\Z DELOVNIH KOLEKTIVOV
NOVO V SKIPU
Združena moč
Lansko leto je minilo 25 let, ko so v Šentvidu ustanovili SKIP — Strojno ko-vinsko industrijsko podjetje. Tudi delavci te delovne skupnosti so pregledali svoje uspehe in težave v Ietih obstoja in iskali svojo bodočnost. Prišll so do spoznanja, da la'iko hitrejši razvoj dosežejo le pod okri-ljem močnejše organizacije kot so satni. Odločili so se za združitev z IMP — Indu-strijsko montažnim podjetjem iz Ljubljane.
O tem, zakaj so se odločili za združitev z IMP in kaj si od nje obetajo, smo izve-deli iz razgovora z direktorjem SKIP Ste-fanom Krajncem.
»SKIP je danes v Jugoslaviji znan po svojih gradbenih žerjavih, izdelujemo pa tudi razne kovinske konstrukcije, rezervo-arje, silose in drugo opremo, predvsem za gradbeništvo. Prav SKIP je izdelal prvi stolpni žerjav v Jugoslaviji. Trenutno je tržišče z gradbeno opremo precej zasičeno, zato smo morali svoj proizvodni program delno preusmeriti v proizvodnjo kmetijske opreme in pa v izdelovanje raznih proiz-vodov iz armiranega poliestra. Pri tem pa smo naleteli na vrsto problemov, predvsem kadrovskih in finančnih, ki bi jih uspešno lahko rešili le v sodelovanju z močnejšim partnerjem. Delovni ljudje iz SKIP so se zato na referendumu odločili za združitev z IMP, kjer bomo obstojali kot TOZD! Re-ferendum je zelo dobro uspel, saj je kar 99,25 % delavcev glasovalo za združitev z IMP.
Ker imamo majhne lokacijske možnosti za razširitev proizvodnje, se bomo pre-usmerili predvsem na montažo rezervoar-jev in silosov. Prav tu ima IMP svojo šib-ko točko in bomo tako njihov program montaže samo še dopolnili. Seveda pa bo SKIP obdržal še ves obstoječi proizvodni program.«
SKIP je postal TOZD v okviru IMP že 1. januarja 1975, čeprav so samoupravni sporazum o združitvi podpisali v mesecu januarju. TOZD SKIP je samostojna prav-na oseba, na podlagi zaključnega računa za leto 1974 pa bodo razmejili tudi finančna sredstva.
In še nekaj osnovnih podatkov o SKIP. V njem je zaposlenih 150 delavcev, ki so lansko leto prodali za okoli 44,000.000 din izielkov in so ustvarili okrog 5,500.000 din ostanka dohodka. Celotni dohodek so po-večali za okoli 60 % v primerjavi z letom 1973, predvsem z večjo produktivnostjo, saj so zaposlili samo za 12 % več delav-cev.
France Kmetič