ŠTEV. 77. CLEVELAND, OHIO, V PONEDELJEK, x8. MARCA 1907. MESTNE NOVICE. Zvesti Tom. Jakob, ki je 14 let hodil za Re-beko, se laWko skrije. On je siromak pred Tom Williamsom, ki je bil v soboto pred sodnikon Willis je pred 40 leti prosil za roko .neke dame, kateri je pa takrat bolj ugajalo postati gospa Francis Tasker. Pred tre mi leti pa je postala vdova. Zve dm pa ni obupal. Zopet je prosil in to pot je bil uslišan. "Mladi par" se nahaja sedaj na ipotovanju. 'DIVJANJE ELEMENTOV. m mi lei Na očetovi strani. k "Odpustite mi, ker grem k očetu. Pokopljite me ob njegovi strani in pustite mi prepevati one pesmi, ki so jih peli ob o-Četovem grobu." Tako pismo so našli v žepu 32letnega Howell Smitha, ki se je včeraj v hiši svojega svaka Allisona na 1006 Summer ave. zastrupil s karbo lovo kislino, Dne 15. febru ;rja mu je u mrl oče, in to ga je tako žalos tilo, da se je sam usmrtil. ✓-- Mladi vlomilci. Dva i81etna smrkavca sta bila radi vloma aretovana. E-den teh se imenuje Gordom Gram, doma iz Albany, Ala., drugi pa John Riley iz 4472 St. Clair luice. V Akronu sta po hotelih kra« a. Ko so jih zasačili sta dej-tvo zanikala, pozneje sta še pa spoznala krnim. Radi žveplenke — smrt. 2oletna Aazel Kelly, 2olet-na gospodična, je vžigala žveplenke. da bi prižgala luč. Pri tem ji iskra odleti na bluzo in jo vžge. Na mah je bila vsa v ognju. Prsa in vrat ima popolnoma opečena. Nezavestno so jo prepeljali v bolnico in zdravniki nimajo nič upanja, da bi jo ozdravili. VELIKANSKI POŽAR. Zahteva človeške žrtve in vpepeli jo hiš. WHEELING, W. VA., 16. marca. — Danes zjutraj se je poročalo, da je ob povodnji, ki je trajala zadnjih pet dni prišlo ;oseb ob iživljeiVje. Včeraj zvečer je pa začela tovarna Warwick Pottery družbe goreti. Požar je uničil tovarno in še drugih 20 hiš. škoda znaša $roo.ooo. Tudi veci oseb se je ponesrečilo. WHEELING, W. VA., 16. marca. — Danes se je uradno dognalo, da je pri požarju tovarne Wamvick Pottery dru* ž be zgorelo osem oseb. POŽAR VPEPELIL UPTON SINCLAIR-JEVO POSLOPJE. Več oseb ranjenih. ENGLEWOOD, N. J. 16. marca. — Helicon Hall, glavni stan Upton Slinclaira ustanovljene kolonije socialistov je danes pogorelo. Od 55 oseb, ki so stanovale v poslopju je ena zgorela, med tem, ko jih je bilo več ranjenih. Le malokdo je bil nepoškodovan. Upton Sinclair, ki je razkrinkal s svojim romanom početje čikaških klavnic, je poslopje kupil pred enim letom za $65.000. škoda znaša približno petdeset tisoč, dolarjev. IZ DRŽAVE. STRASNI NASLEDKI POVODNJI. Veliko človeških žrtev. Izpred sodišča. Nakitje pokradli. V stanovanju gospe Vili Browrt, na 1637 vzh. cesti so tatovi udri i in pokradli $100 vrednega nakitja. I Policija je pričela ptičke zas-lovati. — K. Hartman, ki je bil ob-dolžen ropa, je bil spoznan krivim in obsojen v eno leto ječe. — Miha Stefančič je pripoz-nal tatvino in so ga odposlali v poboljševalni zavod za nedoločen ča i. — Tudi James Stewart bode romal v poboljševalnico zaradi žepne tatvine. — Povodenj po državi Ohio počasi zginjeva, keH je jenjalo deževati. Šele sedaj se je pokazalo, kako škodo so povzročili siloviti valovi. Povodenj je v petek zahtevala izclpet »večjo število človeških žrtev. Samo v selu Athens je v petek utonilo enajst oseb. Mestice je popolnoma v samoti in trpelo bo nad 14 dnij predno bo zopet zvezano s železniškim prometom. Reka Hocking je poplavila celo mesto in okolico. Valovi so prodrli nasip B & O železnice in napolnili bližnje hiše z vodo do drugega nadstropja. Vse to je prišlo tako nenadoma, da so si prebivalci komaj rešili nago življenje. Ko so se ljudje prepelja. vali v čolnih na suho, jih je več utonilo. Istega dne so v Nelsqn-ville utonile 3 Osebe in ena v Trimble. Žalosten je položaj tudi v Mingo Junction. Veliko hiš je cdplavljenih in tisoče Iju-dij brez strehe. Kakor je bilo oblastem sporočeno, ste utonile dve družini, obstoječi iz 10 oseb. Slabo je tudi v Wellsville Vse šole, cerkve in tovarne so zaprte. Ena oseba je utonila in trije Italijani so bili pri eksploziji ubiti. V Bucyrus je v petek uitonil neki mož, ko je hotel rešiti neko družino poplave. V Chillicothe se je podrl železniški nasip B& O železnice, radi česar je skočil s tira vlak v reko pri čemur so utonile tri osebe. — V- Brigetporttf je včeraj zvečer v lesni trgovini nastal o-genj, ki je naredil za $125.000 škode. Le s tem, da so več hiš z dinamitoni pognali v zrak, so ustavili riadaljno divjanje požar ja. — V Marietti ste utonili dve osebi. Sodnijsko poslopje, mestna hiša in več cerkva je popolnoma pod vodo. IZ RIISUE. NEMIRI PO DEŽELI. Bojijo se krvavih spopadov. PETROGRAD, 16. marca,— Že nekaj dni prihajajo iz Rusko Poljske zelo vznemirljive vesti. oPložaj postaja v Lodzu čedalje bolj resen, Teroristi so zopet napadli patrolo in vbili enega stražnika in enega vojaka. To j e dalo guvernerju povod k odredbi, da kakor hitro se stražnik ali vojak civilistu bliža, mora imčti slednji roke iz žepa, drugače bode aretovan. Tijidi ljudstvo v Varšavi je silno razburjeno in prav lahko nastanejo novi nemiri. Vlada je tudi tu odredila, da vojaštvo straži državno poslopje, med tem ko kpzaki patroli-rajo po ulicah. ZLOČINSKI ATENTAT. T- Papež je sprejel v avdijen-rejšnjega predsednika nemškega državnega zbora grofa Ballestran. PETROGRAD, 16. marca.— Že včeraj se je poročalo, da se je strop v dvorani kjer je duma zborovala podrl. Sedaj zatrjujejo, da to ni nezgoda, .pač pa se je to zgodilo po zloVnstvU. "Črna stotina" in antisemiti "so dumi sovražni, ker je premalo radikalna. Radi tega so nameravali izvršiti atentat. Strop se je podrl prezgodaj, drugače bt bila nastala grozovita nesreča. PETROGRAD, 16. marca.— Veliki knez Mihael, brat carja je v podporo stradajočim darova]. $100.000 in š«j posebej pustil m.ed kmete razdelitf 65.000 ak-rov zemlje. MOSkVA, 16. marca. — Šti-rje revolucijonarji, ki so bili pred kratkim aretovami od policije. so bili obsojeni na smrt in kljub protestu nekaterih članov dume takoj obešeni. Trije obsojenci so bili vseuči-liščniki. Nezgoda. Na Clark ave. je padel iz voza kočjaž Albert Bazel in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnico. Ponesrečenec je bil us-lužben pri Blumenstocku in Reid družbi. IZ NEMČIJE. ŽRTVE SVOJEGA POKLICA. GroEovite nezgode v rudniku ^ na Nemškem. JAPONSKA SE OBOROŽUJE. Senzacijonalna poročila avstrijskega častnika. Devetdeset delavcev ubitih. SAARLOUIS, Prusko, 16. marca. — Danes dopoldne se je v rudniku, ki je državna last pripetila velika nesreča, ki je zahtevala 22 človeških žrtev. Delavci so se nahajali v dvi-galniku Koteč se spustiti v tu-dnik. Železna vrv se utrga in vsi so telebili v globočino. Vsih 22 delavcev je bilo takoj mrtvih. FORBACH, Lotrinško, 16 marca. — V rudniku v Klein-roesselmu se je pripetila danes grozovita eksplozija, pri kateri je prišlo ob življenje 65 rudarjev, 12 drug?h je bilo pa težko ranjenih. Tri delavce še pogrešajo in so najbrže tudi mrtvi., Rudnik je last državnega po slanca Wenteja. j O vzroku eksplozije ni še nič znano. Rudniški pazniki izjavljajo, da so bile pripravljene v rudniku vse varnostne odredbe in da je eksplozija naspala vsled tega, "ker je prišel neki delavec z lučjo preblizu dinamita, ki se je unel in razstrelil. BEROLIN, 16. marca. — Poljsko vprašanje je včeraj i tvorilo predmet dolge debate1 -v poslanski zbornici. . f Prelat Stychiel iz iPozena, vodja Poljakov je