154 Ventil 13 /2007/ 3 Pogovor s prof. dr. Marcusom Geimerjem s Tehniške univerze Karlsruhe Ventil: Spoštovani prof. dr. Geimer, prihajate iz znanega univerzitetnega mesta Karlsruhe in pravite, da je Tehniška univerza relativno mlada, Ïeprav je za naše razmere relativno stara, saj šteje že 182 let. Prof. dr. Geimer: Prihajam s Tehniške univerze Karlsruhe, ki je bila os- novana leta 1825 kot politehniška šola po vzoru Ecole Polytechnique iz Pariza in je v primerjavi z dru- gimi nemškimi univerzami relativno mlada. Kasneje so jo preimenovali (leta 1967) v Technische Univerzität – TH Karlsruhe. Danes študira okrog 18 tisoï študentov na 12 fakultetah, med njimi najveï, okrog 2000, na Strojni fakulteti in podobno število na Ekonomski fakulteti ter tudi na Fakulteti za raïunalništvo. Druge fakultete vpisujejo manj študentov. Raziskovalno, pedagoško in stroko- vno delo poteka v 121 inštitutih, kjer dela okrog 4000 zaposlenih, ki ustvarijo okrog 250 milijonov evrov finanïnih sredstev. Univerza je del kampusa, ki je umešïen v bližini centra mesta. V želji ponuditi študentom in zapos- lenim boljše pogoje študija in razisko- vanja ter še bolj povezati raziskovalno delo s pedagoškim smo se povezali s tehnološkim raziskovalnim centrom. S tem smo podvojili naše kapacitete in konkurenïnost na trgu. Tako je nastal center odliïnosti KIT – Karlsruhe Institute for Technology – z raziskovalnimi podroïji: • sistemi, mobilnost in energija, • snovi, zemlja in okolje, • informatika, komunikacije in or- ganizacija, • nanotehnologija, mikrotehnolo- gija in materiali, • medicinska tehnika in biotehnolo- gija, • vpliv vseh omenjenih aktivnosti na življenje in družbo. Ventil: Ste pred- stojnik inštituta za mobilne delovne stroje – MOBIMA, kaj je težišÏe dela v vašem inštitutu in kje je mesto fl uidne tehnike? Prof. dr. Geimer: TU Karlsruhe je na pobudo VDMA – zveze nemške strojne in procesne industrije in in- dustrijskih partnerjev –, da bi poveïala raziskave na omenjenem podroïju, ustanovila katedro za mobilne delovne stroje. Med pobudniki in podporniki so tako proizvajalci mobilnih delovnih in poljedelskih strojev (CLAAS, Lie- bher, DaimlerChrysler), hidravliïnih komponent (HAWE, Bucher Hydrau- lics, Rexroth - Bosch Group, ARGO HYPOS) in drugi (ZF, Luka). Podjetja bodo prvih pet let v celoti financirala raziskave in jih nato še nadaljnjih deset let podpirala. Raziskovalno in razvojno delo je osredotoïeno na pogonsko tehniko mobilnih strojev – gradbenih in kmetijskih strojev kakor tudi dvigal –, na koncepte krmiljenja in uporabo simulacijskih orodij pri razvoju mobil- nih delovnih strojev. Pri tem moram poudariti, da je naša posebna pozor- nost namenjena hibridnim pogonom pri mobilnih delovnih strojih in energetsko varïnejšim pogonom. Hidravliïni pogoni pa so kljuïni del teh pogonov. Ventil: Kako je v uÏnih programih TU Karlsruhe zastopana fluidna tehnika? Prof. dr. Geimer: Fluidna tehnika je vkljuïena v uïni proces na naši fakulteti tako pri proizvodnih sis- temih kot na naši katedri. Pri nas študentje poslušajo predavanja o Tehniška univerza Karlsruhe Pogovor je nastal ob obisku prof. dr. Geimerja na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, ko je imel številne pogovore s predstavniki univerze in fakultete in je predaval študentom ïetrtega letnika o hidravliki v mobilnih delovnih strojih. Prof. Marcus Geimer POGOVOR 155 Ventil 13 /2007/ 3 osnovah fluidne tehnike, kjer se spoznajo s teoretiïnimi osnovami, ki jih nato koristno uporabijo pri projektiranju mobilnih hidravliïnih sistemov. Hidravlika pa je vkljuïena še v predavanja o pogonski tehniki. Ventil: Za profesorja ste po našem pojmovanju relativno mladi, kdaj in kje ste doktorirali in na katerem po- droÏju? In vaše delo pred prihodom na UK? Prof. dr. Geimer: Doktoriral sem na temo vijaïnih ïrpalk pri mentorju prof. Backéju. Raziskovalno delo je bilo usmerjeno