f
SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551	j	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za Ameriko in ta celo leto $ arg. 6.—; ta pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer.
Dirección y Administración: GR AL. CESAR DlAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.	L IS	AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 14 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1940 Núm. (Štev.) 190	POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.

Argentinski glas o položaju v Evropi
Ugledni buenosaireški dnevnik "La Nación", ki velja za izrazito argentinsko glasilo, je objavil 12. t. m. pod naslovom "Položaj v Evropi" naslednji članek, ki je tudi za naše čitatelje zanimiv, ker kaže, kaj mislijo Argentinci o bodočem razvoju evropske vojne.
"Vrhunec zmag držav oso vine je že za nami in njihova moč se razblinja". Tako je dejal g. Edvard Be-neš, predsednik čehoslovaške vlade, ki jo Velika Britanija še zmerom priznava. O resničnosti teh besed, izgovorjenih pretekli torek v Londonu, se lahko prepriča vsak, če vzame v roke zemljevid in pregleda evropski položaj.
Odkar se je začela vojna, 1. septembra preteklega leta, je Portugalska preživela brez dvoma vznemirljive trenutke in njena diplomacija je morala biti previdna. Ko se je g. Hitler sestal 23. oktobra z generalom Francom, se je človek mogel upravičeno bati, da se bo zgodovina ponovila ter da bo sovražna vojska vpadla skozi Španijo v portugalsko ozemlje, kakor v Napoleonoviii časih.
Azore, Madeira, Cabo Verde so važna zračna in pomorska oporišča za nemško kampanjo proti angleški mornarici. In važna so tudi za slučaj morebitne intervencije Združenih Držav v sedanji' spor. Stara an-gleško-portugalska zveza, sklenjena v Windsoru leta 1386, je vkljub temu še zmerom tako krepka, kakor je bila v vseh preteklih stoletjih.
Vzrok, da je tako, ni samo v prepričanju Portugalske, da je s to zvezo zavarovana njena neodvisnost, marveč je vzrok tudi v zadržanju Španije. Madridska vlada se ni pridružila paktu, sklenjenem 27. septembra v Berilnu, kakor so storile Madžarska, Romunska in Slovaška. Vprav nasprotno: njene nove trgovinske pogodbe z Veliko Britanijo in Združenimi Državami kažejo, da se Španija ne bo krepke je vezala na politiko osovine.
Francija ne pomeni mnogo v sedanjem položaju, vendar pa je storila, kar je mogla. Maršal Petain ni hotel skleniti z Berlinom sporazuma, kateri bi bil mogel pomeniti direktno sodelovanje proti Veliki Britaniji. Kar se pa tiče njenih afriških koloniá, izgleda, da je Francija trdno odločena braniti jih. Pikre besede, ki jih je izgovoril 7. t. m. general Franco, ko mu je M. Petri, novi francoski ambasador, izročil akreditive, potrjujejo to mnenje. 3 tem je pa tudi rečeno, da Nemčija ne more ničesar nuditi Španiji in 2ato tudi ne more od nje mnogo zahtevati.
Prav tako je tudi glede Italije, ki Je vstopila v vojno predvsem zato, ker je upala, da bo pri razkosanju Francije dobila svoj kos. Če hoče svoj kos, ga mora izvojevati. Na svojo kasno intervencijo, 10. junija, se ne more sklicevati. Nedvoumna izja-|ovitev njenega napada na Grčijo, ^jalovitev, ki ni povzdignila njenega ugleda pred Nemčijo in tudi ne už>leda osovine v svetu, ne dopušča domneve, da bi Italija mogla karkoli podvzeti proti Tunizu ali Alžiru.
Poleg tega pa so v Italiji tudi •?ki, ki mislijo, da bi bil mir z Veliko Britanijo boljši nego zmaga Nemčije, italijanske zaveznice. Brionska zmaga bi za Italijo prav go-í°Vo pomenila zgubo vsega onega, so Italijani pridobili leta 1912, v svoji vojni proti Turčiji. Vendar bi nemška hegemonija v Evropi "Pravila italijanski polotok pod j a-
Angleži sprožili ofenzivo proti italijanskim postojankam v Egiptu
ZAVZELI SO SIDI BARRANI, ZAJELI TRI ITALIJANSKE GENERALE IN 30.000 VOJAKOV TER MNOGO VOJNEGA MATE RIJ ALA — SPREMEMBE V ITALIJANSKEM VRHOVNEM VODSTVU — ARGIROKASTRO V ROKAH GRŠKE VOJSKE, KI NAPADA NA VSEJ FRONTI
Italijansko vojsko je zadel drug hud udarec. Angleški general Wa-vell, ki zapoveduje britanski vojski v Egiptu, je sprožil proti italijanskim postojankam ofenzivo, ki je v par dneh dosegla nepričakovano velike uspehe.
Po kapitulaciji Francije je bil položaj Angležev v Egiptu zelo kočljiv. Vsi načrti za vojno v Afriki so se oslanjali na sodelovanje med Francijo in Anglijo. Ko je nemška zmaga eliminirala Francijo, so se Angleži upravičeno bali, da bodo Italijani napadli z vso silo v smeri proti Sueškemu prekopu, o čigar važnosti za Britanski imperij smo že večkrat pisali. Italijani pa niso izrabili te ugodne prilike, marveč, so z napadom toliko časa odlašali, da so Angleži ojačili svojo vojsko in zaloge vojnega materij ala. Ko so se končno Italijani odločili, se jim je res posrečilo prodreti do Sidi Barranija in Maktile. Grazianija, italijanskega maršala, ki je vodil ofenzivo, so fašistični listi tedaj na vso moč slavili ter so že računali, v koliko tednih bo prodrl do Sueškega prekopa in prerezal eno izmed najvažnejših življenjskih žil sovražnemu imperiju. Italijanska ofenziva pa je pri Maktili obtičala do 7. t. m., ko so Angleži prešli v protinapad. S spretnim sodelovanjem oklopnih čet, pehote, letalstva in vojne mornarice se jim je v par dneh posrečilo zabiti pri Sidi Barraniju klin v italijansko vojsko ter jo razdeliti na dva dela. Vse vojaštvo, ki je bilo v trikotu Sidi Barrani-Nibeivva-Maktila, je bilo z naglimi operacijami obkroženo ter se je moralo pi-edati. Prve vesti, ki prihajajo vprav v trenutku, ko to pišemo, javljajo, da se je predalo angleški vojski več ko 30.000 mož in med njimi trije generali. Poleg tega so Angleži dobili v roke velika skladišča vojnega materijala, ki ga je Graziani pripravil za bodoče operacije.
mesto Argirokastro kakor tudi važno pristanišče Santi Quaranta. V vojaških krogih napovedujejo, da bosta angleška in grška mornarica najbrž izbrali to pristanišče kot izhodišče za večje napade proti južnemu delu Italije in za operacije v Otrant-ski ožini. Italijanska mornarica v Jadranu bi v takšnem slučaju ostala zaprta in brez pomena za nadaljnji razvoj vojnih operacij. Grški uspehi so popolnoma spremenili položaj na Balkanu in splošno mnenje je, da se je z umikom italijanske vojske odstranila tudi možnost novih vojnih zapletljajev v tistem delu Evrope.
Položaj v Albaniji
V Albaniji se Italijanom doslej še ni posrečilo zaustaviti pritisk grške vojske, ki napada na vsej fronti in ki je zavzela prejšnji teden zelo važno postojanko v sredini Albanije
Spremembe v italijanskem generalnem štabu
Izjalovljeni napad italijanske vojske proti Grčiji je povzročil važne spremembe v vrhovnem vodstvu italijanske vojske in mornarice. Maršal Badoglio, šef geenralnega štaba, je odstopil in na njegovo mesto je bil imenovan general Caballero. Odstopil je tudi vrhovni poveljnik vojne mornarice in njegovemu zgledu je sledil še guverner Dodekaneza. Te spremembe so se izvršile na pritisk fašističnih krogov, ki jim ne gre v glavo, kako je mogoče, da Grki tepejo italijansko vojsko, o kateri &o fašistični listi toliko let prepričavali ljudstvo, da je nepremagljiva. Če je bilo kdaj kaj navdušenja v Italiji za sedanjo vojno, se je po neuspehu v Grčiji gotovo poleglo. Na njegovo mesto prihaja razburjenost fašističnih voditeljev ter njihove obdolžitve proti vrhovnim vojnim poveljnikom i na eni strani, na drugi pa nerazpo-loženje ljudstva, ki si mora stiskati pas in prenašati mnoge druge nevšečnosti vojnega stanja. Nekatere vesti zagotavljajo, da je v Trstu, na Reki, v Firencah, v Turinu in drugih mestih prišlo do neredov. Če so te vesti točne, ni izključeno da utegne priti v Italiji do kakšnih večjih prevratov, posebno če bodo Angleži v Afriki in Grki v Alaniji beležili še nadaljnje zmage.
Hitler je spet govoril
Nemški führer je po daljšem presledku spet govoril v torek. Obiska^ je neko tvornieo orožja in ob tej' priliki dopovedoval delavcem, da se ljudstvu ■nikjer na svetu ne godi tako dobro kakor v Nemčiji. Napadal je demokratične režime, trdil, da imajo Angleži, Francozi in Severno-amerikanci preveč sveta v rokah, Nemčija pa premalo, in da je vojna izbruhnila samo zaradi tega, ker "kapitalistične" države niso hotele odstopiti na miren način en del svoje posesti. Zatrjeval je, kakor ob drugih prilikah, da on vojne ni hotel, marveč da mu je bila vsiljena, in obljubil, da bo Nemčija gotovo zmagala.
jateljski nasveti Rusije. Ko je že izgledalo, da se bo Bolgarska priključila protibritanskemu paktu, je Sofijo obiskal sovjetski minister v An-gori, Skobolev, in imel tam več razgovorov z bolgarskimi državniki in celo s kraljem Borisom. Kmalu po-
Zanimivo v zadnjem Hitlerjevem govoru je to, da ni niti z eno samo besedo omenil nemške zaveznice, Italije, na katero v nobenem od svojih prejšnjih govorov ni pozabljal. Razvoj vojnih operacij v Albaniji je gotovo zelo ohladil Hitlerjevo navdušenje za italijansko zaveznico, ker pomeni hud udarec prestižu osovine.
Regent Madjarske g. Horthy
tem so bolgarski odgovorni možje izjavili, da hoče Bolgarija ostati nevtralna, da noče nobenih komplikacij s Turčijo, da noče od Grčije z orožjem v rokah zahtevati izhod na Egejsko morje in da želi še nadalje ostati v prijateljskih odnoša-jih z Jugoslavijo.
Upati je, da se je nad Balkanom, kjer so se bili začeli zbirati nevihto obetajoči oblaki, spet začelo jasniti nebo.
rem, v katerem je tičal od časov Karla Velikega pa do Franca Jože- j fa. Naj še tako vpijejo: "Nica in j Savoja", Italijani ne morejo pozabiti, da so jim Francozi pomagali pregnati Avstrijo z njihove zemlje.
Besede polne simpatij napram Franciji, ki jih je papež izgovoril •9. junija, ko je obenem dal izraza bojazni katoličanov zaradi fiihrero-ve protikrščanske politike, dokazujejo, da v Italiji ne primanjkuje takih ljudi, ki se zavedajo položaja. Balkanu in sploh Srednji Svropi je odločni nastop Grčije vlil novega poguma. V tem hipu si Madžarska prizadeva skleniti sporazum z Jugoslavijo, potem ko je že prej podpisala, skupno z Romunsko in Slovaško nemško-italijansko-japonski pakt. Politika teh držav je odvisna od ugleda, ki ga uživa osovina, in po kapitulaciji Francije je ta ugled že prekoračil svoj vrhunec.
Če bi bila moč Raj ha naraščala, če bi se bil napad na Veliko Britanijo izvršil z uspehom, bi te države tvorile konstelacijo, ki bi se sukala okrog Berlina. Možno je še zmerom, da se Budimpešta pokorava navodilom nemške diplomacije, vendar pa se v Vzhodni Evropi vsak dan bolj čuti privlačna sila Moskve. Njeni vplivi se že jasno vidijo v Bolgariji in Turčiji; širijo se proti Aziji, zapirajo pot "Drangu nach Osten" in nevtralizirajo moč osovine.
Za vsako dinamično, nestalno, ravnovesje velja, da začne padati tisti, ki se ustavi. Kakor tedaj, ko je Napoleonova slava začela bledeti zaradi španskega odpora, so sedaj na vrsti narodi, ki jih je podjarmil Rajh. Gospod Beneš je spregovoril v imenu Češkoslovaške. Ko pride čas, bodo spregovorile tudi Holand-ska, Norveška in Belgija.
Madžarska želi živeti v dobrih odnošajih z Jugoslavijo
Madžarska, ki je bila pred nedavnim podpisala berlinski protibritan-' ski pakt, kar so nekateri ogrski politiki kritizirali kot težko politično j pogreško, se sedaj pripravlja, da I sklene z Jugoslavijo pogodbo o nevtralnosti in dobrem sosedstvu; ta njen korak tolmačijo nekateri kot iskanje drugačnih poti v madžarski zunanji politiki.
Zunanji minister Czaky je v sredo prispel v Beograd na obisk k dr. Cincar Markovicu, ministru zunanjih zadev naše vlade. Izgleda, da se bo po kratkih razgovorih res podpisala prijateljska pogodba, s čimer se bo budimpeštanska vlada odpovedala revizionizmu na račun naše države.
Potek vojne je vplival tudi na zadrževanje Bolgarske, kjer so pred nekaj tedni nekateri prenapeteži začeli hudo gonjo tudi proti Jugoslaviji, zahtevajoč južni del Srbije. Radi te gonje so se bili odnosa ji med Beogradom in Sofijo, ki so se v zadnjih letih tako lepo razvijali, znatno ohladili. Sedaj naznanjajo, da bo prišel prihodnji teden v Beograd zunanji minister Bolgarije Ivan'Popov in da bo to storil z namenom, da zabriše neugodne vtise, ki jih je imela zadnja "makedonska kampanja". Na ta preokret v bolgarski politiki so vplivali po vsej priliki tudi pri-
Spominske svečanosti v Srbiji
V Srbiji je bilo zadnje dni mnogo spominskih svečanosti, pri katerih so stari bojevniki in četniki proslavljali spomin junaške smrti številnih četniških vojvod, ki so padli v borbi za svobodo svoje domovine. V Sarajevu so se spomnili četniške-ga vojvode Tankosiča, ki je padel pred 25 leti, v Toplici pa so počastili spomin vojvode Koste Vojinoviča in vojvode popa Dimitrijeviča, ki sta padla v bojih pred 23 leti. Srbski listi so tem spominskim dnem posvetili dolge članke, v katerih popisujejo junaštva in neustrašnost četui-kov in njihovih vojvod, ki so z nezlomljivo vero v svojo domovino vodili četnišlto vojsko v sovražnikovem zaledju. V Toplici so odkrili tudi poseben spomenik vojvodi Voji-noviču. Posvetil ga je niški pravoslavni episkop dr. Jovan.
Za bitoljske žrtve italijanskega bombardiranja
Za bitoljske nesrečnike zbirajo darove v vsej državi. V Srbijo so izvedli posebno akcijo, katero vodijo dijaki srednjih in ljudskih šol. Ti prirejajo v šolah zbirke, ki so imele že lep uspeh. Tudi vse srbske organizacije na Hrvaškem so se odzvale klicu svojega ljudstva in začele zbirati prispevke. Beograjska "Politika" je v dobrem tednu zbrala skoraj poldrag milijon dinarjev.
Prostovoljne zbirke za nesrečnike iz bombardiranega Bitolja so vrgle že lepe vsote. Tudi podpredsednik vlade dr. Maček je daroval 40.000 dinarjev, finančni minister dr. Šutej pa 10.000 din. Bitoljska občina se je vsem darovalcem zahvalila in zaprosila še druge, naj bi priskočili težko prizadetim žrtvam na pomoč.
ZA POMOČ POPLAVLJENCEM
Nekateri kraji v okolici Rosarija so zelo trpeli ob zadnji povodnji, ko sta izstopila potoka Ludileña in,Saladillo.
Da se pomaga ubožnemu prebivalstvu, ki je bilo ob tej poplavi prizadeto, se je zglasil poslanec dr. Francisco Scarabino pri notranjem ministru ter ga prosil za podporo.