podrobno ra-' zqdej o. pritožbah svojih rojakov. Govornik je rekel, da je poljska šolska stavka obramba t proti pruskemu nasilju in zati«, ranju. Tudi je prelat trdil, da' šolski otroci se niso v spodnjih razredih nikdar učili veronau-ka v nemškem jeziku. Naučni iTiim(3ter Dr. Studt je temu ugovarjal z govorom, v katerem je z ironičnim nanašanjem trdil, da je za šolsko^ -starko fckrita druga politika, ki je spojena z drugim namenom, kakor se jo predstavlja. Minister je izjavil, da je glavni namen pruske politike ob varovati Nemce pred poljskim izkoriščanjem. BEROLIN, 16. marca. — Stotnik Ignacij Rotjič prideljen generalnemu štabu avstro-ogr-ske armade je pod naslovom: "Oziri na prihodnjo vojmo med 'Ameriko in Japonskim' " izdal knjižico v kateri razpravlja o mornarici obeh držav in dostavlja, da neutrjeno obrežje na pa-cifičnem oceanu, bi zagotovilo zmago Jappncem. Tudi piše častnik, da se Japonci pridno oborožujejo, in da izdeluje 50.000 mož noč in dan puške im drugo orožje. Samo v Tokio in Nagoja je vposljenih 20.000 delacev, ki vsaki dan iz-gotovijo 500 pušk. -o- PO AMERIŠKO. Bančni blagajnik poneveril $130.000. Iz Berolina zginil brez sleda BEROLIN, 16. marca. — Blagajnik Speyer od tukajšnje mlinske industrijske banke, ki je že več let bil uslužben v zavodu in vžival popolno zaupanje je iz Berolina zginil in poneveril $130.000. Mnenja so da je Speyer demar zgulbil v — borznih špekulacijah. Hitro, ko se je to zaznalo, so vlagatelji prišli k zavodu in zahtevali svoje vloge. Kaj napravi ljudi čemerne? Skoro. vsak zdravnik vam bo rekel, da je vznem-Mjivost, slaba volja itd. posledica neredno-sti v telesu. Povrni radost in zdravje v družino z rabo zdravil, ki premaga to bolezen. Severov prašek zoper glavobol (cerna 25c) je čudovito izvrstno zdravilo zoper glavobole vseh vrst. Zoper kašelj, prehlajenje hripavost, bolečine v vratu, v prsih, zoper slabosti v pljučih sploh ni boljšega zdravila kakor Severov slavnoznani Balzam za pljuča. Cene 25c in 50c. Boleha-vim in postarnini ljudem pomaga Severov Balzam življenja. Cena 75c. Zgornja preizkušena zdravila so naprodaj po vseh lekarhnah in pri W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. —o— HONDURCI V -»«. ■ ■ ■ »■,'- Nicaraguanci so obkolili. MANAGUA. Hit marca, — Odkar je Zelaya, prisilil s svoj Hondurce k begu prodirati v sovražno kakor se poroča je bor popolnoma obke Nicaraguanci so da pride še do bojev ii sovražnika popolnoma — Perzijski šah je vsakdanje vežbanje v< ostane, ker isto moti pr< — Guyerner Folk nai sklicati izvanredno sejof postavodaje. — Passaic dolina v sey je popolnoma pod vodoif — Signalni uradniki M« centralne železnice dobijo plačo povišano za $40 na raeif — Znatni humorist M. ~ je danes iz New Yorka val v Bermudo. — Dva potnika na< "Nord Amerika" sta na Italije v New York umrla potoma. i. ■ 1 ■■ — Španski kralj Alfons i gleški kralj Eduard se skupaj dne 23. marca v geni. — Na španskem pričm litve v državni zbor dne rila, one senatorjev pa maja. -o- PRETRESLJIV Pokop žrtev pri ei bojni ladiji "Jena. TOULON, FRANC 1 J. rarca. — Danes so tu večnemu počitku ostat \. ki jih je zadela ek« na bojni ladiji "Jena." voda se je udeležilo tisoče soče ljudij. Vse trgovine 1 zaprte in ne samo na prh temveč tudi na javnih posl so vihrale črne zastave. podlistek. BOLNIK. i Suplent Janko Gruden že dva leseca ni mogel iz sobe. Dasi mu zdravniki -izjavili, da je neozdravljivo bolan, in akora-vno je kot izobražen človek c|obro vedel, da je jetika nekak prvi stadij smrti, je vendar še upal iji se tolažil, da bo zopet okreval in pričel novo, vse'dru-g&tno življenje. Kdo bi mu ' štel v zlo, da so se mu porajale v mladem srcu še vsakojafce nade in želje, da je hotel še živeti, saj 'je bil star jedva 26 let. Bilo je spomladi. Vsa narava je vstajala tn klicala k živ enju. Janko je nervozno ležal f na belo pogrnjeni postelji. Po-I ' gled mu je bil utrujen, a ven-' dar nemiren, nestalen. Zadnji žarki zahajajočega solnca ' so radovedno silili'skozi pol odprto okno. v njegovo fzb'0, kakor bi se hoteli prepričati, jeii še diha ta živi mrtvec, ter mu zlatili upalo lice. Koza mu je bila prozorna kakor pajčola* da so se videle kosti, kakor bi 3il spi^til manj Roentgeonev 0 je bil odšel zdravnik. 1 je Janku še enkrat in prav nikake- štete urice te- daj mu nikakor ni hotel v gla- je bila družina narasla samih vo, zakaj bi bila usoda ravno dobrih in zdravih želodcev. I11 njemu tako nemila1; dosedaj se Janko je odpotoval v cesarsko ma nikak način ni mogel sprija- prestolico učit se filozofije, — zniti v z žalostno mislijo, zakaj navezan sam nase. S pridnost-bi ravno on ne smel piti iz o- jo in vstrajmostjo se mu je po-pojne čase življenja, dosedaj ni j srečilo, dobiti službo domače-mogel in ni hotel verjeti, da bo1 ga učitelja pri nekem češkem moral tako mlad iz tega sveta,' plemiču. Med letom je bival ne da bi se mu bila izpolnila na Dunaju, o počitnicah pa na le jedna njegovih želj. Panes j Češkem. )Tako sta mu mirno pa je bil nakrat prepričan, da potekli prvi dve' leti visokošol- zanj niso upi, niso .nade, da ga ne reši noben č»udež več... skega življenja. Koncem drugega leta pa je prišel domov, Nekaj tesnega mu je objelo hoteč posvetiti svoje proste dni trudno dušo, mraz mu je pre- svojcem, ki so že Irrepeneli, vi-tresel vse kosti, slednjič pa se'deti svojega Janka... je udal v svojo usodo in se u- Tedaj pa se {e pričelo za miril... Zamislil se je v svoje preteklo življenje. Rojenice mu niso bile natre-sle dragocenih darov v pripro-sto zibelko, delavčevega sina je čakalo le trpljenje, beda. V pomanjkanju irr revščini so mu tekla mladostna leta. Skrbni itariši in do|>ri ljudje so ga spravili v šolo, kjer se je pridno učil ter srečno dovršil gimnazij. ,Nakrat je stal na razpotju, ali v semenišče ali na Dunaj, tu brezskrbno in mirno življenje, tam bolj za vsakdanji kruh. Četudi je njegova blaga mamica že od nekdaj gojila skrito željo, da bi nekoč videla svojega prvenčka pred oltarjem, ga ni nit z jedno besedico - t • . mladega filozofa novo življenje ona doba. ki prinaša človeku toliko veselih, pa tudi ne manj žalostnih trenutkov, ona'doba. v kateri se čuti človek najmočnejšega, v resnici pa je najšibkejši, podoben trsju, katerega upogne vsaka sapica, — doba sladkostij in bridkostij prve ljubezni. Na zabavnem veečru v Čitalnici se je seznanil s Slavko, I hčerjo petičnega in ponosnega trgovca. Ko je bil napravil ma-J turo, je bila še otrok, med njegovim bivanjem na Dunaju pa se (j erazvila v {pravo kra so-1 tico, ki je razvnemala srca celo starejšim gospodom, Njen' pravilen, nežen obrazek je o-1 čaral vsakogar, njetoe nedolž-1 ne oči bi bile ukrotile leva, ta-: lesom, vse njegove misli so bile pri njej, vse njegove stopinje so ga vedle v njeno bližini. Slavka je opazila, da Janko le radi rtje zahaja v družbo, in ni ga podila od sebe, celo prednost mu je dajala pred drugimi. Oh, kje so oni srečni, zlati časi, ko je ves blažen sedel poleg svoje izvoljenke in kramljal z njo o ljubem božjem svetu! Kako neprisiljeno sta se smejala med sejbojnim dovtipom! Dasi je bil Janko preprič.m za trdno, da ga Slavka ljubi, se je vendar bal govoriti o ljubezni, v strahu, da bi potem minilo ono prijateljsko in odkrito občevanje med njima, ni si upal, od-grniti skrivnostnega zagrinfja-la, za katerim je slutil prepad. Slednjič pa je bil prisiljen, storiti