušičnih gnojil. Podobno situacijo napovedujejo v oskrbi z zaščitnimi sredstvi. Teh je v minulih letih večkrat primanjkovalo, sodobnega kmetovanja brez zaščitnih sredstev pa si seveda ne moremo zamišljati. Dogovori s proizvajalci so že sklenjeni, zagotovljenih pa je tudi nekaj deviznih sredstev za uvoz. Lani je zaradi pomanjkanja rezervnih delov stalo precejšnje število kmetijskih strojev. Letos se tudi na tem področju obetajo boljši časi, zagotovljena so devizna sredstva za nakup potrebnih rezervnih delov. Take so torej letos objube tistih, ki skrbijo, da lahko kmetijci nemoteno pridelujejo hrano. Upamo, da bodo njihove obljube uresničljive, s tem bo delo v kmetijstvu bolj uspešno in bližje bomo zastavljenim ciljem v pri- delovanju hrane. JB Odločitev glede obnove doma v prejšnjem tednu so se na svojem 59. občnem zboru sestali člani gasilskega društva iz Vidma. V dokaj pestrem programu, ki je bil napovedan m ta večer, je stekla razprava o gradnji gasilskega doma. V enem od svojih prispevkov sem že pisala v oklevanju gasilcev glede gradnje doma. Šolaj so se dokončno odločili, da bodo šli v adaptacijo starega doma. Le ta naj bi bil obnovljen do naslednjega leta, ker takrat GD Videm slavi 60. obletnico svojega obstoja. Kot že vemo, je gasilsko društvo v Vidmu pred leti bilo zelo delovno. Toda pred nekaj leti je prišlo med člani do nesporazuma (seveda če temu lahko tako rečemo) in aktivnosti so se iz leta v leto manjšale. Podmladka ni bilo in gasilske vrste so se pričele redčiti. Danes imajo osnovnošolsko mladino, ki pridno vadi in se uči gasilskih veščin. Zal ni mladine, zato pa so krivi vodilni člani društva, ki so se premalo angažirali za delo z njimi. Moramo povedali, da člani gasilskega društva sodelujejo v vseh ak- cijah, kot so razne vaje, ki jih organizira gasilska zveza iz Ptuja, udeležili so se pohoda ,,Po poteh revolucije". Sedem članov je obiskovalo tečaj za podčastnike. Na konferenci so si zadali prvenstveno nalogo pridobiti čim več članstva, poskrbeti za nemoteno izobraževanje. Ce hočejo vse to doseči, mora med njimi zavladati sloga in prijateljstvo, ker le tako bodo zmogli zahtevne naloge. V razpravo so se vključili tudi predstavniki drugih društev in sicer iz Leskovca, Zetal, Sel, Tržca, Podlehnika in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Vsi so podprli odločitev, da se gre v adaptacijo doma in hkrati obljubili, da bodo na pomoč priskočili ali denarno ali delovno. Seveda v tem primeru tudi mladina ne bo stala ob strani. Vedno je bila pripravljena p>omagati in tudi tokrat bo njihova prva naloga, pomagati vsakomur, ki pomoč potrebuje. J. Hvaleč. V Leskovcu posebni pogoji dela Gasilsko društvo Leskovec je eno tistih gasilskih društev, kate- rih največji problem je velika razprostranjenost požarnega okoliša in redka naseljenos zasel- kov in vasi. Dokler ni bilo usta- novljeno GD Podlehnik. je njihov požarni okoliš segal od Sel in Tržca do meje s SR Hrvatsko. Ob taki razprostranjenosti se je /go- dilo, da so v društvu zvedeli za požar šele, koje »rdeči petelin<( že zdavnaj opravil svoje. Z ustanovitvijo G D Podlehnik seje stanje sicer izboljšalo, težav je pa šc vedno dovolj, V teh haioških predelih je namreč še vedno veli- ko lesenih poslopij (cimper, go- spodarska poslopja) in tudi s slamo kritih, zato je v slučaju po- žara treba posebno hitro ukre- pati. Da bi pomoč prispela iz Le- skovca, bi bilo največkrat že pre- pozno, zato .so gasilci iz Leskovca reorganizirali operativne moči tako. da so formirali »trojke«. To so skupine gasilcev, ki imajo pri- ročna orodišča za-silo opremljena z najnujnejšo gasilsko opremo x)leg naselja Leskovec še v Be- avšku in Varnici. Te »trojke« so že večkrat pogasile začetne požare in s tem preprečile večjo škodo. Tem skupinam gre zahvala, da v minulem letu, razen začetnih po- žarov predvsem travniških, ni bik) nobenega večjega požara. Posebne nevšečnosti jim po- vzroča pomanjkanje vode, saj v poletnem sušnem obdobju mar- sikje popolnoma presahne, da je ni niti za ljudi in živino. Zadnja leta so jim v takih primerih pri- skočila na pomoč društva, ki imajo na razpolago avtocisterne. V minulem letu pa so izvedli ak- cijo zbiranja sredstev za nabavo lastne prepolrebne gasilske avto- cisterne. Del sredstev so zbrali sami. nekaj sta prispevali Požarna skupnost Ptuj in Občinska gasil- ska zveza Ptuj. kar 25000.- din pa je prispevala Krajevna skuprlost Leskovec iz sredstev samopri- spevka. Cisterna je torej plačana in prav te dni pričakujejo, da bo končno prispela. Gasilci iz Leskovca pa niso ak- tivni le na gasilsko operativnem področju, marveč so prisotni v vseh aktivnostih kraja. Tesno so- delujejo s krajevno samoupravo, kakor tudi z DPO v kraju. Dasi- ravno društvo šteje le 42 članov, se jih je minulo leto udeležilo tečaja za gasilce nižje častnike kar 10, ki so tečaj tudi uspešno opravili. Tudi pionirje še vključujejo, ugo- tavljajo pa, da bi morali še tesneje sodelovali s .šolo, mladimi gasilci na šoli in tovarišico Štefko Zago- ranski, ki je na tej .šoli mentorica mladih gasilcev. Posebno aktivni so na področju obrambnih priprav, največ v ci- vilni in narodni zaščiti. V akcijah teh izredno uspešno sodelujejo. Mnogo tudi vadijo in tako krepijo pripravljenost za akcije, le-to pa preizkušajo na tekmovanjih. Kadar pa se le rrajde še kaj časa imajo vedno dovolj opravil za udarniško delo. V zimskem času obiskujejo občane, jih opozarjajo na nepravilnosti, ki bi lahko po- vzročile požar. S temi obiski želijo preventivno vplivati na občane, da do požarov ne bi prišlo. Po tem pregledu aktivnosti in težav, ki so jih obravnavali na re- dnem občnem zboru vjanuarju so nagradili s priznanji tudi najza- služnejše. Za izredne zasluge in požrtvovalno delo v gasilstvu in v kraju je prejel l-ranc Krajnc pri- znanje GZ Slovenije III. stopnje, Martin l.meršič in Jožef Mere priznanje OGZ Ptuj II. stopnje, Mirko Stabuc pa za veliko pomoč in sodelovanje priznanje G D Le- skovec. Na tem občnem zboru so izvo- Hli še novo vodstvo. Dosedanjega poveljnika Franca Kozela so so- glasno izvolili za trajnega — čas- tnega poveljnika društva ter še dva pod poveljnika, društvo pa bo vodil šc en mandat dosedanji predsednik Ivan Medved. Člani G D Leskovec so sprejeli .še delovni načrt, v njem so po- udarili, da bodo posebno skrb namenili pomlajevanju gasilskih vrst, skrbi za požarno varnost in krepitvi dosedanjih aktivnosti. Posebna pozornost bo namenjena izpopolnjevanju opreme, za ka- tero bodo nenehno zbirali lastna sredstva, pričakujejo pa tudi iz- datnejše in bolj redne družbene vire sredstev. ^________ ..Tekst kfolo; L. C. Na zboru je poročal dosedanji predsednik Ivan Medved, ki bo vodil društvo še en mandat. NEKAJ MISLI OB TEJ ETNOGRAFSKI PRIREDTVIVPTUJU HOPSASA, DRAJSASA. GOSTOVANJE.. O kmečkem gostUvaji. kije bilo 6. februarja letos v Ptuju, so sicer pisali že novinarji in ljudje, ki se razumejo na folklorno izročilo naših vasi, naše pokrajine. In ne le. da jih poznajo, temveč jih tudi ohranjajo,jimpo.svečajovso svojo skrb, ljubezen, prosti čas. torej vse. kar razumemo pod besedo entuziazem — ljubiteljstvo. Za V.SO njihovo požrtvovalno deja- vnost jim velja vse priznanje in hvaležnost, predvsem vseh nas, ki nas je v otroštvu spremljala mar- sikatera od folklornih znameni- tosti, npr.: gostuvanje, fašenk s koranti. piceki. orači.... pa tudi liišenje košic, skiibljenje perja, kožiihanje in še kaj. Prav dobro se zavedamo, daje naše življenje v desetletjih po osvoboditvi steklo v drugačnerri, mnogi hitrejšem ritmu, ki v svoji časovni stiski jemlje človeku mnoge vrednote, čeprav mu sicer daje marsikaj, o čemer so naši predniki lahko le sanjali: zaposli- tev s primernim zaslužkom, stan- dard v obliki prikupnih hiš in stanovanj, avtomobil, televizor, dopustovanje pozimi in poleti. lepo obleko in okusno hrano ,.. Morda smo mnogi še toliko srečni, da ta prehitri življenjski utrip lahko blažimo z bivanjem na vasi, kjer nismo le opazovalec takojš- njega bitja in žitja, temveč tudi njegovi soustvarjalci in uživalci. Tudi sama spadam med take srečneže, saj sem po poreklu pri- stna Markovčanka, z lastno dru- žino pa že tudi dokaj let živim v sosednjih Zabovcih; celo zaposlila sem se v rodnem kraju, tu živijo vsi moji bližnji, zato ni nič nenava- dnega, da še vedno z vsem srcem čutim z domačimi ljudmi in naši- mi običaji. Spremljam kurento- vanja v Ptuju, folklorne revije in festivale, večere ljudskih pesmi, ple.sov .... spremljam tudi pri- prave na gostuvanje in odmeve na te prireditve, ki so v nekaj letih že dokazale svojo vrednost in pomen ter prav kličejo po svoji ohranitvi. Spremljala sem tudi priprave Markovčanov in Zabovčanov na kmečko gostuvanje ter si združino ves ceremonial tudi ogledala. Spoznala sem, da so se sami ude- leženci, torej ženin, nevesta, go- stUvanjci in seveda oba organiza- torja (folklorno in turistično dru- štvo) zelo prizadevali k original- nosti te pomembne narodopisne prireditve, a so si nekatere im- provizacije napravile nepotrebno škodo. Ne štejem se med strokovnjake na tem področju, sem le ljubitelj ljudskega izročila, vendar še ve- dno ne morem pozabiti prispo- dobe obeh kmečkih hiš (izb), ki sta nam jih nudila levi in desni oder na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju: mnogi naši sogovorniki so bili prav tako razočarani nad oranžnimi in drugobarvnimi stoli iz plastike, mizo s kovinskimi no- gami, pogrešali smo tudi primer- no kuliso v ozadju. Nehote smo podvomili v to, da prireditelj ne bi mogel v vsem Ptuju (in okolici) najti dovolj na- vadnih lesenih stolov in primer- nih miz, pa morda nekaj koruznih »rastav«, otepov slame in podo- bno. Iz svojih otroških let se spo- mnim marsičesa v zvezi z gosto- vanjem, npr. tudi tega, daje bila nevesta (rekli smo ji sneha) po- gosto kaj radodarni rok do otrok na svoji poti v zakonsko življenje: med zbrano otročad je stresla pest drobiža, včasih pa tudi sladkih dobrot s svatovske mize. Na dvo- rišču Minoritskega samostana pa smo 6. 