v eksperimentalno in matematiïno doloïitev karakteristik vijaïnih ïrpalk. V preteklosti sta bila optimiranje in nadaljnji razvoj ïrpalk povezana z empiriïnimi podatki, z matematiïnim modeliranjem in raïunalniško podporo pa je mogoïe zmanjšati stroške, skrajšati ïas razvoja in zmanjšati število prototipnih ïrpalk. Eksperimentalni podatki, pridobljeni z meritvami, so potrdili matematiïne modele, tako da je sedaj mogoïe dovoljene mejne tlake doloïiti s pomoïjo raïunalnika. S tem so bile postavljene osnove za sistematiïno optimiranje vijaïnih ïrpalk. Po doktoratu sem bil na razliïnih delovnih mestih v industriji: v pod- jetju Krupp Berco Bautechnik kot vodja razvoja, v Bucher Hydraulics, ki proizvaja hidravliïne komponente za mobilne stroje, direktor logis- tike produktov, nato pa kratek ïas profesor na univerzi v Konstanzi za podroïje mehatronike. Leta 2005 sem prevzel katedro in inštitut za mobilne delovne stroje na Univerzi v Karlsruheju. Ventil: Vaše znanstveno in razisko- valno delo sedaj in v prihodnje? Prof. dr. Geimer: Vsekakor bo moïno povezano z raziskovalnim pro- gramom katedre za mobilne stroje. Naj izpostavim raziskovalne projekte, ki so sedaj v teku in bodo tudi v bližnji prihodnosti. Raziskave in razvoj pogonskih kon- ceptov pri mobilnih delovnih strojih so skupni projekt VDMA in štirih inštitutov: IFAS, IFD, ILF in MOBIMA. Njihov namen je razviti orodje za simulacijo pogonskih konceptov za mobilne delovne stroje. Cilj je znan- stveno ovrednotenje razliïnih pogon- skih konfiguracij glede na skupni izkoristek in porabo goriva. Pri tem bodo obdelane teme, kot so razvoj in verifikacija dinamiïnega modela motorja z orodjem Simulink, analiza prenosa moïi na primeru izbranega traktorja in ter razvoj konceptov za upravljanje prenosa moïi. V okviru projekta Simulacija prenos- nih sistemov pripravljamo »recepte« za povezovanje mehanskih, hidrav- liïnih in krmilnih komponent ter raziskujemo specialne povezave. Cilj je vnaprej odkriti kritiïna mesta in slabosti kakor tudi meje povezanih sistemov s komercialno dostopnimi programskimi orodji. To lahko znatno zmanjša število izdelanih prototipov in njihovih testiranj. Za doloïitev razliïnih vrst obre- menitev tako mobilnih strojev samih kot njihove obremenitve na okolje imamo v laboratoriju na nakladalnik firme CLAAS. Zaradi vse veïjega pri- tiska na zmanjšanje izpušnih plinov tudi pri mobilnih delovnih strojih se vozila in komponente razvijajo in testirajo glede na razliïne metode, kot je tudi »hipoteza okvar«, pri tem so potrebne informacije o življenjski dobi posameznih komponent, priïak- ovanih obremenitvah in podobnem. Za prihodnost bodo prav raziskave v okviru projekta Razvoj in optimi- ranje pogonskih strategij za hibridne pogone pri mobilnih delovnih strojih pripomogle k razvoju sodobnih mo- bilnih delovnih strojev. Raziskave vkljuïujejo simulacijo na osnovi izmerjenih in hipotetiïnih delovnih ciklov, kar bo omogoïilo oceno razliïnih hibridnih sistemov. Razen delovnih ciklov bo mogoïa še simu- lacija razliïnih konfiguracij prenosa moïi in delovnih strategij, kar bo merilo za uïinkovitost mobilnih delovnih strojev. Ventil: Ali vidite možnost za sodelo- vanje z Univerzo v Ljubljani? Prof. dr. Geimer: Univerza v Karl- sruheju se je lansko leto vkljuïila v vsenemško Iniciativo odliïnosti in posledica tega je krepitev mobilnosti na raziskovalnem podroïju. Pri vas sem na obisku tudi v vlogi pred- stavnika bilateralnega sodelovanja Univerze v Karlsruheju, kjer je bil izražen interes za uradno sodelovan- je z Univerzo v Ljubljani oziroma s Fakulteto za strojništvo. Ko sem obiskal posamezne labora- torije na Fakulteti za strojništvo, sem ugotovil, da so v preteklem obdobju na naši fakulteti že bili vaši študentje in tako se je sodelovanje praktiïno že priïelo. Hvala za pogovor! Dr. Dragica Noe Simulacija pogonskih konceptov na primeru traktorja POGOVOR