odločilen korak; kajti dnevi počitnic so minevali kakor mineva spomladi sneg. Na odhodnici, katero je napravila Čitalnica poslavljajoči, se ml&~ dini, se je bil namenil, izvršiti svoj načrt. Ves dan je izbiral primernih izrazov, s . katerimi bi odkril Slavki svojo ljubezen. Prihajale so mu v spomin besede, katere so junaki iz stoterih romanov rabili v podobnih slučajih, toda nobena mu ni bila povšeči, z nobeno ni bil zadovoljen ... Takoj pri prvi četvorki je po skusil svojo srečo. Pcflclonil se je Slavki, ki mu čij, ko jo je odvedel med pare, ki so že šetali po plesni dvorani. Se enkrat je Janko premišljal, ni li greli, da hoče tega nedolžnega otroka iztrgati iz dosedanjega mirnega, brezskrbnega življenja in pahniti v vrtinec skrbij in bridkostij? Že je hotel žrtvovati samega sebe da ne bi kalil sreče temu an-gel'ju... Tedaj pa se je Slavka obrnila k njemu in ga vprašala: "Kaj tako žalostno premišljujete, gospod Gruden? Ali bi mi ne mogli zaupati svojih skriv-nostij? Morda bi vas potem žalost minila." In pri tem ga je pogledala tako zaupljivo, ta ko proseče, da bi jo bil najraje objel in stisnil na srce... "Boli me, ker moram prod od vas, ne da bi vedel, ali se boste kedaj spominjali svojega najudanejšega . oboževate-Ija! Oprostite, gospodična Slavka, nočem vas žaliti, ali ne aa mi miru, moram va.m povedati, kar vam je že tisočkrat povedalo vse moje obnašanje in vedenje proti vam, kar čutim že dolgo časa in kar sili z vulkansko silo na dan, da vas ljubim, ljubim bolj kot svoje vse, svo* je življenje! Zdaj pa izrecite nad menoj svojo sodbo in povejte mi,, sli smem nesti seboj zavest, da mi vračate milo za de... "Ne vem Jn zopet ga je pogledala talco milo, kakor bi mu hotela očitati, da še dosedaj ni uganil, ali mu je naklonjena ali ne. "Oh, ko bi smel ta vaš "ne vem/' tolmačiti kot pritrditev!" "Da smete/' Pri teh besedah se je tako tesno privila k njemu, da mu je postalo pri srcu toplo, tako toplo!... K sreči je reditelj zaklical: nastop! kajti Janku je šetanje nakrat j postalo prepočasno, najraje bi bil prehitel vse pare in vsakemu posebej pripovedoval s svoji sreči... Sam ni vedel, kako je pre-plesal četvorko, tako je bil o-mamljen. Zdramil se je šele pri finalu, ker je sodnikova Pavla zastokala, ko *nu je podala roko... Ko mu je Slavka pri slovesu v znak ljubezni stisnila v roko vrtnico, katero je prej nosila na prsih, so se obema lesketale v očeh solze, sladke in grenke solze... * * * Žalosten in potrt je zapuščal Janko rodno mesto; saj ni zapuščal samo svojih domačih, >zapušČa(| Je svoje vse, svoje življenje, svojo bodočnost, svo- prostih jo Sla sno mora biti, ako hoče, da vka kedaj res njegova, daj lahko pogumno stopi njenega ponosnega očeta prosi za njeno roko. h ši, da si mora svojo šele priboriti, se je s nimi močmi lotil učenja.. Česar si ustmeno nista gla povedati, to sta si vala v pismih, v katera sta vala vsa svoja čustva, vi jo srečo in nesrečo. Slavkinih pisem se šele odkrivala njena ša. Bila je še tako ne( tročja, neizkušena! ča ljubezen je kipela iz 1 naivnih, odkritosrčni dij! Kako nestrpno pričakoval njenega ljubk« semca! In jedno je bilo nivejše, jedno slajše od ga; jedno ga je bolj ms drugo, ljubil jo je vedno do blaznosti. Na Dunaju se je Jj kor mogoče ogibal be. Nič se ga ni tovariši delali d< govega *ai mu bili toi bila ona?! In družbi, je kdo izvlel ime in ga \ z dvema hišama j na St. Clair St. blizu slovenske cerkve. Proda se tudi lepa farma, ker lastnik ne more farme in / grocery o ob enem upravljati. V hiši, kjer je prodajalna v je 10 sob; v drugi hiii je osem sob. j Vse podrobnosti se zvedo pri ) "Novi Domovini" ] 6119 St. Clair Aye. Cleveland, Ohio. DRUŽBA. Feigel. STANK: ........... $3 00 STANE: ) .......... $5.00 iUvlIM po let in dopisi naj se po-na naslov: DOMOVINA", r. CLAIR AVE., N.t. ^ELAND, OHIO. in money order naj se naslovajo na vo domovino 61 IB St. Clair Av«. dopltl M n« aprajtmajo. m s* vračajo, apramembl blvalliča prosim« ilka, da nam natančno naznanijo NOVEGA tudi STARI naalov. Cuyahoga Cantral 74M W t«fon Sail Eaat 14S6 L. nova D O M^O VINA DAILY AND SUNDAY Publish«! by tha . Nova Domovina Printing and Publishing Company. ion $3.00 per year. In« Rata« on Application. aooond-olaaa matter tha pool off lea at Clo> tha Act of Q**-March $. 1I7S.' 77. Mon. Mar. 18, '07. Vol. 9 --—^-— KOLEDAR. hočejo Jezusa kamenjati. Jan. 8, 46—59. Nedelja 5- postna (tiha). Pondeljek Božja Glava Jožef, 2. M. D. reda Feliks in tov. m. :trtek Benedikt, opat. Marija Dev. 7 ž Viktorijan, muč LSELBINA V CLEVELANDU. jtreznomisleči rojak.) 1] se borimo? ker bi radi napredovali, to še ni vse. Nazadnje bi vendar še potrpeli s trni", ko bi bilo pa dru-tivljenje v fari. , kaj, ko je tukaj še večja lOSt. . vera je luč. Kakor ista goreti,'če se ji vedno in ne priliva olja. Naša peč takoj omrzne. če ji zopet ne priložimo netiva in m. Takc^ je z našo vero. Le ehitro omrzne naše srce, če zopet in zopet ne prilije lepih naukov, če se ga ne z gorivom sv. zakramen- Kaj praviš na to? Kako sodiš to ravnanje, in tega naj nii potem radi imamo? Zakaj se borimo, zato ker bi radi pastirja ne najemnika, ki pase sebe in svojo žlahto. Koliko imamo tukaj sloven skih mladeničev. Čvrsti, krepki, zdravi na duši in telesu so prišli sem. Zvečina nepokvarjeni in pošteni, da jih je bil Bog vesel. In tu v tujini, toliko sovražnikov preti njihovemu poštenju! folijo se jih je zaklelo, da bo- 10 uničili najdražje, kar ima-,0: poštenje, nedolžnost. In kdo *e bo zanje zavzel? Duh. pa itirja dolžnost bi bila. Zato je tukaj, ker drugače čemu ga i mamo. Ali se je zavzel za nje naš pastir? Kaj še ljudi ofiksati it tolarčke šteti, to je delo naše ga duhovnika. Kaj duše, 'kaj greh! Kaj poštenje! To ni za svobodna amerikanska — tla! Ali je čuda potem, da veliko teh ovac zaide, se zgubi? La hko jih je potem zmerjati s pijanci. Kdo je pa kriv? Zanič pastir! In potem še vprašujete zakaj se borimo? Zato, ker bi radi i-meli dobrega pastirja. Prosimo, rojaki zunaj Cleve-landa, presodite vse tot Ali i-ummo prav, da se borimo. Smo radi tega boja graje vredni? I11 naše društveno življenje. Joj, kaka zanemarjenost zopel tukaj! Imamo sicer res več društev, ki se imenujejo "kato-,iškaM. / Tudi nosijo lepa sv. I-mena: "Sv. Vida", Presv. Srca Jezusovega", i.t.d. Pa ta društva so le po "sili katoliška". Kdo se za nje zmeni! Da, duhovnik še zanje ne mara in jih prezir*. Da, celo iz cerkve jih podi. Katoliška so, ker so sami društve-niki dobri katoliki. Nositelj katolicizma v naši sredi se pa ne zmeni za nas. Slovenski svet, slovenska duhovščina, sodite sami je to ravnanje kaf. duhovnika? Imamo 11 prav, ko se borimo, da se znebi.1110 te šibe božje? te coklje ^a naš verski napredek ?" "Pa vi blatite s tem ve9 du-hovski stan!" "Nt res!" — o tem pa prihodnjič. (Dalje sledi.) —-u- ZASANJAM VČASIH... iko smo tudi tukaj zane-jeni od svojega pastirja. V župnijah vidimo vernike uvrščene po posameznih v mogočno vojsko, vsaka starost ima lepo urejeno cerkveno to. Pod skupno zastavo ido zoper skupnega sovraž-t, pod lastno pa zoper last- 1. Koliko se jili tako ohrani lih, nedolžnih, srečnih, ki zašli drugače. Pri nas pa? Koliko im(imo jrkvenili društev? Prav nobe-legat Ali ni to sramotno za nas farancf Ne. ni sramot-aa nas, ker mi farani ri-10 tega uzrok. Čakaj, svet, precej povem! Poslušaj pa strmi! Pred dvemi leti bi bile