2. 1982 videli mnogo malih razigrancev, ki bi prav gotovo radi posegli po krofu (krapčiču), če- prav bi jim ga starši kupih na stojnici kje v bližini. Tako, nadrobila sem le nekaj svojih misli in opažanj, vse v dobri veri, da ne bodo naletele na za- mero, saj sem vse napisala v edini želji, naj bi se vsi omenjeni običaji resnično ohranjali ter iz leta v leto pridobivali na svoji verodostoj- nosti. Prirediteljem in izvajalcem pa želim še mnogo ljubiteljske za- gnanosti, ženinu in nevesti srečen zakon, vsem občanom pa veseli fašenk — prijetno kurenotvanje! Karolina Pičerko, Zabovci KRATKE VESTI IZ KIDRIČEVEGA V pripravah na volitve so se v TGA v vseh TOZD in DSSS dobro uveljavile vse DPO s sindikatom na čelu. kar dokazuje, da so te priprave izvedli vestno in odgovorno. To so potrdile temeljne kandidacijske konference in to mora biti tudi jamstvo za uspešno izvedbo samih volitev. Delavski sveti bodo v teh dneh ?otrdili volilne komi.sije na ravni TOZD-DA GA pa volilno komisijo na ravni DO TGA. V naslednjih dneh se bodo sestali v vseh TOZD TGA delavski sveti, ki bodo obravna- vali poslovno poročilo za leto 1981 in zaključ- ni račun. S tem se že seznanjajo — delavci v sindikalnih skupinah, dokončno besedo pa bodo dali delavci na zborih delavcev. V bodoče bodo o takih in podobnih gradivih najprej razpravljali s poverjeniki sindikalnih skupin in Jih tako usposobili, da bodo lahko gradivo oBrazIagali svojim sodelavcem pred zbori delavcev, saj bi na tak način le-ti bili mnogo jasnejši in seveda krajši. Čeprav je do pričelka letovanja delavcev TGA ob morju ali v planinah še precej časa, so v DO TGA že st'ekle priprave na letovanje v tem letu. Tako bodo tudi letos na voljo razni kraji ob morju, kot je to bilo že v preteklih letih, letos pa so si v TGA tudi pridobili še novih osem ležišč v treh sobah v Štuhčevem domu na Pohorju. V svojem domu v Grikve- nici pa bodo potrebna ze nekatera dodatna sredstva za ureditev kuhinje, kjer je treba še nabaviti novo opremo v vrednosti okrog 200.000 dinarjev. . Minuli teden je K K SZDL Kidričevo izvedla programsko volilno konferenco, po- zneje pa tudi temeljno kandidacijsko konfe- renco, na kateri so dokončno potrdili predlo- žene kandidate, ki so podpisali izjave, da .sprejemajo kandidaturo. Na problemski kon- ferenci je bilo med drugim nakazana vrsta problemov in predlogov za odpravo določe- nih pomanjkljivosti. Čeprav jc bi! pi-vi sklic volilno-proniemske konference nesklepčen, so se tokrat delegjti in vabljeni konference udeležili v precejšnjem številu. France Meško TEDNIK — 18. februar 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 Marija Magdalenčeva, predsednica skupščine Kulturne skupnosti občine Ptuj in Dušan Kožar, tajnik ZKO Ptuj sta na proslavi, 8. februarja zvečer v ptujskem gledališču izročita priznanja in prejemnikom iskreno čestitala, j Od leve: Franc Vučak, Anton Brglez, vodja folklorne skupine Vinko Korže in Marjan Brglez, predsednik moškega komornega zbora. Foto: S. KOSI Letošnja priznanja kulturne skupnosti v prejšnji številki IliDNIKA smo vas. dragi bralci na kratko že t)bvestili o letošnjem proslavlja-^ nju slovenskega kulturnega pra- znika v Ptuju, ko so se 8. februarja zvečer zbrali v gledališču številni f*lujčani. med njimi tudi predsta- vniki folklorne skupine Vinko Korže iz (irkovc. moškega ko- mornega zbora in hrane Vučak — letošnji nagrajenci, dobitniki ()i..ir:NK — priznanj občinske kulturne skupnosti za pomembne dosežke na področju kulture. S tem smo se jim v Ptuju vsaj skro- mno oddolžili za nesebično izda- janje bogatemu ljudskemu izro- čilu. nart)dni in umetni zborovski pesmi ter za sodelovanje v lam- buraškem orkestru, ki jih je tam nekaj desetletij preživel Franc Vučak. FOLKLORNA SKUPINA »VINKO KORŽF« IZ CIR- KOVC je v lanskem letu prazno- vala zlati jubilej, zato sije za vseh pet desetletij to priznanje povsem zaslužila. Sicer pa so Cirkovčani tudi tc — predpustne dni zelo aktivni — pravi vodja skupine in predsednik prosvetnega društva Anton Brglez. »Vsakoletno ku- rent(nanje v Ptuju je tudi nekako pobudnik, da skupina še vedno aktivno dela. Ptujčani in ostali obiskovalci nas poznajo kot cir- kovške ploharje in tudi letosjih ne bomo razočarali. Že sedaj pridno spletamo vence in pripravljamo drugo potrebno in tudi tradici- onalno okra.sje za ta ploh tako. da smo vse razgibali in zlasti mlade vpeljali v to predpustno razpolo- ženje. V skupini je okrog 40 ljudi. Tudi jninula kmečka gostija ni mogla biti brez Cirkovčanov. Spremljali smo ženina in nevesto, dekleta so zapela slovo nevesti in moram reči, da je gostija dobro uspela, le naloge bo potrebno v prihodnje nekoliko bolj porazde- lili, ker eden sam vsega ne zmore,« je sklenil predstavitev predpus- tnih aktivnosti v Cirkovcah Anton Brglez. Cirkovčani so s pridobitvijo le- pega in velikega doma krajanov ustvarili lakorekoč idealne pogoje za delo vseh sekcij prosvet- nega društva. Folklorisli vadijo pozimi dvakrat tedensko, v tem času pa sprejmejo tudi nove. mlajše člane. Poleg tega pa še v šoli pridno negujejo svoj pod- mladek, sčimersejim ni bali, da bi ta tradicija izumrla. Pravijo, da jih priznanje kulturne skupnosti za to toliko bolj obvezuje. Pol je bila dolga z mnogimi odpovedovanji in žrtvovanji, brez katerih tudi mlajši ne bodo njeni uspešni po- tniki. KOMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR IZ PTUJA je pod vod- stvom Franca Lačna od leta 1979. že več let pa se uveljavlja kot eden od najboljših zborov, ne samo v občinskem? ampak tudi v širšem slovenskem merilu. Skorajda ni pomembnejše prireditve ali pro- slave na kateri ne bi sodelovali s svojim ubranim peljem. Trenutno je v zboru okrog 30 pevcev, čeprav je .še vedno nekaj težav z zasedbo prvih tenorjev, ki jih vedno primanjkuje. Kot pravi- dirigent Franc Lačen, jih bo po- trebno v zbor pritegniti, zlasti ti- ste, ki so dobri pevci in ki .so pri- pravljeni nase prevzeti precejšnje breme in obveznost. To prinašajo že vaje. ki so trikrat tedenslco precej naporne in zahtevne. Veli- ko prostega časa je potrebno žrtvovati zanje in za nastope. Potrditev izredne kvalitete zbora je samostojna velika plošča, televizijska oddaja in drugi ar- hivski posnetki za radio. K temu pa so pevci sedaj dodali še veliko OLJ EN KO ptujske kulturne skupnosti, na katero so zelo po- nosni. Letos bo komorni moški pevski zbor iz Ptuja spel nastopil na mariborskem tekmovanju NAŠA PESEM '82. na katerem je leta 1974 že dobil srebrno odličje. Zanj je to toliko večja odgovornost, zlasti še. ker je v zboru skoraj po- lovica novih pevcev. OLJ EN K A je letos pripradla tudi FRANCU VUČAKU iz Ptuja, ki je bil do nedavnega še aktivni član lambur.aškega orke- slra-DPD Svoboda. Žal pa mu je zdravje malce ponagajalo in tudi sedemdeset let je tukaj, ko si člo- vek že zaželi nekoliko miru in počitka. Franc Vučak se je rodil v Za- mušanih leta 1911. Z dvema le- toma je izgubil očeta in tako seje mati s petimi otroki težko prebi- jala skozi življenje. 'Kočarija z dvema kravama ni dajal veliko, bilo paje v družini mnogo prije- tnih trenutkov in predvsem spo- štovanja do poštenega dela in ži- vljenja. Ko je toliko zrasel, da seje bilo potrebno odločiti za poklic.je takrat mladi Franc prijel za kro- jaške škarje in šivanko. Postal je pomočnik in si služil kruh v Ma- riboru in Ptuju. V Ptujuje začel pri mojstru Jožetu Vrnjaku. kije tudi največ »kriv« za to. da se je takoj po letu 1936 vključil v takratni tamburaški orkester, kije deloval pri društvu Vzajemnost. Od takrat je ostal zvest tej glasbi, svojim to- varišem in dirigentom, ki so ga veliko naučili. Med vojno so tudi tamburaši Utihnili, takrat seje Franc najprej aktivno povezal z narodnoosvo- bodilnim gibanjem in za cela štiri leta zapustil aktivno delo v dru- štvu, v katerem je opravljal več pomembnih in odgovornih funk- cij. Leta 1944 seje priključil dru- gemu bataljonu X. brigade XVIII. divizije in na Notranjskem doži- vel tudi svoj prvi ognjeni krst. Med boji je bil ranjen pri Velikih Laščah in nato vključen v IX. brigado, v kateri se je boril do osvoboditve od Notranjske do Gorskega Kotara in Ljubljane. Vojski je dal končno slovo febru- arja 1946. Partijsko knjižnico je Franc Vučak dobil vjeseni 1944. aktivno pa se je v delo vključil tudi po svojem prihodu v Ptuj, ko je opravljal odgovorno dolžnost — najprej upravnika, nato pa di- rektorja Delte, v kateri je kot ob- ratovodja delal vse do upokojitve. Tamburašem je ostal zvest vse do lanskega leta in še danes jih rad obišče, čeprav z njimi zaigra bolj redko. Brez vaj ne gre — meni tovariš Vučak. ki se hvaležno spominja svojih dirigentov, med njimi zlasti Franja Petka. Franja Hribernika in najmlajšega Draga Kleina. kije uspel vključiti v or- kester tudi veliko mladih. Kljub upokojitvi in težavam, ki jih ima z nogo zaradi posledic vojne, je aktiven še v izvršnem odboru ptujske zdravstvene sku- pnosti, v delavskem svetu mari- borskega zdravstvenega zavoda, v KK SZDL in drugod. K priznanjem vsem nagrajen- cem tudi naše iskrene čestitke. mš Ormožani pripravljajo karneval Turistično društvo Ormož tudi letos pripravlja že tradicionalni pustni karneval, ki bo na sam pustni torek. 