RADIKALI ZA GRČIJO
Mestni odbor radikalne stranke, kateri predseduje Amadeo D. Bru-netti, je poslal tukajšnjemu grškemu poslaniku Dendramisu spomenico, v kateri slavijo hrabrost grškega naroda, ki brani svojo svobodo in neodvisnost proti italijanskemu fašizmu in želi, da bi bilo njih trpljenje in požrtvovalnost kronana z zmago.
nesreča na delu
Vraska Josip, po narodnosti Poljak, star 58 let, je delal v globoki jami na višini ulice Pinto 4051. Radi pomanjkanja zraka in plinov, ki so se v jami nabirali, mu je postalo slabo ter je padel v nezavest. Prepeljan je bil takoj sicer.v bolnišnico Pirovano, a nesrečni delavec je zastrupitvi kmalu nato podlegel.
sestanek zunanjih ministrov argentine in uruguaya
Sestanek, ki bi se imel vršiti med urugúayskem in argentinskem zunanjem ministrom prejšnjo nedeljo, je bil radi tehtnih ovir odložen za četrtek, katerega dne sta se oba ministra tudi sestala.
Na sestanku sta ministra dr. Julio A. Roca in dr. Guani razpravljala o morski in zračni bazi ter o ekonomskem in trgovskem sodelovanju med obema republikama.
angleška trgovinska ja v rosariju
V torek zjutraj se je s posebnim vlakom odpeljala v Rosario angleška trgovinska misija, ki ji predseduje markiz Willingdon, bivši angleški podkralj v Indiji.
Misija je bila v Iiosariju zelo lepo sprejeta.
Isto tako tudi v Córdobi, kamor se je iz llosarija podala.
misi- težka železniška nesreča
protiargentinsko delovanje nemcev v misionesu
Notranje ministerstvo je izdalo svoje mnenje glede protiargentin-skega delovanja Nemvecv v Misio-nesu, katero delovanje je preiskoval polkovnik Alberto Guglielmi.
V objavi je rečeno, da največ Nemcev je v Alemu, Monte Carin, Portu Rico in v Eldoradu, ki skoro do malega vsi se strinjajo z režimom v Nemčiji. Da bi hoteli s silo uposta-viti ta njihov režim v Argentini, ni podobno.	jj^l
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
ŽENITNA «PONUDBA
Vdovec star 37 let z 5 letnim otrokom (deklico) želi znanja v svrho ženitve z dekletom ali vdovo v starosti od 30 do 37 let. Imam dobro in stalno službo.
Naslov: J. K., Gaona 1180, Capital.
gibanje parnikov
Nčjša domneva, da nekaj ni v redu v brazilskih vodah, kar smo v vseh zadnjih številkali\ omenjali, se je izkazala za resnično. V brazilskih vodah se je nahajala neka oborožena nemška ladja. Iver se je tedaj vozila sem angleška trgovinska misija, je bilo treba opreznosti, da jih ne preseneti ta tihotapska ladja. "Avila Star" je srečno dospel z misijo v tukajšnje pristanišče. Po vsej verjetnosti pa mu je neopaženo sledila nemška ladja. Gotovo pa ni imela prilike angleški parnik napasti, ker je ta, kakor smo žt omenili dospel v Buenos Aires in to brež najmanjšega dogodka, le z tritedensko zamudo.
• Na svojem sledu pa je nemška vojna ladja prispela tudi v uruguay-ske vode, kjer jo je angleška pomožna vojna ladja "Carnarvon Castle" opazila ter se spustila ž njo v boj. Vnel se je hud boj, v katerem je "Carnarvon Castle" utrpel precej poškodb. Bilo je pa na njem tudi nekaj mrtvih in ranjenih. Gotovo bi mu šla tudi drugače precej trda, ker je bila nemška ladja hitrejša in bolje oborožena. Toda ta je bojišče zapustila, gotovo iz bojazni, da so v bližini še druge angleške ladje, ki bi znale prihiteti na pomoč. Odplula je neznano kam, angleška pa v mon-tevidejsko pristanišče.	¡
Ni izključena tudi verjetnost, da j je hotela nemška ladja napasti j "Castle", ko se je izjalovil namenjen napad na "Avila Star" ter tako "Castlu" odvzeti 55 Nemcev, katere je ta ladja ugrabila s parnika
"Itapé".
"Carnarvon Castle" je ostal 72 ur v pristanišku, da so se popravile poškodbe, nakar je zopet odplul na odrpto morje, da se pridruži ladjam, ki zasledujejo nemško ladjo.
Nemški poslanik v Monte videu je protestiral pri uruguayski vladi, za dovoljenje tako dolgega pristanka angleški oboroženi ladji.
S to nemško tihotapsko ladjo se zna zgoditi tako, kakor z "Graf von Speejem". Da bi ušla pogibeli je skoro nemogoče
V ponedeljek zjutraj se je dogodila nied postajama Villa Amelia in Monte Mores težka železniška nesreča.
Ob 3 uri in pol se je po tej progi peljalo z vagončkom na motor več železniških delavcev. Od nasprotne strani proti Rosariju pa je vozila lokomotiva. Radi velike teme niso ne delavci, ne strojevodja in ne kurjač pravočasno opazili nevarnosti, ki jim je pretila. Opazili so pač ko je bilo že prepozno. Lokomotiva in vagonček sta priletela skupaj ter je lokomotiva vagonček z delavci vred zagnala daleč proč. Pri tem je bil delovodja Patuzzi ubit, štirinajst delavcev pa ranjenih.
ker
Konzul Maragunic umrl
lvavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo.
Rojakom se priporoča
PETER FILIPČIČ
WARNES 2101 esq. Garmendia
U. T. 59 - 2295 La Paternal	Bs. Aires
angleških vojnih ladij v tukajšnjih vodah.
Razun omenjenega parnika "Avila Star", in španskega "Cabo de B. Esperanza", ni dospel iz Evrope noben parnik. Več pa iz Severne Amerike in Japonske.
V torek je nastopil pot nazaj proti Barceloni "Cabo de B. Esperanza".
Omenili smo zadnjič v par vrsticah, da je umrl Albert Marangunic, konzul v Paraná. Marangunic je dospel že pred je le preveč i mn0g0 leti v Argentino. Radi svoje
Skupina rojakov na poslaništvu ob priliki sprejemanja častitk
huda nevihta
Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo zelo soparno, radi česar je bilo pričakovati, da bo "deževalo, če ne bo nastala celo nevihta. V nedeljo je. kazalo večkrat, za dež, toda vselej se je zopet zjasnilo. Proti večeru pa je potegnil veter, ki je nebo popolnoma razčistil, toda ne za dolgo. Silni veter, ki je bil pravi vihar je ponoči oblake zopet prignal in v ponedeljek zjutraj nekako ob šestih in pol je začelo deževati ter je padal dež do torka zvečer. Sedaj pa je prav lepo vreme, ter skoro nekoliko hladno, kar je povzročil sneg, ki je padal v gorovju.
Nevihta in voda sta napravila mnogo škode, posebno na "vrtovih in poljih. Posebno so pri tem prizadete province: Buenos Aires, Entre Ríos in Santa Fe. Trpeli pa so zopet tudi kraji v rosarijski okolici ter se je bilo bati, da bosta potoka Saladillo in Ludueña zopet izstopila, a se k sreči to ni zgodilo.
Imamo pa radi poplave prejšnjega tedna zaznamovati žalostno vest, da je v Sanfordu zašel v štiri metre globok kanal Ivan Kuzmičič in utonil.
Pogreb ponesrečenega rojaka se je vršil v nedeljo, katerega se je udeležilo mnogo naših tamoštijih rojakov, pa tudi Argentincev.
Lahko mu argentinska zemlja!
šega člana Milana Grakonija.
Pokojna je prišla v Argentino pred desetimi leti, a ni ji ugajala ta sprememba v tuji zemlji.«Mnogo se je trudila, misleč si, kakor vsi, da bo v poznejših dnevih v miru živela s svojo družino; ali Bog je to mišljenje preobrnil ter jo poklical k sebi.
Pokojna je bila doma zelo pogrešana, ko se je poslovila pred desetimi leti, ter odšla v dalnjo Južno Ameriko, tuji- in nepoznani svet, kakor tudi sedaj med vsemi poznanimi tukaj v Córdobi. Zelo občutijo zgu-bo dobre in zveste žene tudi prijateljice in znanci, a še mnogo večja žalost pa vlada v srcu njenega moža in sinčka, kateri je komaj dosegel devet let, in. ni imel te sreče, da bi se bil vzgojil pri toplem srcu in radosti svoje predrage mamice.
Pokojna Ivana zapušča v Evropi očeta, mater in štiri sestre ter dva brata v Italiji, v Cordobi pa svaka in svakinjo.
Pogreb pokojne se je vršil dne 27. novembra ob 17.30 na pokopališču San Jerónimo, katerega se je bilo udeležilo prav lepo število naših rojakov in rojakinj. Položena je bila v Panteón Tramvajskega podpornega društva.
V imenu Slovenskega Delavskega ¡ Podpornega Društva "Edinost" v Córdobi, največje sožalje našemu članu Milanu in njegovemu sinčku Emiliju,
Pokojni Ivani pa naj bo lahka tuja žemljica!
Objave poslaništva
Buenos Aires — Avenida de Mayo 1370/ra.
Kr. jugoslovansko poslaništvo išče ter poziva, da se mu javijo sledeči izseljenci:
Marinkovic Vaso iz Beograda.
Zaletel j Ivan, iz Rumanje vasi št. 13, občina Šmihel-Stopiče, srez Novo Mesto.
Mikan Janko, iz Malega1 Erjavca i št, 8.'
Jančič Petar, živi navadno na Dock Sudu. Naslov neznan.
Vučic Marko, po domače Guloja ! iz Okla j a, srez Knin.
Prijič Božo in Dane, oba iz Velike Jesenice, srez Bosanska Krapa.
Kapor Radovan in Sava, oba iz Sarajeva.
poštenosti in značajnosti je postal 'čislaii ne le med svojimi rojaki, am-
ŽENITNA PONUDBA
Želim znanja v svrho ženitve z dobro hišno gospodinjo, bodisi dekletom ali vdovo v starosti od 35 do 15 let. Ce mogoče iz Tržaške okolice. Ponudbe poslati na ta naslov: Cah Jožef, Calle Entre Ríos 2968 — Mar del Plata — F.C.S.
Janez Hladnik.
=301
Krojacnica 'Gorica' Franc Leban
WARNES 2191 Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
Zemljišče na prodaj
Po ugodni ceni se proda zemljišče v VILLA ALIANZA, blizu CASEROSA F.C.P. Lot meri 500 var in je na njem že skoro Q do strehe dvignjeno zidov je za P eno sobo 4x4, eno manjšo, kuhinjo in hal. — Informacije od 6 ure in pol naprej vsak dan Calle ACEVEDO 1780 (Encargado).
pak tudi med Argentinci.
Marangunic je bil tudi velik rodoljub, kjer je le mogel je stal na braniku naše domovine in v pomoč izseljencem. Tudi za nas iz neodrešene domovine se je zelo zanimal.
Pred dvanajstimi leti je bil imenovan za konzula v mestu Paraná, kjer ga je smrt v petek 27. novembra dohitela.
Rojen je bil 9. julija 1867 leta v Milni na otoku Braču.
Naj bo vrlemu rodoljubu lahka argentinska zemlja!
LETOPIS (Koledar za 1941
Koledar, ki je po mnenju strokovnjakov nekaj posebnega, je že izšel.
Letopis se prodaja: v Banco Ho-land ;s Unido, Mmé. Mitre 234; Slovenski dom, Gral. César Díaz 1756; G. P. Društvo Slovencev, Villa Devoto, Simbrón 5148; Almacén V. Kovač, Villa Progreso; Almacén V. černič, Vila Devoto; Pizzeria Fi-lipčič na Patelnalu; Društvo "Slovenska Krajina" na Avellanedi; pri F. Kurinčiču, Garay 3910; Sovenski Krožek, Monevideo in Društvo "Tri glav" v Rosariju. Dalje v restavraciji Emila Živca na Paternalu in pri Hojanu in Erzetiču, na Av. Francisco Beiró, V. Devoto.
Vsa druga naroČila sprejema Andrej škrbec — Cas. Correo 171 — Bs. Aires.
ŽENITNA PONUDBA
Jugoslovan, star 33 let, postaven, imam stalno službo z mesečno plačo 240 pesov. Želim znanja v svrho ženitve z dekletom v starosti od 23 do 30 let. Naslov: "Ponudba", G. C. Díaz 1657, Buenos Aires.
BREZSKRBNA BODOČNOST ZA NA STAROST
Za $ 1400 na prodaj kmetija s kokošnjakom, zemlje 4% lia blizu železnice F.C.C.P. Skozi teče bister potok, je posebej tudi vodnjak. Na čakri se sedaj gojijo gosi, kokoši, čebele, konji in drugo govedo. Črez 250 vrst sadja, največ cepljenih. Je tudi primeren gozd.
Je pa tudi več drugih zemljišč poceni na prodaj.
Za pojasnila se je obrniti na:
Franc Abe, Sapuray, República Paraguay.
0E30
O
30I
10E30C
IOC
SMRTNA KOSA
V torek dne 26. novembra t. 1., je preminula po dolgi in mučni bolezni v svojih najlepših mladostnih 34 letih gospa Ivana Slavec-Grakonija, rodom iz Ospa pri Trstu, soproga na-
Zobozdravnica
BERTA KURLAT SCHIFFRIN
Sprejema vsak dan od 2 popoldne do 8 ure zvečer. Kdor si želi zdraviti ali slaviti zobe naj se dogovori za čas. Delo trpežno — Cene zmerne. RODRIGUEZ PEÑA 594 Prvo nadstropje Bs. Aires	U. T. 35-3594
Prva slovenska radio-telinična delavnica
Naznanjam cenj. rojakom, da se nahajam s svojo radio-teh-nično delavnico v ulici maure 3571 — u. T. 54-4650 (prej Andrés Arguibel 14,68). kjer sem na razpolago cenj. kli-jenteli.
"Konstrukcija prvovrstnih aparatov lastne znamke " Iliria "
j. krebelj =QC30r........ jqc30)C==:
n
o



Iírojacnica
Izdelujem obleke po najnovejši modi, — Cene zmerne.
Rojakom se priporoča
Peter Capuder
AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 Buenos Aires
K
r o | a c n i c a
Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah.
Rojakom se priporoča
MARTIN TURK 24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires


Vesti iz organizacij
oao z
IOESOI

iojz

Zadnja prireditev "Slovenskega doma"
V	poročilu o proslavi 1. decembra smo, zaradi pomanjkanja prostora, le na kratko omenili tudi prireditev "Slovenskega doma" in si pridržali pravico, da o njenem sporedu obširneje pišemo v tej številki.
Nekateri, ki radi iščejo dlako v jajcu, so se spotaknili ob dejstvu, da je "Slovenski dom", ki je sicer sodeloval tudi pri skupni proslavi vseh jugoslovanskih društev iz Buenos Airesa in okolice dne 30. decembra zvečer, priredil posebno proslavo naslednjega dne. Ti nekaterniki so bili očividno spregledali pojasnilo, ki je bilo že mnogo prej objavljeno v našem listu: Nedeljska prireditev je bila namenjena Izseljenski nedelji, v prvi vrsti, obenem pa je društvo hotelo dati priliko da na lep in skupen način proslavijo zedi-njenje tudi onim zelo številnim našim družinam, ki zaradi oddaljenosti in zaradi otrok ne morejo priti na večerne prireditve.
Po tem kratkem pojasnilu, ki se nam je zdelo potrebno, prinašamo
kritiko enega naših sotrudnikov. *
Prireditev "Slovenskega doma" v nedeljo 1. decembra je v vsakem oziru zadovoljila precej številno občinstvo, ki je zasedlo kmalu po začetku sporeda vse sedeže dvorane ul. Alsina 2832. Ker je o govorih že poročal "Slovenski list", se bom jaz omejil samo na poročilo o sporedu te lepe proslave Zedinjenja in Izseljenske nedelje.
Takoj v začetku naj povem, da me je "Slovenski dom" presenetil s svojo obnovljeno življenjsko silo, ki je prihajala do izraza tako v nastopu prav lepega pevskega zbora kakor tudi v celi vrsti točk, ki jih je izvajal društveni naraščaj. Poleg tega je s'prav srčkanimi točkami sodelovala v sporedu tudi naša paternal-ska šola in ob tej priliki prinesla dokaz, da je to vzgojevališče našega najmlajšega naraščaja v zelo dobrih rokah požrtvovalnih čč. šolskih sestra, ki smejo biti, skupno z vso našo javnostjo, zares zadovoljne s svojimi uspehi.