de-rade naredile Marijino 1 št vo. Hajd k duh. pastirju! »širno, mi bi rade ustanovile jino društvo, bi nam Vi teli pomagati!" Cast tem letam! Toda kasen odgovor dobile i "O le vstanovite si ga hočete imeti! Kaj me-mari?" še pravite za kaj se mi bo-fe to beseda dušnega pa-catol. duhovnika ? še hčerke bi bile rade o-»e. Same so videle, veliko opravile, stil •'je Zasanjam včasih o mladih dneh, ki se mi zde kakor neizrekljivo krasna, čudovito nežna pesem, ki sem jo slišal peti nekoč za tihega skrivnosti polnega junijskega večera... O srečnih dneh zasanjam včasih, ki sem jih bfž preživel nekdaj. A moralo je biti že davno, ker mi je oteninel malone že docela spomin ;»a ono srečo, in ker je zabrisan in nejasen sem o njej Zagledam včasih v prvi pomladi v vrtn kje, kje ob poti nežen cvet, razcvel Šele napol — in zasanjam o tebi, Leniča... Zasliši m Včasih kje trepetajočo pesem nežnega dekliškega grla, nedolžni odmev litijske duše, in zasanjam o tvojih mehkih spevih, Leniča... Zaslišini kje zvonek smeh, smeh poln radosti in veselja, poln sreče in srčne brezskrlmo-sti in (hišnega miru — in iz preteklih dni mi zazveni v srce tvoj jasni smeh, Leniča: kakor hi se smejali v svoji radosti angeli nebeški, tako se glasi tvoj smeli, Len it a. Vsa duša mi drhti ob njem od velikega nemira, Leniča ... Na samotnih mojih potih srečam nTisih devo, dete najtol mladenko, in zasanjani o uri, ko sem srečal prvokrat telfe, Leniča, dete napol mladenko. .. Zagledam včasih kje sanjavt modre oči — in glej, izza preteklih dni mi zazro hipoma naproti tvoje žametno mehke modre oči. Leniča, oči polne ne-dolžnosti in svetosti, in polne vdanosti in še nejasne, napol zavedene ljubezni.. . Deva stopa mimo včasih; v solncn se zablestijo doTgi, zlati lasje, in v srcu mi je, da vidim žareti pred seboj metrkn zlato tvojih las, Leniča, onih čudovito mehkih, svilenih las. ki sem jih poljubil predrzno in tre] Stopam po beli cesti in jam o pell cesti v drevoredu, ki sem te videl tolikokrat stopati po njej, Leniča. Kostanji so šumeli nad teboj, čudili so se tvoji lepoti, Leniča, pozdravljali so te s čudovitimi pozdravi, bajne pravljice so ti pripovedovali z nežnim in ljubečim Šepetom, cvetje so ti trosili na pot in tebe samo, Leniča, so obsipavali s cvetjem, okititi so hoteli tvojo mladošt, tvojo nedolžnost in svetost tvojo, Leniča... In o vseh onih potih zasanjam, ki sem hodil nekcxi po njih s teboj, Leniča. Mehko se je oklepala roka roke; molče sva šla svojo pot, ali pa sva govorila le malo, s tihimi, skrivnostnimi in drhtečimi besedami. Oči so se srečavale pogostoma in so si govorile molče skrivnostno iz poved; in srci, polni lepe radosti in polni bridke tesnobe, sta si bili v tihem molku naproti in sta si zaupavali drWte svojo veliko tajnost... Saj pomniš še, Leniča?... O onih večerih zasanjam včasih ob tihih sanjavih večerih. ko sva sedela drug ob drugem v aleji ali v vašem vrtu, Leniča. Tih večer je sanjal ob lama, in najine misli so sanja le, in s.atijali sta najini srci, in najini duši sta sanjali. — Saj še veš, Leniča, kako sva zab-bljala vsega. — Za naju ni bilo ne časa, ne minljivosti; da se je pričela že večnost, se nama je dozdevalo, in da sva v ti večnosti sama na svetu božiem. ii. da je svet božji raj, sva sanja-'a. ki sva postavljena vanj midva s svojo ljubeznijo, da se jubiva v njem konca in kraja neskončno večnost. Sanjala sva. in bilo nama je mehko in radostno in težko in bolno... ' A v Visih se predramim nena doma iz teh sanj in se spomnim, kako sem se prebudil nekdaj nenadoma iz onega snu, ki sem menil, da ga sanjam brez konca in nehanja, vso večnost. Zasanjam včasih o tem lepeni snu. ki sem ga menil sanjati vse veke, a sem se zbudil iz -njega nenadoma in nanaglem — zasanjam, in bridek je ta sen. bridek in trpek, kakor bi sanjal o smrti mamini, ali kakor bi sanjal na mi rt ni postelji o lastnem izgubljenem življenju — o življenju, spočetem na toplem sofricu, ro-decem se ob iveselem belem dnevu, o življenju, pričetem ne s solzami, ampak zi radostnim nasmehom in s stoterimi in tisočerimi velikimi in lepimi na dami, koneujočem pa se z bridkostjo in i jokom, z obupom in s prokletstvom.., Zasanjam — im bridko mi je in težko, da bi 'zaihtel in zapla-kal, Leniča. Stopam včasili po cesti, via žili od dežja in blatni, in se spomni um, da je bila od dežja 1110 kra in blatna alejska pot. ko si odhajala v tujino, Leniča. Po noči je dežilo, zjutraj pa si odhajata, Leniča... Kostanji so trepetali v vlažnem jutranjem veduhu, kakor bi jih zeblo. Debele kaplje so padale raz listje V travo in na pot — drevje je plakalo. Po tebi, Leniča, so pla-kali kostanji. Videli so tvojo mladost, tvojo srečo v raju. Gle dali so tvoje prve korake, tvoje prve besede slišali, Leniča. Ob sebi in pod seboj so te videli rasti, se razvijati, cvesti. Prvi nemir tvojega srca so ti brali iz modrih oči. poznali so tvoje prvo hrepenenje, prve tvoje sanje o ljubezni so jim bile znane, ker si jih sanjala poti njimi, prvo drhtečo izpoved najine velike skrivnosti so slišali ob tihem ve^erit — vsa ^i bila njihova, Leniča, in zdaj so te videli odhajati... Vrhovi so trepetali in šušteli v pridušeni bolesti, veje so se pripogi-; bale globoko, da se te oklenejo in se te ovijejo kakor z močnimi rokami in te ne izpuste nikoli in te nikoli ne puste od sebe, v daljno, brezsrčno tujino. Leniča... A ti si šla. Z lahkimi koraki s» stopala po mokri poti, Leniča. — Nad teboj so tožili zastonj kostanji, zastomj so rosili svoie solze na te, Leniča — šla si.. Zastonj in brezuspešno so te hoteli zadržati. Zaman so te Sate je klicala brezuspešno. "Ne hodi, ostani, Leniča! Glej mojo ljubezen, Leniča; in mojo bol poglej i Ji moj obup, Leniča, m me hodi..." Nisi marala slišati mojega obupnega klica, Le niča — šla si v tujino, ki si sanjala o njej, da je polpa solnca in polna veselja, a je v resnrci le polna žalosti in polna gorja, Leniča... In o onem jesenskem večeru zasanjam včasfh, ki je bil ta ko otožen i,n žalosten, kakor bi bil ves svet mrtvaška soba. in vsa zemlja mrtvaški oder v njej. O onem večeru zasanjam, ko si se vrnila, Leniča, in si šla po alejski poti proti domu. Sama si šla, Leniča, bleda in bolna in žalostna, s sklonjeno glavo in s solznimi očmi, Leniča.. Pot je bila vlažna in mokra, raz drevje je padalo listje v vlago in blato... In tvoje, solze, Leniča, so padale na pot, na orumenelo listje, v vlago in v blato--- Zasaniam včasih o dneh mla de moje ljubezni, ki se mi zde kakor neizrekljivo krasna, ču dovita nežna pesem, ki sem jo slišal neti nekoč za tihega, skrivnostnega junijskega večera A utihnila je hipoma in nenadoma — in ne slišim je nikoli več... O srečnih dneh zasanjani vča sih, ki sem jih res živel nekdaj A davno je že temu, spomin na nje mi je otemnel malone že popolnoma, in sen o njih je bridek in trpek... Davno sem jih živel v resnici — a minili so nepričakovano in naglo. Od tedaj nisem doživel nikoli več e-nakih... , Zagledam včasih v prvi pomladi v vrtu kje, kje ob poti nežen cvet, razcvel šele napol — in zasanjam o tebi, Leniča.. Zagledam vi»asih kje cvet, odtrgan od trde roke ali neusmi-jenega viharja, vržen v blato :n pohojen in pomandran — in zasanjam o tebi, Leniča, o kra-inem cvetu, ki so ga utrgal« <= trdo in brezsrčno roko in so se ga naveličali in so ga vrgli brez sočutja in brez usmilien'ia v blato in so ga pohodili in po-mandrali brez sočutja in brez usmiljenja,.. O tebi zasanjam, Leniča, in postane mi težko in bridko, da bi zaplakal in bi legel in bi u mrl. — jI naročajte in čitajtenovo obširno knji£> »ZDRAVJE* j < I <> i : o <> o i! 1» ■I! !! 