Hatolišk cerkven list« Te vaj II. I' Ljubljani S. prosenca 1S66. MJm! #. -v.:- ' Vaiilo mm-tioro leio. Bosr daj >rečo, mnogo let In iiebfka doživel'! J m c se presladko i nebes lesketa, ftdino zavetje, vsa sreča svetit, Zdravilo je bolnih in idravim sladkost; I pisano v serce, — nesreča beži, Novražnik odstopi, ljubezen gori. >|ed ternjeni scer dnevi na aeinlji teko; -Alj v sveti raj gleda naj šolano oko! Hoke nam podaja kraljica nebes. In milosti Mati g mogočno prošnjo Adamove sine podpera zvesto. Jz serca n^j čistosti limbar duliti. Obraz pa vertniee naj cvet rudeči! Življenja veselje se vtrinjalo bo. Ilnkrat pa ko v zemljo se verne telo, 1'crči naj ia njega dušica v nebo. J. V Jlog €iaj vcnelo novo ieio rtim ea*H-ilm bravcam in po močni Nam na*im! S serčno hvaležnostjo tlo lloga nar vikšiga, ki nam je življenje in zdravje ohranil, pa tudi s ponižno zahvalo vsim prijatlam, bravcam in podperavcam „Zgodnje Danice" pričnemo novo leto. Hvaležno moramo spoznati, de so nas pretečeno leto predragi naši hogoljuhi in domoljubi neprenehama z mnogoverstnimi dopisi razveseljevali ter nas bolj podperal!, kakor smo se zamogli nadjati. Ker se tudi bolj priprosto ljudstvo branja Danice zmiram bolj poprijema (vemo kraje, kjer listi od hiše do hiše gredo), smo prepričani, de je marsiktero zerno tudi pretečeno leto v dobro zemljo padlo. Ilavno to je pa gosp. pisavcam naj boljši budilo k novi delavnosti, ko vedo, de lepi nauki ne gredo po vetru. Znano je gospodam pisavcam, de se mnogtiterno vdcležvamo pri obeh imenitnih delih, ki hote zanesljivo lepi kroni našiga kneza in škofa, namreč pri izdaji svetiga pisma in pa slovenskiga besednjaka (perviga je natisnjcniga dosihmal 12, po-slednjiga pol), kar nam še zraven „Uovornikatr in druzih opravil veliko časa vzame. Torej hodo pridni pomočniki Danice še zlasti v tih zadevah s svojimi dopisi nam in vsim bravcam posebno dobroto skazo-vali in vstregli. Vse, kar cerkveno življenje tiče, je pripravno za naš list; zlasti na pravim mestu bi bili luni mikavni popisi in priporočevanja raznih keršanskih čednost v zgledih, podobah, prilikah i. t. d. Prosimo pa tudi na „OgIed po Slovenskim« pazno oko in poseben ozir imeti in nam od vsih strani vsa-klrrih dogodb pošiljati, ki tičejo cerkev, šolo, spod-budivno ali pa svarljivo obnašanje itd. Ako se ne utegne popisati, pa naj se sajvmalo omeni, de se ve, kaj seje tu aii tam dogodilo. Če so dopisi ludi v kakim drugim jeziku, ali pa v neolikani besedi, nič ne de, te reči že vredništvo vredva. Večkrat se nameri, de nekteri spi«i ne pridejo precej na versto, ker se ali za pripraven čas odlože, ali ni prostora, ali sicer kak vzrok; ako se kaj taciga primeri, naj gospodje ne mislijo, de so spisi odverženi. Vse se spravlja, in Da-niea donnša svojim bravcam iz stariga in noviga zaklada. Vender pa se imenitniši spisi sploh dolgo ne odkladajo, ako ni posebne gnjeti, zlasti ima „ogled" pervo mesto. — Delajmo tedaj skupaj, in pomagajmo si med seboj k zveličanju, „dokler je dan, ker prišla bo noč, ko ne bo nobeden več mogel delati". Vredništvo. Hek<%J cerkvene *Marije. V pervim začetku, ko je bila Kristusova cerkev še v stiskah in preganjanji, se zidanje Božjih hiš ni m«>o|o nikakor posebno skazovati; v domačih hišah, pod milim neham, v podzemeljskih jamah le so zamogli imeti lložjo službo, in kar so bili v stanu posebnih svetiš postaviti, je bilo vse le kakor v sili storjeno. Ko je pa sveta vera premagala paganske vraže v starim Himu. in cele narode v svoje naročje sprejela, po tem je bilo treba tudi lepih primerjenih prostorov za službo lloga narvišjiga iskati. Takošne firostore pa so dajale slare bazilike, to jc cesarske ii*e, v kterih so se očitne opravila, zlasti sodbe godile. Te bazilike so bile podolgaste čveterovoglate stavbe, ktere so bile z verstami stebrov večjidel v več ladij ločene; v koncu je bila polkroglina (nišaj pridelana: polkroglino in podolgovato