23. februarja popoldne. Karneval bo na Ke- renčičevem trgu. Poleg izvirnih folklornih skupin bodo na karnevalu sodelovale skupine in posame- zniki, ki bodo poskušali na šaljiv način prikazati današnje dogodke in probleme, s katerimi se sre- čujejo ljudje. Turistično društvo bo sprejemalo prijave še na pustni torek do 23. ure. Pričakujejo, da se bo precej skupin, ki bodo v nedeljo sodelovale na karnevalu v Ptuju, odzvalo vabilu Ormožanov. Ormoški gostinci in razna društva pripravljajo v pustnih dneh več raznih zabavnih prireditev. Tako bosta v ormoškem hotelu v soboto in na pustni torek zabavala goste dva glasbena ansambla, v drugih gostinskih lokalih pa tudi v dvoranah gasilskih in drugih društev pa bo več pustnih veselic. - uit SEMINAR ZA MLADE IZ ORMOŽA v prostorih motela v Podlehnikuje bil v petek in soboto. 12. in 13. februarja seminar za mlade akti- viste iz osnovnih organizacij ZSMS z območja ob- čine Ormož. Seminarje pripravila Občinska kon- ferenca ZSMS Ormož. Prvi dan seminarja so se mladi podrobneje seznanili z razvojnimi načrti ob- čine Ormož za to srednjeročno obdobje. obra\ navali so naloge na področju obveščanja in propagande in organiziranja mladinskega prostovoljnega dela. V soboto pa so glavno vsebino namenili nalogam na področju splošne ljudske obrambe in družbene sa- mozaščite ter organizaciji raznih oblik prenašanja revolucionarnih tradicij NOB za mlade. — u. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (59) Tivolska dvorana Josip Jareb iz Ljubljane nam piše: ,,Vnovič sem prebral Slovenski pravopis Stanka Bunca iz leta 1977. Uganka mi je, kako je avtor prišel do tega, da je Zavodu Tivoli pridejal tujko ,,hala", ki je za športni zavod popolnoma neprimerna. Po Glonarjevem nemško-slovenskem besednjaku pomeni tujka ,,hala": veža, hodnik, lopa, tržnica, tudi hotelska veža. V javnih skladiščih v Ljubljani se pona.šajo s tujko, čeprav imajo za svoje poslovne prostore lepo ime SKLADIŠČA, ki vse pove. V nekaterih listih se po nepotrebnem ponavlja, ,,hala" pri stavbah, in to kaže malomarnost do slovenskega jezika ali nevednost. Vsaka tujka o.stane tujka, ne more ponarodeti. Uporabijajmo jo le, če nimamo druge izbire." Uradno ime tivolskega zavoda, kakor je zapisano v telefonskem imeniku, se glasi športno rekreacijski zavod. Center Tivoli. Začetnemu vodstvu zavoda je treba priznati, daje skušalo najti skupno slovensko ime, pa se to ni posrečilo, najbrž zato ne, ker so tu pod isto streho preveč različne reči. Gotovo pa ni treba, da bi se del zavoda imenoval ,,Hala Tivoli", kakor je tudi zapisano v imeniku, namesto da bi mu rekli TIVOLSKA DVORANA. Ko bi to ime uporabljali v zavodu samem, bi tuja oblika ,,Haia Tivoli" hitro izginila tudi z lepakov, ki naznanjajo športne in druge prireditve v tej dvorani. Ljubljančani bi se tu lahko zgledovali po drugih slovenskih krajanih, ki imajo tudi dvorane za športne in podobne prireditve, pa jim nikjer ni prišlo na misel, da bi temu rekli ,,hala": tako imajo v Celju DVORANO GOLOVEC, v Titovem Velenju RDECO DVORANO-in v Novem mestu ŠPORTNO DVORANO. Naj se zato tudi vodstvo ljubljanjskega zavoda odloči za domače ime TIVOLSKA DVORANA in naj ga dosledno uporablja. ■Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Selekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bO naša skupna skrb! IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Po odkritju prvega mitreja na Spodnji Hajdini v letih 1898/99 je W. Gurlitt razširil raziskave še na okoliški teren in tako so 1901, leta prišle na dan najdbe, ki so poka- zale, da se je okrog 20 m južneje nahajal še en mitrej, ki paje nekaj kasnejšega nastanka. Stavba je imela podobno zasnovo kot prvi mitrej (tri ladje, stranski nekoliko dvignjeni), v srednjem delu zahodnega prostora pa seje nahajal vodni izvir (vodo so rabili pri obredih) z ohranjenim odtočnim kanalom. V izviru je bilo najdenih okrog 80 bakrenih novčičev, ki nam datirajo zgornjo mejo delovanja svetišča v prvo polovico četrtega stoletja. Zaradi slabše ohranjenosti najdb mitrej ni bil predstavljen na terenu, ampak so spomenike prenesli v lapidarij prvega ptujskega muzeja, leta 1932 pa v kripto dominikanske cerkve. Od najdb predstavljamo tipično oltarno ploščo. Scena je posta- vljena pod obok, ki nakazuje votlino. Centralna figura je Mithra s frigijsko čepico, odet v vihrajoč plašč. Z levo nogo kleči na bikovem hrbtu, z levico ga drži za nozdrvi in mu vleče glavo nazaj, z desnico pa je zavihtel bodalo in zaklal bika, ki mi iz rane teče kri. Živali (na desni pes, spodaj kača) pijejo kri. iz katere se po zgodbi rojeva boljše življe- nje. Centralni prizor z leve in desne uokvirjata figuri Cautesa in Cautopatesa z dvignjeno oz. spuščeno plamenico v roki (predstava svetlobe in teme). Levo in desno od oboka sta upodobljeni moška in ženska glava, ki predstavljata Sonce in Luno. Od Sonca se k Mithri .sklanja krokar, ki mu sporoča vest. Napis na spodnjem delu plošče nam pove, da jo je dal postaviti Licinius Maximinus, vojak II. italske legije. B. Lamut Stranska oltarna plošča iz drugega mitreja na Spodnji Hajdini s pred- stavo zakola bika. Foto: Kosi 1969. KULTURNI PRAZNIK V ORMOŽU Letos so slovenski kulturni praznik v ormoški občini proslavili bolj skromno. Delno je vzrok v tem, ker so zimske šolske počitnice, brez prosvetnih delavcev in učencev paje težko pripraviti kakovostni kulturni program. Kljub temu so prizadevni delavci knjižnice v Ormožu orga- nizirali proslavo in pripravili razstavo o Prešernu. Sicer pa je v času zimskih počitnic v Ormožu precejšnje kulturno mrtvilo. _ u Hajdinčani uspešni tudi na kulturnem področju v ljubiteljski kulturni deja- vnosti je že vrsto let čutiti priso- tnost hajdinske igralske družine, kije pod vodstvom Maksa Kam- pla tokrat naštudirala dramo VRNIL SE JE. Lani so bili Haj- dinčani zelo uspešni z uprizorit- vijo KMETJE, s katero so se kar 16 krat predstavili doma ter na gostovanjih po ptujski in mari- borski občini, bili pa so tudi v Kobrateni Bednji. Letos so se sicer oteli odločiti za Nušičevo SUMLJIVO OSEBO, za katero pa ni bilo dovolj igralcev, dva sta jim manjkala in tako so morali izbrati dramo Vrnil seje, v kateri je nekoliko manjša zasedba. Liubiteliska kultura na Haidini se odvija takorekoč v štirih smereh ali sekcijan — ave sta dramski, na Hajdini in v Dražencih, dve pa pevski — v Dražencih imajo me- šani pevski zbor, na Hajdini pa moškega. V prosvetnem društvu je včlanjenih okrog 100 vaščanov, 70 med njimi pa aktivnih. Mešani pevski zbor v Dražencih deluje drugo leto, moški pevski zbor na Hajdini pa so ustanovili lani. Najstarejša je tako dramska sku- pina, ki je ze slavila svojo 35-le- tnico. Pogoji za delo so v obeh krajih razmeroma dobri, le na Hajdini bi morali razširili oder, za kar pri- čakujejo pomoč od krajevne .sku- pnosti. Pravijo, da bi potrebovali vsai 30 tisoč dinarjev.pa tudi sami bi krepko prijeli za delo. S svojo sceno in igro se že prilagodijo oz- kemu in nizkemu odru. le kadar gostujejo drugi na njem ni pro- stora za vse. mš Gledališče spet brez režiserja K obširnemu zapisu z na.slovom ,,SOS za ptujsko gledališče", ob- javljen je bil v Tedniku štev. 4, z dne 28. januarja 1982, bi lahko da- nes dodali še eno ugotovitev — ptujski gledališčniki so ostali brez stalnega režiserja. Na seji izvršnega odbora Zveze kulturnih organizacij — 9. februarja, je bil namreč spre- jet sklep, da z 28. februarjem pre- neha delovno razmerje režiserke Branke NikI, ki je prosila za razre- šitev teh del in nalog, sprejetih s prvim septembrom leta 1981. Sama sporazumna odpoved ne bi bila nič čudnega, če bi ne prinašala dodatnih težav v delu gledališča, ki je že tako ali tako v izredno težkem položaju. O vzrokih za odpoved ne bi govorili, člani izvršnega odbora so jih sprejeli, menili pa so, da tež- ko priborjenega stalnega mesta re- žiserja v ptujskem gledališču nika- kor ne smemo izgubiti. Spet bo po- trebno iskati novega človeka, ki bi bi! pripravljen delati v amaterskem gledališču, sposobnega, z veliko de- lovnih in življenjskih izkušenj, ta- kega, ki bo lahko po umetniški in človeški plati povezal skupino in vanjo priključil nove, zlasti mlade ljudi. Naloga ne bo lahka in tega se zavedajo — tako gledališčniki kol pri Zvezi kulturnih organizacij in ptujski Svobodi. In kako do takrat? Pravijo, da letos še ena premiera bo. Pomagati si bo potrebno spet zgosti, žal paje Uidi te težko dobiti. Po večini so ali zasedeni ali pa so stroški zanje tako visoki, da jih enostavno ni moč pla- čati. Tak gostujoči režiser pa po- stavlja pogoje igr:ilcem in se nika- kor ne more prilagoditi njihovemu prostemu času, skratka še bi lahko naštevali vzroke, ki tako sodelova- nje odklanjajo, je pa rešitev v .sili, ki smo se je v Ptuju že poslužili in se je bomo morali tudi v prihodnje, vse do takrat, ko ne bomo dobili poklicnega režiserja, oziroma dok- ler bo še kaj ljudi, ki bodo voljni delali. mš Ponovno na odrskih deskah Slovenski kulturni praznik so v občini Slov. Bistrica proslavili zelo različno, prilagojeno okolju in razgibanosti kulturnega življenja posameznega kraja. Svečanosti so v večini pripravili že pred 8. februarjem. V kulturnih programih pa so se zvrstili recitatorji, glasbeniki in tudi domači amaterski gledališki igralci. Povsod so v uvodnem delu svečanosti osvetlili pomen slovenskega kulturnega praznika in velikana slovenske poezije Franceta Prešerna. To priložnost so izkoristili tudi zato, da so ocenili trenutno stanje kulturnega