0 ;! ii ii & 0 II 0 .1 I Novih iztisov. 3 "ssbsif? sw5 Se zastonj razdeli med SLOVENCE. - - jOSTJXGkA. ..ZHDE/^l-VCTEI'' "" \ katera je ravno izšla od 9lavnegd in obče znanega D" E. G. COLLINS MEDICAL L ~ Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 180 strani z mnogimi, Slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan. Ona je najzanestivejSi Svetovalec za moža In ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi v^ake tajne spolne bolezni čitajte nekaj najnovejših z»hva1 • katerimi se rojaki zahvaljujejo za naza) zadobljeno zdravje: V iff 1» i \ o o Ozdravljena! belega toka bolečin v maternici, križu in želodaleneredne atolice in glavobol*. Ur. H. C. Collin* M.l. Vam namanjam, da ud pomladma ozdravil* po Valih (dravilih. katera ata mi pobijali. Sedaj ne fuciin nobene boletine v«č. ta kar »e Vaui arino taahvrlju-jem.) In Vam poWjam m-di ni6jo alike, ako io božate dati v h.o enake £aaoptae, ter V am oatajam do xroba hva-leina Vala Agnes (JaČnfk R. F. D. j Johnstown, Pa. Cenjeni gospod Collins M. L Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali., in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so ros najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do irene obrne in ja/ nm bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izku&en zdravnik, Ha tace^a nima več svet. Toraj to pisemce končani ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba * Anton Mihellčh 12 E. jyta Str. N. E. • Clevelan, O. !! <> <> O 0 0 o o o \ o ii o $ t J Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči 1 in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte n; nedelj ih in praz- 1 nikih od 10—I popoludne. Pošiljate v denarja. Bodite previdni in DOBRO PREMISLITE, komu izročite težko zasluženi denar. Ako ho čete biti TOČNO postrežem in RES VEDETI, da pride vaš denar doma v PRAVE ROKE pišite ali oglasite se pri NOVI DOMOVINI Uradne ured od 'T 8. zjutraj do 8. zvečer. Tudi ob nedeljah, kadar hočete. Pre pričajte se, da se pošiljanje denarja vrši v NAJLEPŠEM REDU in NAJHITRJE. V staro domovino pošljemo (pri čemur je pošt. vračunana.) Za $ 20.50........ 100 kron Za 40.90........ 200 kron Za 203.00 ........ 1000 kron Za 1019.90........5000 kron Oglasite se ali pišite: TISKOVNI DRUŽBI "NOVA DOMOVINA." 6119 St. Clair Ave. N. E. gdgr3 Družba jamči za vsako odpošiljatev. t^tJ ALBERT KROECKEL. 706 East Madison,;Ave. se priporoča Slovencem za zavarovanje Hiš, posestva in dru- Refca imetja proti ognju..♦.... ****** B lMlHciU lk HRVATOM A. 1 ^ orfoorotem id • dln< PROTI IZPADANTU LAS IN PLEŠAVOSTI, Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je CRESCENT. Škatlja $2.00. tri škatlje $5.00. Citajte zahvalna pisma: Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da ^eni prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak. Sukl. Box 568, Canon City, Colo. Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je'And. Lenarčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem JEvana Lemcivčeva, 8011 Market St. Waukegan,IIl. Priznanja so poslali tudi Paul Sokolich Box 771 Butte, Mont. I. Polič, Seevers, Iowa; P. Medved, 178 — 3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest City, Pa. Naročila sprejema: P. FRANK. 217 E. 22nd Str. New York, N. Y. N© čakajte. Vidite denar t naio \arao banko, kjer ste gotovi — da dotolte — ■4 odstotne ot>re*»tt. Varnost denatj« je fagotov* ljena. Kapital Iti naklada $5,000.000 Hbc Cleveland gruat Company Hlavnl ured 1 Euclid At*. J 8117 Buclld A«. Oarfleld Btdg. ▼ SBO0 Buclld An, Cof. a. flfltta 8t. ^ 10629 BucHd Krt. Cor. B. 105fet. ^ 18094 Buclld At*. B CleveUad. W 4008 8t. Clair Are. Cor. B* 40 Ht. A aaoawooduad a**, cor. as St. ^ 3080 Detroit Ot. Conicr HlaUaad + Lake wood, Ohio. 4744 Loral® Ar*. Cor. W. 3760 W. 85 Bt. Cot Geo. Travnikar gostilničar. Prodaja domačih vin na debelo in drobno. Priporoča svojo izvrstno grenko vino, ki presega v se vrline drugi izdelkov. Opozatja slavno občinstvo na domača vina. 610 . Clair Ave. Cleveland, Ohio. C«y Central 5018 Q E. End BottlinW'ks. § t VIIHffMMMMIl«. IZDELOVALCA pijač kot ginger - ale, se Ice rja, mineralne vo- d« la drugih tarbouiklh 18-St WilBirs St. I'level't. TATZMAUTNEB , i : bo Tega in atarega ]— ■ pe«-, preprog i. Kdo hoče ku Vsakdo kdor pri obsegajo lepa kovi Pišite na: elinek, Pine AUey, Bra d dock, v Vil, Tako jima je teklo leto. Ljubezen, ki sta jo zlivala .v pisma, se je vedno večala, in 'vedno večja, in vedno čileja in krepkeja vračala nazaj. 2e se je bližal čas počitnic. Kako sta hrepenela videti drug drugega! Ka'ko težko je pričakoval Janko trenutka, ko stisnevna srce svojo izvoljenko, kako strastno si je želel poljubiti j ona ustna, ina oči! Koliko načrtov, prekrasnih načrtov sta si bila napravila med letom! ^ Nekaj dni j pred počitnicami e pa dobil Janko tako pisemce: "Dragi Janko! Oče so prišli na sled najini zvezi! Kaj sem vse morala presti radi tega Radi miru liši Te rotim, da ustaviš vsa-* ko nadaljno dopisovanje z me-1 noj! Tudi čas je premenil marsikaj. Slavka." Nesreunika, ki je bil po nedolžnem obsojen na Vislice, gotovo ni huje pretresla vest, da bode v jednem dnevu visel med nebom jn zemljo, kakor je zadelo Janka to kratko, a vendar tako uničujoče poročilo. Sprva ni verjel1 svojim očem, neštetokrat je prečital usode-polno pismo, a vedno je stala njem ista žalostna resnica, da Slavke ne more imenovati več l'svoje, da so strte njegove pero-'ti, uničeni vsi njegovi upi. vse inade. vsi načrti. Ugrabili so in u jo,njegovo vse. njegovo življenje! Da bi se bila ona zlahka dala privesti do te lakoni-čne odpovedi, to mu ni šlo v uivjai je po som KaKur bt bil obseden; bil je z glavo ob zid in si ruval lase; njegove boli ni hotelo biti konec, le še bolj mu je razjedala notranjost, le še hujše so postajale njegove muke. Kaj m razloži svoj čuden, žalosten po-ožaj. On pa ni niti z besedico omenil samega sebe, ampak zbi jal šale, da se je moralo smejati vse omizje, dasi nihče ni mogel tolmačiti njegovega ve-,denja... In Janko je pil in pil mirzlo pivo; ne zmenivši se za to, da ga je mrazilo i stresalo po vsem telesu, da so mu šklepetali zobje, kaleor bi mu pregibal čeljusti električen stroj. Slednjič pa se mu je jelo blesti. Tovariši so ga nezavestnega spravili domov ... Drugi dan so#ga prepeljali v bolnico. Lotila se ga je pljučnica, ki ga je za cele počitnice privezala na postelj. Le dobra in močna njegova narava ga je obvarovala smrti. Po prestani bolezni je bil Janko kakor prerojen. Nič več ni mislil na sanioumor. Spomini na Slavko so se mu zdeli, kakor sanje iz otroške dobe. čudil se je samemu sebi, da si je hotel vzeti mlado življenje radi ženske, in najsi bi bila .najlepša na širnem svetu. Poprej je bil napol otrok, bolezen pa ga je napravila moža. Izgubil je bil sicer jeden ideal, vero v žensko zvestobo, ostalo pa mu je prepričanje, da' je njegovo življenje vredno morda cel koš takih idealov, in vesel je bil tega spoznanja. % Janko je sicer okreval v toliko. da jc lahko nadaljeval svoje študije; ali dolga in nevarna bolezen je zapustila v njegovem telesu kal/iz katere se je poča-sil razvijala jetika. Dasi bole-hen, je vendar