hišo pa je poprečna ladija ločila. Take pohištva so bile zadosti prostorne za dvojne očitne opravila; v enim koncu namreč so se godile sodbe, zato je stal v polkroglini sodnji sto'; v drugim koncu so se ljudje sprehajali, in tergovci in menjavci so nbravnovaii svoje prodaje in pogodbe. Te bazilike so se dale naglo spremenili v keršanske cerkve, ker polvoglina jc dajala prostor za škofov stol in za sedeže dufiovšinc, poprečna ladija za altar na sredi, in na straneh za dve višji mesti branju in razlaganju Božje besede odločene, podolgovata hiša s svojimi razdelki za verno ljudstvo, in sprednje lope za učence svete vere in za snokornike. Stari paganski tempeljni pa za keršanske shodiša niso toliko veljali, ker so bili večjidel le tesni prostori, za malo deležnikov pri navadnih daritvah, ali tudi za bolj skrivnostne opravila namenjeni. Zatorej je pervi keršanski cesar Konstantin tudi mnogo takih cesarskih hiš daroval za keršanske tempeljne; po šegi teh bazilik so se slavile zopet nove, in tako se je pokazala perva podoba keršanske zidarije, namreč rimska. Poglavitno znamnje rimske zidarije so okrogli stebri (kolone}, in ravni stropi, iz lesa lepo zloženi; srednja ladija je bila večji del višji memo stranskih , ker ste srednje versti stebrov še zidove nad seboj nosile; okna so bile v višavi srednje ladije napravljene, in pa tudi v stranskih stenah nižjih ladij; vrata so bile od spredej, za vsako ladijo svoje. Ne-nadama se je našla v lakih stavbah podoba križa; srednja ladija namreč s polkroglino je dajala pokonč-uik, poprečna ladija pa poprečnik; pa ta križ je bil podolgast, in za razločka voljo se takošen imenuje latinski križ (y). Lahko je razumeti, de to vse zamore le od več|ih cerkev veljati; manjši cerkve so bile samo iz ene ladije s polkroglino. Od starih bazilik rimske šege pač v naših straneh ne more biti ostankov, v dolgim času se je moglo veliko prenare-diti in prezidati, kar niso bile nesrečne prigodbe ali napadanja divjih narodov razdjale; le stara cerkev s. K v f r a zja v Poli na Istrijanskim se še šteje bazilika. Aled novimi stavbami je cerkev s. J ako p a v Terstu po šegi bazilike zidana; ima numreč verste okroglih stebrov in ravne strope. V H i mu se zlasti še nahajajo stare bazilike, namreč stare cerkve sv. Petra. sv. Sabine, sv. Marije Snežnice, sv. Petra v vezeh, sv. Lorenca, sv. Veže, in druge; stara cerkev *v. Pavla je bila pogorela I. 18&J, iu je zdaj na novo predelana. Pomniti se sme, de pri teli stariii cerkvah stojijo vrata na izhodni strani, v pozne jih cerkvah je ravno nasprot altar ua izhodni konec prišel; pa v starih cerkvah je bil tudi mašnik drugač tibernjen pri sveti daritvi, namreč proti ljudstvu, kakor se dan današnji Ic še godi pri papeževim velikim opravilu. Živi kersanski duh pa ui ostal pri tej pervi podobi zidarije, gnalo ga je dalje ua širjavo in višavo. Polkroglina je jela se bolj venkaj pomikovati, po-preena ladi ja se je začela na obe strani daljšati, de je podoba križa bolj očitno na dan stopila; pridelovale so se stranske kapele za več altarjev; pristopali so od zunaj na večernim koncu od devetiga stoletja na dalje še zvoniki. Xa višavo so se začeli ravni tramovi kriviti, in so se spremenili v polkrogle loke; plani stropi so se jeli zhuliovati in po podobi nebesa ravnati, in pokazali so sc oboki, ue samo podolgasti, kakoršne so že stari Itimijani znali, ampak tudi v podobi kupi ju zvišani. Taeih velicih tež pa stari tanki stebri niso mogli nositi, umaknili so se, in prostor dali močnejim podporam, debelim voglatim stebram. Posebno sc je ta šega cerkvenih stavb do višji popolnosti zvcršiia v novim mestu cesarja Konštautina, v 4'arjimgradu, ktero se je kdaj imenovalo liizancija, po tem pa tudi štelo za novi llim (nova Hotna), taku de je tudi ondašnja dežela zgubila staro ime Tracije, in se zvala llomanija. Od ondod sc ta druga podoba keršanske zidarije imenuje romanska