dogajanja v kraju in življenjskem okolju. Med najpomembnejšimi dogodki v okviru praznovanj slovenskega kulturnega praznika je bil prav gotovo v Slov. Bistrici, kjer je delavsko prosvetno društvo DPD Svoboda pripravila v petek, 5. februarja v Domu slavnostno akademijo. Ta večer je bila dvorana zasedena do zadnjega''kotička. Med gosti so bili mladi in starejši ljubitelji amaterske kulture. Med gosti so pozdravili tudi številne amaterske gledališke igralce, ki so v času od leta 1945 do danes uspešno nastopali na gledaliSKem odru v Slov. Bistrici. Teh ni bilo malo, saj je bila tudi povojna gledališka dejavnost v tem mestu zelo razgibana. V določenih obdobjih se je ta razgibanost kazala močneje, kasneje je nekoliko zamrla, se ponovno prebudila, da je vseskozi prisotna v življenju občinskega središča. Nedavno srečanje amaterskih gledaliških igralcev povojnih let je predstavljalo pravo kulturno doživetje, ki so se ga veselili tudi mlajši občani, saj so se jim nekdanji igralci predstavili z odlomki, v katerih so pred deset '\n več leti uspešno nastopali na odru doma kulture v Slov. Bistrici. Težko bi bilo zabeležiti vse vtise in spomine, kateri so se na tem srečanju ponovno oživeli prav gotovo pa so ostali v nepozabnem doživetju vseh udeležencev, saj je srečanje potekalo v prisrčnem vzdrušju, ki ga je uspešno pripravil organizator DPD Svoboda Slov. Bistrica. Za poživitev srečanja sta poskrbela tudi moški in ženski pevski zbor DPD Svoboda, ki sta se predstavila v skupnem koncertu. Viktor Horvai. 6 - NAŠI DOPISNIKI 18. februar 1982 - TEDNIK Viktor Ščavničar Neizprosna smrt je iz vrst kmetij- skega kombinata TOZD Tehnoser- vis v Ptuju iztrgala bivšega sodelavca Viktorja Sčavničarja, ki je bil takorekoč eden izmed pionir- jev pri snovanju današnjega Tehnoservisa, ko je skupina priza- devnih ljudi na čelu z Alojzem Gamzo pričela v lesenih barakah s popravilom razne kmetijske mehanizacije. Pokojni Ščavničar se je tu zapo- slil kot mehanik. Čeprav ni imel visoke izobrazbe, je bil izredno sposoben mehanik. Ni bilo traktorja ali drugega kmetijskega stroja, ki ga Ščavničar ne bi znal usposobiti. Tako so ga vedno pošiljali na razna delovišča in prej ni odnehal, dokler ni stroj pričel delovati. Bil je izreden praktik in tako so ga v tem danes že dokaj močnem in dobrem usposabljenem kolektivu še kako pogrešali, ko je moral zaradi hude bolezni pred- časno oditi v pokoj. V Tehnoser- visu je delal polnih 20 let. Ni odveč, če zapišemo, da je pri njemu črpala svoje znanje celotna sedanja generacija mehanikov kmetijskih strojev. Nikoli ni poz- nal besede, da tega ali onega stroja ne bi bilo mogoče popraviti, kajti z njemu lastno iznajdljivostjo je reševal še tako zapletene tehnične probleme. Lotil se je najzahtevnej- ših del. Viktorja pa je odlikovala njegova izredna skromnost, pred- vsem pa poštenost. Tudi izven delovnega časa je marsikateremu lastniku avtomobila ali kmetijske- ga stroja rad priskočil na pomoč, zato so ga ljudje imeli radi, ga spoštovali, mu zaupali. Pokojni Viktor je bil za svoj prispevek k razvoju naše družbe, za prizadevnost, pridnost in preda- nost leta 1975 odlikovan z držav- nim odlikovanjem — z medaljo dela. Zaradi vsega tega se je velik del kolektiva udeležil njegovega pogreba v Železni gori, kjer je žal zelo kratek čas užival zasluženo pokojnino, kajti huda bolezen je bila močnejša. Naj mu bo lahka zemlja, daleč od njegovega delov- nega okolja. Vsem nam pa, ki smo ga poznali, bo ostal v trajnem in lepem spominu. Franjo Hovnik Obveščanje naj bo publicistično V januarju je COP pn RK ZSMS izvedel seminarje po regijah. Podravska regijaje imela seminar v začetku februarja. Udeležili so .se ga predstavniki izOrmožain sicerdva.od Lenarta štirje, iz Slovenske Bistrjce en. iz Ptuja pa kar sedem predstavnikov. Žal se seminarja niso udeležili predstavniki šestih mariborskih ob- čin Iz COP pri RK ZSMS .so se seminarja udeležili Vili Pšeničnv. vodja COP, Silvo Jaš član COP. Matjaž Mulej pa je bil prestavnik Katedre in Slavica Pičerko. regijski delegat. Regijski seminarje bil druga faza usposab- ljanja. Prvo fazo smo že opravili v decembru lanskega leta v Novi Gorici. Najbolj aktualna tema je bilo vprašanje o predkongresnem obveščanju. Po daljši raz- pravi smo prišli do sklepa, da mladinske or- ganizacije ni.so sposobne mobilizirati široke množice ljudi v celotnem političnem sistemu. V naših organih nimamo zgrajenega sistema medsebojnega obveščanja in velikokrat se zgodi, da ne vemo kaj pomeni politična pro- paganda. Iz tega sledi, da se ne zavedamo množičnosti. Ločiti moramo aktiviste od ne- aktivistov.......... In zakaj se je v zadnjih letih potegovala ZSMS. Med prvim je vsekakor štipendijska politika. To vprašanje smo poudarjali kjerkoli smo imeli priložnost. Sedaj .so se naši napori osredotočili v stanovanjsko problematiko in na zaposlovanje. Šele sedaj ugotavljamo, da smo bili premalo povezani z mladimi, ki .so se po- vezovali v delegatski sistem. Množičnost se skozi te delegate nikoli ni vodila in tudi ne kazala. Seveda bi morali le delegate oborožiti z informacijami, s katerimi bi lahko pritegnili širšo množico. NAŠ ODNOS IN RAZVOJ MLADINSKEGA TISKA IN PUBLICISTIČNE PROPAGAN- DE Vsebina tega tiska še v celoti ni zaživela, to pa zato. ker se za njo nihče ne poteguje. Kritizirati znamo prav vsi, ko pa je potrebno navesti konkretne predloge, pa nam zmanjka besed. Vsekakor bo potrebno narediti analizo in ugotovili kaj zanima mlade, pokriti pa bo po- trebno naše informiranje tudi krajevno. Da pa bomo lahko vse to naredili je potrebno redno spremljati mladinski tisk Mladino. Katedro, Študenta .... (Sicer pa poznamo kar 15 mla- dinskih medijev). Potrebno bo opredeliti pu- blicistično propagando in sistem informiranja zn()traj ZSMS. Kar 1600 OO ZSMS izdaja svoja glasila, prav tako izdaja svoje glasilo 63 OK ZSMS. In kaj to pomeni? Informiranost je in ni. Vsi ti elementi so premalo povezani med seboj, imajo premalo stika z AŽ informacijami (iz- hajajo kol priloga v Mladini). Seveda je po- vezava teh elementov v veliki meri odvisna od OK ZSMS. kako bo med seboj povezala organizacije in društva. To pa ni naša edina naloga. Da bo delo le teh kvalitetno in mno- žično, je potrebno usposobiti nekaj mladih, ki jih zanima to področje. Vsekakor je v to delo potrebno vložiti veliko truda in dobre volje. Naše načelo je: Kultura informiranja se mora dvigniti. Revija Mladina ima v tem posebno vlogo. Zato jo je treba razširiti v vse OO ZSMS. Na njeno v.sebino je nujno treba vplivati. Moramo priznati, da seje v zadnjih nekaj letih vsebina spremenila, da pa še vedno ni dosegla svojega namena. Uredništvo bi morali zasuti s ko- mentarji, reportažami..........Vsem OO ZSMS je potrebno objasnili, da je Mladina edini faktor, ki jih lahko hitro in točno infor- mira. V predkongresnem in kongresnem času moramo COP-i sodelovati s sredstvi javnega obveščanja. COP pri RK ZSMS je v februarju obiskal vse hiše sredstev javnega obveščanja, tako da bo povezava res takšna kot si to želimo.. Temeljito se bo treba poglobili v vsebino kongresnih dokumentov, dali pa moramo tudi temeljit povdarek na ZK. ker mladi člani ZK ne opravljajo svojih nalog dovolj kvalitetno. POLITIČNA PROPAGANDA Praktično JO lahko uresničimo le z antipro- pagando. Dobro napisani dokumenti morajo bili takšni, da jih bomo tudi v praksi dobro izvajali. Kaj je politična propaganda? Pod ta naziv razumemo sistemsko dejavnost, ki se odvija v posameznih skupinah. Uporabljajo se različne metode propagande. Izvajajo jo sred- stva javnega obveščanja, propaganda v DPO, manipulacija. Zreducirala se je predvsem lam, kjer ni bilo pravega obveščanja. V.sekakor bo ta propaganda zaživela v času priprav, saj bodo člani COP, ki bi)do zadolženi za spremljanje, mor;tli temeljito prisluhniti razpravam ljudi in slediti dnevnemu časopisju. Za letošnji kongres ZSMS, plakatov ne bodo tiskali posebej. Marveč bodo le ti izšli v časo- pisih, kol priloge. Te plakate oz. priloge je polrcbno razobesiti na vseh javnih mestih. Da pa bo akcija stekla dobro ni samo naloga COP, da poskrbi, da ti plakati resnično vzbudijo pozornost, ampak bo v akcijo potrebno vklju- čili širši krog ljudi. NALOGE COP Vsi COP pri OK ZSMS morajo uskladiti programe / RK ZSMS, predvsem programe delovnih skupin, lo bodo COP-i opravili na svojih sejah. V skladu s tem je treba organizirati seminarje za informatorje, urednike glasil, dopisnike......saj bodo le tako dobili nekaj strokovnega znanja. Na to temo je treba or- ganizirati okroglo mizo, COP-i bi naj pričeli redno izdajati INFO, množično je treba sode- lovali z sredstvi javnega obveščanja, lokalnim mladin.skim tiskom; naredili bo potrebno analizo kje že sodelujemo, kaj od tega bomo lahko storili itd. Vsekakor pa je naša največja naloga, še bolj razširiti dopisniško mrežo. COP. ki deluje pri OK ZSMS Ptuj je precej nalog že opravil. Uspešno usposablja mlade novinarje, s tem smo avtomatsko razširili tudi dopisniško mrežo, zelo dobro sodelujemo s sredstvi javnega obveščanja, obširno poroča- mo o delu mladih v krajevni skupnosti, zdru- ženem delu in drugih sredinah. J. HVALEČ Življenje in delo v naši šoli OS obiskujem že osmo leto, zato sem dobro seznanjena z življenjem in delom v šoli. Učenci obiskujejo šolo v dveh izmenah in sicer zju- traj z pričetkom ob 7. uri ter popoldan ob 13. uri. Zjutraj ima- mo pouk učenci višje stopnje, in sicer od petega razreda dalje, popoldan pa učenci nižje stopnje, od prvega do četrtega razreda. De- lo in življenje v naši šoli je zelo živahno, saj