Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka t Din. *
Ifist za ggspodffrspo, sogalnp ppiiiiko in jzrosveto
Uredništvo In uprava, Strosamajerjev trg 1
SLOVENSKI JAVNOSTI
V proslavo 140 letnice Vodnikovih „Lublau-skih Noviz" in 30 letnice organizacije slovenskih poklicnih novinarjev priredi ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruže-
nja na jesenskem ljubljanskem velesejutu jubilejno razstavo slovenskega novinarstva.
Razstava je zelo na široko zasnovana in zavzame štiri velike velesejmske paviljone. Pod:* celoten pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dni, hkratu pa pokaže poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izil-■me, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to prikazano čim bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, urejevali, stavljen, tiskan in razpošiljan pred očmi obiskovalcev. Popoln pogled v organizacijo časopisja bo nu-nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg tega pa tudi pregledno pokaže vse ogromno delo, ki je združeno z nastankom, razvojem in napredkom slovenskega novinarstva, pri tem pa opozori tudi na koristi, ki jih je narod imel in jih vsi sloji še majo od časopisja.
Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste!
Da pa razstava ta svoj visoki cilj doseže, pri-rede novinarji razstavo s sodelovanjem Društva tiskarnarjev v Sloveniji, zvezne organizacije Sa-veza grafičnih radnika-ca Jugoslavije v Ljubljani, ljubljanske podružnice Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije, časniških in časopisnih podjetij, Ljubljanskega velesejma ter odličnih KiiItiii iiili iu gospodarskih strokovnjakov.
Da bo res ves jesenski ljubljanski velesejem v znamenju slovenskega novinarstva, je pa potrebno tudi Sodelovanja vse slovenske javnosti ter se zato obračamo na njo s pozivom, naj pomaga pri iskanju in zbiranju razstavnega gradiva. Trdno smo prepričani, da ta naš poziv ne bo zaman, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih, kamorkoli se je obrnil, naletel na največjo pripravljenost z,i sodelovanje.
Živo pa se zanimajo za razstavo slovenskega novinarstva tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Več znanstvenikov svetovnega slovesa je odboru zagotovilo in deloma tudi že izkazuje svojo pomoč. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnosti
Izreden dogodek letošnjega leta bo razstava slovenskega novinarstva in s sodelovanjem vse slovenske javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočen podnet za napredek slovenske kulture.
Zato smo kot poklicni novinarji in redni člani ljubljanske sekcije JNU z veseljem prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora ter
VABIMO VSO NAŠO JAVNOST, da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za to splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk te velevažne narodne manifestacije.
Ljubljana, 1. majnika 1937.
ČASTNO PREDSEDSTVO RAZSTAVE SLOVENSKEGA NOVINARSTVA: Dr. Anton Korošec 1. r.  Dr. Albert Krnmer 1. r. minister notranjih del minister v p.
Dr. Fran Kulovec 1. r. minister v p.
Zadružna industrija v Kranju
V ponedeljek, dne 26. aprila, se je vršil v Delavskem domu sestanek in razgovor o ustanovitvi zadružne industrije v Kranju. Razgovora se je udeležilo nad 100 mož. večinoma delavskega stanu, prišlo je pa tudi nekaj kmetov, obrtnikov in meščanov.
G. dekan M. Škerbec je razložil smernice, ki naj bodo vodilne pri ustanavljanju te industrije po zgledu tržiške usnjarske in čevljarske zadruge Runo, na to pa je podal svoje mnenje, kako bi se moralo tako podjetje praktično v Kranju ustanavljati. Glede načelnih smernic je povdarjal sledeče: Treba je, da Slovenci ustvarimo svoje lastno gospodarstvo, da bomo na svoji zemlji svoji gospodarji. Toda če se ustanovi tako podjetje ne sme in ne more biti to usmerjeno proti drugim kot neka konkurenca. Zubavljanje proti tujemu kapitalu nič ne koristi. Če slovenski kapital ni ustvaril domače industrije, je prav, da jo je vsaj tuj kapital, da ima naš človek vsaj nekje priliko, da si služi vsakdanji kruh.