končal svoje nauke pravočasno in postal sup-lent v miestu na deželi. Toda le nekoliko mesecev je mogel vživati prostost; bilo mu je-od dne do dne slabše, moči so ga vedno bolj zapuščale, vle-gel se je ter ni več vstal... Do današnjega dne je še u-pal in-gojil nade,'da bo zopet okreval, da mu bo še sijalo zlato solnce, da bo še živel veselo življenje, danes pa veruje odkritosrčnim zdravnikovim bese dam. da je njegova ladja že blizu pristana.. . Vse te vesele in žalostne slike, vsi ti raznobarvni prizori, polili presledkih in pregrenkih spominov, j^i so se kakor v ka-lejdoskopu vrstili pred njegovimi očmi, so docela prevzeli bolnikovo dušo in ga utrdili popolnoma ... Na prozornih licih mu je zaigrala lahna rdečica, ki se je pa kmalu umaknila sinji bledobi: i lec o, vzela v roke vejico in jo blagoslovila, potem pa je padla na kolena in krčevito ihtela. Slednjih pa so ji usahnile solze, ki so vsaj nekoliko lajšale njeno bol, — njeno gorje ,e bilo preveliko... _ Mrlič pa je ležal mirno, nepremično. .. In v drugič so se odprla vrata in med njimi sta se prikazali deva, mlada, krasna kakor vrtnica. Obleka ji ni bila črna, kakor se spodobi pri mrliču, ampak bela, kakoršno nosijo neveste: na njenem obrazu ni bilo videti tuge: njene ljubke us-nice so se krožile na lahek smeh in v njenih živih očeh se j< svetila solza, podobna jutranji biserni rosi, — vila, kakor bi j( bila ravnokar blagoslovila ljubeča mati, predno jo je izročila ženinovemu varstvu.. . Naglo se je približala odru. pristavila stol, stopila nanj i, ^ Stavbe ležijo ob St. Clair u vsa kri, le srce mu je bilo še burno in naznanjalo, da to mirno ležeče okostje še živi... Zaspal je.. Ali tudi Spanec mu prinesel tako potrebnega miru. Njegovi razdraženi živci st ga kmalu- začarali v bujne sa> nje. Videl jfe prostorno dolgovis-no soboto, tam v sredi je ugledal čisto priprost, mrtvaški oder. brez vsakega okraska, kakor J^adar umrje kak berač. Nikjer žive duše, nobenega venc^, le nekaj sveč je zaspano brlelo in metalo slabotno razsvitljavo na mrliča... V tem mrliču je Janko spoznal samega sebe... v sklenjenih rokah je imelo razpelo in rožni venec, oči so mu bile ija pol odprte in steklene. Grabna tišinia i" mir sta vladala okoli, njega, le nadležne muhe so mu frčale z nosa na brado, z brade na rqjd, kakor bi se hotele norčevati z njegovo o-nemoglostjo.-vali marsikatera izmed njih je morala plačati svojo predrzno nagajivost in radovednost s smrtjo v brezčutnem plamenu sveč... M/-lič pa je ležal mirno, nepremično. Tedaj pa so se odprla vrata in v^bo je stopila starka, sklo-in vsa objokana, držeča lici, med Willson Ave in Madi son Ave. Urad odprt v nedeljo od 10 ure dopoldne do 3..popoldne. A. SCHWIMMER IN SIN vogal Willson in St. Clair ulice. . II. nadstopje do j 3 NA ZNANJE. Vsa pisma, ki se tičejo ured ništva ali upravništva "Nove Domovine", naj se naslovijo od sedaj naprej na "Nov« Domovina", 6119 St. Clair ave., Cleveland, 0„ in ne več na John J. Grdina. ' • (e vl jamica ■1 ■ I.ŠPEHtK 6k F. KO VAČ IČ slovenska čevljaija na 4016 St. Clair Ave. zraven banke Cleveland Trnat Co. priporočata svojim rojakom svojo bogato zalogo vsakovrstnih ženskih mol kih in otročjih čevliev. Sprejemat« tudi oue v zalogi 1 >01110 vltie* Ulit* »I. Clulr Ave. Cleveland, Uhio. IGRE. 1. Pri puščavniku, veseloigra v 1 dejanju .. 201 2. Bratranec, burka v enem dejanju .. 20c 5. Doktor Hribar, veseloigra v 1 dejanju .. 201 6. Putifarka, burka..... 20c 8. čitalnica pri branjevki, burka v enem dejanju .. 20«. 9. Idealna tašča, veseloigra ............ 20\ 10. Eno uro doktor, veseloigra v 1 dejanju .. 20» 11. Dve tašči, veseloigra .... ...... 20( 12. Mesalina, burka......20c 13. Nemški ne znajo, burki ................ 2ot 15. Prvi ple», komedija .. 201 18. V Ljubljano jo dajmo, veselo igte v treh de]. .. 20« 21. Srčna dama, veseloigra v enem dej. .20< 22. Brat Sokol, šaloigra v enem dejanju 201 Varil, komedija v 2 dejanjih .. lot Jakob Ruda, drama v, 3 dejanjih.....6ck Divji lovec, igra s petjem v 4 dejanjih 35< Za narodov blagor, .komedija v 4 dejanjih .. 50« Različne zabavne, zgodovinske in poučne knjige. Črtice z ogljem .......... 30c Dobrota in hvaležnost .. $100 Det in solnce........... 15c Edip na Kolonu........J 2o< Gozdne cvetke.......... 50c Hrabro m zvesto........25c Islandski ribič..........$1.00 Koliščina in stepe ........ 15c Kanarček ............... 20c Lucij Flav.............. 25c Maron.................15c Marijina otroka ......... 15c Marko Visconti .......$1.25 Mladost ................ 35 * Ogljenica ............... 251 Očetov greh.............75 Povesti s potovanja .. .. 5oi Prve skrbi.............. 5<* Pripovesti o Petru Velikem, ruskem carju ......... 75< Praški Judek.......... 15c Preko morja ............ 20c Pavline Pajkove zbrani spisi, dva zvezka .......... $1.50 Pisamce ................ 25c Prešeren in Slovanstvo .. 25c Slučaji usode............ 65c Sv. večer................ 20c Savinjski glasi .......... 25c V Petrograd ............. 6oc Zeleni listi.............. 25c Z naših krajev...... ... $1.00 Za kruhoAi ............. 20c Žalost in veselje......... 40c Žrtev spovedne molčečnosti 351 PEO0-le8 Theatre. 5902 St. Clair ave,, blizu Willsor ave. Zabavališče prvega redf za gospodične, gospode in otro- __ PROGRAM TEGA TEDNA. A: Overtura: Prof. J. B. Stinser B: B. Foyer, zanimiv glumač C: Geo. Singer, pevte, "Alice, when are you going" iz New Yorka. ždmil« »« /juue ''Murijaceljttke kapljice". Kdor jih je rabil, ve, kaku neprccen. Ijivo je to adr*vilo la itte, ki trpe oa • slabem želodcu, »|ubo«ci in gJuvoboln •labem prebavljanju io tcikem dihanja! U po kratki uporabi sginejo navadno bolečine. Naj jih tor druiina ne pogrela. Cena sa 3 steklenice SI.SO. Cena za S Cena sa 12 stekl. $5.00. ČllDODELNO MAZILO ZA LASE/ Po sdrarnikih novo pronailo io najbolje srtdstro, ki sanesljiro pre. preči izpadanje las, pospel je rast, obrani čisto kofo. ter daje prijeten hlad. L ikatuljt $1.50, 3. ikatulje $4. Marijaceljske kaprice kakor tudi zdravilo sa lase razpošilja M, Renyi, Box a%S.fštn. D. New York, N.'V. y'i >1$ SLOVENSKA TRGOVINA 325 Lake St. Chisholm, Minn. ————11II III« Ml Vsakemu Slovencu in Hrvatu je dobro znano da je samo ena slovenska trgovina tu v Chisholmu, ki je bogato založena s vso potrebno robo molke in deške obleke. Zdaj se bliia spomlad in velikonočni prazniki in vsakdo bo potreboval novo obleko. Pridite k meni in oglejte si mojo veliko zalogo nove obleke, ki sem jo .pravkar prejel in ki jo .prodajam po najnižjih cenah. V zalogi imam vsakovrstne čevlje, fine .srajce, ovratnike, klobuke, vse po najnovejši modi. Veliks razprodaja se prične dne i. marca, 1907 in bode trajala do 1. maja, tako da bo imel vsak rojak dosti časa si kupiti potrebne obleke. Garantiram Vam, če pridete k meni, da Vam ne bo Ul ker si prihranite pri vsakem dolarju 30 centov. Ta razprodaja se vrši, da vedo Slovenci, da imamo tu rojaka, ki zna boljše in cenejše postreči kot lidovi. Kupite pri meni in gotovi ste, da ne boste varani. Držite se gesla: "SVOJ K SVOJIM!" Steve Gervais, 335 Lake St. Chisholm, Minn. Jm? SE? m \ ■ lv ANDREJ J ABC, OHO 81. Cl*if A v. n u« M. E. SLOVENSKI KROJAČ Se priporoča vsem rojakom v izdelavo vsakovrstnih oblek. Vsaka obleka, ~ pride iz moje delavnice je najboljše' ste in zajamčana. •■T Posebno se priporočam rojakom izdelovanje oblek, kijih lahko plačaj« na tedenske obrok v. Ono najniJj«. Svvji k svo D: Musical Wray, Edini mož, ki hkrati igra dv;> instrumenta. E: Druge zanimive reči. PRIHODNJI TEDEN. Kalma, Čudovit mož. Bigalow Sisters, znane artistinje Ritler, indijski glumac Amateumi vdčer, vsak petek. Vstopnin^ loc. Privedite s seboj otroke, Iri bodo jako zadovoljni. Brili* Mineral mtr Cibm>| Priporoča našim rojakom *vojo tovarno, kjrr i:(t vsakovrstne sladke pijatr (pop), kite posebno jnlegajo utruienemu m zdelanrmu želodcu. Kadar si še jen, pij naše mehk< pijafe. Slovenski gostilničarji, Kupujte ud m<* in ljudje je bodo zadovoljni z vami Iti z našo 11 sčo. Tovarna lu plMHrua na: 898 1881 CI.A1H ^THKL'1, Josip Jeu&kovič. GOSTILMCAR j se priporoča Hvojfai rojttMmi v obilen po-set njegovega salona. TUl pristna vina, pivo in žganje. Naložen je s fitntni vsa- i kovratnitni smodim 11 J. SVOJI K SVOJIM! & 5393 St. Clair 111. Cleveland. \ 1 ž t t VINOf VINO! VINO! The Schuster1 Wine Co. riovo vino 8 sodom t red /a $13.50. Kdor da svoj sod, dobi novega vina /a $12.50.