učenci sodelujemo pri različnih interesnih dejavnostih. Na šoli delujejo naslednji krožki: prometni, matematični, rokomet- ni, nogometni, krožek ročnih del, šivanje, recitacijski, pravljični, raziskovalni. Veliko učencev bi želelo, da bi deloval tudi gimnasti- čni krožek, toda to je za sedaj seveda nemogoče, saj nimamo prostora, kjer bi se ta krožek lah- ko vršil. Naša telovadnica je zelo stara in ni več primerna za upora- bo, posebej pa še pozimi, ko ni ogrevana. Torej ta krožek na naši šoli ne more delovati, zato pa se učenci vključujemo v druge. Sama sem vključena v več krožkov med njimi tudi v ma- tematičnega. Ta krožek obiskuje- mo učenci iz 6., 7. in 8. razreda. Sestajamo se vsak torek od 12 do 13 ure. Razdeljeni smo v tri skupi- ne: v prvi skupini so učenci 6. razreda, v drugi učenci 7. razreda in v tretji skupini smo učenci 8. razreda. Tovarišica mentorica nam daje različne naloge, ki so seveda težje kot tiste, ki jih rešujemo pri pouku. Pri reševanju nalog se najprej skupno pogovorimo, kako bomo nalogo rešili, če pa kaj ne razumemo pa nam pomaga to- varišica. Lansko leto smo tudi tek- movali za bronasto Vegovo prizna- nje. Dobilo ga je več učencev med njimi tudi jaz, ki sem ga bila zelo vesela. Matematični krožek, kakor tudi vse ostale, zelo rada obisku- jem, saj si s tem dopolnjujem svo- je znanje. Vsi učenci pa radi obiskujemo tudi šolsko knjižnico, saj radi posegamo po knjigah ter tekmuje- mo 7Si Ingoličevo bralno značko. DRAGICA KOLEDNIK, 8. b OS MAKSA BRACiCA CIRKULANE ZANIMIVOST SHARDEKA »Širhaklova zupa v letih težke gospodarske krize je bilo tudi na območju Hardeka pri Ormožu težko. Tako je v jeseni siromašni gospodinji zmanjkalo zabele. Posoda je bila prazna, iz nje se ni dalo ne postrgati, ne scediti ničesar več Mračilo se je že in treba je bilo pripraviti večerjo. Skuhala bi krompirjevo juho, a kaj ko ni masti, da bi jo zabelila. Najrazličnejše misli so gospodi- nji rojile po glavi. Saj je krompir dobra jed tudi, če ni zabeljen. Se bog, da ga imamo. Pravijo, da ga včasih ni bilo. Takrat je ljudi pestila huda lakota. Prešinila jo je skrita misel. Pristavila je vodo in jo posolila. Potem je spoštljivo olupala krompir, da ga ne bi šlo nič v izgubo. Lepo ga je oplaknila, narezala in vsula v lonec, da se je skuhal. Družina se je med tem že nagnetla okrog mize in čakala. Gospodinja je vzela (popeček ali žeželj) in si dala z njim opravka med žerjavico v štedilniku. Potem ga je hitro vtaknila v krompirjevo juho. Zacvrčalo je, kakor zacvrči, če vljiješ vanjo razpuščeno, segreto zabelo. Otrokom, ki v mraku niso vid^, kaj je mati naredila, je tudi lepo zadišalo, kakor diši precvrta zab(.:a. Zajemali so iz sklede na mizi in se nasitili. Zgodilo pa se je, da je družina le izvedela, s čim je bila zabeljena krompirjeva juha. Zvedela je tudi soseska. Zato pravijo pri nas na Hardeku slabo zabeljeni krom- pirjevi juhi ,,širhaklova žiipa." Seveda pa ta juha ni uvrščena med tistih sto načinov, po katerih je moči danes okusno pripraviti krompirjeve jedi. Krompir pri- pravljamo po švicarsko, na tirolski in na francoski način, na širhaklov način" pa ne več. Rado Kukovec Pomanjkanje počitniških zmogljivosti SLOVENSKA BISTRICA Pomanjkanje števila počitniških zmogljivosti za letni oddih in letovanja zaposlenih v delovnih organizacijah na območju občine Slov. Bistrica predstavlja za zaposlene in njihove člane družin veHk problem. Čeprav posamezne delovne or- ganizacije, med njimi tudi IMPOL in Steklo iz Slov. Bistrice razpolagajo z določenimi počitni- škimi zmogljivostmi ob morju, pa tudi na Pohorju, so te v primerjavi s potrebami premajhne. Po zadnjih ugotovitvah okoli polovica zapo- slenih, predvsem pa tistih, ki se prijavijo za letovanja, ne uspe dobiti zagotovitev počitni- škega ležišča v lastni organizaciji, zato so prisiljeni iskati rešitev v drugih okoljih. Pri zagotavljanju počitniških zmogljivosti je najus- pešnejša delovna organizacija IMPOL Slov. Bistrica, kjer je zaposlenih prek 2500 delavcev, od tega jih vsako leto koristi domače počitniške zmogljivosti okoli tisoč zaposlenih in članov njihovih družin. Kljub temu morajo veliko število prošenj za letovanja tudi zavrniti. Razmerja med iskalci počitniških ležišč in dejanskimi zmožnostmi je v manjših delovnih organizacijah bistriške občine nekoliko ugodnejše, saj se vse uspešneje uveljavljajo tu- di letovanja v kamp prikolicah, ki so veliko bolj dosegljive, kot pa gradnja dragih počitniških domov ob morju ali v planinah. Da bi se ta problem v bistriški občini reševal še hitreje, so pri občinskem sindikalnem svetu Slov. Bistrica dali pobudo za ustanovitev občin- ske počitniške skupnosti, ki bi omogočila ugodnejšo izmenjavo letoviških zmogljivosti med delovnimi organizacijami v občini pa tudi izven nje. Viktor Horvat MLADI V FORMINU OCENILI SVOJE DELO V ENOLETNEM OBDOBJU Minuli petek so se na redni letni konferenci zbrali člani in članice osnovne organizacije ZSMS Formin. Ob številni udeležbi so mladi pregledali in ocenili delo za preteklo enoletno obdobje, sprejeli program dela za letošnje leto, potrdili spremembe v vodstvu, komisijah in odborih, ki so nastopile zaradi selitve in šolskih obveznosti posameznih članov. V lanskem letu so se mladi iz Formina pred- vsem udejstvovali na področju mladinskega prostovoljnega dela, pretežno v lokalni mladin- ski delovni brigadi ,,Ruda SEVER", ki deluje v okviru krajevnega sveta ZSMS Gorišnica. Organizirali so več športnih predstav in se le-teh udeležili tudi v sosednjih vaseh, kar kaže na povezanost mladine v krajevni skupnosti. Med njihove stalne aktivnosti v letnem programu dela spada tudi prireditev za najmlajše (prihod Dedka mraza in obdaritev), pohod po poteh revolucije v Mostje, kresovanje ob prazniku dela, sprejem pionirjev v mladinske vrste ... v lanskem letu so se uspešno vključili v akcijo ,,Nič nas ne sme presenetiti". V razpravi, ki si- cer ni bila preveč razgibana, so poudarili, da morajo večjo pozornost posvetiti idejnopoh- tičnemu usposabljanju, kadrovanju članov za sprejem v Zvezo komunistov ter povezanost z občinsko konferenco ZSMS in z družbenopoli- tičnimi organizacijami v kraju. Mladina v Forminu nima prostorskih težav, saj uspešno sodeluje z gasilskim društvom, ki jim za sestanke in prireditve odstopi prostor (gasilski dom). Slavko Zagran, predstavnik OK ZSMS Ptuj pa je poudaril, da je treba o vseh aktivnostih redno poročati na OK ZSMS, opozoril pa jih je tudi na akcijo republiške konference ZSMS, to je izbor najboljše osnovne organizacije ZSMS v repubUki. Irena Hunjet Zbiralna akcija papirja Na naši šoli je potekala zbiralna akcija papirja. Trajala je od 7. do 25. decembra. Zbrali smo 790 kg papirja. Tudi tovarišice in tovariši so nam pomagali pri tej akciji. Papir smo nosili v klet in ga zlagali v zaboje. Za to delo smo določili tri učence višje stopnje. Ti učenci so papir tudi tehtali. Za zbrani papir smo dobili 2765 dinarjev. Ta denar bomo imeli za končni izlet. Sedaj ga imamo na hranilni knjižici v šolski hranilnici. V aprilu bomo akcijo ponovili. Takrat se bomo še bolj potrudili, zbrali še več papirja. Za naš trud bomo dobili tudi plačilo. Želimo, da bijiaS končni izlet bil čim prijetnejši. Tanja Krivec, 6. razred OS Leskovec Pust prihaja Ptujčani kaj bi veseli ne bili saj dan koranta bomo slaviti. Vsako leto za pustni ta čas on zmagoslavno pride med nas. Poslance on svoje povsod razdeli sam se seveda doma veseli. Veliki bič usloči, zavihti ga z roko, ko z njim poči plug orje zemljo. Ko je že dobro pripravljen teren poseje on repo in vtakne koren Veselo za vrisk a okrog se obrne spremstvo njegovo krog njega se zgrne. Medved na verigi rusa kamela, to je njegova družba vesela. Potem pa še folklorne skupine, prleška gostija in pustne norčije. Kdor hoče veselega videti kaj obišče naj korantov rojstni ta kraj. Zinka Vozniki vozil v javnem prometu K pisanju teh vrstic me je spodbudil članek v prejšnji številki Tednika, ki ga redno in z zanimanjem prebiram in sicer članek o šoferju Ediju Serugi. S temi vrsticami bi rada povdarila, da so vsi šoferji, precej od teh je seveda starejših, prijazni, pozorni in vljudni. Ker se vsak dan vozim z avtobusi, vidim in doživim marsikatero dogodivščino, ki je včasih vesela, dostikrat pa usmiljenja vredna. Kako se počuti potnik v avtobusu, je seveda zelo odvisno tudi od šoferja. Naj omenim samo tov. Erjavca, šoferja avtobusa pri Komunalnem podjetju ,,Avtopark" Ptuj. Pa ne zato, da bi mu pela hvalo ali kaj podobnega. Nekaj let sem se vozila na progi Ptuj—Kidričevo—Majšperk in lahko rečem, da sem se v avtobusu med vožnjo na delo in z dela prav prijetno počutila. Vsak človek, ki se vozi z avtobusi, dobro ve, kakšna gneča je zjutraj in po končanem delu, ko se utrujen vračaš domov. Prav ta voznik nas je vsako jutro in po končanem delu nasmejan in dobre volje pričakal v svojem avtobusu. Vozil nas je tudi na izlete in naj povem, da smo šli eno leto brez pravega plana, kam naj bi pravzaprav šli na izlet in ta šofer nam je predlagal res zelo zanimive kraje, kjer smo si jih z veseljem ogledaH. Izlet smo vsako leto zaključili po polnoči, voznik pa je začel že zjutraj ob 5. uri z novo vožnjo, toda nikoli ni nergal, da se mu mudi domov, kakor to doživiš pri marsikaterem šoferju, ki vozi na posebni vožji. Kaj hočemo, ljudje smo si pač različni. Redna bralka M. R. TEDNIK — 18. febmar 1982 TELESNA KULTURA IM ŠPORT - 7 USPEH PTUJSKEGA NAMIZNEGA TENISA že šesto leto se NTK »Peto- via« udeležuje namiznoteniškega prvenstva za pionirje in pionirke v Zagrebu. To