ali tudi h i z a u t i n s k a. Poglavitno znamnje romanske zidarije so debeli, v oglat i stebri (pilastri), in okrogli loki in oboki. Podoba križa je pri tej zidarii prav očitna, konci ali rame tega kriza pa so prav za prav vsi štirje enako dolgi; in to sc za razločka voljo imenuje greš ki križ (-J, ker je v izhodu pri (Jrekih bolj domač, ko je v zahodu pri Latineih podolgasti bolj navaden. Pri velikih cerkvah tč podobe se vzdigujc na sredi križa, kjer si namreč štiri rame gredo navprek, visoka okrogla k up I j a: verste močnih stebrov pa ves prostor delijo v več ladij, nad kterimi se kažejo še manjši kuplje; oken je manj, kakor pri rimski šegi, pa so velike, in kuplja dobiva svetlobo z verli srede; na straneh so kapele pridelane, in štirje konci križa imajo tudi od zunaj vsakteri svoje popolno obličje (fasade). \ar bolj popolno zfirledalo takošne zidarije je cerkev sv. Sofije ali Božje Modrosti v Carjimgradu; to cerkev je krog I. 340 dal greški cesar Justinijan zidati, in njena lepota je kedaj prekosila Salomonov tempelj; Turki pa, kteri so se 1. 1453 Carjigagrada polastili, so jo spremenili v svoj veliki muhnmcdanski tempelj, džamijo ali mošejo. Tej podobi se tudi bliža velika cerkev sv. Marka v Benedkah, in cerkev s. Antona v Pad o vi; v naših straneh je stara kerstnu kapela v Poli takošne šege; pa v novejšim času se je zopet začelo povračevati na romansko zidarijo, in tukaj se ne sme memo pušati lepa nova takošna cerkev na Kranjskim. Ternovska cerkev v Ljubljani, ravno pretečeno leto dodelana, in posvečena sv. Janezu Kerst-uiku, jc lep zgled romanske zidarije, desiravno je le v manjših merah postavljena. Njena poglavitna podoba je ravno greski kriz. Na sredi sicer ni popolne kuplje, le obok je po takošni šegi izdelan, pa prelepo ozaljšan s pasovi, ličnimi peresi in z vcncam na sredi; te lepotine so prav umetno iz mavca ali gipsa narejene. Po tem pa so štiri rame križa vse enako dolge, samo na enim koncu je pridelana še polkroglina za veliki altar, v troh drugih koncih pa so pri sredi prav primerno vdelani mostovži ali kori; podpore, deržaji ali parapeti, in oboki so zopet prav umetno olepšani, manjši okna pri velikim altarji, in tri velike okna v družili koncih pa so iz barvtmiga stekla prav prijetno sostavljene. Veliki altar z dvema stranskima se še pričakuje, pa prižnica je lepo izdelana. Od zunaj kažejo konci križa zopet lepe obličja ali fasade, bolj sicer sprednja stran, zadnja pa je nekaj s polkroglino zakrita; za olepšavo voljo so pri straneh še majhni stolpki ali turniči pridelani. Zvonika a ima cerkev dva, umno sta postavljena v prednje ote med ramami križa; v dnu se kažeta čveterovog-lata, v verliu osmerovoglata, tudi nimata zgolj gladkih sten, temuč zid je z leputinami izdelan; strehi pa ste osmerovoglate piramidi, zdolej ozaljšane s fasadami usmerili sten, verni s pozlačenim križem. Modro sc je storilo, de je vsa streha s škerlimi ali plošami pokrita; taka streha je lepa, terdna In vender ni predraga. Bizantinska zidarija se je v zahodnih deželah večjidel tako rabila, de se je nekaj od podobe starih bazilik priderževalo; tedaj so bile cerkve sploh bolj podolgaste z eno ali več ladijami, in kjer se je v stalu izbrala podoba križa, je latinski križ veljal pred greškim. Vender okrogli loki in oboki romanske zidarije so duha višje hrepenečiga še nekaj zaderže-vali, tudi debeli stebri iu močni zidovi so mu še nekako težo delali. Lok iu obok se je tedaj mogel, kolikor se je nar več dalo, še višje zbuhniti, in je po takim potu postal špičast; tako so se človeku daljši višave odperle, pa tudi celina verlinih zidov se je zlajšala, ker prezvišani, zlasti po pravih vodilih napravljeni špičasti obok se lože nosi memo okrogliga. Tudi voglati stebri so se mogli bolj stisniti, ali svojo debelost s tem skriti, de so se spremenili v zvezke tankih stebrov; nekaj namreč niso imeli tolike teže nositi, nekaj je pa