Spored se je otvoril z argentinsko in našo himno. Prvo je pel zbor deklet, drugo pa moški zbor. Lepo je, da mi Slovenci, ki imamo petje tako radi, tudi himne, naše prve in naše druge domovine, pošteno zapojemo ob svečanih prilikah in ne poslušamo samo godbo, ki jih svira. Himna, ki jo zapoje zbor, vse bolj prodre do srca s svojimi besedami, nego godba s svojimi zvoki. Praznično razpoloženje je bilo na nedeljski prireditvi brž ustvarjeno po tako posrečenem uvodu.
Preobširno bi bilo,» če bi hotel vsako točko sporeda posebej oceniti. Deklamacije šolarjev in plesi naših najmlajših (Pozdravni' ples, Kolo, Rajanje z zastavicami) je občinstvo pohvalilo z odkritosrčnim odobravanjem. Saj so naši malčki na odru zmerom tako zelo simpatični! "Kolo" je gledalce tako navdušilo, da so z veliko ihto zahtevali ponovitev.
V	četrti točki sporeda je nastopil mešani zbor s pesmijo "Slovan na dan!" od H. Volariča. Zbor "Slovenskega doma" pod vodstvom g. Cirila Jekšeta nas je res prijetno presenetil. Končno smo po dolgem času spet enkrat videli na odru močan in dober zbor, ki je pokazal, da ima v sebi elemente, ki mnogo obetajo. Res me je kar pri srcu pošege-
talo, ko sem videl toliko pevcev in pevk. Vsak, ki ima naše petje rad — in kateri Slovenec je v tem pogledu izjema? — mora biti vesel, da imamo v naši naselbini spet dostojen pevski ansamble in pevovodji C. Jekšetu bo hvaležen, da je s svojimi prizadevanji zbor tako lepo dvignil. Prepričan sem, da je bil nedeljski uspeh lepo zadoščenje za njegov trud, ki ga je gotovo moral v obilni meri vložiti v zbor. Le pogumno naprej, Jekše! Vsi smo Vam hvaležni. Pevcem pa naj bo to naše navdušenje v vzpodbudo za potrebno vztrajnost in disciplino, brez katere je ne samo napredek marveč tudi obstoj takšnega zbora nemogoč.
Prijetno presenečenje za gledalce je bil tudi ples "Modra Donava", ki so ga izvajali fantje in dekleta "Slovenskega doma" in ga je s petjem spremljala Zofka Suličeva, na glasovirju pa Marija Mavčeva. Tudi ta točka sporeda se je morala na željo občinstva ponoviti, S plesom je nastopila tudi Irena Vidmar jeva in žela pohvalo. Prav tako je občinstvo aplavdiraio srčkano Lili Toma-zeo, ki je zaplesala "Svinčene vojake" in potem, z Nelly Rizuolo, še "Veselo vdovo" in tukajšnji "Pericón".
Zbor je še nastopil z "Jadranskim morjem", s pesmijo "Slovenec, Srb, Hrvat", in s "Knezovim zetom", ki je prav posebno ugajal. Tudi s temi svojimi nastopi je pokazal, da zasluži pohvalo, ki sem jo zgoraj napisal. Zofka Suličeva, katere prijetni glasek ni mogel manjkati na prireditvi s tako pestrim sporedom, je lepo odpela "Nezakonsko mater", in Darinka Čehovin je z občutkom deklamirala prelepo Gregorčičevo "V pepelnični noči". Tudi naša stara deklamatorka Mara Mavčeva se je ponovno pokazala pred nami in je iz srca in ganljivo deklamirala "Zasužnjena domovina" od Simona Gregorčiča. Pevko in deklamatorki je občinstvo zelo odobravalo.
Tudi še ne šestletni Faust Zadra je s svojim krasnim izvajanjem težkih komadov na harmoniki zelo navdušil občinstvo.
Kaj bi še dejal? Vse je bilo tako, spored, govor Ivana Berginca in besede pokrovitelja prireditve, g. poslanika dr. Izidorja Cankarja, da smo bili prav vsi tako zadovoljni, kakor že dolgo ne. To se je pokazalo tudi pri prosti zabavi, ki je potem trajla še do 11. ure zvečer.
dt.
se bo s tem zbor izpopolnil.
Nastopil bo spet mladi umetnik na harmoniki, Faust Zadra.
Predstavila se nam bo na odru s par nastopi naša pevka Zofka Suličeva.
Paternalska dekleta in fantje bodo zaplesali lep ples, kateri bo spremljan s petjem.
Predstavila se nam bo ta večer tudi nova plesalka.
Poleg vsega tega bo opolnoči živa slika, ki jo bodo predstavljali fantje in dekleta in srečolov.
Samo ob sebi pa se razume, da bo tudi ples.
Torej rojaki in rojakinje, če hočete nekaj lepega videti in slišati ter se zadnji dan starega leta pošteno 1 in neprisiljeno zabavati, pridite na Silvestrov večer v Alsino 2832, na prireditev "Slovenskega doma".
Predavanje
V nedeljo 22. decembra bo v društvenih prostorih "Slovenskega doma", ulica Gral. César Díaz 1657, predavanje.
Predaval bo g. inž. Ciril Jekovec "o bolezni", s posebnim ozirom na one, katerim so priseljenci najbolj podvrženi.
Začetek predavanja bo ob 6 uri popoldne.
IZ ROSARÍA
OTVORITEV PLESIŠČA DRUŠTVA "TRIGLAV" V ROSARIU
Kakor smo nekoliko napisali v zadnji številki našega lista, je v nedeljo 24. novembra odprlo svoje plesišče agilno društvo "Triglav" v Rosariu.
Na to otvoritev je prišlo toliko naših rojakov, tako, da je bil ne samo plesni prostor, temveč vse zem-
"Slovenski Dom"
Vabi
NA PRIREDITEV, KI SE BO VRŠILA NA
SILVESTROV VEČER
31. DECEMBRA, v ulici ALSINA 2832, v dvorani "XX de Setiembre". Začetek točno ob 10 uri zvečer.
Spored:
1)	V. Vodopivec: MAJOLČICA (Mešan zbor)
2)	J. Laharnar: LE PEVAJ (Mešan zbor)
9) J. Aljaž: ZORA (Moški zbor in bariton solo)
4)	IGRA (Enodejanka)
5)	V. Vodopivec: KNEZOV ZET (Mešan zbor)
6)	PLES (Marušič Erna, snremlja na glasovir Mari Mavec)
7)	H. Volarič: NEZAKONSKA MATI (solospev Zofija Sulič)
8)	MODRA DONAVA (Ples fantov in deklet "Slovenskega doma" spremljan s petjem Z. Sulič, na klavirju M. Mavec)
9)	PRIHOD NOVEGA LETA (živa slika).
O
D
o
o
D
o
o
D
o
a
o
PO KONČANEM SPOREDU PLES IN SREČOLOV DO 4 URE ZJUTRAJ.
SVIRA ORKESTER.
Vse rojake in rojakinje vljudno vabi
Odbor
u
a
o
D
o
fOE
30E30E
IOE
I ©K
PROSLAVA EZDINJENJA V ROSARIJU
V nedeljo 8. t. m. se je vršila zaključna proslava Zedinjenja, katero je priredilo Jugoslovansko šolsko društvo u Rosariju.
Kljub silnim poplavam, ki so ravno v Rosariju bile silno hude, je bila udeležba precejšnja in proslava se je končala z najboljšim uspehom.
Ko dobimo natančnejše poročilo, bomo o prireditvi obširneje poročali.
PRIREDITEV MLADINE Z VILLE DEVOTO
V soboto 21. decembra bo imela mladina z Vlile Dovoto prireditev, na kateri bo poleg drugega tudi tekma basket-balla.
Prireditev se bo pričela ob 9 uri zvečer in bo trajala do 4 zjutraj.
Domača zabava društva "Triglav" v
Rosarij
ii
Silvestrov večer
Vse rojake in rojakinje že sedaj opomnimo, da bo letošnje Silvestro-vo "Slovenski dom" obhajal v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832.
Ta Silvestrov večer, ki ga bo priredil "Slovenski dom", pa ne bo kakor se ga ponavadi prireja, — malo plesa, mogoče kak zaključni govor, in to je vse. To Silvestrovo bo nekaj posebnega. Saj bomo imeli priliko zopet slišati raz odra naše pevke in pevce, ki so se zadnjič na proslavi Zedinjenja tako dobro odrezali. Zapeli bodo poleg drugih spet dolgo, tragično bajno pesem "Knezov zet", ki je občinstvu tako zelo ugajala. Nadejamo se, da bo sedaj še bolj ugajala, ker bodo zamogli nekateri pevci že nastopiti, ki zadnjič radi bolezni niso mogli, ter
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in lis. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rnw-son ", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori,pripravni tudi za svatbe.
OprBVa in sobe za prenočišče popolnoma prenovljene Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
ženski odsek društva "Triglav" v Rosariju
l.jišče okrog popolnoma zasedeno. Toliko zbranih skupaj naših ljudi še skoro nismo videli. S tem seveda je bil dosežen velik moralen uspeh, a tudi gmoten. Zato pa je Slovenski dom, ki ponosno stoji na Tii'o Suizo, na razpolago vsem Slovencem in Jugoslovanom sploh.
Pripomniti moramo, da si. je mnogo zaslug za Dom, kakor tudi za uspeh otvoritve iztekel ženski odsek "Triglava".
Javili smo tudi že zadnjič, da je splošna želja, bila, da bi se ta družabna zabava ponovila, kateri želji je odbor društva tudi vstregel ter se bo zabava vršila v soboto 21. t. m. v ulici Gral. Mitre 3924, katere oglas priobčujemo še na drugem mestu.
Slovensko društvo "Triglav" v Rosariju bo priredilo v soboto 21. decembra, v društven, prostorih, ulica Gral. Mitre 3924, domačo zabavo s plesom.
Vse rojake in rojakinje iz mesta in okolice vljudno vabi odbor, da se zabave v velikem številu udeleže.
Začetek zabave ob 9 uri in pol zvečer.
V slučaju slabega vremena, se bo zabava vršila prihodnjo soboto.
Odbor.
PROSLAVA ZEDINJENJA V ROSARIU
Vproslavo praznika Zedinjenja, se je zbralo v soboto zvečer v hotelu España naše izseljenstvo, da praznuje ta veliki (lan.
Prisostvovalo je sestanku mnogo naših rojakov, kakor je bilo tudi razvidno iz slike, ki smo jo priobčili v zadnji številki Slovenskega lista.
Zabava je bila lepa in veličastna. Poleg raznih deklamacij, so bili tudi govori. Posebno navdušen je bil govor konzula g. Rubeše Branka, ko je rekel, da morajo vsi Jugoslovani priti pod eno streho.
V nedeljo pa je bila zahvalna maša v cerkvi šolskih sester. Pri maši so peli otroci slovenske šole masne pesmi in državno himno, katero so prisotni spremljali.
Prireditve "Slovenskega doma"
Na BOŽIČ, 25. decembra se bo vršila naša tradicij onalna božičnica v društvenih prostorih, ulica Gral. César Díaz 1657.
SILVESTROV VEČER se bo vršil ietos v znani dvorani XX. Setiem bre, ulica Alsina 2832.
Božičnica v "Slovenskem domu"
že od samega početka, ko so ije ustanovila naša društva, je bila navada, da se je napravilo Miklavžev večer ali pa Božičnio. ' Slovenski dom" hoče tej tradiciji še nadalje ostati zvest ter bo radi tega priredil na praznik 25. decembra ob 5 uri popoldne "Božičnico", v društvenih prostorih, ulica Gral. Céesar Díaz 1657.
Božičnica bo prav posebno lepa. Na njej bo zabave dovolj za vse, tako za otroke, kakor za odrasle. Saj
Vsi starši, ki želijo, da bi bili njihovi otroci na Božičnici obdarovani, naj te takoj prijavijo odboru. Dobro bi bilo, če navedejo tudi spol in starost otroka.
Ob istem času, ko društvena darila, se bo razdelilo tudi darila, ki jih bodo starši dali za svoje otroke!
Torej starši! Ne odlašajte in prijavite otroke takoj.
Obenem prosimo vse one, ki ljubijo naše male, da bi blagovolili kaj darovati zanje.
IZ UREDNIŠTVA
I. P., Villa Devoto: Vaš članek nam je dospel prepozno v roke za tisk. Omejili smo se radi tega samo na prireditev.
Aleksander Stoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. I^opolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarld.
ZLATO ŽILO: zdravimo "brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča.
ČBEVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, TJŠESA, vnetje, polipi: bre« operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—
PLAČEVANJE PO $ 5— NA TEDEN
Nag zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-
plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
»g«)
m^mmmmmsmaamoumm
Slovenci doma in po svetu
9
I
4
VESTI IZ PRIMORSKE IN JUGOSLAVIJE
' ISTRA-TRST-GORIC A'' RAZPUŠČENA
Današnje razmere v Evropi, so primorale jugoslovansko vlado, da je razpustila našo zvezo "Istra-Trst-Gorica", obenem je premoženje zaplenila.
S tem ukrepom je zadan nam Primorcem hud udarec.
To se je zgodilo oči vidno na pritisk italijanske vlade, radi "dobrega" sosedstva in "prijateljskih" odnošajev.
ZA DVIG KMETIJSTVA
Pod predsedstvom prefekta se je v Gorici ustanovil poseben konzorcij, ki ima nalogo skrbeti za upravo "Mlekarske šole" (Latteria di-dattica) v Tolminu in za "Zavod za gojenje vrtnin" (Azienda orto frut-ticola) v Gorici. Obe ustanovi sta s poučnim in praktičnim delom dosegli že tako otipljive uspehe za podvig goriškega kmetijstva, da v polni meri zaslužita podporo v to poklicanih krogov, člani konzorcija, ki naj oskarbi obema imenovanima zavodoma sredstva, da bosta svoje delo še povečala in razširila, so med drugim: Pokrajinski korporativni svet, Deželna uprava. Deželna hranilnica (C'assa di Risparmio), občina Tolmin in še nekaj drugih gospodarskih ustanov.
Letalski napad na Ljubljano
V čtetrtek 26. sept. je bil izvršen nad Ljubljano poskusni "letalski napad", ki naj bi pokazal, kako deluje naša aktivna in pasivna obramba. Prav posebej pa je bil ta napad tudi mišljen kot preizkušnja ljubljanskega prebivalstva. Zgledi drugih mest Evrope so dovolj jasno pokazali, da prebivalstvo, če je disciplinirano in če takoj pohiti v najbližja zaklonišča, zdaleka ne trpi toliko pred letalskimi napadi kakor nedisciplinirano prebivalstvo. Tako je pri tem napadu prav za prav sodelovala vsa Ljubljana in priznati moramo, da se je prebivalstvo še dokaj vestno držalo predpisov in vzelo tudi poskus za resno preizkušnjo, ki naj pokaže, ali bi pri resničnem napadu ušli sicer nepotrebni paniki.
Obrambne priprave
Prebivalstvo, ki je tisto dopoldne bilo po svojih opravkih po mestu in na ulicah, pač ni videlo vseh številnih priprav, ki so bile že pred tem iizvršene. Popolnoma je bila izpeljana obramba mesta, pri kateri je sodelovalo topništvo in strojniške edinice. Prav tako so bile že zgodaj zjutraj zasedene razne ugodne opazovalne točke, ki so bile med seboj povezane ali s telefonskimi linijami, ali pa z optičnimi signalnimi napravami. V pripravljenosti pa ni bilo le vojaštvo topniškega in pehotnega polka, ampak tudi številne edinice, zaščitne službe ljubljanskega mesta. Zaščitna služba je organizirala obveščevalne, gradbeno-tehnične, zdravstvene, gasilske skupine za določevanje in uničevanje vojnih strupov. Tako je bilo vse pripravljeno, da se preizkusi celotna organizacija in da vidimo, kako bo delovala.