-Vino se sedaj že lahko naroči Ml ponujamo Concord vino po $10- sa harcL in Caui rlno po 110, u bard, - ritevii barel: - f. o. b. ClcTtrland- goji: V TMkem alu£qjv je putlatl a naročnino obenem Na tabtCTO pollljamo raakomur norce. A ko ima le »roje barel j ne, inliamo eeao na a gode o način la klmtl mm 1838-30 ■ ■ :a w h f 'jy^iHM V' „ -mM, Roman iz Neronovedobe. SpiMl HENRIK 5IENKIEW1CZ (Nadaljevanje.) Tu so žc r.chali govoriti lica. Mnogi izmed Grkov gledajo na to, kakor na jezo bogov ■xer se je cesar izneveril svoje wa!i Augusti in o tem, da je mu poklicu, toda on nasprotno vsled čarov umrla, Poppeja se| trdil, da je to samo znamenje na je časih spomni, toda cesarje- klonjenosti bogov, kateri očivi-ve misli so se jele ukvarjati z dno ljubijo njegovo petje in vse •nečem drugim. Sicer pa. ako one. ki poslušajo, je resnica, da je božanstvenla Radi tega so doprinašali zah Augusta zopet v drugem stanu, valne žrtve po vseh temptjih; pa tudi spomin na ono dete iz- zanj pa je to nova spodbuda,da gine brez sledu. Že smo nekaj pojde v Aha j o. Vsekako pa mi dnij v Neapolju, ali bolje v Ba- je'pred nekoliko dnevi rekel, da jami, se hoji, češ, kaj poreče na to ri- Ako bi bil ti sposoben na kaž mski svet, fc se mari ne upre misliti, pa bi moral, odmev na- zoper njega kakor iz ljubezni do šega bivanja tukaj doletei tudi njega, tako tudi iz bojazni, da ra tvoja ušesa, kajti v Rimu go- bi izostala delitev zrnja m gle-tovo ne govore o čem drugem, dališke predstave, ako se cesar m Dospeli srno semkaj v Bajo, kjer so nas iz početka mučili , spomini na mater ter grizenje vesti. ■MAli že veš. kako daleč« je že g dospel Ahenobarbus? Do tega da je uboj matere zanj samo " predmet njegovih verzov ter povod predstave smešno-tragi-ških prizorov. Njega je poprej -učila vest samo radi tega, da je plašljivec. A sedaj, ko se je epričal, da je svet še vedno, kakor je bil pod njegovimi nogami, in se noben bog ni ma-šrcval nad njittii vidi se mu najprimernejše, da straši ljudi s usodo. Večkrat vstane noči, trdeč, da ga pregatija-furije, pa nas zbudi iz spanja, a okrog sebe, postavlja se| t gluinač, igrajoč ulogjrOre-in sicer 'kaj slab glumač; de-k'ailinje grške verze ter gleda, all se mu čudimo. In mi se seveda čudimo, a mesto, da bi mu r^kli: "pojdi spat, bedak!" po*tajanrf into tako tragični ter branimo velikega umetnika pred furijami. Pri KastortJ, moral si izvedeti vsaj to, da je že javno nastopil v Neapolu. Zbrali so vse Grke iz Neapola in približnjih mest, kateri so napolnili areno s tako neprijetniln smradom po česnu in znoju, da sem zahvaljeval bogove za to, da mi ni treba sedeti v prvih vrstah med Augustijanci, marveč sem se nuhajal z Ahenobarbom za areno. Ali pa hočeš verjeti, da se je bal ? Da, bal se je v resnici ! Prijel me je za roko ter si jo položil na srce, katero je zares močno vtripalo. Dihanje se mu je kratilo in v hipu, ko bi im.d nastopiti, je obledel kakor pergament, in na tr.-lo so mu stopile kapljive znoja. A vendar mu je bilo dobro ;'nano. da so v vseh vrstah sedežev sedeli pripravljeni preto-rijanci. oboroženi s palicami, s Katerimi so bili namenjeni, vzbujati strnienje in navdušenost. Toda tega ni bilo treba. Nobena čreda opic iz okolice karta-ginske ne more tako tuliti, 'kakor je tulila ta druhal. Pravim li da je smrad po česnu segaf Jo do prizorišča. Nero se je priklanjal, stiskal roke na srce, metal z rokami poljube ter se jokal. Na to je planil med nas ki snio čakali za areno, kakor pijan, klicaje: "Kaj je vsa posvetna slava proti tej moji slavi ?" Druhal pa je še vedno tulila in ploskala, znajoča, da j tem izploska sebi milost, daro ve, zahvalne govore, loterijne li stke in nove prizore od cesarja-bedaka. Jaz se jim niti ne čuda n.u ploskajo, kajti kaj r. i TISKOVNA DRUŽBA. 6119 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Pošilja denar v staro domovino kakor tudi po celi Ameriki najceneje in najhitreje. Priporoča rojakom »vojo tipkamo za vsakovrstna dela. , "Nova Domovina" največji in najcenejši dnevnik ^Ameriki. Izhaja vnak dan, tudi ob nedeljah. Stane za celo leto samo $3.00. Sprejema uloge za metitno hranilnico v bij« ni. Lju- priporoča rojakom nnr otvorjeno icrocerljsko prodajalno ki je z vsem grocerijakim blagom doWo preskrbljena. 179S St.CUlralloo. kolek tor, se bo še dalje časa mudi v tujini. Vsekako pa hočemo oditi v Benevent, da si ogledamo čevljarske igre, s katerimi se hoče odlikovati Vacinij, od tod pa pojdeino pod varstvom božan-stvenih bratov Heleleninih na Grško. Kar se mene tiče sem se že prepričal do dobrega, da človek med bedaki postane sam bedast ter da nahaja celo nekak čar v te j bedastoči. Grško in potovanje s tisoči citer, uprav kakor nekak zmagoslavni pohod Bahhov, sredi nimf in bahhatek ovenčanih z zelinimi mirtami in vinsko trto, na vozovih, pred katerimi so zaprežeoi tigri, pa cvetje, Venci, vzkliki: evoe! godba, poezija tc^r ploskajoča Hel-lada — vse to je slavno, toda mi tu gojimo še drznejše namene. Hočemo ustvariti nekako, vs-henjno, bajen o cesarstvo, državo palm, solnca. poezije ter sen spremeniti v resnico, v jedino razkošje življenja. Hočemo poT zabiti na Rjm in teižšče svetP ter se na?t?nHi kje med Grško. Azijo in Egiptom«; hoVmio živeti mj življenje ljudij, marveč življenje bogov, ne znati, kaj ladpicah v senci škrlatastih jader po Arliipelagu ; hočemo biti Apolin, Osirij in Baal v jedili o-sehi, rudeti kakor zarja, svetiti se kakor solnce, lesketati se kakor mesec, vladati, peti in sanjariti.. . Ali mari verjameš, da se tudi jaz, ki imam še vendar za jeden sesterc razuma, uda-jam tem domišljijam, misleč si, da so radi lega velike in neobičajne, ker so neizvršljive... Taka država bi bila nekaj, kar bi se ljudenl čez mnogo stoletij zdelo sličnim sanjam. Dokler Venera ne vzame na-se podobe nekake Ligije, ali vsaj take su žnjice, kakor je Eunika; doklei življenje ni oziilšano z umetnostjo, pa je 0110 samo na sebi pusto in prazno ter nam pogosto-ma kaže lice opice. Toda Rude-čebradec ne uresniči svoje nakane, bodisi že radi tega, ker bi v onem bajnem kraljestvu poezije ne smelo biti prostora za izdajice, za podlost in smrt, med tem, ko se v njem pod zastorom pesnika skriva slab glumač, bedast voznik in dolgočasni tiran. Neprestano ubijamo ljudi, kateri so oani v čemur si oodi na poti. Revni Tortcvat Silan