ostala teža dobila nove podpore v stranskih poiislombah zidov. Vsa stavba je imela v dnu podobo latinskiga križa, vzdigovala se je v redovnih stopinjah na stebrih in podporah, in svoj verh je dobivala nad sredo križa v visoki voglati piramidi, zraven so zvoniki ali turni še višje hrepeneli, in z verhnim križem v oblake segali, in tako človekov vid nad oblake vodili. Pri vsem tem je mogel še kamen nekaj svoje teže pustiti, po mnogoteri poti prevotljen, v podobo cvetlice ali vejnatiga drevesa posiljen; tedaj se taka cerkev od zunaj kaze kot gojzd večjih in manjših stolpov, od znotraj je zopet kot temotni log, kteriga debla se kviško vzdigujejo in svoje veje po oboku prepletajo. K tej podobi se še okna primerjajo; ozke so in visoke, kamnati stebrički se v njih delijo kot mlade drevesca, in svetloba skoz barvane stekla le kot zarja prihaja v sveti prostor. Pa že pri vratih cerkvenih se mora človek učiti svoje misli zbirati, in jih v prečudne skrivnosti topiti; tedaj je veliki vhod pri takošni zidarii čezdalje tesneji, podobe iz začetka svetih zgodeb ga lepšajo; nad vratmi pa je veliko okroglo okno, iz kamna izdelano kot roža, znamnje molčanja, sej pntihniti mora tukaj posvetni hrup. To je tretja podoba keršanske zida rije, ktera se je v severni Francii rodila, po tem v Anglijo in Nemčijo preselila, in je nar bolj pri narodih germanskiga plemena navadna bila; zatorej se rada imenuje ger-inajnska, ali tudi gotiška, po starim germanskim narodu Gotov. (K. si.) Ogled po Slovenskim. Iz IJ uhlja ne. Kaffolovo pridige s« vee praznike cerkve niga leta. Ker ee po imenovanih pridigah ie poprasuje, pa še niso vae natisnjene, jih bo gosp. Milic v dveh zvezkih ua svitlo dal; pervi xver.uk, ki obseže cerkvene ogovore od godu neomadežvaniga spočetja M. D. pa do sv. Jožefa, je že natisnjeu, in se dobi po 24 kr. Obsega G natisnjen h pol. Drugi zvezek bo pa do sv. Jožefa tudi že natisnjen. Ulagoserčni g pisavec so polovico svojiga truda afrikauskimu uiisijouu darovali. Dela nam ui treba hvaliti, ker častiti bravci g. spisavca že poznajo po ujegovih nedeljskih pridigah in po nekterih ogovorili v 3. zvezku našiga »govoru ikau. Lilija v Božjim vertu, ali deviški stan, njegova lepota iu pomočki ga ohrauiti. — Te bakvice, spisane po epieih av. Alfonsa Ligv-irskiga, so ravuo kar v tretjič natisnjene na svitlo prišle. „Lihjaa obsega na malo listih voliko potrebnih iu priserčuih naukov, torej je pripravna zlasti tudi sa tiste device in deviške, ki zavoljo dela no utegnejo veliko brati in veliko moliti, vender pa hrepene, nar potrebniših reči se hitro uaučiti, in uar potrebniši molitve urno opraviti; iiamenjeua je „Lilije" za device med svetam. De je »Lilija" rea prav po sercu modrih devic vravnana, priča zlasti tudi to, de je v malo letih že vtre-tjlč natisnjena, Spredej je podoba „Mati lepe Ijubesni", tako lopo »risana, de že sam njen pogled mora nepopačeno aerce z nar globokejaim spoštovanjem do neprecenljivo le-piga uedolžniga Iu deviskiga stanu napolniti. Naj tedaj tudi pričujoči natis „LHije v Božjim vertu" veliko veliko deviškim pomaga, de sprelepo lilijo nedolžnosti čisto ohranijo, jo v Božji vert —sveti raj — priueso, in nebeškimu Ženinu v roko podajo, od kteriga so jo pri sv. kerstu s belim oblačilam vred prejeli, (Velja 15 kr. pri Kremžerji, Ničmunu, GerberjI.) Od Idrije, 80. grudna 1955. — Tretjo adventuo nedeljo ao jo obhajala v Spodnji Idrii znamenita slovesnost, kteri enake že več kot poldrug sto let v ondotni cerkvi matere fare ni bilo. Prečistiti gosp, fajmošter Franc Močnik, za Božjo čast in olopsanje Božje vežo zares iskrono vneti in goreči duhovui pastir, so dobro spoznali veliko potrebo novih oltarjev (stari namreč so že stali čes 160 in več let): zatorej ao so iraeiiitniga, pa v sedanjih revnih čaaih zares težavniga dela lotili, in so to leto z Božjo pomočjo iu a pripomočjo svojih pobožnih faranov iu druzih bngoljubnih