Vojaške edinice so razpredle opazovalno in obveščevalno službo daleč po deželi izven Ljubljane, s posebno skrbjo pa je bila pripravljena aktivna obramba Ljubljane. Redki gledalci, ki so ta dan obiskali Grad, so mogli opaziti, da je bila na Šan-cah postavljena cela baterija. Topništvo je bilo prav tako postavljeno na Rožniku, na letališču in celo na Šmarni gori. Še v večjem številu pa so bile posejane po ugodnih točkah strojniške čete. Ker je šlo za vaje, je bilo seveda tudi treba določiti mesta, na katera naj bi padle bombe. Na za to izbranih krajih so bile postavljene edinice 16. topni-
škega polka in 40. pehotnega polka, ki naj bi s prižiganjem petard označile kraje, kamor bi padle oskplo-zivne bombe, z dimnimi bombami pa označile kraje, kamor bi padle zaži-galne bombe in bombe s strupenimi plini. Zažigalne bombe je označeval pri včerajšnjem poskusu rdečkast dim, strupene bombe pa modrikast dim. Vojaki prav teh edinic so imeli nato nalogo, da so prevzeli vloge ranjencev, ponesrečencev in za-strupljencev, katerim je morala priskočiti na pomoč pasivna zaščita.
V pričakovanju
Ljubljana je že v dopoldans'kih urah nudila prav zanimivo sliko. Ker se je razvedelo, da bo poskusni letalski napad, so seveda gospodinje hitele s trga, kar se je le dalo, vse v strahu, da ji hnapad ne bi prehitel, medtem ko bi imele še vse bodoče kosilo v košarah pri sebi. Na cestah so vzbujali pozornost stražniki, ki so imeli čez ramena obešene torbice z maskami in pri Mestnem domu, kjer je bilo središče pasivne zaščite, je bilo videti polno skupin, ki so se priravljale, da čimbolj vestno opravijo svoje naloge, ko bo prišel napad. Na grajskem stolpu, s katerega je na vse strani dober razgled, pa je bila glavna opazovalnica. Okrog 10 dopoldne so prispeli na stolp ljubljanski župan dr. Adlešič, general Janeč, upravnik policije dr. Hacin, šef mobilizacijskega odseka banske uprave dr. Ogrin, zastopniki mestnega zaščitnega urada in predsednik banovinsk. pododbora Rdečega križa dr. Fettich. Na stolpu je bila tudi vojaška opazovalna postaja ter opazovalnica za topništvo. Seveda na stolpu tudi ni manjkalo večno radovednih časnikarjev, ki so se nadejali, da bodo mogli z ljub-| ljanskega Gradu najlepše zasledova-I ti potek napada.
i Nebo nad Ljubljano je bilo oblačno in meglena koprena je zakrivala razglede na bolj oddaljene kraje. Poleg tega so viseli oblaki razmeroma nizko. Vremenske razmere so bile za letalski bombni napad dokaj neugodne in zaradi tega tudi bombnikov ob pričakovanem času ni bilo.
Alarm
Precej kasneje je bilo sporočeno bombniki mesto v smeri proti severozahodu. Ker za hitre bombnike razdalja do Ljubljane ni nič posebnega, je vodstvo vaje ob 11.41 naročilo, naj se da znamenje, da se bliža letalski napad. Zatulile so sirene, oglasili so se zvonovi, dva alarmna strela z Gradu pa sta še povečala učinek opozorila. Skozi 5 minut je prodriljivi neekomerni glas siren opozarjal prebivalstvo, da se bližajo letala. Z Gradu je bilo kaj zanimivo opazovati, kako je začelo vsem pešcem na cestah "goreti za petami". Prav hitro so se ulice izpraznile in vsi, ki so bili na cestah so se poskrili v bližnje veže. Tramvaji in avtomobili so obstali in po nekaj pičlia minutah ni bilo na cestah videti nikogar več. Le tuintam so nadzirali prazne ulice stražniki, ki zaradi discipliniranosti občinstvša niso imeli mnogo dela. Minil je čas, ki bi ga potrebovali bombniki, da bi prileteli nad Ljubljano. Ker jih le ni bilo, je vodstvo vaje vprašalo ponovno, kaj je z njimi. Prišlo je poročilo, da zaradi slabega vremena, nizkih oblakov, megle in dežja bombniki, ki naj bi izvršili napad, niso poleteli proti Ljubljani, ampak se vrnili na svojo postojanko v Zagreb. Da ne bi bile vse priprave zastonj, je vodstvo naročilo, naj polete nad Ljubljano kar tri šolska letala, ki so na našem ljubljanskem aerodromu. Prav zaradi tega je nastala mala zamuda, ki je šla nekaterim, k' so čakali po 12 v svojih uradih ali izven svojega doma na živce.
Napad
Letala so priletela nad Ljubljano najprej od severovzhoda v bojni formaciji in so v isti smeri preletela nad Ljubljano. Sprejel jih je močan
ogenj iz strojnic, topovske baterije po so jim hotele preprečiti pot z ba-ražnim ognjem. Po prvem letu so se letala obrnila in preletela Ljubljano od juga na sever čez Grad. Z Gradu so jih tedaj obstreljevali z vso vnemo. Reglar.je strojnic je odmevalo daleč naokrog po mestu, oster takt pa so nabijali topovi, ki so skoraj neprestano streljali. Letala so kakor v vojski hotela pokazati, da so opazila svojega nasprotnika in so v tretjem poletu, ki so ga napravila od severozahoda proti jugozahodu v strem letu navzdol piki-rala grajske Šauce, kar je pomenilo, da s strojniškim ognjem obstreljujejo topove. Takoj za tem so se letala ločila ter se je eno takoj vrnilo nazaj proti Gradu in ponovno napadlo topničarje. Tudi ostali dve letali sta se vrnili in še enkrat napadli grajske postojanke, ki medtem seveda niso molčale. Zadnji napad je napravilo eno samo letalo, ki je preletelo Grad proti nebotičniku, se spustilo zelo nizko proti muzeju ter se vrnilo nazaj čez Grad. Za tem so letala po skoraj četrt ure trajajočem napadu odletela.
Pasivna obramba nastopi
Medtem so že stopile v akcijo številne edinice pasivne zaščite. Na glavnem kolodvoru, pri plinarni na. Resljevi cesti, pri topniški delavnici, pred sodiščem, pred opero, pred tobačno tovarno, pri trimostju in pred nebotičnikom so petarde s pokom oznanile, da so ta mesta bila zadeta z rušilnimi bombami. Pred vojašnico 40. pehotnega polka, in-tendantskim skladiščem, šentjakobsko šolo, bansko palačo, meščansko šolo v Šiški in ljudsko šolo na Vodovodni cesti pa je rdeči dim pokazal, da so na ta mesta padle zažigalne bombe. Pred lekarno Leustek pri Zmajskem mostu, na križišču Miklošičeve in Pražakove ulice, pred kavarno Majcen na Tyrševi cesti in pri trnovski cerkvi pa je moder dim kazal, da so ceste okužene z vojnim strupom iperitom. Številne reševalne ekipe so takoj odhitele na označena mesta, na kraje požarov pa tudi gasilci. Vsem, ki so sodelovali pri vaji, je treba priznati, da so pokazali izredno požrtvovalnost, resnost in spretnost. Manj resno je bilo nestrpno občinstvo, ki je že začelo zapuščati svoja skrivališča kljub temu, da še ni bil dan znak, da je nevarnost minila. Četrt ure po letalskem napadu, ob tri četrt na 1 pa so sirene in zvonovi zopet oznanili, da je nevarnost napada odstranjena.
Zanimiva je bila tedaj slika Ljubljane. Ponekod so ulice oživele kakor ob največjih slovesnostih. Vse šole so nenadoma odprle svoja vrata, kolesarjev pa je bilo toliko, da se niso mogli zvrstiti. Za celo uro ustavljeni promet je v nekaj minutah spremenil sicer mirno Ljubljano v veliko mravljišče.
sija uradna anketa glede določitve novih minimalnih mezd za dravsko banovino. — Anketi je prisostvovalo po 8 predstavnikov delodajalskih in delojemalskih organizacij ter po dva predstavnika delodajalske in Delavske zbornice.
V imenu delojemalske delegacije je predstavnik Delavske zbornice u-temeljil zahtevo po predpisu enotne minimalne mezde v višini 6 din za vse nekvalificirano delavstvo s sedanjimi draginjskimi razmerami in življenjskimi potrebami delavske družine ter je predlagal, če eiiotua mezda v gornji višini ne bi mogla biti uveljavljena, kot najskrajnejše, določitev dveh minimalnih mezd, in sicer 6 in 5 din, ter naj velja:
a)	minimalna mezda 6 din za vse industrijske obrate, vsa sezonska podjetja, vso obrt v krajih z nad 5000 prebivalci in poleg tega še za knjigoveško in grafično obrt in industrijo, inštalatersko obrt in dimnikarsko obrt, ne oziraje se na kraj obratovanja;
b)	minimalna mezda 5 din pa naj
velja za vse pod a) našteto obrt v krajih s pod 5000 prebivalci.
Po zaslišanju stališča delodajalcev in kratki debati je bila anketa zaključena ter bo kr. banska uprava izdala svojo odločbo o novih minimalnih mezdah, ki bodo stopile v veljavo z dnem objave.
Visoka cena koruzi
Koruza letošnjega pridelka ima za sedanje razmere zelo visoko ceno in zato se pojavljajo glasovi, da bo vlada vpeljala tudi za ta pridelek enak režim kakor za pšenico. Sprva je cena koruzi padala, sedaj pa se je spet učvrstila Mi velja stot umetno sušene koruze po 260 din, sveže pa 200 do 220 din. Visoka cena je vsekakor neutemeljena, ker je bil letošnji pridelek, obilen, po drugi strani pa je tudi dovolj živinske krme. Zdi se, da so se verižniki vrgli sedaj na koruzo, ker pri pšenic1 ne morejo več špekulirati. Koruza čezdalje bolj izginja s trga, obenem pa so na-
Nove minimalne mezde
Ljubljana, septembra. _ V sredo 25. sept. se je vršila na banski upravi anketa o minimalnih mezdah na temelju nove ministrske uredbe, s katero je določena osnovna mezda 4 din na uro. Anketi je predsedoval načelnik kraljevske banske uprave, oddelka za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Kosi, a prisostvovali so ji zastopniki rudarskega glavarstva, inšpektor dela ter po 10 bastopnikov delodajalskih in delojemalskih ustanov. Zastopniki oblastev so zaslišali obe strani in na temelju njihovih izvajanj bo g. ban dr. M. Natlačen v kratkem času izdal novo uredbo o minimalnih mezdah za področje dravske banovine.
Od Delavske zbornice smo prejeli:
Ta dan je bila na poziv kr. banske uprave v prostorih banske uprave pod predsedstvom g. načelnika Ko-
BOŽIČ
POHITITE Z VAŠO DENARNO POŠILJKO!
Manjka malo do Božičnih praznikov, ali vendar še lahko pošljete Vaši obitelji denarni dar, da dospe pravočasno, okoristujoč se našega načina nakazova-
»	e
nja potom BRZOJAVA. Vaš denar bo uročen prejemniku v gotovini a Vi boste prejeli odgovarjajočo povratnico z njegovim svojeročnim podpisom. Naš
Jugoslovanski Oddelek
Vas bo hitro in vljudno postregel.
NAŠ NAČIN NAKAZOVANJA S POVRATNO PRIZNANICO JE HITER, VAREN IN UGODEN. IZKORISTITE SE VEDNO 2 NJIM.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999- Pueyrredón 175 - Bdo. de Irigoyen 1578
Avda.. Oral. Mitre 301 (Avellanada), Córdoba 1223 (Rosarlo)
POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST - BRZINA
«topile kot dober kupec tovarne špirita, ki ponujajo vsako ceno za koruzo, kajti cene špirita so tako visoke; da omogočajo tovarnam tudi dražji nakup koruze. Zategadel bo bržkone vlada prisiljena narediti red in določiti najvišjo ceno koruze, da s tem omogoči cenejšo hrano za pasivne kraje v naši državi.
VSE ŽIVLJENJSKE POTREBŠČINE SO SE PODRAŽILE
Indeks cen, katerega izdaja Narodna banka v Beogradu,, dokazuje, da sc .je vse življenje v državi od lanskega oktobra pa do letos podražilo za okrogio 40% povprečno. Indeks živil je poskočil za 37.5 točk, indeks cen obleke je poskočil za 41.4 točke, pri drveli in razsvetljavi pa z^ 24.6 točk.
Proslava obletnice vkorakanja srbske junaške vojske v Subotieo
Tudi Subotica je slovesno proslavila obletnico vkorakanja srbske junaške vojske v mesto pred 22. leti. V vseh cerkvah so bile zahvalne službe božje, v mestni občini pa je bila nato slavnostna občinska seja, na katero je prišel tudi general Bodi, ki je pred 22 leti kot major na čelu srbskih čet vkorakal v Subotieo in ga jepozneje občina imenovala za svojega častnega občana. Skupaj s to proslavo je slavil tamkojšnji topniški polk svojo slavo. Knez-namest-nik Pavle in vojni minister sta poslala pozdravni brzojavki.
MLADI JUGOSLOVANSKI LETALCI
Posebno zvezo, ki se bo imenovala "Letalska mladina kraljevine Jugoslavije", so navdušeni letalci in jadralci ustanovili v Beogradu. Zve za vabi v svoj krog zlasti dijake in študente ter mladino iz obrtniških krogov, da bi se posvetila v velikem številu letalskemu športu. Zveza bo skrbela za to, da se čim bolj razvije jadralni šport in bo skušala dobiti tudi potrebna denarna sredstva v ta namen. Člani bodo plačevali po 1 dinar mesečno članarine, podporni po dva dinarja, ustanovitelji po 1000 din., veliki dobrotniki pa bodo plačali enkrat 10.000 dinarjev.
¡ izseljenec. Kako naj preprečimo na-I daljnje izseljevanje iz naših krajev? V tem i)aj nas uči Nemčija! Izseljevanje je treba preprečiti s tem, da borno dvignili svoje gospodarstvo, da bomo meliorirali svoja zemljišča, gradili svojo industrijo v naših pasivnih krajih ter izvedli notranjo kolonizacijo."
Kaznovani verižniki
1141 ljudi je bilo oktobra kaznovanih zaradi verižništva. To je doslej največja številka v naši državi. Maja jih je bilo kaznovanih 724, junija 56, julija 473, avgusta 744, septembra pa 891. Največ verižnikov je bilo v Vojvodini, potem v drinski banovini, moravski, vardarski, v vr-vaski in dravski (79), v zetski 74, v Beogradu pa 51. Pretekli mesec je bilo devet grešnikov poslanih na prisilno bivanje in sicer po eden iz Slovenije in drinske banovine, sedem pa iz donavske banovine.
Letalo zadelo v hrib
18. novembra ob 3.50 je zadelo neko dvomotorno letalo vrste "Blen-heim" v planino Veliki Garac, kota 1316 pri Danilovgradu v zetski banovini. Po udaru je letalo eksplodiralo in se je trup vnel ter popolnoma zgorel, tako da je ostalo samo ogrodje letala. Do sedaj je ugotovljeno, da so bile v letalu štiri osebe. Tri trupla so popolnoma zoglenela, dočim je četrto ostalo celo. Vse bombe razen ene so eksplodirale, ko je letalo udarilo ob vrh. Municija za letalske strojnice je raztresena povsod naokrog.
NOV DENAR
Nove petindvajsetparske kovance bo začela Narodna banka dajati v promet 21. t. ni., obenem pa bo začela umikati iz prometa stare kovance, ki bodo izgubili popolno veljavo 21. maja prihodnje leto. Novi kovanci po 25 par bodo imeli v premeru 2 cm in bodo 25 gramov težki.
Vsredini bodo imeli luknjo v premeru 4 milim. Rob kovancev bo gladek. lzkovani so iz mešanice bakra in aluminijeve bronse.
Albumi za jugoslo-venske otroke v Ameriki
200 albumov za otroke jugoslovanskih izseljencev v Ameriki sta sklenili narediti beograjsko društvo za zaščito slepih deklet in beograjsko žensko društvo. Albume bosta izdelali čisto na svoje stroške, v njih pa bodo slike naših narodnih noš iz Vse države, popisi naših narodnih običajev in plesov ter slike naših naravnih krasot in mest. V Ameriki živi dosti takšnih naših otrok, ki so se rodili tam in šeniso imeli nikdar prilike videti, kakšna je prav za prav njihova prava domovina. Tako se bodo iz omenjenih albumov, če jim pridejo res kdaj v roke, vsaj delno lahko seznanili z lepotami naših krajev in z običaji in življenju ljudi v Jugoslaviji. Morda bodo potem kaj bolj zahrepeneli po tem, da bi se kdaj za vselej vrnili v domovino njihovih staršev.