Če se pa hočemo Slovenci gospodarsko osamosvojiti, je nujno potrebno, da se organizirajo mali ljudje, da s skupnimi močmi nekaj u-stvarimo. Slovenci nimamo velikih kapitalistov, ki bi nam mogli ustvarjati veliko domačo industrijo, zato je treba, da se ves narod združi in v skupnem delu in s skupnimi žrtvami ustvarimo svoje lastne gospodarske ustanove.
Delavec je danes po tovarnah pogosto prepuščen radikalnim elementom, ki dobe ravno v tovarni najlepšo priliko, da zapeljujejo delavstvo z ekstreinnimi krilaticami. Marksizmu — pa naj bo socialistične ali komunistične lirlije — ni za tem, da bi se položaj delavstva izboljšal, ampak deluje predvsem na to. da se delavski stan zrevolucionira. Krščanski nazor pa je pro-tiven revoluciji. Mi hočemo delavstvu ustvariti tak položaj, da bo vreden član človeške družbe, deležen sadov svojega dela. Komunizem in socializem hoče delavstvo in vse stanove sprole-tarizirati, krščansko socialno delo pa mu hoče ustvariti stalnost in kolikor mogoče tudi samostojnost. Če bo delavec sam sodeloval pri gospodarstvu, če bo nosil sam tud"i odgovornost, Ce bo imel tudi sam svojo hišo in svoj del pri podjetju, potem on ne bo ne komunist in ne revolucionar. Iladi tega je potrebno, da se vsi, ki lam je pri srcu dobrobit nušega naroda in slovenskega delavca združimo in skušamo ustva-
riti človeku samostojno gospodarsko udejstvo-vanje, katerega najboljša oblika je zadružništvo.
Zadružno gospodarstvo pa zahteva od članov velike moralne silo, discipline, poštenosti, sa-mozatajevanja in pa tudi gospodarskih zmožnosti. V vsem tem je treba delavski stan še vzgajati in ga privesti do take višine, da bo zmožen biti sam svoj gospodar.
Kapitalistični gospodarski sistem in. veliko prednost v tem, da tam eden vse vodi, drugi se mu morajo ukloniti, ali pa oditi.
Komunizem je nujno združen z diktaturo, kjer ima vso oblast v rokah eden, ki v imenu proletariata nasilno vodi vse gospodarstvo. Krščanska in zadružna zamisel pa daje vsem zadružnikom pravico sodelovanja in soodločanja, za to je potrebno, da so zadružniki pošteni, vestni, polni smisla za odgovornost in za samozata-jevanje in za skupno prostovoljno disciplino.
Če hočemo, da bo taka zadruga uspevala, je potrebno, da se v njej zbero le najboljši, pošteni, vestni, nesebični ljudje. Iu le take bomo skušali sprejemati v novo zadrugo.
V zadrugi tudi ne sme biti strujali strank. Tam mora vladati enotnost mišljenja, ljubezen in zaupanje. Če tega ni, nastajajo razdori, ki prinašajo pogin podjetja.
Če se ustanovi nova zadružna industrija v Kranju, bo to mogoče 'e s pomočjo vseh stanov, ne samo delavcev. Tudi kmetje in obrtniki imajo na tem velik interes. Saj ne morejo ostati vsi kmečki sinovi in hčere doma, za to mora kmet skrbeti tudi za to, kam bo dal ali poslal one svoje otroke, ki jih ne bo mogel rediti grunt. Za to se bomo obrnili na vse: na kmete, obrtnike, meščane, delavce in sploh vse, ki nosijo v sebi krščansko zamisel o ureditvi človeške družbe.
Da se pa more ugotoviti, ali je mogoče sploh ustanoviti tako industrijo v Kranju, je treba najprej zbrati vse, ki so pripravljeni sodelovati in pomagati. Ugotoviti je najprej treba, uli bo mogoče zbrati toliko denarnih sredstev, da bi mogli pričeti z organizacijo te zadružne industrije. Radi tegu bomo najprej pričeli zbiruti zadružnike. Ko se bo ugotovilo, koliko članov bi bilo in koliko denarnih sredstev bi bilo mogoče zbrati, šele takrat bomo formalno ustanovili zadrugo, ki bi se imenovala morda „Teza -tekstilna zadruga v Kranju". Zadružne člane bi
nabirali po vsem kranjskem okraju in tudi po v.sej Sloveniji.
Zadružni delež naj bi bil Din 2000.—. garancija enkratna.