dobrotnikov (hvala lepa vsim!) napravili, de sta zdaj že dva v resnici prav zala altarja z novo prižnico vied postavljena, ktera sta bila pretečeno nedeljo v pričnuuti več častitih gg. duhovnov in obiloiga ljudstva alovesno blagoslovljena. Blagoslovili so ju prečastiti gospod dekan Janes Res, ki so tudi, kot sploh znani zverstni govornik, slovesnosti primerjeno pridigo imeli, — Veliki altar je naredil sploh čislani J.Tavčar iz Idrije, stran«kiga pa mnogopo-znani oseljški mojster A. Zajic; in prižnico je zdelal Čeferin, ideraki umetni podobar. Vse to dela dovolj pričujejo, de so si zares zurjeni mojstri pritadevali svoje delo Bogii v slavo in sv. Devici v čast prav zverstuo doveršiti. Posebno je veliki altar s prelepo podobo prečiste Devic« Marije v resnici krona veličastno zidane cerkve. — »Hog daj, de bi se še ostali 3 stari altarji kej kmalo pomladili! To jo zdaj splošna sveta želja vsih faranov, kterih veliko je sicer po 3 —4 ure dalječ od edine cerkve v fari v visokim hribovji, kjer bi bilo skorej misliti, de živa duša no more prebivati, pa ravno zato so. kolikor bolj od sveta ločeni, (oliko bolj polni pobožniga duha, — Omenjena fara je morebiti edina na Kranjskim, kjer so ovčice od svojih duhovnih pastirjev toliko oddaljene; tako. de duhovno p»-stirovanje ni tam morebiti z nič manjimi težavami sklenjeno, kakor življenje marsikteriga misijonarja v amerikaInkih deželah; — velika sreča torej, de je ljudstvo, kakor sploh v iderski okolici, večidel dobro iu pohlevno; Bog mu lo ohrani še dolgo dobriga dušniga pastirja, »kerbuig« gosp. fajmoštra, in kmalo bo tudi sloveča božiopotua cerkev pre-aveto Device vso novo podobo zadobila! —■ A. K. Iz Stajarshiija, 80, grudna. J. V. — Pervi «d-ventni teden so ao v Sentjurji pod Ribuikam duhovno vaje za ljudstvo obhajalo od pondeljka večera do petka jutra. Visoko spoštovani g. Jakop Horvat, misijonskih mašnikov sprednik iz Celja, so vaje vodili in premišljevanja imeli iu g. JožefPremož, misijonski duhoven. 3 po-dučevaoja: I. od prejeme zakramentov s. pokore in s. r. telesa; v II. ao dolžnosti zakonskiga moža, očeta, gospodarja itd. rasložili; in v III. ao av. mašo kaj giuljivo in amevno razlagali. Reči moram, de sta oba duhovna o takih alovesnostih isverstna; ljubezen do Jezaaa in do zveli-čauja duš se jima bere na obrazu; posebno so pa g. Pre-iii o ž sa podučevanjo kakor rojeni; beseda jim teče ko med in otaja serco, naj bi ravno kamnitno bilo. Vdeležilo so jo vaj okoli 500 šentjurskih zakonskih mož s toliko po-božnoatjo in s tolikim ginjenjem, kakoršuiga še per moških nisim vidil. Sicer je bil tudi laui pervi adventni teden 1854 na Kalobji tako glasen jok, de so je iz cerkve v bližnjo hiše slišal, kadar so dekliči vaje imeli, pa žeuskim« spola so aolso bolj prirojene. Spovedi ao sploh lo dolge bile. — Mislim, de te slovesuosti no bojo posabili in de bo s Božjo pomočjo veliko sadu obrodila. So pa tudi misijonski mas-uiki za sveličanjo duš vsi vneti in per a. Jožefa imajo skorej vsak teden vaje, če je lo mogoče, is vsih krajev tudi is Kranjskiga so jih vdeležajejo. Želeti in sa našo čase močno iiiočuo potrebno bi bilo, ako bi se v vsaki fari obhajale; ako te grešnik« ne omočijo in no spreobernejo, ui is mesa, ampak je še terši od želesa. Naj mi bo o ti priliki pripušeno opomniti, do meni vaje bolj d«p«dejo. kakor misijon, desiravno tudi ta veliko veliko koristi; misijon je preveč grumeč, ljudi preveč, čas s« vsaki atan prekratek, in preveč raztresouj«, tako de človek hitro vsih obljub rad pozabi; misijon jo podoben vojski, ki topovi gro-mijo, de ae semlja trese, rea veliko krogel bobni, pa n« sadenejo vselej; vaje ao p« podobne vojski, kadar se s bajuneti ali s sablami sekajo, tukaj vs«k makljej sadeno in mor«'pasti. Po mojih mislih naj bi n«r poprej misijon osidjo in tabore pregrehe razsul in potem bi duhovne vaj« korenine greha čisto porov«lo, — in novo življenje bi bilo med