je že mrlič. Pred nekoliko dnevi si je bil odprl žile. Lekanij in Liciji sta le s strahom prevzela kon-zulstvo, stari Trasej ne uide smrti, ker si prizadeva biti pošten. Tigolin še za-me doslej ni izmoledoval povelja, naj si od-1 pošlji, kadar ga več ne boš po-prem žile. Potreben sem se ne treboval, naj sem že kjerkoli l 1 he forest City 1 I Brewing C o| ^ enma češko-alovanska protitrastna pivovarna v mestu. ^ Vari pravo .Pilzčnsko9 pivo $ y j« o wte»ltgjra hraelt«. ^ m Kdor )• ••krut pil tli« pivo. go bo vodao lahltval. X Zob tov o) t« v gootltaob P t z o o o k o pivo. T ^ Naša pivovarna §e nahaja na Union Street, A V nasproti Wheatland in ilomewood Street«. rad pri vas oglasil. + ♦ KAJ "BODEMO PILI? LEISY-EVO PIVO. To je mt jt>olj£e iii oni, k ter I jrn /e ve6 let p(jo,se po njem , pi av las vratno počutijo. ic soJrobnojti oglasite se pri: GEO. TRAVNIK/*. Torej pijmo, kar je dobro/ ♦ ♦ T + ♦ + 4-+ + + + + * 4 * * * C J. Lindemann prodaja raznovrstnega tobaka in amodk. Dobi se tudi vsakovrstni starokrajski cigaretni tobak, kakor tudi papir za cigarete, tobak ta. pipe. Bogata zaloga pip iolskih potrebščin in kqjig. 5911 St Clair St. » Cleveland, Obla. Sokolski dom 1223 St. Clair St, Zaveden Slovenec botle vedno podpiral dottm^o po«ljetj« in kadar {e mogoče, v»"Iej tel k arojemn rojaku v goatilno raji« kot kam drugam..................................... Pri no«l doblto Uvmtoo pijife tveie pivo, dooiai« vina. ftgane pijače, "aoft drinkfc" U.d. V obli«« fMit H priporUm Louis Rech»kr, 1223 St. Clair Street. Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako »e bolne dele takoj drgne i Dr. RICHTERJEV1M SidroPafaExpdlcriem Dr. Goldstein, 134 I^ivingtonSt * New Yorku is javlja: Dr. Kich-terjev Sidro Pain Expeller sem is-naSe!, lcot najboljie sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treoa po-mofika slasti pa ta influenco. pre-hlajenjeitd. Nafta znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 86 in 60 centov. P. Ad. RICHTER čk Co. 215 Pearl St., New York. mofka i hlajenj« A tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in ec vnamenoin, da one osebe, ki imajo bolezen, katero z večjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo, naj gredo, da bodo ozdravile. Mi nikogar ne silimo, da bi ' privabili rojake k nam, pač pa vam javljamo to z resnb da b|i zamogli pomagati našim bolnim rojakom. 2e nad 25 *mo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdra bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa t;aj bode se tako in še tako stara, da bi jo mi ne ozdravili. Mi ne t da .zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki So znane dandanes* k to bi bilo preteiavno Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi v? 1 no. U j .Vaš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah, smo dovršili višje sole na evropskih univerzah in pridemo "is*;h krajev, kakor pridete vi. Torej rojaki, ako imate le bolezen izmed onih. katere šo imenovane spodaj, nikar n migljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje čine in nadloge Mi vam bodemo pomagali v krajšem času boli po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite pre dni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri predno se obrnete do kakega druzega zdravnika. Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem času! Zastrupljanje krvi. krč. božjastnost, flaboumnost, zgub me škili moči, vse bolezni v želodcu in na jeflih, bolezni v hrh* in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo stotij in damo tudi nasvete brezplaono. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od xo—a. \ Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni) m koliko ste stari ter naredite pismu naslov: i. Berlin Medical Instit. " 703 Penn ave. Pittsburs. - ■ ■ Penri ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ w m ♦ m # m m m m pdporočii ratakom lirrltao urejeno OosUlno m flniinf i»ij«čftini in sinodkemK (1734) $026 ST. CLAIR AW V svojem lastnem salonu toči Gehrinjovo pivo. TEL. CUY. BROAD 41*. Cuyahoga Marble & Granite Works Najboljši In najlepši nagrobni kri«. 15 iOWlEf STK8KT ILffli C1LUKY Mmiltih. Lastnik: K. RADO M S Ki *5tovo«c/, pmdplrmjte Slovana! Rojaki, podpirajte Novo Domovino, ker ona skrbi za Vašo izobrazbo in napredek. ♦ + Naše pivo v sodčkih in stekle* J je tteprekošeno. $ p /'? ♦ • tit, v. • , CLEVELAND. OHIO, Pr>ine«M« w p tchii nia, hi siaerifaj« začeti gMt'liiih nfcrt 5-10 Dava 11 (10rt Sir. Oba telefona. I ♦1 ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« Kje je najboj varno naložen denar?? —i m I ■ takega se pri nas še ni videlo. Cesar pa je ponavljal vsaki hip Evo, kaj »o Grki! Evo, kaj so Grki. In z'di se mi, da se je od tega trenutka njegovo sovrašt-do Rima še povečalo. Samo sebi se razume, da so bili lani v Rim poslanci s po-om o tem, triumfu, in se-pričakujemo svečane zah senata. Takoj po prvem ronovem nastopu se je tu tli čuden dogodek. GledA-se je iznenadoma podrlo, takrat, ko so gledalci mestu, y ■ h, ~m bili samo kot elegantae arbiter, marveč kot človek, brez čegar sveta bi bilo potovanje v Ahajo nemogoče. Vsekako pa si vedno mislim, da prej ali poznej se mora tako končati. Ali pa veš, na kaj vse mislim ? Na to, da Ru de '»?bradec ne dobi v roke moje mirenske čase, katero poznaš in občuduješ. Ako boš ob uri moj smrti pri meni, dam ti jo ako bodeš daleč, pa jo hočem razbiti. Toda sedaj imamo pred seboj se čevljarski Beinevent, olimpijsko Grško ter fatum, ki vsakemu določuje njegovo ne- zn; iv ter naj Napravim iz njega drugega Va-cinija, in nemara se bodo sena torji in konzularni ljudje tresli pred »jim, kakor se treseio pred vitezom Dretvo. Bilo bi dobro, ko bi človek doživel to čudo. Ka dar dobiš Ligijo, naznani mi to, da žrtvujem za vaju par labu-dov in par golobov v tukajšnjem okroglem Vereninem templu.Vi del sem pred kratkim y sanjah Ligijo na tvojih kolenih, čakajočo na tvoje poljube. Potrudi se. da se uresničijo te moje sanje. Naj na tvojem nebu ne bo oblakov; ako pa so, pa naj bodo rudeči in duhteči kakor kake ro- mi zdrav! • XIX. Ivomaj je Vinicij nehal citati, pride v knjižnico Kilon neogla-šen,» kajti služabnikom je bilo naroc»?no, naj ga spuste vsaki hip, bodisi po dnevu ali po noči. "Naj ti bo božanstvena mati tvojega velikodušnega prednika Eneja — je dejal — tako milo-stljiva, gospod, kakor je bil meni milostljiv božanstveni sin Marijin." "Kaj to pomeni ?" vpraša Vinicij vstajaje od mize, poleg katere je sedel. (Dalje prihodnjič.) Hranilnih ulog je: 23 miliiottop Kron. deževnega zaklada M 700.000. kro«. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste pj vsem Slovenskem. k 1 • • . 'I Sprejema ulo^e in jih obrestuje po 4° Q. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varndst vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost ie toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgnbe. To pripo-znava država sama s posebnim »akonofn in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna kranMnica ljubljanska vam daje trdno varnost sa vaš denar. Mestna hranilnica Ljubljanska posluje v "SVOJI PALAČI" V Prešernovih ulicah. •i 1 '■■-■— 1 --.1 „Nova Domovina". Sprejem« hranilne uloge, ki Jih odpošilja hranilnici ter IzroCi vsakemu uloinlku hranilno knjižico, kadar Jo hranilnica dopoilje. \ . ' ' traSa V.'- IStf. S- .L- — "Nova Domoi Sliko telesne naročite iviino brej I] a