ne bi bilo toliko pomembno, če ne povem, da je to neuradno državno prvenstvo. Sodelovalo je prek 600 pionirjev in pionirk iz 71 mest Jugoslavije. Dvorana športov je bila podobna čebelnjaku. Veselje, prijateljstvo in nadvse resnost in pridnost na delu, so bili glavno odličje tega tekmovanja. fudi tokrat so se Ptujčani udeležili v želji, da pokažejo vse tisto, kaj so se naučili skozi leta pridnega dela. Udeležili so se številčno toliko, kolikor so dovo- lila sredstva, kar pomeni, da je ^r-bila klubska selekcija ngorozna. Na tekmovanje so odšli res najboljši in najbolj pridni — pionirke z veliko obvezo, da bi opravičile kvaliteto igralk prejš- nje generacije. Džankičeve, Maj- nikove, Udovičeve. Krsnikove, Kampuševe in Meškove in pio- nirji, da bi poskusili najti pravo pot do takšnih rezultatov, kakšne dosegajo pionirke. Bilo je ogorčenih bojev, živč- nosti, .solz, sreče, nadvse pa znanja, da se lahko doseže tako velik uspeh. Pred ekipo, v kateri .so bile Marinkovičeva in Novakova so klonile znane ekipe v tem lepem športu. Naftagas iz Kikinde, STK »Rijeka«, STK Metalac iz Osijeka in v četrtfinalu so klonile pred našimi pionirkami tudi take igralke kol so Fazličeva in Šikoronja iz Mladost-Ribo- materijala Zagreb. Ta zmaga s 3:0 je privedla NTK »Pelovia« v poliinale. kjer se je pomerila z zmagovalcem tega turnirja Ke- mičarjem iz Hrastnika (to je kombinirana ekipa — Vesna Ojsteršek iz Kemičara in Tanja Paudev. (Fužinar Ravne) in iz- gubile s 3:0. 3. mesto, ki so ga pionirke osvojile ni ponos samo kluba, ampak ponos vsega Ptuja in okolice, ter istočasno obveza za podpiranje takšnega dela z mla- dimi. Pionirji (Novak in Džankič) so bili lt)krat slabši, saj trenirajo kratek čas, videti paje bilo, da .so odločeni več delali in nadaljevati po stopinjah pionirk. T. D. Od leve Sonja Marinkovič in Valerija Novak. Letna konferenca strelske družine Juršinci Na 27. redni letni konferenci - strelske družine, ki je bila v soboto. 13. februarja, so obravnavali delo in dosežene uspehe na področju strelstva. Iz poročil predsednika, sekretarja, orožarja. tehničnega vodje in predsednika nadzornega odbora SD izhaja, da so bili pri delu v preteklem letu uspešni, rezultati pa zadovoljivi. Konference sta .se udeležila predstavnika obč. SZ Ptuj. Alojz Koželj in Slavko lovano- vič ter čestitala SD za dobro organizirano delo in dosežene uspehe, ki so jih člani orga- nizacije dosegli v preteklem letu. Prisotni .so v razpravi menili, da bo v prihodnje treba več sodelovanja in aktivnosti z ostalimi strukturami v KS. Predvsem bi se morali vključevati v strelslvo mladi, rezervni vojaški starešine in šola Slovenjegoriške čete, s katero že SD dobro sodeluje in pomaga strelskemu krožku. V krajevni skupnosti bi se morali vsi zavedati, da je strelslvo pomemb- no, saj je obrambna vzgoja vse bolj potrebna, potrebno paje tudi obnavljanje in usposablja- nje z orožjem, ki ga ima strelska organizacija v uporabi. Po razpravi so člani SD sprejeli več sklepov in predlogov za prihoi je aktivnosti na področju strelskega športa. Potrdili so tudi letni program, iz katerega je bilo razvidno, da bo SD priredila meseca maja kulturni pro- gram »Pokaži kaj veš o glasbi in pesmi«, 5. in 6. junija bo SD izvedla strelsko srečanje s kullurnozabavno prireditvijo, izvedla bo tudi strelsko tekmovanje z MK in TRAP orožjem, 7. in 8. avgusta za prehodni pokal KS Juršin- ci, ki bo posvečeno občinskemu prazniku občine Ptuj in drugim jubilejem. V zvezi s tem so si zadali eno od pomemb- nih nalog pripravo zemlji.šča za strelski poligon in ureditev ribnika do občinskega praznika, ki bo letos v Juršincih. Kot vsako leto. bodo tudi letos organizirali srečanje ob DNEVU ŽENA. Po sklepu konference bo vsako leto na skupščini SD podelitev pokala najboljšega strelca. Franc Šlrucl NOGOMET PTUJ-LIPNICA1:1(1:0) v nedeljskem hladnem popoldnevu smo na stadionu Drava videli dopadljivo igro, ki stajo pred maloštevilnimi gledalci prikazali obe ekipi. Domačini za bližajoče prvenstvo preizkušajo igralce, da bo sestava ekipe najbolj uigrana in pripravljena, ko bo šlo za točke. Ne glede na pripravljalno obdobje pa lahko ponovno ugotavljamo, daje obramba boljši del moštva, daje homogena, dočim napadalna vrsta zapleta napade, jih izmaličuje, uporabne žoge po nepotrebnem pre- igravajo in izgubljajo. Tako izostajajo končni efekti — streli na gol in goli, kijih lahko moštvo dosega in privabljana igrišče čimveč gledalcev. Po izenačeni igri v prvem delu, bi lahko domači prepričljiveje vodili. Zadetek je dosegel Vogrinec po lepem prodoru, dočim je Krajnc doso- jeno 11 mslabostreljakinjoje vratar gostov ubranil. Tudi gostje so imeli priložnosti, najzrelejša je bila, ko je Pircu dobro usmerjeni prosti strel Veselic ubranil. V nadaljevanju sta se obe moštvi trudili, da bi rezultat spremenili kar je uspelo gostom. Odbito žogo je prejel EIsnegg in jo usmeril v desni spodnji kot. Do konca so imeli Ptujčani priložnosti, ki pa jih nespretni napadalci niso znali izkoristiti. Tekmo je dobro vodil ptujski sodnik Fridauer. anc KARATE Pričel se je nov turnir v Zagrebu seje zadnjo nedeljo v januarju zbralo na letošnjem I. turnirju za prvenstvo Jugoslavije v semi kontact športu nekaj več kot 70 športnikov, med njimi tudi sedem Ptujčanov, ki so se pomerili med seboj v tej dokaj zanimivi športni disciplini, ki žal še ni mednarodno priznana, paje še kako koristna tudi z vidika naše samoobrambe in ne nazadnje za pravilen razvoj telesa. Iz Ptuja so na turnirju nastopili Franc Rihtarič, Gorazd Štumberger, Milan Šegula, Mehmed Mujanovič, Edi Stegar, Martin Golob in pa seveda Vladimir Sitar. Poglejmo rezultate: Sitarje tudi tokrat premočno premagal svojega nasprotnika Špindlerja z rezultatom 20:15, Rihtarič je v četrtfinalu izgubil z Huničem. Štumberger je po vrsti premagal kar tri svoje nasprotnike in nato še izzivalca iz Virovitice, ter je po točkah zmagal 21:15 in tako tudi on osvojil I. mesto. Šegula je v prvem kolu premagal Jakuba, nakar je v četrtfinalu izgubil. Prav to seje zgodilo tudi Mujanoviču. kije v četrtfinalu izgubil s Špilakom, kije bil v tej kategoriji tudi zmagovalec. V četrtfinalu sta borbe izgubila tudi Edi Štegar in Martin Golob. To so sicer prvi letošnji rezultati. Omenimo naj, da bo skupno kar šest turnirjev, ko se bodo najboljši karateristi pomerili med seboj za prvenstvo Jugoslavije. Ptujčanom želimo v teh borbah čimveč sreče. Franjo Hovnik SPORED KURENTOVANJA V PTUJU V nedeljo, 21. februarja 1982 Ob 10. uri nastop etnografskih skupin na Titovem trgu: 1. Pozdrav pustnih pokačev iz Podlehnika in Markovec 2. Ples kopjašev iz Markovec 3. Oranje oračev iz Podlehnika 4. ,,Fašange" iz Draža pri Osijeku — SR Hrvatska 5. Ples vil s kraljico iz Zabovec 6. ,,Perchte" iz Fascha pri Salzburgu — Avstrija 7. ,,§rangarji" iz Obreza pri Ormožu 8. Nastop plesačev iz Pobrežja pri Ptuju 9. Nastop oračev iz Lancove vasi 10. „BLUMARjr' - Beneška Slovenija — Italija 11. ,-Klade" iz Spodnje Polskave 12. Orači iz Markovec 13: ..VASILICARSKI VAVARI" iz Bitole — SR Makedonija 14. Pustni plesači Beltinci — Prekmurje 15. ,,Pustovi" iz Dražnice pri Kobaridu 16. ,,Borovo gostuvanje" Beznavci —- Prekmurje 17. Kopanjarice iz Markovec 18. Piceki in kokotiči iz Markovec 19. ,,MASKURE" iz Turčišča — Hrvatska 20. „PERCHTENLAUF" iz Spitala — Avstrija 21. Rusa, medvedi in drugi pustni liki iz Markovec in Strmca 22. Ploharji iz Cirkovc 23. Koranti iz Markovec, Ptuja in okolice Ob 14. un etnografsKa m karnevalska povorka v kateri sodelujejo: poleg omenjenih skupin še mladi orači iz Lancove vasi, pustne šeme osnovnih in drugih šol, Iliri, Rimljani in Slovani ter motorna in druga vozila delovnih organizacij društev in posameznikov ob spremljavi maskiranih pihalnih orkestrov. Parkirišča: za obiskovalce, ki se pripeljejo iz smeri Krapina, Slov. Bistrica, Majšperk in Maribor so parkirišča na desnem bregu Drave, za obiskovalce, ki se pripeljejo iz smeri Lenart, Radgona, Ormož, Varaždin so parkirišča na levem bregu Drave. Vstopnina: vstopnica za odrasle 30.— din za otroke 10 din. V prodaji bodo tudi spominske značke, ki pa ne veljajo kot vstopnica. Prireditelja: FOLKLORNO DRUSTVO PTUJ IN TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ. — Ptujski karneval..... II. SKL VZHOD - ČLANI: PTUJ"-ŠENTJUR 76:78(28:38) NEPRIČAKOVANA IZGUBA TOČK Dvorana Mladika, gledalcev 50, sodnika Lihteneker in Krasnik (oba iz Maribora). PTUJ: Fiiipič 6, Erbus, Šeruga, Vučinič. Beranič 15, Bedrač 7, Gailbofer, Cobelj 12. M. Kotnik, R. Kotnik 4, Dobrijevič 17, Musič 12; ŠENTJUR: licrnaus 15, Polnar, Skorjanc 12, Pu.ser, Hercog,Zorko, Zalokar 8, Jug 18. Preželi 14, Esih II. Ce pred srečanjem članic ni bilo pričakovati zmage, paje bilo pred članskim nastopom obratno. PlujčUni so namreč v prvem delu ekipo Šentjurja premagali v gosteh in .so bili torej favoriti sobotnega srečanja. Vendar tega ni.so potrdili na parketu in nepričakovano izgunili. Tudi v tem srečanju je do odločitve prišlo v prvem delu, čeprav so domačini imeli veliko možnosti, da srečanje dobijo v drugem polčasu. Namreč, gostje so domačine v začetku presenetili s hitro in borbeno igro ter izredno dobrim zadevanjem Juga in Esiha. Igralci domače ekipe so igrali zmedeno, brez sodelovanja bekov s centri in s slabim zadevanjem. Posledica je bila občutno vodstvo gostov, ki so v 13. minuti povedli s kar 16 točk prednosti — 32:16. Do polčasa je Ptujčanom razliko uspelo znižati. V drugem delu je domača ekipa zaigrala bolje. Po devetih mjnutah igre je bilo 51:52. ob šitirih osebnih napakah Beraniča, Coblja in Do- brijeviča pa so se gostje znova odlepili. Domačini niso popustili in so slabi dve minuti precf koncem prvič v tem srečanju povedli — 73:72. V razburljivem zaključku so igralci Šentjurja igrah bolj zbrano in srečanje zasluženo dobili. V prihodnjem kolu (jutri zvečer) se bodo igralci Ptuja doma po- merili s Podbočjem. 