POTOVANJE PATRIJARHA GAVRILA PO JUŽNI SRBIJI
Pred kratkim je srbski pravoslavni patriarh Gavrilo potoval po raznih krajih južne Srbije. O tem zdaj piše list "Seljačko kolo", ki ga u-reja Adam Pribičevič. List o tem potovanju med drugim tako-le pravi: "Časi so težavni za ves svet, tudi za našo domovino. Nihče ne nore vedeti, kakšne težave še utegnejo nastati. Vsekakor pa je patriarh šel med narod zato, da se pokaže, kako tudi srbska pravoslavna cerkev stoji skupaj s svojim narodom in državo in kako bo na braniku našega splošnega narodnega blagra in vsega tistega, kar smo si v težkih časih v morju krvi in solza izvojevali. To se jasno vidi iz vseh njegovih govorov, ki jih fle imel in ki jih jasno preveva trdna volja, da ne damo tistega, kar je po zgodovini in žrtvah naše. Zato je patriarh tudi najprej šel v tiste kraje, ki smo za nje dali največ žrtev in ki so najbolj ogroženi."
Spomenik so odkrili v Zaječarju
Spomenik ustreljenim radikalom so pretekli mesec odkrili v Zaječar-ju. Tamkaj so bili namreč leta 1883, tedaj pred 57 leti ustreljeni radikali, ki so se bili uprli tedanjemu srbskemu kralju Milanu Obrenovicu, ker je gazil svobodo in ljudsko voljo. Takrat je bilo ustreljenih 20 radikalov. Tudi Aca Stanojevič in Ni-kola Pašič sta bila takrat obsojena na smrt, sta pa pravočasno pobegnila, prvi na Bolgarsko, drugi v Avstrijo. Ko so odkrivali spomenik, je imel predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič govor, kjer je dejal, da je največja dolžnost vsakega državljana, služiti domovini.
Tuj
ia letala nad Kičevem
Dne 17. novembra zjutraj okoli 4 ure so letela tuja letala nad Bito-ljem in Kičevom. Zaradi živahnega streljanja naše protiletalske obrambe in naših lovskih letal, ki so se takoj dvinila, so mogla tuja letala metati bombe v okolici Kičeva in blizu dveh bližnjih vasi. Tuja letala so se hitro umaknila. Človeških žrtev ni bilo in je samo nekaj stvarne škode.
Ta "tuja" letala so bila italijanska.
PREVEČ HRVATOV JE IZSELJENIH
Sarajevski mesečnik "Napredek" prinaša članek o hrvatskih izseljencih, o katerih pravi, da se izseljujejo v najboljših letih, ko bi bili hrvatski domovini najbolj potrebni. Potem pa pravi: "825.000 izseljencev za nas, ki nas je 6 milijonov, je preveliko število, ker na vsakih 6 ljudi v domovini pride najmanj en
Kako letujemo na Koreuli
Korčula, septembra. — Ali je
sploh upravičeno govoriti letos v septembru o "letovanju", ko je povsod v državi že v avgustu zavladal takšen nenavaden mraz?
Pač! Na Korčuli še sedaj v septembru lahko govorimo o poletju, ker je po nekoliko bolj vetrovnih dneh, ki so sledili vremenskim nepo-godam v notranjosti države, sedaj tukaj že zopet zavladalo mirno in sončno ter toplo vreme, ki po lepoti nikakor ne zaostaja za najlepšim poletjem! Približuje se čas trgatve; to je navadno čas najstanovitnejše-ga lepega vremena, kar ga pozna jesen. Zato stari obiskovalci, poznavalci Ivorčule, najrajši hodijo >ern-kaj v tem času, ko so noči bolj pri-jeno-hladne, kot so sredi polet ja, dnevi pa vedri, mirni in sončni, topli, a ne prevroči.
Kako letujemo na Korčuli?
Lahko bi uporabili izraz "idealno"-!
Vedeti je treba: Korčula ni moti-deno, šumno letovišče in kopališče, kot so nekateri sloveči inozemski kraji; pa tudi, hvala Bogu, Korčula ni šla ono pot, katero so ubrala nekatera naša letovišča ob Jadranu, ki so s svojimi skromnimi sredstvi hotela za primerom ter slovečih tujih letovišč, — napravijo pa na
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih. ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem. Ženske bolezni. Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne
Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.— Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 28
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
i fotografija
¡"LA MODERNA"
Í VELIK POPUST PRI
fotografiranju
$ Ne pozabite
i FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY >¡ Av. SAN MARTIN 2579 g Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
resnega obiskovalca prav zaradi te napihnjene skromnosti prej vtis predmestnega "tingl-tangla"!...
Ne! Korčula nudi letoviščarju obilico sonca, obilo prekrasnega morja, nedopovedljivo lepo pokrajino, osvežujoče sprehode, ribarjenje, jadranje, izlete z motornimi in z navadnimi čolni; na razpolago so gostu prav lepe sobe, vsaj v boljših hotelih Koreule, v prvi vrsti v "Bon Reposu", ki s svojo prekrasno lego in opremo naravnost očara gosta. Cene so povsod razmeroma nizke v primeri z letošnjimi cenami živežu; celo "Bon Repos" je od 1. septembra znižal svoje že itak u-merjene cene. Vse je, torej, obiskovalcu Ivorčule na razpolago, — le tistih šumnih zabav, ki si jih neki "letoviščarji" želijo, tukaj ni in ni!
Rekel bi, da je glavna karakteristika Korčule označena s temi besedami : je sončna, prelepa in mirna.
Omenil sem, da se približuje čas trgatve; prav za prav se že sedaj dobi na vsakem koraku izvrstnega grozdja vseh mogočih vrst za skoraj smešno ceno 1 do 2 din za kilogram. Tukaj je kraj za one, ki se želijo podvreči tako imenovanemu "zdravljenju z grozdjem!" Vsa bližnja in daljna okolica mesta, ves otok je prav za prav le en veliki vinograd. Zanimal sem se za nekatere vrste grozdja, ki jih tukaj v glavnem gojijo: našteli so mi 8 vrst belega in 4 vrste črnega, — raznih okusov, razne velikosti zrna in grozda, razne oblike in zoritvenega termina. Tukaj je kraj za ljubitelje dobrega in nepokvarjenega vina! Tukaj je doma toliko vrst vina. ki po državi in izven nje slovijo kot drage specialitete: prošelc, temni in svetli, sladek kot liker; bolj trpki, zelo močni "grk"; svetla, rezkega okusa "zlatarica"; "dingač", katerega slabe imitacije se točijo za drag denar po vsej državi, ker pravi dingač pridelujejo le v okolici Korčule na tako malem prostoru in v tako majhnih količinah, da ga za izvoz sploh menda prav nič ne pride v poštev! — Poleg teh speciali-tet, — ki pa tukaj še nimajo tako renomiranega slovesa in tudi ne tako renomiranih cen! — se tukaj toči tudi zelo poceni izvrstna doma-; ča črnina. Skoraj omedleti bi moral 1 človek, ko se tukaj spomni, kaj vse j mora piti v notranjosti države pod i imenom "dalmatinca"...
Moram nehati govoriti o vinu že zaradi tega, da bi ne prišel v sum... Preiti mi kaže na smokve, ki jih na Korčuli pridobivajo v ogromnih količinah in v izvrstni kvaliteti. Škoda je, da se nihče ne spravi na racionalnejše izkoriščanje tega sladkega, okusnega, redilnega in zdravilnega sadeža, marveč ga tako rekoč razsi-pavajo za prav smešen denar: do 20 komadov za dinar!
Nadalje breskve prekrasnih vrst in okusov, hruške, mandeljni, orehi, — vsega tega dai*u božjega je sedaj Korčula polna; za nekaj dinarjev si človek domov nanese kar celo zalogo sadežev.
Blažen mir se razliva posebno zvečer in zgodaj zjutraj čez to prekrasno pokrajino, ki na vsakem koraku nudi očesu kakšno novo lepoto. Nikoli bi se ne naveličal izprehodov na 20 minut oddaljeni hribček "pri sv. Antonu", odkoder se gledalcu zdi, kakor da bi :— posebno ob sončnem zatonu! — narava razlila ves svoj čar čez množico otočkov, ki kakor razmetina dremljejo v mirni, gladini Korčulanskega kanala! Ob tem času se oko kar ne more ločiti od pogleda na mogočni, daleč iztegnjeni hrbet Pelješca, ko se njegove
strme in gole skale prevlečejo s celo simfonijo barv, od žarečih, do temnovijolčastih; ko se podobna igra barv, neštetih in skoraj fantastično neresničnih, ponovi v tisočerih niansah po vsem kanalu, tja doli do pred Duhovnika! Ali pa izpre-hodi k pol ure oddaljenemu "angleškemu stolpu", odkoder se podobni prizori ponujajo strmečemu očesu proti Hvaru in Splitu! Očarljivo lep je tudi sprehod na pobočje brda Sv. Ilije, tja do samostana "Vele Gospe o<\Karmela"! Pol ure vožnje s čolnom in tri četrt ure peš ho je po složni poti te pripelje do te krasne razgledne točke; iskreno so mi bili hvaležni za nasvet vsi, ki so se tjakaj podali!
Kaj bi naj še rekel o morju, če bi ne zadoščala omemba, da še v globini kakih 7—10 metrov vidiš vsak kamenček na dnu, da je mirno, toplo in snažno? Ne občudujejo ga zaman vsi tujci, ki pridejo k nam!
Sedaj se spet pričenja nočni ribolov "pod svečo": noč za nočjo je morje posuto s številnimi čolni, ki počasi, neslišno drse čez gladino. Na pramcu čolna je montirana močna luč, navadno "Petromax" od 200— 500 sveč, ki privablja in kar nekam hipnotizira ribe, da silijo pod njo. Nad lučjo stoji ribič z ostmi in čaka na svoj plen, ki ga nabode in potegne v čoln. Ali pa lovi kar z navadnimi trnki, ker riba, zmešana od luči, zgubi svojo navadno previdnost ter hlastno zagrabi za bleščeči se trnek tudi brez vsake vabe. Poznam dva človeka, ki sta tako eno-slavno v eni sami noči nalovila 315 lepih skuš! Prijatelji ribarjenja in ribe torej lahko pridejo do svojega užitka.
Le zakaj neki še odlašajo in odlašajo tisti, ki so potrebni oddiha? Mar se še vedno dajo begati in plašiti z najbolj neumnimi in neresničnimi, večinoma tendenciozno priše-petavanimi izmišljotinami o nekakšni "nevarnosti" na Korčuli in na otokih sploh?
Ko bi le vedeli, kako prisrčno smo se tukaj nasmejali, ko smo zvedeli za nekaj teh rac!
Ne le, da ni ne tukaj, ne na vsej poti sploh niti sledu kakšne nevarnosti, temveč si mirnejšega in spo-kojnejšega kotička niti zamišljati ne morem! Ponavljam, da bi mi tukaj o celi vojni sploh ničesar ne vedeli, če bi ne imeli časopisov in ra-dio-aparatov!
In še nekaj: imel sem že večkrat priložnost govoriti o Korčuli z raznimi zelo slovečimi zdravniki, našimi in inozemskimi. Čital sem njihove izjave, ki so jih navadno ob odhodu podali tako kot gostje "Bon Reposa", kakor tudi kot strokov-njaki-medicinci. Preširoko bi se moral razpisati, če bi hotel le v izvlečku ponoviti njihovo hvalo Korčuli in njenemu podnebju; pač pa lahko rečem, da bi marsikatero sloveče kopališče lahko bilo ponosno, če bi se strokovnaki tako izražali o njem!
Pridite semkaj, ker je tudi skromnejšim sredstvom vse na razpolago!
Ne boste razočarani ne nad Kor-čulo, ne nad "Bon Reposom"!
F. R. D.
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
ZA POUK IN ZABAVO
NAŠI MOŽJE
Anton Tomaž Linhart
Naš prvi dramatični pisatelj se je rodil v Radovljici na Gorenjskem 11. decembra 1756. Oče mu je bil z Moravskega, mati pa rojena lloma-nova iz Radovljice. Ko je dovršil ljubljansko gimnazijo, je stopil v stiski samostan, a ga je zapustil že čez dve leti in šel na Dunaj, kjer se je izučil v policijski, trgovski in finančni stroki. Vrnivši se v Ljubljano, je služboval najprej v knezo-skofijski pisarni, nato pri okrožnem uradu v Ljubljani, pozneje kot okrožno-šolski komisar in končno kot tajnik deželnih stanov. Še ne 39-letnega moža je smrt na naglem pokosila 14. julija 1795.
S smrtjo Linharta, kateremu je bil Zois voditelj in prijatelj, so propadli bogati načrti, ki sta jih snovala oba moža. "Kako naj Vam povem žalostno vest — Linharta ni več!:: je pisal Zois Vodniku. "Solze bom žrtvoval nepozabnemu prijatelju — in ga skoro obiskal v grobu... Po Linhartovi smrti se mi nič več ne zljubi, bolan sem, zlovoljen, otožen in nemiren...."
Linhart je pisal v mladih letih v nemškem jeziku, izdal je nemško ža
ljudij in naših razmer. Igri sta še danes priljubljeni in obe sta bili igrani tudi že tukaj v Buenos Aire-su. Tako je položil temelj slovenski dramatiki in pokazal pot kako si lahko ustvarimo dramsko književnost.
Po Linhartovi in Zoisovi smrti je gospodovala nemščina na ljubljanskem odru in še doigo dobo nam niso bile razmere naklonjene, da bi kdorkoli nadaljeval Linhartovo delo. Šele v drugi polovici XIX. stoletja smo si morali v drugič ustvariti dramsko gledališče: na čitalni-ških, mestnih in deželskih odrih je vnovič zaslovelo Linhartovo ime. slovenski narod se je poklonil spominu svojega prvega dramatika.
Italijanski načrti z Albanijo
Pariški "Der Neue Tag" z dne 2. septembra prinaša članek pod tem naslovom, iz katerega povzemamo sledeče misli.
Svoječasna zasedba Albanije od strani Italije je bila od nasprotne strani gledana kot izključno vojaška poteza. Takrat in še pozneje so vi-
loigro in zbirko nemških pesmi, ki j deli v nJeJ začetek velike politične, pa že kažejo njegovo zanimanje in i diplomatske in če se ne bi dalo ízog-ljubezen za slovenski svet, v katere-1niti tudi vojaške ofenzive proti bal-ga se je kmalu poglobil pod Zoiso
metuih načrtov. Albanijo bo mogoče vključiti v opisan načrt le, ko bo Albanija sama imela lastno železniško omrežje. Doslej Albanija železniških poti nima. Italijanska uprava je že dalj časa po zasedbi deleže pripravljala načrte za progo, ki bi vodila od Drača ob albanski obali do Valone. Izbruh vojne je prekinil izpolnitev teh načrtov, pozabljeni pa niso. Nove napovedi nam to potrjujejo. Največ koristi bi imela od tega Valona, ki bo verjetno postala eno izmed najvažnejših trgovskih središč na Balkanu. Že v zadnjih letih je pomen tega pristanišča izredno poskočil. Valona je zadnja postaja na poti od nahajališč surovega olja. Zaradi tesnega gospodarskega sodelovanja med Italijo in Albanijo je bila Italija že pred sedanjim stanjem v največji meri udeležena pri iskanju zemeljskih zakladov na tem prostoru. Od leta 1925, ko so bila vrtanja najuspešnejša, je pridobivanje surovega olja stalno naraščalo.
Nič mnogo bolje kot z železniškim omrežjem ni z modernim albanskim cestnim omrežjem. Italija je komaj začela z gradnjo novih cest in mostov. Rimski uradni list je baš pred nekaj meseci objavil, da je za izredna javna dela v Albaniji določenih 580 milijonov lir.
Taki so torej po omenjenem članku italijanski načrti z Albanijo.
Sedaj pa, ko Grki Italijane pode iz Albanije, bodo padli ti lepi načrti v vodo!
vim vodstvom. Že v letih 1788—1791 je podal v dveh zvezkih nemško pisani "Poizkus zgodovine Kranjske in ostalih južnih Slovanov". V tem delu je zavzel nasproti prejšnjim zgodovinarjem kritično stališče, njegovo delo nosi vse znake znanstvenega raziskovanja. Ni mu šlo za to, da poda zgodovino cesarjev in nio-, gotcev, podati je hotel "razvoj človeštva v tem malem delu Evrope", zasledoval je, "kako so vplivali dogodki na meščansko stanje prebivalstva in vzroke ter posledice usode onih narodov, ki so stanovali aü potovali po teh deželah". Že se glasno javlja narodna zavest; Avstrija mu je kakor Rusija slovanska država in "noben narod ne zasluži pozornosti zgodovinarja, filozofa in državnika v taki meri kakor Slovani".
