Kaj je novega? Našim eenj. naročnikom, žitateljem ia prijateljein! Ta številka »Slovenskega Gospodarja« je zadnia v tej »bliki. Prihodnji >Slovenski Gospodar«, ki bo izšel kot prvfi številka v novem letu, bo že v novi, manjši, bolj priicladai oblilu, a v istem obsegu. Dames smo morali kančati nas dosedanji podlistek, ker se začne z novim letom nova povest, ki bo obravnavala iskanje zaldada po divjinah Južne Amerike. Prosimo dopismike za novo obliko lista, naj bodo v poročilih kratki in stvarni. Zaglavje »Dopisi« se bo moralo skrčiti in radi tega naj bodo dopisi krajši, zanimivi m naj vsebujejo nekaj novega ter izvirnega. Uredništvo in uprava sta uverjena, da bodo naši cenjeni naročniki, čitafelji ui prijatelji v novem letu zadovoljni z novo obliko in mnogovrstno vsebino »Slovenskega Gospodarja«, ki se bo kot 61. letnik te dmi starega leta prenovil in pomladil Na veselo svidenje v novi obleki po oaovem letu! Duhovniške vesti. G. nadžupnik in zlatomašnik Jamez Lenart pn Sv. Martiau v Slovenjgradcu je imenovan za castnega kanonuka. - G. kaplau Anton Karo v Šoštanju pnde za arhivarja k ordinarijatu v Maribor. — G. Radovan Jost, korni vikar mariborske stolne certve odide v zagrebsko nadžkofijo. — Prestavljen je g. kaplan Janez Breznik od Sv. Urbana pri Ptuju v Šoštanj. Neznosen mraz po celi ETropi in tudi po raznih kraiih v naši državi. Prve dni prejšnjega tedma je poročalo čaio pisje, da je nastopila po celi Evropi neznosna zima, kakoršne ne pomnijo že nmogo let ne. Po mestih je več revnejših ljudi zmrznilo. Neznosna zima je proti četrtlru pojenjala in na Angleskem in Francoskem so imeli celo dež, fci se je pa takoj spremenil po mesbaih ulicah v led. Oledenelost uJic je bila tako opasna, da so morali po večjih mestih Francije in Nemčije za nekaj ur ustaviti promet. Vsa porocila o vremenu so ai edina v tem, da bodo začeli po ceM Evropi novi sneženi meteži. Vse kraje naše države je zavijala zgoraj omenjeine dni pasje ostra zima. Po južnih krajih so imeli mraza do 22 stopinj pod mičlo. Po Mariboru in akolici je kazal toplomer po 16 do 18 stopLnj pod aifilo, po dnevu pa 11 do 12 stopinj. Starejši ljudje pripovedujejo, da je bLla tako ostra zima kakor letos leta 1890. Tedaj je bila Drava pri5t. Lovrencu na Pohorju tako na debelo zamrznjena, da so lahko vozili preko najtežje, s hlodi obložene vozove Ln sani. Letos je zamrznila Drava za pešpot od falskega jeza do mosta na Breznu. Led se ni toliko odebelil, da bi bil dovolj trden za prevoz. Ljudje v Dravski dolini pravijo, da je led tedaj varen za vozove in sani, kadar sledijo po osneženem ledu preko Drave lisioo. Lisica; se upa preko ledu le tedaj, ako je tako debel, da ne sliši žival pod seboj toka vode. To zdmo se pri Fali niso sledili lisiee. Kako neznosen mraz je razsajal po južni Srbiji, pa nam naj pojasni to-le 5asniško poročilo: Med najhujše od mraza prizadeiimi pokrajinami v naši državi je bila te dni Južna Srbija. Na želeainišiki progi med Gjevgjelijo in Demir kapijo je stražilo železini-ške naprave v torek ponoči 20 vojakov. Ko so jih prišle tstraže zamemjat, so jih našli 17 — mrtvih. Podlegli so ponoči groznemu mrazu in zmrznili. Par mariborskih botic. V petek krog dnige vre popoldne je zadel tovorni avtomobil ob hidrant pred palačoPokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu. Sunek je bD taiko silen, da je hidrant odbil in je začela voda iz vodovoda frcati z vso silo v zrak do prvega nadstropja. Vsa sreča, da «o bili vesčaki na mestu, ki bo glavno vodovodno cev zaprli, aicer bi bil celi trg pod vodo. — Na soboto )e bil po Mariboru promet _ avtoomnibusi prav posebno živahen. Na Sveti vecer so prevažali mestni avtomobili do dveh ponoci ljudi. — Zadnji čas so v Mariboru nekako izginili večji zločini, kakor tatvine in vlomi. Nepo^tenost je bila tudi po Mariboru pred prazniki v navadi, a letos se je omejila in ko bi le tako tudi ostalo! »Naše gorice.c Tak je naslov mese-Jnika, ki nana opisuje tako lepo delo po goricah, poljih in travnildh. List nl le potreben vsaikemu vinogradnikii, ampak tudi posestniku, poljedelcu in viničarju. 0 viničarjih pravijo, da podplrajo tri vogle pri vinogradu, kar se tiče dela. Vsak vini•čar bi moral biti poučen nataniko glede napredka v vinogradništvu. Moderaega opravljanja goric se lahiko priuči vsak viničar iz mesečnika »Naše gorice«. Ormožka graSčina, lci ima 23 viničarij, je naročila za vsakega viničarja po eo izvod tega strokovnega lista, »Naše gorice«, kojih prva letošnja številka je že izšla, se naročajo v Vinarski ia sadjarski šoli v Maribaru. »Kraljestvo božje«. Ravnakar je izšla 1. številka s s-ledečo vsebino: Dete nam je rojeno ... — KatarLna Roetopčin. — Šukofje priporočajo in ukazujejo. — Marija pri jaslicah. — Temelji krsčanskega življenja. — Po kaj ¦amo prišli v Veietuad. — Molitvena osmina za cerkveno zediiijenje. — Vzhodna cerkev. — Iz življenja: Molite za papeža. — Zmaga odloonosti. — Blažena smrt. — Razgled po katoliškem svetu. — Vesti s krscanskega Vzhoda. — Glasnik. — Slovstvo. — Cerkveni koledar. — Ta vsebina nam kaže, da bo list tudi v Novem letu ostal zvest svoji nalogi, ki jo ima kot glasilo Sloroškove bratovšcine sv. Cirila in Metoda. NadaljevaJ bo Slomškovo apostolsko delo n sveto kršcansko edinost, prinašal bo mične zgodbe in eivljenjepise in razme drobne zanimive vesti iz krščanskega vzhoda, kar se bo vse bralo kakor lepe povesti. Prva šteTiHta ima Jepo umetniško prilogo in je vrh tega opremijena z mnogimi drugimi slikami. Uredništvo oblublja, da bodo prihodmje številke še lepše. List je res tako lep, da bi naj bila nanj naročena vsaka slovenska družina, poaebno pa vsi člani bratovščine sv. Cirila in Metoda im vsi častilci velikega svetega škofa Slomška. — Stane letno samo 10 Din io se naroča pri Upravi v Mariboru, Koroš•Jeva ul. 12. Redni občni, zbor društva »Dijaška iknhinja v Mariboru« se vrši v četrtek, dne 29. d&cembra 1927 ob 20. uri v gostilniških prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim vzporedom. Odbor vabi vse prijatelje mladine, da se udeleže sestamika v velikem številu.