1. kotar SKL ČLANICE: PTUJ-POMURJE 51:58 (12:35) ODLOČITEV V PRVEM POLČASU Dvorana Mladika, gledalcev 50, sodnika Krasnik in Lihteneker (Maribor). PTUJ: Qolob. Kornik 5, Vogrinec 10, Kukovec 5, Jane, J. Sirec 12, Krničar, M. Sirec J9; POMURJE: žitek 25, Gašpar 3, Gregor 2, Flegar 6, Brumen, Šiško 14. Merklin 8. Pred sobotnim srečanjem nihče v dvorani Mladika ni pričakoval uspeha domače ekipe. Po srečanju paje bila splošna ugotovitev, da so Ptujčanke zamudile veliko priložnost za zmago proti sicer oslabljeni ekipi iz Murske Sobote. V drugem polčasu so namreč domačinke po- polnoma nadigrale gostujočo ekipo, za popolni preobrat pa jim je zmanjkalo moci in časa. Kljub porazu so se igralke K.K Ptuj na lestvici celo povzpele. Neposredni nasprotniki iz spodnjega dela lestvice so namreč izgubili z večjimi razlikami. Odločitev o zmagovalcu sobotnega srečanja je padla v prvem polčasu, točneje v njegovi drugi polovici. V prvem delu je bila igra enakovredna s številnimi napakami in izredno slabim metom. Doma- činke so v nadaljevanju do polčasa zadevale se siabSe, igralke Pomurja pa veliko bolje. Od tu velika razlika ob polčasu. V drugem delu so domačinke zaigrale bolj zbrano, bolj prodorno in z veliko boljšim metom. Razliko so iz minute v minuto zniževale in ob koncu s 23 prišle na samo sedem točk. V" prihodnjem kolu (jutri) se bodo Ptujčanke v gosteh pomerile z Rogaško. 1. kotar Polfinale kadetskega prvenstva Mladi rokometaši RK Drava so v soboto v Slovenj Gradcu nastopili na polfinalnem turnirju republiškega kadetskegaprvenstva. Med štirimi ekipami so bili zadnji, saj vadijo še premalo časa, da bi lahko uspeli v tako močni konkurenci. Rezultati Ptujčanov: Branik — Drava 13:10, Slovenj Gradec—Drava 19:12 in Šoštanj—Drava 13:8. 1. k. VISOKI ZMAGI Pionirji KK Ptuj so v tekmovanju pred Festivalom košarke dosegli (^ve visoki zmagi. Na prvem srečanju so s 76:16 premagali drugo ekipo ZKK Maribor, nato pa s 113:32 še Lenart. 1. k. Prestavljena letna skupščina TVD Partizan Leskovec V soboto, 6. februarja 1982 je bila sklicana letna skupščina telovadne- ga društva Partizan Leskovec. Zaradi premajhne udeležbe članov so nav- zoči sklenili, da se skliče ponovna skupščina. Prisotni člani so se dogovorili, da se uradni pričetek treningov nogo- metašev prične v soboto, 13. februarja in da bodo treningi potekali v petek, soboto in nedeljo od 15. ure dalje. Treninge bo vodil do izbire trenerja eden od aktivnih nogometašev NK Leskovec. Na koncu še lahko povemo, da mladi v Leskovcu ob koncu tedna pridno igrajo nogomet na asfaltiranem igrišču in se pripravljajo za udeležbo na turnirju v malem nogometu, ki bo potekal v ptujski občini. Franc Kmetec Strelstvo v občini Ormož v januarju in februarju so strelci iz občine Ormož nadaljevali z liga tekmovanji med strelskimi družinami. Strelja se s standardnimi zračnimi puškami na strelišču v Domu društev v Ormožu. Sodeluje deset strelskih družin, praviloma s po deset strelci. Kezultati. II. in IILkola liga tekmovanja: VZHODNA SKUPINA 1. Središče 2. Tovarna sladkorja 3. Ivanjkovci 4. Miklavž 5. Kog II. kolo 29. 1. 82 št. krogov 3224 2785 2698 2463 528 (2 tekmovalca) III. kolo 5. 2. 92 št. krogov 3279 2817 2878 2996 1638 (7 tekmov.) Po treh kolih vodi Strelska družina Središče s 9719 krogi pred SD ,,KOVINAR" ORMOŽ, ki je dosegla 9677 krogov. Na tretjem mestu je strelska družina Miklavž z 8303 krogi. V nedeljo 7. 2. 1981 so se strelci iz strelskih družin Kovinar Ormož in iz Podgorc udeležili prvenstva tekmovalne skupnosti liga tekmovanja v Murski Soboti. Sodelovali so po štirje strelci iz vsake strelske družine. Tekmovalo je devet strelskih družin. Prvo mesto je dosegla ekipa A SD Ljutomer s 1425 krogi pred ekipo SD ,,PANONIJA" Murska Sobota s 1395 krogi. Tretja uvrščena je bila SD B Ljutomer s 1370 krogi. SD ,,KOVINAR" iz Ormoža se je uvrstila na peto mesto s 1364 krogi, SD Podgorci pa je bila šesta s 1325 krogi. Darko Vernik ZAHODNA SKUPINA 1. Kovinar Ormož 2. Velika Nedelja 3. Podgorci 4. Ograd Ormož 5. Tomaž II. kolo 30. 1. 1982 št. krogov 3248 2496 1597 (7 tekmov.) 1230(6 tekmov.) 1190(5 tekmov.) III. kolo 6. 2. 82 št. krogov 3233 2761 2703 1653 (7 tekmov.) ni tekmovala 8 - ZA RAZVEDRILO 18. februar 1982 - TEDNIK TEDNIK ~ februar 1982 OGLASI IN OBJAVE - 9 Zabavali so nas pred petindvajsetimi leti Po skupnem petju v akadem- skem pevskem zboru pri Lojzetu Lebiču sva se z Adolfom Žižkom poredko srečala. Nedavno sva govorila o našem mladostniškem glasbenem udejstvovanju in je pogovor nanesel na njegov an- sambel. Opozoril me je, da je že petindvajset let. odkar je s svojimi takratnimi sošolci osnoval an- sambel. Fantje so bili stari pri- bližno šestnajst let in so kaj kmalu postali znani v Ptuju in s pomočjo radia Maribor po Sloveniji. Bili so dobri muzikantje. V začetku so izvajali narodno zabavno glasbo. Besedila in viže je pisal vodja an- sambla — Adolf Žižek. Dolfe je napisal približno dvajset melodij v žanru narodno zabavne glasbe. Mnogi Ptujčani se še spominjajo zelo popularne skladbe, ki jo je izvajal Žižkov ansambel. Pesmi o Ptuju, katere začetni takti so še danes avizo ptujskega radia. Ansambel so pozneje povečali v »dixiland« zasedbo in izvajali skladbe klasičnega jazza in po- pularno zabavno glasbo. Fantje so igrali od 1957 do 1964. leta. Zasedba je bila naslednja Mijo Cegnar — trobenta (sedaj je zaposlen v (jradbenem podjetju Drava Ptuj). Adolf Žižek — kla- rinet in klavir) sedaj je v Mariboru kot doktor znanosti). Boštjan Pire — harmonika in trombon (sedaj je direktor Kmečkega glasa), Ivan Žnidarič — kitara in banjo (sedaj je poslovodja F.lektrotehne v Ptuju). Loje Cič — kontrabas (sedaj je sodnik na vodišču v Ptuju). To zasedbo prikazuje tudi fotografija, kije iz 1958. leta Na fotografiji je tudi Tomaž Terček, danes urednik na televiziji Ljub- ljana. Da ne bo pomote, Terček takrat ni bil pevec pri Žižkovem ansamblu, apak je vodil javno radijsko oddajo v Mariboru, kjer je ansambel nastopal. Nekaj časa so v ansamblu so- delovali še Olga Cvetko. Ivan Ciojkovič, Adolf Meglic, Ladi Šare in Franc Petek. Škoda, da ni ohranjen noben posnetek tega ansambla, da bi lahko ponovno slišali katero od takratnih Žižkovih pesmi. Ce želi kateri današnji ansambel izvajati Pesem o Ptuju, naj to željo sporoči našemu uredništvu (avtor še ima note). L Nastop ansambla v mariborski Unionski dvorani KRAJEVNA SKUPNOSTZAVRČ J Ocena dela in prihodnje naloge v nedeljo dopoldan so na redni seji skupščine krajevne skupnosti Zavrč ocenili izvedbo nalog, ki so si jih postavili za leto 1981. Pravzaprav so naredili več, kot so planirali. Tako so dokončali drugi del mrliške veže, opravili potrebno gramoziranje krajevnih cest, postavili eno tran- sformatorsko postajo ter uredili prvi del telefonskega omrežja in tako dobili boljšo povezavo z drugimi kraji tudi po tej plati, ki je za takšne kraje zelo pomembna. Ob zagotovitvi dela sredstev iz samoprispevka ne sinemo mimo velikega prispevka krajanov, tako finančnega kot s prosto- voljnim delom. To je za to haloško območje že značilno. Letos bodo nadaljevali z gradnjo mrliške veže, razširitvijo telefon- skega omrežja, sedaj je namreč urejen osnovni del, postavili bodo še eno transformatorsko postajo, asfaltirali del ceste Turški vrh — Pestike, gramozirali krajevne ceste, skrbeli za dejavnost civilne zaščite ter drugih organizacij in društev. Za vse navedeno bodo potrebovali okrog 3 milijone lastnih sredstev. Seveda tudi tokrat ne bo šlo brez sodelovanja krajanov, saj iz samoprispevka zbrana sredstva za vse navedeno ne zadoščajo, dogovorjena pa je tudi pomembna pomoč širše družbe. Delegati so tudi ugotovili, da priprave na volitve potekajo v skladu s sprejetim programom, torej ne zaostajajo. Del seje so namenili tudi pripravam na podaljšanje krajevnega samoprispevka, ker se jim sedanji izteče v marcu prihodnje leto. V prihodnjih letih bi namreč radi dokončali mrliško vežo, telefonsko omrežje ter asfaltirali cesto proti Drenovcu. Spregovorili so tudi o sodelovanju in obveščanju krajanov. Za boljše delo na tem področju bodo še bolj spodbudili delo vaških odborov SZDL, zlasti sedaj ob volitvah, obravnavi opravljenega v lanskem letu ter predloga za podaljšanje samoprispevka. 1. kotar SKUPŠČINA STANOVANJSKE SKUPNOSTI PTUJ Uspešen drugi siclic v četrtek, 11. februarja so se sestali delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. To je bil že drugi sklic 13. skupščine, ki pa je bil uspešen, saj je sodelovalo 61 odstotkov delegatov. Delegati so v razpravi potrdili osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti, osnutek statuta skupnosti in osnutek sporazuma o združevanju sredstev za vzajemnost pri gradnji stanovanj v obdobju 1981/1985. Vsi ti dokumenti so bili sprejeti brez bistvene razprave. V nadaljevanju seje skupščine so sprejeli še planske dokumente za usmerjeno gradnjo novih družbenih stanovanj, o vzdrževanju stano- vanjskih hiš v družbeni lastnini, dokumente s področja solidarnosti in sklada stanovanjskih hiš. MG ORNA KRONIKA Teden od 9. do vključno 16. februarja je na cestah ožjega območja ptujske občine minil razmeroma tragično. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so posredovali kar v 11 prometnih nesrečah, ter pri tem zabeležili eno smrtno žrtev, sedem hujših in 4 lažje telesne poškodbe. Med vzroki nesreč je tokrat na prvem mestu neprilagojena hitrost vožnje glede na stanje cestišča (poledica), neprevidnost in tudi vinjenost vozni- kov. Na vozilih je za okoli 531.000 din materialne škode. Umrla za posledicami nezgode v torek. 9. februarja je prišlo do nezgode v Peršonovi ulici v Ptuju. Peška Marija Gal iz Lasi- govc je šla po Kraigherjevi ulici iroti novi soseski. Ko je prišla do crižišča s Peršonovo ulico, je na drugi strani ceste zagledala svojo .sodelavko in jo poklicala ter stekla za njo prek ceste. V tisteni trenutku pa ni opazila voznika osebnega avtomobila Rudolfa Horvata, kije pripeljal po Peršo- novi ulici. Zaprla mu je pot in osebni avtomobil jo je zbil po cestišču. Zaradi hudih poškodb je bila Galova prepeljana v ptujsko bolnišnico, kjer pa je v ponedeljek. 15. februarja zjutraj umrla. V eni nesreči pet poškodovanih Isti dan. v torek. 9. februarja ob 17. uri pa se je zgodila pro- metna nesreča na cesti Spuh- Ija—Bori izven naselja Markov- ci. Voznik osebnega avtomobila Karel .lavornik iz Ceršaka je peljal s sopotniki iz smeri Borla proti Spuhlji. Na ravnem delu izven naselja Markovci je prehi- tro pripeljal v ovinek, zaradi česar ga je zaneslo na levo stran cestišča. Ker je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Ivan Ogrizek s sopot- niki, je prišlo do čelnega trčenja, v nezgodi je bilo poškodovanih pet oseb. Voznik Ogrizek in sopotnik Dušan Novak sta dobi- la hude poškodbe, voznik Javor- nik s sopotniki Josipom in Mari- jo Novak pa lažje. Na vozilih je za okoli 200.000 din materialne škode. Vlom v muzej na gradu v torek 9. februarja zjutraj je delavka pokrajinskega muzeja v Ptuju opazila, da so nekatera vrata na ptujskem gradu odprta. O tem je takoj obvestila delavce UNZ Maribor. Ti so ugotovili, da je v noči od ponedeljka na torek neznan storilec (ali storilci) vlomil v grajsko kapelo in odne- sel dva liturgična plašča katoli- ških duhovnikov ter dragoceno namizno uro. Plašča sta bila izdelana v 18. stoletju, posebno dragocen pa je tisti, tkan z zlatom, ki gaje leta 1776 Marija Terezija podarila tedanjim gra- ščakom. Preiskava je v teku. -OM Opozorilo staršem Na postaji milice v Ptuju zadnje čase ugotavljajo vse več predrznih otrok, ki prižigajo petarde in jih mečejo pod noge mimoidočih. Opozarjajo starše, naj poostrijo nadzor nad svojimi otroci, saj je igra s petardami lahko tudi zelo nevarna. Ne samo za otroke ampak tudi za ostale občane. Tovornjak v moped v četrtek. 11. iVbruarja ob 9.20 je na križišču Zagrebške in magistralne ceste v Ptuju voznik tovornega avtomobila Veličko Jfakimov iz SR Makedonije trčil v voznico kolesa z motorjem Dra- gico Korošec iz Ptuja. Turniška 20. Dragica se hudo poškodova- na zdravi v ptujski bolnišnici. Trčita avtomobil in mopedist v ponedeljek zvečer, ^. fe- bruarja sta na Selški cesti v Ptuju trčila voznik osebnega avtomobi- la Damir Kosi iz Kidričevega 6 in voznik motornega kolesa S. G. (mladoletnik) iz Ptuja. V nesreči je bil hudo ranjen sopotnik na motornem kolesu A. Ž. iz Ptuja. Ziherlova pl. 14. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Spet avtomobil in motorist v torek, 9. februarja okrog 17. ure sta na Cesti kurirjev NOV v Ptuju trčila voznik osebnega avtomobila Marjan Kramberger iz Ore.šja 4 in voznik motornega kolesa Vlado Rodošek iz Ptuja, Muršičeva 2. Pri trčenju sta se hudo ranila Vlado Rodošek in njegov sopotnik Jože Cafuta iz Krčevine pri Burbergu 123. Zdravita se v ptujski bolnišnici. Poroke, sklenjene v Ormožu Na matičnem uradu v Ormo- žu, so v soboto. 6. februarja sklenili zakonsko zvezo naslednji pari: Janko KorpiT. Podgorci 87/a in Milica Zlatnik. 1 rankovci 40. Maksimilijan Bczjak. Savci 19 in Jožefa Dovečar. Savci 19. Maksi- milijan Rakuša. Mala vas 12 in Zdenka Štuhcc. Lahonci 76. Jo/cfHcbar. Rakovci 3 in Marija Brumcn. Pršctinci 18. Bogomir Majcen. Mala vas 16 in Marija ("ch. Rucmanci 7. Janko Zorjan. .Šalovci 44 in Marjana Kosič. Kajžar60. Miran Mcško. Mihov- ci 47 in Cvetka Skuhala, lomaž pri Ormožu 26. Viktor Štabuc. Mala vas 10 in Jožica Kuharic. I.cšnica 33. Janez Pukl. Zg. Hoče 17 in Stanislava Bombck. Lit- mcrk 20. Vladimir Blagovič. Kajuhma 5. Ptuj in Renata Lcpšina. Zupančičeva 16. Ptuj. Vladimir Cjergar. Tomaž 2 m Ivana Šlcbih. Tomaž 2. Franc Anušek. Miklavž pri Ormožu 49 in Irena Tušek. Zg. Korena 24. Janez Muhič. Bresriica 48 in Elizabeta Kclenc. Brcsnica 45/a. han Tcrnon. Ši'rdinie 37 in Lilijana Voršič. Šardinje 37. Ciril Tinko. Ptujska 12/b. Ormož in Darinka Marin. Senik 8. Cjvido Bauman. SUncnska 38. Središče m Dana Kcrmclj. Betonova 30. Kranj. Peter Majcen. Ciodeninci 47 in Marjeta Cuk. Slovenska cesta 45. Središče. Janez Hor\at. CvctkoNci 7 in Marija Vidovič. Slatina 79. I. Sever Koranti] a »Koriiniija je norija. pet kovačev Je zapija« . . . lak se je glasilo z naših dvorov. pa od oken no od plotov. Cidd seje zgldsaJegov zvonec. so eni mislili, da de jih od straha kunee. Korani pa je skaka no noreja. eedale več ropčekov je meja, ^ dekline so mu jih rajši dale. .sej so se ga tudi prejcik hale. Gdd se je korani prikaza ge na vesi. so ne pomagali še nejhoj vražji, pesi. ježavco je zdigna v liifi. pa skoča. skrili so se deca. mali. stan oča. lin pa je sirosa zviince na debeli keini. glavo pripogna. vin pri dverihje reka: »Korania'pa nemo odgna. sej de nam zimo pregna. zmarkeiek zvdha v ves, zalo nej le zalanca svoj koranlovski ples!<< Pa če je viini še taka zima brila. korani! je ne bila nikdka sila. je tneja kožih. ves kosmati, tople štiinfe. rokavice širekane, na glavi pa Idrjo z dugim nusom. mosidči iz sirke. cizrni zobje. pa dugi. rdeči in pisani jetik je stegna. na vrhi glave pa dva rogla s peratni. bi lehko koga dregna: med jima nu> visi puno farbasiih panilov— eeglih so lak grozni, se nejboj veselitno korantov . . . No. pa smo naredla loti pesmi kunec.' vitni se že čiije jegov glasni zvunec. Markovčanka Na Vičanskem vrhu je gorelo v noči od 8. na 9. februar, približno ob pol štirih zjutraj je na Vinskem vrhu v občini Ormož začela goreti vinska klet, last Maksa Munde iz Sodincev 32. Domnevajo, daje požar povzročil malomarno odvržen cigaretni ogorek. Klet je zgorela do tal, v njej pa večja količina mineralnih gnojil in precej orodja. Klet je bila lesena in stara okrog 270 let, zato je pomenila tudi turistično zanimivost in je njeno vrednost težko stvarno oceniti. _y Dva zlata para v Ormožu ■ Predsednik skupščine občine Ormož in matičar sta prejšnjo soboto, 6. februarja v poročni dvorani v Ormožu opravila svečano razglasitev za zlaloporočcnca kar dveh parov, to sta bila: Martin in Julijana MASlilN. I rankovci 41. Martin seje rodil 19. 9. 1906. Julijana. roj. Kirič pa 14. 2. 1913. Oba izhajata iz kmečkih družin in tudi sama sta se vse življenje ukvarjala s kmetijstvom in živinorejo. V n)unem zakonu so se rodili 4 otroci.(3 sinovi in I hčerka), veselita pa se- tudi ob 10 vnukih. Janez in Frančiška PONDRK. stanujoča v Rakovcih 44. Janez seje rodil 21. 7. 1900. Frančiška, roj. Cajnkar. 13,2. 1902. izhajata izdelavske in kmečke družine, kar je bil tudi njun poklic. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, od-teh še živijo 3 sinovi in 1 hčerka. Jubilanta razveseljuje tudi 12 vnukov. Martin Julijana Masten med svojimi najbližjimi, prijatelji in sosedi pri zlati poroki. Ob razglasitvi za zlatoporočenca želimo obema zlatima paroma še mnogo zdravja, srečnih in zadovoljnih let skupnega življenja. Besedilo in posnetki: Jože Sever Janez in Frančiška Pondrk s svojimi najbližjimi v poročni dvorani SO Ormož. Rodile so: Jožica Nipič. Do\\ 24 — Boja- na: Terc/ija Gros. Slovcnskogo- riška I — Cirila: Marija Kuharic. Polcnšak 7/b — Vesno: Mira Jerenko. Pobrcžje 164 — Blanko; Elizabeta Kramberger. Podvinci 59/b — Klavdijo; Mclila Horvat. Lukovci 56. Ljutomer — Danic- lo; Dragica Hrcnko. Orešje 6 — Kristijana: Ljubica Kodela. Ul. B. Kraigherja I I — Sama; Nadi- ca Rašl. Kicar 3 — dečka: Slavica Petek, Gajcvci 37 — dečka: Milena Mohorko, Podlehnik 8 — Brigito: .Marija Eijačko. Po- brežjc 42 — Doriso: Frančiška Novak. Sp. Hajdina 80 - Alek- sandra: Marija Zavcc. Polenšak 17 — deklico; Sonja Golcnko. Dravska ul. — Suzano; Antoni- ja Lazar. G.,ričak 36 — deklico; Albina Mcznarič. Mcdribnik 6/a — Mclito; Irena Pintarič. Can- karjeva 12 — deklico; Danica Rddvajn, Jancžovski \rh 46 — Dušanko. Poroke: Marjan Horvat. Sobetinci 22 in Ana Zemljarič. Prvenci 17; Vladimir Plohi. Sobetinci 31 in Olga Pongrac. Dubrava 27; Franc Težak. Ziherlova pl. 5 in Jožica Petrovič. Jezova 2: Franc Kramberger. Zagrebška 3 in Irma Pintarič. Potrčeva 59; Franc Petek. Župečja vas 31 in Jožica Mesaric. Start)šince 36: Marjan Kostanjevec. Stojnci 27 m Mile- na Vučak. Moškanjci 20: Anton Zver. Dornava 56/a in Zdenka Vi.senjak. Ljubljana. Satnerjeva lO/b; Jožef Kramberger. Spuhlja 10 in Ivanka Vrbančič. Bukovci 18; Franc Vesenjak. Mezgovci ob Pesnici 42 in Ana Šoštarič. Dra- go vič 3. Umrli so: Marija Kokot. Pestike 17, roj. 1912. umrla 7. fcbr. 1982; Franc Ličen. Žgečeva 4, roj. 1922, umrl 7. febr. 1982.; Ignac Markež, Mestni vrh 102, roj. 1919, umrl 9. fcbr, 1982; Jožef Kotnik, Šikole 30. roj. 1909, umrl 10. febr. 1982; Julijana Cimerlajt, Ivanjkovci 57, roj. 1892, umrla II. febr. 1982; Franc Bedrač, Zagrebška 85, roj. 1920, umrl 13. febr. 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Coloietna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uviščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.