Ijndmi. Zdaj naj pa še čuden permerljej povem. Pred d vemo letam« ao jo lutoranka gospodičiu« Matilda Mannert n« Kalobji slovesno v katoliško cerkev povernil« v pričo obilo« sbr«nig« ljudstva, ki miali, de je bila takr«t hudič« vidno rešena. Pormerljej jo pa tale: Imenovana goipodb ins je bila rednica otrok barona Khuenuberga v planinski grajami; in ravno prej ta dan pred povernitvijo perneae mladeneč mladih polhov, katere baron otrokam v igračo kupi. Gospodičina polhe v leseno kletko zapre in na mizo postavi. Zvečer si lepo novo oblačilo pripravi in na mizo zloži, do bi ga drugi dan na Kalobjo seboj vzela in se tam preob-lekla. Po noči pa en polh leseno kletko pregloda, uide in se v novo obleko skrije. Drugi dan gospodičina pripravljeno obleko poveže, jo seboj na Kalobjo pelje, se tam pre-obleče in v cerkev gre. V cerkvi je bilo polhu pretesno, se začne na herbtu gibati in ravuo ko gospodičina pred oltarjem kleče s. apo-ptoljsko vero moli, oblačilo no herbtu prejo in glavico ven pomoli; ker je pa krog in krog preveč ljudi zagledal, ho hitro nazaj potuhne — in tako je »mesni polh večkrat ponavljal. Ljudje to viditi so se strahama odmikovali; de si iavno je bila cerkev uatlačetia, je bil na enkrat prostor pred altarjem. Duhovni spredoj niso vedili kaj to pomeni, de so vse od mikajo. Gospodičina. ksdsr iz cerkve pride, pravi: Sam Bog ve. kaj ino je zmirej po herbtu šegetalo; pogledamo iu najdemo polha — pa že mertviga. — Hes je to čuden primerIjoj. — 80 g. Jerneja Hanguša IsVsjnika bi rud p< hvalil, in drugim perporočil, kateri je zs Kalobje dva stranska aitarja sv. Ane in sv. Marjete, katera sta bila letaš velikonočni puiideljik slovesno blagoslovljena, prav prav lično čisto nova izdelal; vse se zlata bliši, podobe vse zlate in tudi z novim križevim potom s prosto roko z oljnatimi barvami, kateriga so gospod sprednik misijonskih mssnikov iz Celja G. nedeljo po binkoštih slovesno blagoslovili, so ljudje prav prav zadovoljni. — Hvaljen bodi Jezus Kristus! \tkaj od Mariiniga društva na Mostu pri st. Luni. - V preteklim vojaškim leta 1855 je bilo v bratovšino Marije Deiice za podporo katoliških misijonov v srednji Afriki 38 iseb vpisanih, ki so skopaj plačali 80 goldinarjev in 84 krajcarjev, kateri denarni znesek je bil poslan visoko častit i w u škotijstvu v Gorico. Ako ravno so mursiktcri iz vi anjih duhovnij deležniki imenovane bratovšine, se jc vender še pobožno želi, de bi sosednji gospod duhovni svoje verne % besedo uagovorjali, in z lastnim zgledam vabili, v ujo, berž ko je mogoče, stopiti. Kdor se da vpisati za uda Mariiniga društva, iu spolnujo vse, kar pravila hočejo , se ravna po sv. evangeli'. Vsak dsn moli za povišanje in ohranjtnje svete matere katoliške cerkve, obiskuje večkrat, ali saj enkrat na mesec v ta namen svojo domato cerkev, pomaga s prošnjami in majhnim roilo-darsm katoliškim misijonsrjem, zdihuje k Bogu, de bi pri-sijala luč prave vere tudi nesrečnim zaniurcam, dobiva popolni odpustek dvskrst na leto, — in tudi vsak meiec, ako moli trideset dni zsporedsma vsaki dan en očensš in eno češenusinisrijo s pristavkam : „Prosi, o Marija, nebeška kraljica, za nesrečne zamorce, de se z nsmi vdele-žijo obljub Kristusovih'1 — zakrament sv. pokore in sv. rešnjiga telesa vredno prejme, in v kteri koli cerkvi goreče moli 1 a blagor svete cerkve in v namen papežev; — so vdeleži toliko nepopolnih odpustikov za sto dni, kolikor dobrih del iz tega namena upravi. Veliko je še ovca, katere uiso v Jezusovim hlevu; molimo, prosimo, pomsgsjmo, do bomo vsi ena čeda, ena katoliška cerkev. ,.Kadar pa dobro delamo, nikar se ne utrudimo, ker ob avojim času bomo zeli, ako se 110 utrudimo. Dokler tedej cas imamo, delajmo dobro vsim, zla»ti pa domačim po veri" — katoliškim misijonarjem. — Gal. 6, 9—10, Kolera, strašua š>ba Božja, je divjala tudi po Kanalskim, Tminskim in Bovškim. Veliko njih jc s svojo ojstro koso ranila, in