V svrho agitacije naj bi se ustanovili nekaki pripravljalni odbori pa vseh župnijah kranjskega dekanata.
Izvajanja g. dekapa so vsi navzoči odobravali.
Določilo se je, da naj se vsak, ki želi pristopiti kot član te zadružne industrije priglasi ali pri tajniku Peliconu ali po pri Hranilnici in posojilnici v Kranju, ali pa pri lokalnem župnijskem odboru.
Deležev more posameznik imeti več. Čim več, tem bolje. More pa tudi vsakdo dati novi zadrugi posojilo, ki se bo obrestovalo vsaj tako, kakor v hranilnicah. Kot vplačilo za deleže in kot posojilo se sprejemajo tudi hranilne knjižice teh-le zavodov: Hranilnice in posojilnice v Kranju, Mestne hranilnice v Kranju, Ljudske posojilnice v Ljubljani, Banovinske hranilnice v Ljubljani in Prometne banke v Ljubljani. Naložbe pri teh zavodih se sprejemajo kot gotovina.
Vsak, kdor želi pristopiti kot zadružnik k tej
ustanovi, naj vplača svoj delež in eventuelno posojilo pri Hranilnici in posojilnici v Kranju, kjer dobi od hranilnic«! potrdil«, da je vplačal toliko denarja. Ta potrdila so dokaz o vpiačiiu. Če kdo ine more vplačati vsega naenkrat, more vplačevati v mesečnih obrokih, po 100 Din. Kdor vplača na račun pri Hranilnici v Kranju (Ljudski dom) vsaj 100.— Din: smatramo, da želi pristopiti k tej zadrugi. '   • ii;
'Ko se bo nabralo dovolj zadružnikov, se bo sklical občni zbor vseh zadružnih članov in takrat se bo izvolil odbor in nadzorstvo in se bo zadruga registrirala pri sodišču. Na ohftnem zboru se bodo vsem članom podrobno razložili cilji nove ustanove in kako se bo organizirala in kakšno industrijo bo ustanovila.
Vse, ki nosijo krščansko zavest skupnosti, katerim je na srcu dobrobit slovenskega naroda in slovenskega delavca, vabimo, da pristopijo kot člani k tej zadrugi. S skupnimi močmi bomo lajšali našemu narodu njegovo življenje, odpravi iali brezposelnost, nudili priliko za zaslužek in ustvarjali delavstvu novo, samostojno gospodarsko življenje, da bo vsaj del krščanskega delavstva sodeloval pri zgradbi novega gospodarskega reda.
Baragovo semenišče
Prva nedelja v mesecu majniku se bo v kranjski dekani j i obhajala kot Baragova nedelja. V vseh župnih cerkvah se bo vernikom razložilo, zakaj in kako se bodo zbirali letni prispevki za novo bogoslovno semenišče, ki bo po zamisli našaga prevzvišenega škofa nosilo ime Baragovo semenišče.
Kar nas je že bolj priletnih, se še dobro spominjamo, s kako veliko uvidevnostjo je slovensko ljudstvo sprejelo načrt nadškofa Jegliča za zidanje ..škofovih" zavodov. Vsak vernik je razumel, da za velevažno in nujno potrebno u-stanovo mora sleherni prispevati po svojih močeh. Ni bilo treba veliko dokuzovati, pa se je ustvarilo vsesplošno prepričanje: To je naša katoliška in narodua dolžnost.
Z enakim globokim razumevanjem bo slovenski narod sprejel sklep našega škofa Cregorija Rozmana, da se za ljubljansko škofijo čimprej zgradi novo, zahtevam današnjega časa ustrezajoče bogoslovno semenišče.
Slovensko ljudstvo se namreč predobro zaveda, da se bodo v tej hiši vzgajali in izobraževali njegovi najiskrenejši prijatelji in najzanesljivejši prinašalci resnične omike in prosvete.