Največjo zaslugo pa si je pridobi! s tem, da je osvojil slovenščini gledališče. Začetke slovenske dramatike imamo sicer že ob koncu XVII. in ob začetku XVIII. stoletja, ko so prirejali pasijonske sprevode — to so dramitčne predstave Jezusovega trpljenju — v slovenskem jeziku. A
kanskim državam. Zadnji cilj tega koraka bi bilo popolno zavzetje Balkana. Po poldrugem letu italijanskega ustvarjanja v Albaniji so lahko razni zanimanci spoznali, da ima Italija popolnoma druge cilje z Albanijo, kakor jih prikazuje sovražna propaganda.
Ravno pred kratkim so bile raz-blinjene vse domneve o italijanskem "skoku preko Adrije" z italijanske in albanske strani, ko so sprožili javno debato o uresničitvi neposredne železniške zveze med I-taüjo in Bosporjem. Kot je znano, Italija nima nobene ugodne subo-zemne poti na jugovzhodni del Balkanskega polotoka do anatolske proge in preko njenega, pred kratkim dovršenega podaljšanja — Bag-dadske železnice do Perzijskega zaliva s Prednjim Vzhodom, železniška pot iz Milana n. pr. vodi sedaj preko Benetk in Trsta, odtod pa po Jugoslaviji skozi Ljubljano, Zagreb po oni veliki poti, ki vozi naravnost skozi Jugoslavijo v Bolgarijo, v Carigrad in Bospor.
Tudi po morju nima Italija ugodne poti do teh važnih vrat med
te igre so kmalu prenehale. Ob Zoi- Vzhodom in Zahodom. Načrt nove sovem času, ko so imeli drugi naro- j "transbalkanske proge" naj bi di že bogato dramsko književnost, skrajšal suhozemne in morske ovin-so slišali z ljubljanskega odra le ke na poti iz Rima proti Carigradu.
nemško ali laško besedo. Samo mladi Zois je včasih poslovenil to ali ono pesem, da je razveselil slovenske poslušavce. Slovensko dramsko literaturo je ustvaril šele Linhart. 28. decembra 1789. leta so igrali na ljubljanskem gledališkem odru — igralci so bili sami odlični Ljubljančani — Linhartovo "Županovo Micko" in leto pozneje je zagledala beli dan druga njegova igra "Veseli dan, ali Matiček se ženi". Igri nista izvirno delo, napisal ju je Linhart po nemškem oziroma franco-
Po novih načrtih bi bila nova želez niška zveza nadaljevanje proge Rim—Brindisi, preko morja pa bi šla proga od albanskega pristanišča Valone. Tu je razdalja med Italijo in Albanijo najmanjša (110 km)-Od Valone bi zgradili novo progo preko Albanije do Florine v Grčiji. Ta proga bi merila 160 km. Za zvezo Florine z glavno progo proti Solunu je potrebna zopet 100 km dolga železnica, tako da bi v celem zadostovalo 260 km nove proge za direktno železniško zvezo med Rimom
Aden, straža Indijskega oceana
Dve morji se srečata, se pretakata drugo, v drugo. Tam, kjer se srečajo njuni valovi, štrli iz vode kameni! otok, ugasli ognjenik, skalnat in raven, brez rastlin in živali. Toda stoji tam in dvoje morij obvladuje. V toku stoletij sta naplavila oba oceana pesek in prod; ta prod, kamenje in ohlajena lava so naravni most od otoka do suhe zemlje na Arabskem polotoku. Toda tudi tu vlada revščina in puščoba.. Nesmiljeno tropsko sonce in solni veter z obeh morij sta se združila in onemogočata v tej žalostni pustinji vsako rastlinsko ali človeško življenje. Nekaj malih nomadskih plemen živi tod, dve ali tri oaze oživljajo pokrajino, to je vse. Na tein trdem, golem ognje-niškem otoku brez zaledja stoji eno najbogatejših mest na svetu. Narava včasih dopušča take igre. To je mesto Aden.
Nad Adenom plapola angleška zastava. Aden je stara angleška kolonija. London železno čuva nad tem mestom sredi pustinje. Kajti zemlje-
je Aden izločila iz osrednjega angleškega upravnega sistema in ga povzdignila v samostojno kolonijo z lastnim guvernerjem. K tej koloniji spada poleg mesta 190 kv. kilometrov veliko zaledje, v katerem je postala važno karavansko središče oaza Šeik Oatman, dva otoka v Adenskem zalivu in končno mogočni Protektorat na arabski celini sami, ki je tako velik kot Britansko otočje, samo da je pust, suh in zelo redko naseljen. Ta arabski fevdalni državni Jemen, sosedni protektorat je dal Angležem priliko, priti v dobre odnose z gospodarjem Arabije, lbn Saudom.
Aden ima 55.000 prebivalcev, ki žive vsi izključno od trgovine. To-naža tega pristanišča se da komaj primerjati z največjimi evropskimi lukami "Antwerpen, London, Mar-seille, Hamburg; ladje pristajajo tam večinoma le zato, da se preskrbe z živežem, vodo in gorivom. Zato se tudi večina — tri četrtine — prebivalstva peča s tehi potrebščinami in v miru zelo dobro živi. Poleg tega so zrasle v mestu banke, spedi-cijski uradi, zavarovalnice, trgovske hiše itd. kot naravni spremljevalci pristaniškega prometa. Celo lasten izvoz je organiziral Aden iz te sicer tako zelo prazne in revne zemlje, izvaža namreč sol. V Ade-nu pridobivajo danes skoraj največ soli na svetu. Iz zaledja, protektora-ta in Jemena pa izvažajo še kavo, tobak, kože in dateljne.
Po padcu Somalije se bo težišče bojev med Angleži in Italijani verjetno približalo temu važnemu braniku dveh oceanov.
Toda kakor so sedaj razmere nastale, Italijani ne bodo mogli dalje in je verjetno, da bodo tam kjer so tudi obtiali, če ne bodo celo uničeni.
Kmet je poklical svojo ženo, ki je s skromnimi besedami potrdila, da je v tej hiši seveda le njen mož gospodar.
"V redu," je zadovoljno odgovoril obiskovalec, "izberi si enega mojih konj!"
Kmet si je ogledoval konja in je dejal: "Dajte mi rjavca!"
Komaj je bil to izustil ko ga je žena prijela za rokav, ga potegnila v stran in mu je nekaj odločno dopovedovala.
Nato je kmet spet pristojil k tujcu in rekel: "No, dajte mi rajši belca!"
"Kaj še!" je ogorčeno vzkliknil prišlec, "samo kokoš dobite!"
Potem je osupli zakonski dvojici vrgel poslednjo kokoš pred noge in se je s par konji in praznim vozom-odpeljal domov.	(H. B.)
GOSPODAR V HIŠI
V Indiji se je oče pričkal s sinom o tem, kdo da je splošno gospodar v hiši, ali je to mež ali žena. Sin je .menil, da je to seveda mož, vendar je bil njegov oče drugačnih misli.
'' Potuj skozi deželo! Dam ti voz s par konji in pa sto kokoši. V tistih hišah, kjer boš dognal, da ima žena vso oblast, pusti po eno kokoš. Kjer boš pa videl, da je mož gospodar, pa enega konja."
Sin je storil, kakor mu je bilo rečeno, in se je odpravil na pot. Kmalu je bil jako presenečen, ko je videl, kako se mu število njegovih kokoši manjša, medtem ko ni bil imel še nobene prilike, da bi bil podaril enega od obeh konj. Že zdavnaj je bil sprevidel, da je obveljalo očetovo mnenje. Tedaj pa, ko je bil raz-dal že devet in devetdeset kokoši, je prispel na osamljeno kmetijo in je
Za naše gospodinje
DEKLIŠKI PREDPASNIKI
Mali dekliški prepasniki učinkujejo vse bolj ljubko, če jih opremimo z ličnim barvastim vezenjem. S takšnim vezenjem obšijemo rob predpasnika, ki ga ukrojimo dovolj dolgega, da zakrijemo z njim otroško oblekco. Nad barvasto vezeno črto uvezemo v svetlo tvorivo pred-panika lične male motive, ki predstavljajo živaliee ali kmečke figurice.
MLEKO V POLETJU
Mleko je eno od najpopolnejših in najboljših živil, kar jih imamo. Vsebuje vsa hraniva, ki so potrebna za življenje v lahko prebavljivi in ugodni sestavini.
V toplih dneh se večkrat pripeti, da se mleko sesiri ali skisa in je le težko uporabljivo.
Mleko je treba takoj, ko ga dobiš, zavreti in dati na hladno. Najbolje je, da izliješ mleko v lončeno posodo, ki jo postaviš na hladno. Šele ko je mleko mrzlo, se sme pokriti.
Po mnogih mestnih stanovanjih pa ni nobenega pravega hladnega mesta. Vendar je moči mleko nepokvarjeno ohraniti, ako ga zvečer še enkrat prevreš in spet ohladiš. Pro-stor, kjer imaš mleko, mora biti teman in hladen, ker se na svetlobi ali na soncu tvorijo bakterije in se melko skisa. Nikoli pa ne smeš mleka pustiti v stekleni posodi ali v , steklenici.
Smetano z mleka in tudi kožico, i ki je nihče noče v kavi, je treba spravljati na hladnem in temnem prostoru. Če je drugače ne uporabiš za kuho, pa napravi presno maslo iz nje, kadar je je dovolj skupaj.
pisni položaj Adena je edinstven. > tudi ondi vprašal, kdo da je gospo
skem izvirniku, a tujih predlag ni i in Bosporjem..	' \
suhoparno prevel, temveč je dejan-1 Že pri površnem pregledu tega na-sko presadil na Slovensko in podal črta se da spoznati velik pomen Al-— zlasti v "Matičku" sliko naših 1 banije v okviru teh italijanskih pro-
SLJIVOVICA . ŽGANJE
PELINKOVEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
Mesto, ležeče ob izhodu Rdečega morja, je ključ do tega morja, prav tako pa ključ do Indijskega oceana, ki se pričenja ob vnožju adenskih skal. Mnogo vzhodnoafriške trgovine gre skozi adensko pristanišče. Tu govina in promet med Angleško Indijo in Evropo sta osredotočena v Adenu. Pot v Indijo, najvažnejša i žila v telesu angleškega svetovnega cesarstva vodi skozi Aden. To je pomorska pot, ki gre postopoma preko Gibraltarja, Malte, Cipra, Port Suida in Adena v Bombaj, Kalkuto...
Odkar je Aden angleški, je pomen tega mesta stalno naraščal. Ta naraščajoči vpliv je še podkrepila 1. 1937 odredba angleške vlade, ki
dar v hiši.
"To sem seveda jaz", je odvrnil plečat možakar in se je zasmejal. "Dokaži to!" je rekel prišlec.
TALLER DE CARROCERIAS
"EL RAPIDO"
IVAN CERKVENIK
Barvanje sistema "Duco" — Tapeciran je — Prevlaka — Kabine — Karoserije — Popravljanje blatnikov
ENTRE RIOS 310 QUILMES
U. T. 203 - 1298 Quilmes
ALI SI ŽE PRIDO-
UIL NOVEGA NAROČNIKA ?
KADAR IŠČETE ¿LUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583
U. T. 54 -
— Gs. Aires
3588
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Ateljo MARKO RADAU
facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK S U D

&WNMNMMMM ym ;;•:♦>: >:«< >»xx«o»>: >:♦>.. >;«o.»> •:♦> •:♦> •:♦> <♦>

Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G O DEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Že: ske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ta pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542
' ^a-^-gae-i'wjBiiiTiHíi—jmi mma mmmmammmm—i
Bele lilije cveto.
Z obispa nedolžnosti se odenejo slovenske poljane, ko praznuje kr-.ščanski svet praznik Brezmadežne.
V tej deželi pa cvetó temu prazniku bele lilije.
In že celo velikóniestne ulice za--cveto l>elo ta dan. Kakpr cvetni vrtovi se zdijo, ko se vsipljejo po pisanih cestah belooblečeni prvoobha-janci.
Za premnoge je to le nek izreden prizorček, košček poezije* vidna sprememba v vsakdanjosti mestnega vrveža. Stariši često gledajo na ta dan le kot na posebno posrečeno priliko, da svoje otroke pokažejo v čim prikupnejši zunanjosti. Otroci sami, ki so tiste bele cvetke, s katerimi je okrašena ulica, trg in cerkve, tudi prav preveč lahko obvisijo le na zunanjosti dogodka, ne da bi doumeli globoko notranjo vsebino velikega dejanja, katero je dalo povod za nedolžno obleko prvega svetega Obhajila, ki so ga prejeli na praznik Brezmadežne.
Celo med vernimi in dobrimi kristjani je v tem belem slavju mnogo površnosti; kaj pa naj pomeni potemtakem tistim, katerim je vera že docela ugasnila!
Toda še je, in tudi v tem mestu in med to nevero, prav mnogo takih, ki to belo barvo praznika Brezmadežne prav pojmujejo, ki razumejo, da je nedolžna barva le viden izraz nevidne dušne nedolžnosti notranje srčne lepote, s katero je bila odeta Brezmadežna, tiste lepote katera krasi srca prvoobhajancev, ki blesti v vsaki duši, katera živi v božji milosti....
Kako ? To je pa kar pridiga!
Pa nikar se ne razburjajte, cenjeni bralci. Saj ne bo več dolga. Saino ^110 resnico naj pribijem, ki je važna zlasti za starše, pa tudi za vsakega zemljana osebno.
Po neizprosni postavi je vse podvrženo razkroju. Hiša, prepuščena sama sebi, se poruši; cvetlica odrezana ovene; zastana voda se usmra-di; živa barva obledi... Vse, prav vse stvari v vidnem svetu so podvržene temu neizprosnemu zakonu in koliko sile mora človeški duh obrniti v to, da zadržuje ta razkroj. Povsem nasprotna je ta resnica z nesmiselno "razvojno teorijo".
Prav isto je pa tudi s človekom. Tudi njegove notranje sposobnosti
so podvržene isti postavi dekadence. Kqkor se umaže ,bela obleka, če je skrbno ne pazijo, tako se skali tudi nedolžno srce, aleo je prepuščeno brez vodstva samo sebi; kakor za-rjavi svetla kovina in ni več za kras temveč za kvar, tako se čednost -v srcu sprevrže v slabost in nakazo...
Taka je s človekom! In ta njegova naravna, nagnjenost k slabemu je celo tako velika, da se skuša samega sebe prepričati, da se slabosti niti upirati ni treba. T«ko se prepusti neurejenim gonom svojega telesa in izprijenega srca. Človek, ki je bil po božji podobi ustvarjen z nalogo da raste kvišku, k soncu, se jc obrnil v tla in celo svoje srce zakopal. .. čeprav je samo telo obsojeno na jamo.
Bele lilije praznika prvega svetega obhajila so klic vsem, da je naloga življenja prav posebno v tem, da se človek upira vsemu tistemu, kar preti človeku, da ga potegne v živalske nižine: da vedno vrši delo vrtnarja sam v sebi, ki striže kvarne izrastke svojih slabosti.
Če človek tega dela ne vrši, če išče svojo srečo izven tistih potov, ki jih | je človeku očrt.al Bog v zapovedih, i se kaznuje samega sebe, ker vedno j nekaj lovi, česar nikoli ne ujame in j je konec njegovega življenja popo-len brezup...
Gotovo, da se vsi ljudje ne strinjajo s temi besedami! Tudi zarjavela verižica se nikoli ne premisli in umazan prt se nikoli sam ne očisti... čeprav vsak človek ve, da je rja in madež nakaza!... To je pač tragika človeka, ki se da preslepiti tako daleč, da niti ne razume več prav kaj je zanj nesreča.
Dan belih lilij lepo pokazuje, kje naj bi človek iskal in kje vgojitelji našli sredstev, da se človek vzdrži v ravnotežju in na tisti poti, ki k sreči vodi.
*
Tudi marsikatera slovenska družina je imela oni dan nedolžno veselje v svoji hiši.
Tudi Zorka in Silvo Kurinčič sta tisti dan prvič pristopila k božji mizi.