marsikterigu nago pod zemljo spravila. V kanalskim in bovškim okraji ni delala kai zlo raz- ločka med kraji in vasmi, temuč ne je oglaaovals skorej v vsaki vasi, in terkala na vrata bliao vsake hiše. Xa Tminskim je bila ta divja aiijaška kuga bolj prizonašljiv«. Od svete Lucijo na Mosta, kjer je bila dva poserlo, in okoli 15 jih bolj ali manj hudo napadla, se je obernila le po »dčini dolini, tako, de jame po Idrii iu Boči, in kraji po gorsh proti kranjski i*ejl so bili veči del prizaneseni; le sem ter tjo so jo kak napad sliša', V tergu Tinina ps, in v Kotu. to je, okoli Kolovrida, je kosila in davila, je žela in žorla. Kakor kaže vrsdni zapisnik okrajniga zdravnika v Tminu, jih je za kolero umerlo: na Kanalskim 315, na Tmlnakim 844, na Bovškim 847. Koliko pa jih je zbolelo in pomerlo, do kterih ni prišel noben zdravnik, vedd lo sami duhovni, ki Imajo mertvaške zapisnike. V tminski fari se je dne 87. novembra godilo nekaj sosebnigs. Neki dervsrji so iderali derva po stermim plazu, kar zgrabi neks poleus uelavco, in g s po robu in skoka pahno v globoki prepad do merzle vode. \oč že žuga s čemim mrakam; nobeden si ne u;ia priti brez vervi do nesrečniga, vsak ga misli na sto in sto kosov razdrobljeniga. Celo noč ga puste v brezdnu, kamor je bil padel. Eden dervarjev teče v Tinin povedat, kaj de se je zgodilo. Precej narejajo uesrečnimu trago, drugo jutro mu obzvonljo, sv. maša ne za njegovo dušo bere, in jama se mu koplje. Že mu nesejo trugo naproti in glej — iz prepada in gojzda živiga pod pazho peljsjo. Misliti si grozno vlaočino, kjer se je bil zderl, stermi plaz, po kterim je letel, in globoki brezen, kamor je padel; slišati praviti, kako je imel celo noč noge v merzli vodi, kako je zdihoval ves potolčen in polomljen, ves lačen in zapušon, kako je po pomoči klical, pa zastonj, de se je vodi in ksinnu »milil; viditi in voditi, de se je vse opravilo za njim, kakor za ranjcim; »preleti vse neki čuden strah in tiha groza. Ta nesrečni človek živi še sedsj (18. grudna), in terpi na teiavni postelji, - T. R. Razgled po keršanskim seetu. Dunajsko, Dosihmal je pet dunajskih vikših pastirjev kaidiualsko čast dosegi"« namreč: škof Melh. Khle»e (7 1630), pa vikši Škofje: Sigm. Kollonič (1716), Jož. Trautson (1751), A nt. Mlgazzi (1803), in zdaj Otomar Haascher. V pogo lbi s sv. Očetam naznanjene po-votovanja se bodo mende že v novim letu začele, de jih bodo imeli ški>fi sami po hv o jih škofijah, še le k koncu de se bodo vikši škofje na Dunaji k končnimu posvetovanju zbrali. * Cesarica Karolina je novima tnladenškimu »cmcnisa v Pragi 1400 gold. darovala. (C. a M.) Avatrljanaki cesar so vsled sklenjeno pogodbe 850,000 frankov za spominek neomadeženiga spočetja v Rimu darovali in več duhovnih čontnikov z redi venčali, med njimi kardinala Ssntucci-ta in Msgrs. Valenciani-ts. V Pragi so bile celo osmino neomadežanigaspočetja v stolni cerkvi iu 5 Marijanskih cerkvah posebne slavnosti obhajane; v tinski cerkvi je bila v»ak dan ob petih pridiga. — Tudi v Zagrebu se je osmina obhajala s večerno pobožnoatjo. Katoliški listi pišejo, de za rssvpUim mizople-sam, od kteriga se je pred nekaj čaaam veliko sanjsrilo, zares sstau svoje žetve iše, v timur se od vsih krsjev vee zadevno naznauila zlagsjo. Njih veliko, ki so se s tem pečali, je ol norelo sli so jim še koj »trsšnejšiga prigodilo, pri nekterih de ho je prsva obsedenost pokazala. Sen- gsl-ski škof v Svsjci v posebnim pastirskim listu pred tem uganjsnjem svere, in pravijo, de je to po nejeversko v razno in satansko vdelovanje. §3ciW(ltt tur IHNIA WM$M&» I. TtOCCK m $otiticr*tcifl bcn a* %dnnct Sormutarc. 