15. APRIL - DAN ŽELEZNIČARJEV
Svečanost pred spomenikom
Letos mineva 59 let od do-godka, ko je bila Zaloška ce-sta prizorišče krvavega obra-čuna meščanske reakcije z de-lavci, ki so manifestirali svojo solidarnost z železničarji, v njihovem boju proti nasilju in izkoriščanju. Ta dogodek bo ostal kot svetal zgled bodo-čim generacijam za vedno za-pisan v zgodovini našega re-volucionarnega delavskega gibanja.
Splošna stavka železničar-jev je bila izraz neznosnih živ-ljenjskih in delovnih razmer, istočasno pa je bila izraz pre-bujajoče se revolucionarne zavesti pod vplivom oktobr-ske socialistične revolucije in revolucionarnega vala v Evro-pi, katerega glasnik je bila med železničarji mlada delav-
ska socialistična stranka ko-munistov.
Železničarska stavka, ki se je začela 15. aprila 1920, se je kmalu razširila v generalno stavko, zlasti v Sloveniji. 21.4. so se v znamenje solidarnosti priključili stavki rudarji, 24.4. pa se je začela splošna stavka v Ljubljani in je bil za ta dan sklican velik delavski shod. Delavci so se v jutranjih urah zbrali pri stari remizi v Vod-matu in po Zaloški cesti kre-nili proti mestu. Pred Leoni-ščem na Zaloški cesti so orož-niki zaprli demonstrantom pot in začeli streljati v množi-co. Padlo je 13 demonstran-tov, 75 pa je bilo ranjenih. Po-licija je začela zapirati organi-zatorje železničarske stavke in stavkajoče železničarje.
Spomin na te dogodke letos združujejo s 25-letnim obdob-jem samoupravljanja na jugo-slovanskih železnicah ter 60-letnice Komunistične partije Jugoslavije.
Osrednja spominska slove-snost je bila pred spomenikom žrtev stavke, na Zaloški cesti v Ljubljani, v petek 13. aprila 1979 ob 11. uri. V kulturnem sporedu, ki so mu bile temelj bogate misli Edvarda Karde-lja so sodelovali: godba Milice, Partizanski pevski zbor, Mladinski pevski zbor osnovne šole Borisa Ziherla, Slovenski oktet, člani Drame SNG:Mojca Ribičeva, Marjan Hlastec in Andrej Kurent ter vojaki kasarne »Bratstvo i Je-dinstvo« iz Ljubljane.
Magda Breznikar