Ena najganljivejših slovesnosti je prvo sv. obhajilo. Malokdo je mogel tako zelo preglušiti svojo vest, da mu ne bi ta dan nekaj zdramilo srca, ko vidi te nedolžne obraze. V otroku 1
še ni nič tistega boja s strastjo, zato ničesar ni, kar bi njegovi nedolžni duši zapiralo polet v večne resnice svete vere. Iz njegovega obraza govori žato nedolžno srce in to nujno gane tistega, ki je v njem še kaj božjega.
Kako ne bi torej z malimi praznovali vsi tak dan z veseljem in še svoje povabijo. Saj bi jih kar vse! Toda kam naj bi jih pa postavili v tem mestu, v tesnem stanovanju?! Če j c miza velika, ni prostora za goste, če je majhna, pa nimajo kam sesti.
Človek pa je z veselimi rad vesel. In če je veselje talco lepo, tako nedolžno, potem je še več povoda zato, da seiu tudi jaz pohitel tja na ulico Garay do Kurinčiča.
Silvo in Zorka sta me kar prva opazila.
Kdo pa sta ta dva? bo nemara kdo ugibal.
Ko bi Kurinčiči živeli tam nekje na Paternalu, bi Zorko in Silvija gotovo vsi poznali, ker bi gotovo marsikdaj stopila na oder pred gledalce. Tamkaj v Parque Patricios sta pa preveč oddaljena od slovenske javnosti.
Pa, oprostite, tole sem nameraval povedati: Pozdravila sta, pa prav lepo po naše in vsak svojo spominsko podobico sta mi dala.
Pa kaj je to posebnega?
Je! Nekaj posebnega!
Slika sama je lepa, je božja, kot so vse tovrstne; toda ne verjamem, da je bila letos kaka prvoobhajilna podobica tiskana tako kot Zorkina in Silvova.
"Spomin Prvega sv. Obhajila, 8 decembra....
To je tisto, kar je posebnega. Da je to po slovensko natiskano!
So pa Tolminci trdi Slovenci! Silvo in Zorka sta neizpodbitni priči tega, ker oba, čeprav živita obe družini med sandmi neslovenci, dobro
drobita po naše.
Kdor pa pozna tiste obraze, ki so bili dobrovoljno zbrani pri veseli mizi, pa vidi še več.
Gori na koncu predseduje častitljivi Andrej Čebojdi, tam v sredi se veselo smeje zastopnik slovenske pesmi Trebše, zraven njega pa urednik "Našega Doma" iz Ville Devoto, kozarce pa polni Franc, ki je bil nekoč doma predsednik prosvetnega društva, ki je že tudi tukaj nosil časfprcdsednika in delavnega moža v društvenem življenju.
Polna miza se je smehljala, skladovnica sodov in steklenic je zadovoljno čakala, kdaj pridejo na vrsto. ..
Pa škoda, da je bil moj Čas tako na kratko odmerjen, da smo komaj dobro v roke segli!
Če smo bili dobre volje!
To bomo pa videli tudi na fotografiji.
Janez Hladnik.
CERKVENI VESTNIK
15. dec. maša na Paternalu za Katarino Stanta. Molitve na Avella-nedi.
22. dec. maša na Avellanedi za Marijo in Franco Fatur. Molitve na* Paternalu.
Božič: Polnočnica na Paternalu, maša za stariše in brate Pisk.
Ob 10 uri na Avellanedi.
Moitve na Paternalu.
Romanje v San Antonio bo 12. januarja. Odhod z Plaza Once ob 8 uri. Vlak se ustavi v Floresu in Li-niersu.
Priglasite se za vozne listke.
Božič je tu. Prišel je Odrešenik, pa bo malo poniagano s tem tistemu kristjanu, kateri se noče potruditi
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
do njega. Kakor so pastirci hiteli k jaslicam, tako smo povabljeni tudi mi, da hitimo k Jezusu. Adventni čas je čas pokore in očiščenja.
Uporabite vsi te dneve tudi v to, da za svojo dušo poskrbite. Stopite k spovedi in sv. Obhajilu. Kdor se želi spovedati po slovensko, ima zato priliko vsak dan dopoldne v cerkvi Santa Rosa de Lima (Pasco y Belgrano) v spovednici, ki nosi moje ime. V soboto tudi popoldne in zvečer, v nedeljo samo do 9 ure doma, potem pa tam, kjer je sveta maša.
Janez Hladnik.
Letos kakor prejšnja leta KROJAČNICA
LEOPOLD I Š \J
vam nudi najmodernejša blaga znanih tovaren CAMPER in SAINFIELD. j Vedno kakor vam je znano delo I prvovrstno in cene nepretirane!
GARMENDIA 4947
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
segel večno ljubezen, ki pa jo je sedaj zapustil in pozabil.
Nadaljevanje 208
—	Torej Ivan. ti' jo hočeš za ženo? t— se nasmeji knegjnja Ana, ko Je opazila kmeta, ki so ga vsi poznali pod imenom neumni Ivan.
—	Jaz — jaz — bi hotel.
—	Dobro, stopi bližje! — Tu imaš ženina, Tatjana, takega si si zaslužila! — se obrne kneginja k mladi deklici. — Župnik začnite!
Stari neumni Ivan se približa, toda v tem trenutKu skoči iz klopi gozdar Nikita, se prikloni pred knegi-njo in reče:
—	Jaz sem pripravljen vzeti Tatjano za ženo!
. ■— Ti? — • se začudi kneginja. — Dobi •o naj bo!
Tako je duhovnik poročil Tatjano ¿ gozdarjem Nikito. Še istega dne sta se preselila v hi-ki jo je kneginja podarila mlademu zakonskemu paru.
Tužno in jokaje je stopila Tatjana v svoj novi dom.
Ko sta prišla v hišico, sede Nikita poleg nje, jo nežno prime za roko in reče:
•— Tatjana, vem, da ljubiš kneza Alekseja, veni, da te je hotela njegova mati komurkoli dati za ženo, 6a"io da no bi postala njena snaha.
Jaz sem se javil, da te bom vzel Za ženo, — toda sedaj ti obljubljam, ti bom brat, tvoj zvesti prijatelj 1,1 da ne bom nikoli prekoračil' P1'"ga tvoje sobe!
"atjana ga hvaležno pogleda. ®edaj jj j(» |)ii0 vse jasno, zakaj
je Nikita javil, da jo hoče za želo.
-Tako sta živela pod isto streho in /kitn ni nikoli zahteval zase ppa-■ ki jo ima zakonski mož, r-*- ži-v®la sta kakor brat in sestra, skupaj a delala, medtem pa je ona nepre-111,0 mislila na onega, ki ji jo pri-
Mladi poročnik knez Aleksej Lap-činski jo sedol v svojem elegantno opremljenem stanovanju v Moskvi.
Pisal je Tatjani pismo.
Mnogo časa je že minilo, odkar jo prišel v Moskvo, že mnogo pisem je poslal Tatjani, toda do danes mu ni še na nobeno pismo odgovorila.
Današnje pismo je bilo obupno, — -pisal ji je, da bo odpotoval domov, če mu zopet ne bo odgovorila.
Ravnokar jo končal pismo in poklical svojega slugo, ki mu je ukazal, naj izroči pismo glasniku, ko se pojavi vojak, ki je prišel od guvernerja.
— Gospod poročnik, — je javil vojak in pozdravil po vojaško mladega častnika, — gospod guverner vam pošilja to pismo, ki .je ravnokar prispelo.
Aleksej vzame pismo.
On ga odpre in prečita:
Bilo je od njegove matere.
Mili moj sin Aleksej!
Veseli me, da v Moskvi ugodno živiš in da si so uživel v vojaško življenje. Guverner grof Sokolnikov mi poroča, da često zahajaš v njegovo hišo, kar me zelo veseli. Njegova hčerka Nastasj i je zelo lepa in dobra deklica in jaz bi bila srečna, če bi jo ti vzel za ženo!
Premišljuj torej o tem in če Bog da, boni kmalu prišla na tvojo zaroko.
Pri nas ni ničesar novega. 1'iši mi kmalu!
Obljublja in poljublja te tvoja
Mama.
P. P. Tatjana se je .pred nekaj meseci poročila. To sem 1i pozabila doslej sporočiti.
Ko jo Aleksej prečital to pismfl, jo smrtno preblodel.
Tatjana so jo poročila?
Saj to vendaar ni mogoče 1
S kom?
Ali sc mu jo izneverila, ali so bilo vse njeno prisege laž? Ali je biia vsaka njena beseda laž?
Aleksej se zgrudi na stol in si zakrije obraz z rokami. "
Oh, zato mu menda ni odgovarjala na njegova številna pisma, zato ni dala glasu od sebe, če tudi jo je v vsakem pismu rotil, naj mu hitro odpiše.
On pa jo je tako ljubil, — 011 si ie zamišljal divno bodočnost z njo.
Nekaj dni je bil Aleksej potrt in obupan in ni vedel,- kaj naj stori. Najprej .jo hotel takoj odpotovati domov, pozneje pa se je premislil.
Če zosem dni je prišel h guvernerju grofu Sokolnikovu in ga je prosil za roko njegove hčerke.
Tatjana zanj ne živi več, tako bo vsaj storil materi po volji, — bilo pa mu je popolnoma vseeno kako bo njegovo bodoče življenje.
Čas je mineval in napočil je dan zaroke.
Aleksejeva mati, stara kneginja Ana je dospela s svojim spremstvom v Moskvo.
Zvečer se je zbrala v guvernerjevi palači odlična in velika družba.
Zbrani so bili odlični ljudje, lepe dame, častniki, — vsi so prišli, da -bi sc udeležili svečane zaroke.
Med večerjo je vstal grof Sokolnikov in sporočil svojim gostom, da sta se zaročila njegova hčerka Na-stasja in knez Aleksej Ljapčinski.
Ko je Aleksej po večerji otvoril s svojo zaročenko ples, ga jo nenadoma prevzela nepopisna žalost, — spomnil se je Tatjane in svoje prevarano ljubezni, on zapusti Nastasjo v dvorani in se poda v sosedno sobo, kjer je sedel v naslanjač in zakopal svoj obraz v blazine.
Bilo mu je teško pri srcu.
Nekaj časa jc- sedol sam, nenadoma pa je slišal glasove iz bližnje sobe, ki jo jo ločil od njegove le za-stor.
Spočetka se na te glasove ni ozi-
ral, ko pa je slišal svoje ime, je začel poslušati.
Grof Sokolnikov je govoril z njegovo materjo.
—	Kneginja, zelo dobro ste vse o-pravili, — se je smejal guverner. — Častitam vam, draga kneginja, — vi ste res boljši diplomat, kakor pa vsak moški.
—	Stvar je bila zelo lahka, gospod grof, — je odvrnila Aleksejeva mati z pridušenim glasom.
Ko je Aleksej odpotoval z vami v Moskvo, sem vse uredila tako, da se ni mogel več posloviti od Tatjane.
Njegova pisma sem dobivala jaz v roke in tista pisma, ki so bila namenjena Tatjani, sem enostavno pre-čitala in nato zažgala.
Nato sem prisilila Tatjano, da se je poročila z mojim gozdarjem Nikito.
Alekseju se stemni pred očmi.
Sedaj mu je bilo vse jasno.
Tatjana je torej Nikitina žena?
On skoči s sedeža in prileti brez diha na prag sosednje sobe.
Bil je bled in je s široko odprtimi očmi buJjil v svojo mater, ki je po neprevidnosti izdala svojo skrivnost.
—	Tako torej? — zakriči on divje. — Ti si me prevarila — ti si prisilila Tatjano, da se je poročila s tvojim tlačanom, samo zato, da bi vzel Nastasjo za ženo! Ne, ne , nočem se oženiti — zaroka je razveljavljena, gospod guverner!
Kneginja Ana se vznemiri.
Guverner vstane in se začne gro-hotati.
Dragi moj prijatelj, — reče on, — menda jo ne boste radi one dekline — pijte raje, ovo Vam čaše — izpijmo ta šampanjec na zdravje vašo bodoče žene!
Toda Aleksej vrže guvernerju ča-šo pr^d noge, da se je razbila na drobne kosce.
Guverner, že precej pijan, se razjezi in pograbi svojega bodočega ze-
ta za ramena.
—	Poslušajte, mladenič, ali ste znoreli ?
—	Nisem zblaznel, gospod guverner, toda to, kar ste storili vi s pomočjo moje matere, je podlo in nesramno !
Guverner divgne roko, da bi u-daril mladega častnika, toda Aleksej odskoči in pograbi v svoji jezi steklenico od šampanjca in jo razbije na njegovi glavi.
Kneginja zakriči, guverner pa se prime za glavo in se zgrudi nezavesten na tla.v
Knegin.jino kričanje je privabilo tudi ostale goste v sobo in našli so okrvavljenega guvernerja na tleh, Alekseja pa bledega pred njim.
Pol ure pozneje se je že nahajal Aleksej v garnlzijskem zaporu.
Bal se je, da je ubil guvernerja, toda že čez nekaj dni je zvedel, da ga je samo ranil.
Vojaško sodišče je obsodilo Alekseja na trajno izgubo vseh vojaških časti.
Ko je smel mladi knez zapustiti kasarno, je sklenil, da bo takoj odpotoval domov.
Njegova mati je odpotovala že istega dne, ko je prišlo do usodnib dogodkov v guvernerjevi hiši in se je zaroka razveljavila.
Čez nekoliko dni se je Aleksej pojavil v domači vasi.
V divjem galopu je prijezdil pred Tatjanino hišo.
Nikita in njegova žena sta ravno sedela pri obedu.
Aleksej odpre vrata in obstoji na pragu.
Ko ga je Tatjana zagledala, prebledi in skoči.
Tudi Nikita vstane in gre Alekseju naproti.
—	Lopov, ti si se torej poročil s Tatjano? — zaia-iči Aleksej. — Ti si to storil, kljub temu da si vedel, da jo ljubim in da jo hočem vzeli za ženo!
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
DRAGOCEN NAUK
Ko je Tonček prvič prestopil šolski prag, mu je bilo čudno tesno pri srcu. Čvrsto se je držal matere za krilo in kar na jok mu je šlo, ko je videl same tuje obraze okoli ebe in strogi obraz učiteljice.
Ko ga je učiteljica poklicala pred se in ga vprašala, kako se piše, je molčal kot grob, čeprav je doma znal na to vprašanje že gladko odgovoriti. Namesto njega je odgovorila mati:
"Tonček Praznik se piše in iz Podgore je doma. Zelo boječ je še, gospodična. Vajen je le doma in gozda nad našo vasjo."
Učiteljica si je skušala dečka pridobiti. Prijela ga je za roko in mu prijazno rekla:
"Tonček, kar privaditi se boš moral. Priden bodi in ubogljiv, pa se bomo kar dobro razumeli.''
Tonček je odmaknil roko in zajokal na glas. Nak, v šolo pa že ne bo hodil, tisto pa ne! Da, če bi mati hodila z njim, potem že; sam pa ne in ne.
Ko se je mati s Tončkom vračala domov, jo je morila huda skrb. Vedela je, da se bo Tonček težko privadil šole. Zasmilil seji je v dno duše, ko se je spomnila, koliko drugih težav in bridkosti ga še čaka v življenju. ..
Tonček pa je sanjaril o srečnih dnevih, ki jih je preživel doslej. Ves gozd je bil njegov. Brezskrbno kot ptiček na veji se je igral z bratci in sestricami. In zdaj naj bo vsega tega konec? In zdaj naj vse dni poseda vzaduhli šolski sobi, kjer ni igrač ne pisanih trat kjer so sami tuji obrazi, same knjige in zvezki...
Ta dan se je Tonček ves čas motovilil okoli nuitere. Upal je na tihem, da jo bo nazadnje vendarle preprosil, naj mu dovoli ostati doma.
Zvečer je kmalu legel k počitku, toda zaspati ni mogel. Iluda skrb mu je ležala na duši. Izpod odeje je naskrivaj opazoval mlajše bratce in sestrice in jih zavidal, ker jim še ne bo treba hoditi v šolo.
Preden je mati ugasnila luč, se je sklonila k Tončku in ga potolažila:
Mladinski kotiček
"Tonček, kar mirno zaspi! Tudi jutri pojdem s teboj v šolo. Saj ne bo tako hudo, kot si misliš."
Tonček se je okienil matere okoli vratu in spet tiho zajokal. Mati ga je narahlo odrinila in mu rekla:
"Ne smeš biti mevža, saj si že velik fant! Tudi Julka, Matijče in Marija bodo kmalu morali v šolo. jim zdi tudi v šoli lepo!" Prve dni je vsem hudo, potem pa se
Tonček pa si je mislil svoje. Kako naj bo v šoli prijetno, ko pa učiteljica vsakega udari, če se le premakne? Stric Janez mu je to povedal. In kdor vsega ne zna, je po končanem pouku zaprt in dolgo, dolgo ne sme domov.