1850. firenj ecbnKiiirict___ Sfaffioti liber Die (finfunftc nnD 9(n$flabcn Ded 3<$nl*,Crflamj*cn* nnD ©icfinerDicnikd im ^fan» (Vefalic«) (Sprcnflcl von («attitnfl Der u 1 c, ob Vfarr*, Vofalie«, 8ilial*, SRotbfcbnlc oDcr («ebilfcnftation. Tic 3d>uli|fineiiitc bcjicijt and Den cinflcfcbnltcn Crtfcbaftcn: SR. S. SR. SR. % 9L unD and Den einflcfcbnltcn $l>cilcrn: SR. SR. SR. O?. S». SRame reč 3cn Shuabl ter fcfculvflicbtiflcn vtttnDcr in Den eimelnen ciiujcfcbulten Crrftbamn oDcr SHcilcrn, nnr *ivar in SR. s3i. Jtnaben aVaocben 9R. SR. Ji naften 9Mabintcr 9*or = nnr OJacbmittaaa tdalub cureb (StnnDcn, trn Sommcr tdfllicb oDcr luocbcntlicb Dnrcb SninDcn von Vcbrcr (Vebrern) von Vebrerin (Vcbrcrinncn) von (Mebilfett ((Atcbilftn, We^iljtnnen) in Der <3vracbe crtbcilt. Ten Nclifliondimtcrticbt verftebt Ginhinfte ftt* Scfciilfciciiftr*: ilfe and Dem alfocmeinen ScbnlfonDe lam jdbrlicb e. 3(nd Dem VofalfdmlfoiiDc jdbrlicb A- (*onv. iVitn^e I n? (Souv. f. 3lud Der (Mcmcinocfaffe jaljrluj) . . g. 3lit 3wnuty8flcnuffcn oDer anDcrn ^avitalicit pr.......... (jtapttaldbcrraa) jdbrl. 3ntm?Tcn.............. beftebcuD in ojfemlicfreit ( pcr^cnti^cn) SoitDS* oDer vJktvatoMtflattoncn. li. %Xn $kitrd#en aud Dem Jttrtfccitvcrmoflcn jabrlicb...... i. SlnDeraivober jahrlicf> ...... k. Sin 3cbuKyrojckn oDer 3cbuIflelD, ivelebeo von jablenbcit JtinDcru vr. oDer ven Der OJcmcinoc entricbtet nnro mit........... 3 um m a @iitfstitfte bed uluutbcruiKi..................... 3 um in a 3tudftabeit bed Arganiftett: Aur Den JHaifanfett.................... 3teuern unD ^Cb^aben................... 3 um m a Sttidftaben bed SRe^ttevd: Aur Sluabilfc ..................... 3teuern uno ^Ihjabeit................... 3umma 3dHtlbebet}unfl«bof$ bejlebt iu JUafteru uuD ^iifcfreln, unD rciro von bct^efleUt. Crr, lafl, SMonat uuD 3at>r Der Sludfcrtujum]. ^farrcr ald 3dmlvori*auD. B. 3om 13. November 1849 $ro. 1818, jute tem .fcerrn Tecbatite Die nad> Der 3ln$abl Der tfuratjtottoncn Ded Dortiflen $efanatbe$trfed berecfcueten Gremplarc Der crften Vieferutift Ded ailgemcmen JHcic^dcjcfefe* itnb die^tcrun^dblattcd fiir Dad Jtaifertbum Cefterrettf) mit Der 3$ciuin$ ^ujc* f%ollr worDcn, ea§ fotro^I Diefe ald afle nacbfolgenben Steferungcn Diefe d SMatted tit Den ^farraften aeboria aufbctraljrt iccrben follcit. £iefc Planer jtnD bid jum 1853, jeDoct) nicbt iiniiicr veUilanci%| Dem Cr tinariate ^u^efommen, unD futD Diefelben an Dte $cfattatc verfeuDet tuorben. 3" Demfelben 3abre ii* aber amb Daš Vanbedflefefc* itnb dic^tcrun^d&latt fur Dad JironlanD Jtrain erfibtenen, une cš t ii aud> Diefed mit bierorrifler (Surrcnec vont 3. Te^ember 1849 3- 1M4, mit eer £&cifuug an Die Xefanatc iMiian^eben n?oreeit, Diefe unD atte nacbfolflcneen Vicfcruugen Ded ^anDcdacfe&blatted in Den HJfarraftcn i n ven tarifi auf* utbeiuahrcn. Vaut ciucr vem boben f. f. Vanecdprafieium unterm I H. $e^cmber 1855 3. 437H I1, anber macbten 9WirtbetIiuuv bat Dad bobe f. f. SLVtniftertum Ded 3»ncrn eermofl (*rlaffcd vem 14. £e;einber D. 3- 3. 12512 fcinen MujtanD genonmten, cd bet Der bidber nblicben $etbct(ung Der famnttlicben tatboltfcben 3eclfer* fler=3tattoneit in Jlraut mit je (Sinem (fremplare Ded bterlanDi^en VanDedre$tcrun3dblatted aucb fernerbin be* tecnecit \\\ laffcn. C^š lvirD aber bieDurcb jcbcm felbftiUnDiiie" §erm 3eelfonjcr ^ttr ^flutt aentacbt, Dajt er Das tbin tufemtneitee Vaneedregteruugdfclato nicbt al d fcin ^rioareujentbnm ^u betracbten, foneern ed jabrirene aebuiteeti ald ein \\\ feiner 6eelforflerjtotion (jcborifled 3»,-fntarftncf formalna auf^ubeu\ibreit unD ald folebed fetneut je* igeiligen ^acbfolger \\\ itber^eben oDer biuterlaffcn babe, iveil mtr auf Diefe Mrr Dte (frreidutng Ded itfe* thcthtn^ffwecfcšf namlicb Die cfocne 3»formatton Ded bocbicurDujeit JUtratflerud unD Die trobltbarujc belebrcnoe uttD aufflareuDe (^tminrfun^ Durcb Denfelben auf Die VanDbevolfcruitfl ermo$ltttlvtftrayottcit oDer bei auDem §(nlaffen Die Ucbcr^eugunij verfcbajfen, ob Dad VanDed^efe&blatt bei jeDer vtturajie vollftanDi^ vcrbanDeu, eingebunDen, unD in Dem 3 »ven ta r Der CrrdvfntnDe au$ fcboit eingefdtriebeit feu Aurftbifcbofiicbed CrDinariat Vaibacb Den 24. Te;ember 1S55.