V teh grenkih mislih je Tonček zaspal nemirno spanje.
Zgodaj zjutraj ga je prebudila mati:
"Tonček, kar obleci se in čedno umi j! Kmalu morava v šolo. Jaz bom gospodično že prosila, naj bo dobra s teboj."
Tonček se je hitro poslužil laži, da mu ne bi bilo treba iti. Zatarnal je:
"Oh, mati, ko me pa tako trebuh boli! Pa še slabo mi je, ker vso noč nisem spal."
Mati pa je takoj vedela, kako je s Tončkovo boleznijo in odločno je rekla:
"Iti moraš, vse nič ne pomaga. Kar hitro pokonci!"
2.
Tonček je hodil že teden dni v šolo, pa se še zmeraj ni privadil. Na vprašanje učiteljice ni odgovarjal. Trmasto je gledal v tla in molčal.
Učiteljica ga je hotela spreobrniti zlepa ali zgrda. Ko je videla, da s prijazno besedo nedoseže ničesar, ga je dala klečat. Po pouku pa je bil skoraj vsak dan zaprt. A tudi to ni pomagalo. Tonček je ostal stari Tonček.
Tudi doma ni Tonček našel več tistega zadovoljstva kot prej. Oče se je od jutra do večera zadiral nad njim, sestrice in bratci pa so ga gle-
dali postrani.
Nekega dne je Tonček sklenil, da ne pojde več v šolo. Ko se je tisto jutro oblekel in umil, si je brez godrnjanja oprtal šolsko torbico na ramo in prosil mater, naj mu da velik kos kruha in nekaj suhih hrušk. Mati se je na vso moč začudila, ko je videla, da gre tako rad od doma. Morda se bo pa le spoprijaznil s šolo, je na tihem upala.
A Tonček ni šel v šolo. Ko je bil tako daleč, da ga od domače hiše niso mogli več videti, je zavil v gozd.
3.
Dan se je počasi pomikal proti večeru. Tonček je bil že hudó truden in lačen. Že dopoldne je pojedel ves kruh in vse hruške.
Sedel je pod visoko smreko in zajokal tako bridko, kakor še nikoli v življenju. Med tem je začelo z neba rahlo rositi. Tonček je bil kmalu ves moker in zebsti ga je začelo, da je kar drgetal.
Spomnil se je matere, svoje dobre matere. Joj, ko bi bila zdaj pri njemu ! Na kolena bi zdrknil pred njo in jo ubogal vse, kar bi mu ukazala. Vedel je. da bi mu mati vse odpustila — toda kaj bo rekel oče? In jutri bo moral spet v šolo in učitelji- J ca ga bo spet neusmiljeno kregala in po pouku bo zaprt dve uri ali pa še več...
Ne, ne sme, ne more več domov!
Vstal je in počasi koracal med gostim drevjem dalje. Bridko kesanje je trkalo na njegovo srce. Joj, kako mora mater skrbeti, kje se potika!
Dolgo je hodil ,nazadnje pa je prišel do samotne bajte sredi gozda. Bil je neznansko truden. Vstopil je in se kar vrgel na slamnato ležišče. A zaspati ni mogel. Kar na lepem mu je prišlo na misel, da utegnejo v bajti stanovati razbojniki. Kaj j bo, če se ponoči vrnejo in ga najde-! jo? Gotovo ga bodo nabunkali in spodili v temni gozd...
Ves prestrašen je strmel v temo.
¡ Hotel je vstati in zbežati, pa ni imel j več moči. Sam ni vedel, kdaj in kako je zaspal.
Ko se je zjutraj prebudil je bil ves trd od groze in mraza. Strahovi so ga vso noč preganjali v snu.
Še preden se je do kraja zdanilo, je odšel iz bajte in brez cilja blodil po širokem gozdu. Iskal je poti iz strašnega kraja, pa je ni našel. Proti poldnevu je bil že tako slab, da ni mogel več dalje. Zleknil se je kar na mokro zemljo in znova zaspal.
4.
Ko se je prebudil, je ležal na mehki, topli postelji. Tuji, neznani ljudje so hodili okoli njega. Začudeno jih je gledal in premišljeval, kje bi utegnil biti. Morda pa sanja še kar naprej? Potipal si je z roko razgreto čelo. Ne, niso zanje! Solze so mu zalile oči. Tožeče je zaklical:
"Mama, moja mama!"
Zamižal je in si zaželel smrti. V tem hipu pa je začutil na sebi mehko roko in zaslišal je materin glas:
"Moj ubogi fant!"
Tonček se je vzpel pokonci in objel mater tako burno, kakor da je nikoli več ne bi hotel izpustiti.
Mati ga je božala po razmršenih
"Zahvali se dobrim ljudem, ki so laseh in mu rekla: te našli sredi gozda in te vzeli pod streho!"
Tonček je storil, kar mu je mati velela in hotel vstati, da bi odšel z njo domov. Mati pa je žalostno odkimala :
"Danes še ne smeš. Bolan si, ljub-ček, hudo bolan. Prehladil si se v gozdu; prav malo je manjkalo, da nisi umrl. Vidiš, tako je, če kdo matere ne uboga!"
Teden dni je moral Tonček še ležati pod tujo streho, a ni mu bilo hudega. Saj je ostala pri njem tudi mati in mu stregla noč in dan.
Ko se je teden okoli obrnil, je mati rekla:
"Tonček, danes pa pojdeva domov"! ''
Tonček se je lepo poslovil od dobrih ljudi in se jim še enkrat zahvalil. Ko se je z materjo vračal proti domu, je bil njegov korak spet ves lahek in prožen. Malo ga je sicer skrbelo, kako bo z očetom, a tudi te skrbi je bil kmalu rešen. Oče mu ni rekel žal besede. Samo nekam resno ga je pogledal in majal z glavo.
Drugo jutro je moral Tonček spet v šolo. Malo mu je bilo nerodno, a šel je vendarle. Saj je vedel, da je mati učiteljico prosila, naj ga ne kaznuje, ker je bil že sam dovolj kaznovan.
In res ni bilo v šoli nič hudega. Učiteljica je bila prijazna z njim kot še nikoli. Ko je bilo pouka konec, ga je poklicala k sebi in ga vprašala:
"No, Tonček, ali boš še kdaj pobegnil od doma?"
Tonček je pogumno dvignil glavo in se moško odrezal:
"Nak! Raje se bom pridno učil in postal učen mož!"
Učiteljica se je zasmejala in z njo vred vsi učenci po razredu. Nihče si ni mogel misliti, da bi Tonček res I utegnil kdaj postati učen mož.
A glej — Tončkove besede so se uresničile. Ko je dokončal ljudsko šolo, so ga starši poslali na srednjo šolo v mesto", s srednje šole pa na visoko šolo. Tam se je Tonček izučil za profesorja in je kmalu zaslovel po svoji učenosti. Večkrat je svojim učencem pripovedoval zgodbico iz svojih mladih let. Svoje pripovedovanje je navadno zaključil z dragocenim naukom:
"Cerkev, šola in dom — to so tri stvari, ki vam morajo biti svete zmeraj in povsod, če hočete v življenju kaj doseči!"
Ti pa, Tatjana, ti si mi samo lagala, — ti si me varala, ko si mi prisegala svojo ljubezen.
Aleksej prime za samokres in pomeri na Nikito.
Gozdar ga je mirno gledal.
Zdajci pa prihiti Tatjana in se postavi med Aleksej a in svojega moža.
Aleksej, Nikita ni kriv — on me je oženil samo vato, ker me je hotel rešiti, — tvoja mati je hotela, da se poročim z onim slaboumnim, blaznim Ivanom! Bodi hvaležen Nikiti, ker je 011 dober in plemenit človek!
Jaz živim pri njemu kakor prava sestra, — njegova žena sem samo v cerkvenih knjigah !
Dolgo je trajalo, predno je mogel Aleksej razumeti, kaj mu govori, predno je verjel Tatjani.
Sedaj je šele spoznal vso podlost svoje matere, sedaj je šele mogel ce niti preprostost gozdarja Nikite.
On objame Tatjano, ona mu položi svojo glavo na njegova prsa, on pa jo je nežno božal po laseh.
Nato je prisrčno stisnil desnico gozdarja Nikite in mu se toplo zahvalil za njegovo uslugo.
Gozdar Nikita je v dolgem skupnem življenju vzljubil Tatjano, čeprav ji tega nikoli ni povedal in je sedaj s solzami v očeh gledal srečni par, ki se je nežno objemal in poljubljal.
Ko sta se ljubimca malo pomirila, sta začela resno premišljevati o tem, kaj naj sedaj storita.
Bilo je jasno, da se mora najprej izvršiti ločitev zakona.
Za to pa je bilo potrebno guvernerjevo dovoljenje.
Nikita je takoj moral sesti in je je napisal prošnjo za ločitev zakona, ki jo je Aleksej še istega dne poslal v Moskvo.'
Stara kneginja je medtem zvedela za prihod svojega sina, slišala je o njegovem obisku pri Tatjani in za njegove daljne načrte.
Zato je pismeno naprosila guvernerja, naj nikakor ne privoli v ločitev zakona. Kot odgovor na njeno pismo je prišlo guvernerjevo povelje, na podlagi katerega bi morala Nikita in Tatjana v pregnanstvo v Sibirijo.
Aleksej je pi'avkar sedel z njima v hišici, ko se nenadoma oglase pred hišo koraki, takoj nato pa strašno razbijanje po vratih.
—	Kdo je to¡í — zašepeče Tatjana.
Tatjana pogleda v skrbeh Nikito in Alekseja.
Nikita vstane in se s težkimi koraki napoti k vratom.
Ko jih je odprl, sé pojavijo na pragu kozaki.
—	Česa želite? — jih vpraša Nikita.
—	Ali si ti Nikita Komarov? — vpraša vodja kozakov.
—	Sem, — odvrne gozdar.
—	In ona žena tam, ali je to tvoja žena, Tatjana Komarovna?
—	Da, ona je še moja žena!
—	Prišli smo, da vaju aretiramo. Tak ukaz smo namreč prejeli iz Moskve.
—	Da naju aretirate? — vzklikne Nikita.
Aleksej in Tatjana sta prebledela.
—	Zakaj naju hočete aretirati? — vpraša Nikita.
—	To se te ne tiče, — zakriči vodja kozakov. — Molči, pripravi se in pojdi s svojo ženo z nami!
—	Toda kaj pomeni vse to? — se vmeša sedaj tudi Aleksej. — Zakaj hočete aretirati tega človeka?
—	Gospod, ne mešajte se v našo službo, — tak .ie pač naš ukaz, — odgovori kozak.
—	Ali vesete, kdo sem jaz?
—	Vem, vi ste knez Ljapčinski.
—	Če veste, kdo sem, mi povejte, zakaj hočete odpeljati ta dva človeka v zapor? — vpraša Aleksej.
—	Ne vem, iz Moskve je prišel ukaz, da moramo Nikito Komarova
in njegovo ženo takoj odpeljati v | Sibirijo.	|
Tatjana zakriči.
—	V Sibirijo? — zakliče Aleksej. — Motite se, to se ne bo nikoli zgodilo!
—	Gospod, pustite nas na miru. ne motite nas! — ukaže odločno poveljnik kozakov.
Še danes se moramo podati s kaznjencema na pot.
—	Če je tako. grem tudi jaz z njima! — vzklikne Aleksej. — Vi zapirate in pošiljate v Sibirijo nedolžne ljudi! To vse se vrši na željo moje matere in guvernerja Sokolni-kova!
Pol ure pozneje je korakala skozi vas tužna povorka.
Kozaki so vodili zvezanega Nikito, poleg katerega je stopala nesrečna Tatjana.
Poleg obeh pu je korakal Aleksej.
Držal je Tatjano za roko in je trdno sklenil, da bo šel z njima, kamorkoli bi ju odvedli.
Toda ko so kmetje videli, kaka krivica se godi Tatjani in njenemu možu, da tudi njihov mladi gospodar koraka z njima po prašni cesti proti Sibiriji, so se začeli zbirati in vznemirjati.
Vedno več pedložnikov je sledilo povorki, v bližini dvorca pa se jih je lotila taka jeza, da so se uprli, napadli in razorožili kozake ter osvobodili kaznjence.
Nato je razjarjena množica navalila na dvorec.
Ko so prebivalci dvorca že od daleč opazili množico divjih kmetov, se jih je lotil nepopisen strah.
Kakor brez glave so bežali na vse strani in ko so pobesneli tlačani dospeli pred dvorec, je bil ta že prazen.
Tlačani, ki colo svoje življenje niso ničesar drugega poznali, kakor trpljenje in delo, kmetje, ki so morali skoraj vse, kar so pridelali, dati svojemu gospodarju, doma pa jim
je ostalo jedva toliko, da niso umrli od lakote, so navalili sedaj na razkošni dvorec, kjer je živela tista, k: jih je vedno le izkoriščala.
Ubogih tlačanov se je lotila strašna jeza.
Vse, kar so tekom dolgih let skrivali v svojih dušah, česar se niso u-pali izgovoriti, ker so se bali bajonetov, ki so bili na povelje pleme-nitašev vedno pripravljeni, da jih napadejo, vse to je prišlo sedaj na dan.
Oni napadejo dvorec, razbijejo vrata, uderejo v razkošno opremi je* ne sobane začnejo razbijati, pleniti in uničevati.
Nekaj minut pozneje je bil ponosni dvorec knezov Ljapčinskih v plamenih.
Kneginja je medtem poslala glasnika v mesto in prosila za nujno pomoč.
Pomoč je kmalu prišla.
Zvečer so se slišali iz daljave zvoki kozaških trobent, — nekaj minut pozneje pa se je že slišalo peketanje kozaških kopit.
Veliki oddelek kozakov, pod vodstvom grofa Svkolnikova, je napadel upornike.
Kozaki so streljali in neoborože-ni kmetje so padali kakor muhe.
Kjerkoli so kozaki zagledali kakega kmeta, so brez usmiljenja nanj streljali.
Tega večera je popadala več kakor polovica kmetov, med njimi tudi Nikita.
On se je zgrudil v nekem drevoredu in tu sta ga pozno zvečer našla Aleksej in Tatjana.
Tako je postala Tatjana svobodna in ni več morala prositi za ločitev zakona. Aleksej se je smel z njo poročiti.
Ko so divji kozaki krvavo premagali upor kmetov, so se vrnili v mesto.
Aleksej se ni več vrnil v dvorec.
Preprosto in čedno je živel s svo-
jo mlado ženo v mali Nikitini hišici, obdeloval je polje in je bil nad vse srečen.
Še-le ko je čez nekaj let umrla-njegova mati, se je preselil v novo zgrajeni dvorec in začel upravljati svoje premoženje.
Prvo, kar je storil, ko je prevzel gospodarstvo v svoje roke, je bilo to, da je poklonil vsem svojim pod-ložnikom svobodo.
On je sam izkusil, kaj pomeni kmečko življenje; ravno zato je sklenil, da bo poskrbel, da bodo njegovi podložniki po možnosti živeli tako, kakor se človeku spodobi.
Véliki del svojega posestva je razdelil kmetom, ki so sedaj mirno mogli obdelovati svoja lastna polja in sami uživali plod svojega trpljenja.
Zato je bil mladi knez Aleksej Ljapčinski priljubljen in spoštovan, velikaši pa so ga sovražili, ker se samo po sebi razume, da se je glas o osvoboditvi tlačanov hitro širil.
167. POGLAVJE Carica in cigani
Gostilna, v kateri se je nahajalo Katarinino spremstvo, "je pripadala knezu Ljapeinskemu, ki pa jo je dal v najem nekemu poštenemu krčmar-ju.
Ta gostilna je bila torej caričin cilj.
Toda carica je, kakor že vemo, omedlela, ko je začutila na svojem telesu veliko, črno žival.
Ko se je zopet zavedla, se je nahajala v gostilni.
Okrog nje je stalo celo njeno spremstvo.
Poleg postelje je sedela francoska komornica, ki je s skrbjo opazovala Katarino.
— Oh, Veličanstvo, — vzklikne ona, — kako sem srečna da ste rešeni !
Veličanstvo, vsi smo se že bali, trepetali smo, du se vam ne bi kaj zgodilo, toda rešil vas je srečen slučaj.	(Nadaljevanje)