Kako lepo opisuje duhovnikovo poslanstvo papež Pij XI. v okrožnici o katoliškem duhov-ništvu: »Kristjani imajo ob vsaki važnejši uri zemeljskega življenja ob svoji strani duhovnika. Z oblastjo, duno od Boga, jim deli ali veča milost, ki je' vir nadnaravnega življenja. Brž, ko se človek rodi, ga duhovnik s krstno vodo očisti in prerodi in mu podeli plemenitejše in dragocenejše življenje, napravi ga za otroka božjega in sina Cerkve. Da ga utrdi in ohrabri za duhovne boje, ga duhovnik, ki ima posebno oblast pri sv. birmi napravi za vojaka Kristusovega. Ko otrok zna ločiti in ceniti angelski Kruh, ki je prišel iz nebes, ga duhovnik nasiti in pokrep-ča s tem živim in oživljajočim Kruhom. Če pade, ga duhovnik dvigne pri spovedi in ga v božjem irneru in z božjo močjo krepi. Če ga Bog pokliče da si ustanovi družino ter tako Stvarniku i omaga, da se dar življenja prenese tudi na potomce, mu je zopet duhovnik ob strani, da blagoslovi njegov zukon in njegovo čisto ljubezen. Ko se naposled približa konec zemeljskega življenja, potrebuje človek pomoči, da more stopiti pred božjega Sodnika. In zopet je Kristusov duhovnik tisti, ki se skloni nad bolne ude umirajočega in ga s svetim maziljenjem očisti In okrepča. Ko je tako duhovnik spremljal kristjana na potovanju po zemlji tja do vrat večnosti, spremi nazadnje tudi njegove telesne ostanke h grobu z obredi in molitvami, ki izražajo neomahljivo upanje. Pa tudi tistih, ki so odšli v vidnost, ne zapusti, ampak jim pomaga s krščanskimi molitvami. Tako duhovnik kristjanom vedno stoji ob strani, od zibeli do groba, do nebeškega veselja; vodi jih po pravi poti, jim lajša trpljenje, skrbi za njih zveliča-nje in jim deli božje milosti in dobrote."
V istem pismu pravi sveti oče škofom: „Serae-nišče vam bodi, častiti bratje, kakor punčicu v vaših očeh; zanj morate prav posebno skrbeti."
Vsem katoliškim vernikom pa so naslovljene besede: „Naj še toliko razmišljujemo", tako zatrjuje sv. Vincencij Pavelski, „vedno bomo spoznali, da ne moremo nikdar sodelovati pri boljši stvari, kot je vzbuja in vzgoja dobrih duhov-
Za Prosvetni dom v Podbrezjah
Naše Prosv. društvo je zaključilo zimsko sezono s Rostandovo igro „Vest". Otvorilo pa je v jeseni z Vombergarjevo „Nado", nadalje s pevskim nastopom cerkv. pev. zbora na dan sv. Cecilije, pri katerem nam je poleg vrste lepih pesmi uprizorilo Lavtižarjevo opereto „Grof in opat". V decembru nam je govoril g. Zor o Španiji, v januarju pa je g. prof. Dolenc o Mo-starju (obe s slikami). Takoj zatem so nam fantje dovršeno podali lepo igro „Luč z gora".
Veseli nas, da ima naša mladina toliko veselja do prave krščanske prosvete, še bolj pa nas veseli, da so posebno fantje pokazali tako navdušenje in vnemo za lasten dom. Sedanji odbor je namreč sklenil, da uresniči dolgoletno željo vseh članov, ter postavi dom v katerem bi imele prostor tudi vse gospodarske in dobrodelne organizacije (Kmetijska in Sadjarska podružnica, Mar. družba itd.).
V ta namen bi se povečala in podaljšala ka-planija, ki je itak nujno potrebna popravila. Na enem koncu bi bili društveni prostori na drugem pa stanovanje za kaplana. Dovoljenje škofijstva imamo že, culi pa smo par glasov, češ da je preblizu cerkve. Mi pa ravno to hočemo, da je prosvetni dom blizu cerkve, da je vse prosvetno delo v skladu z nauki katoliške cerkve.
Tudi bo dušnemu pastirju, ki je itak duhovni vodja v društvu, radi bližine, prosvetno delo zelo olajšano. Starši pa bomo takemu društvu — katerega glavni namen je dvigati v fari versko in moralno življenje — brez skrbi -lahko zaupali našo mladino, ki je izpostavljena vedno številnejšim nevarnostim sedanje dobe.
Z zadovoljstvom' moramo ugotoviti, da so domala vsi farani pokazali razumevanje za to delo, ter so mnogi že dali v ta namen denarne prispevke, drugi po potrebni les. Vabimo še ostale, da prispevajo po svojih močeE, da bomo mogli prihodnje leto praznovati 30 letnico društva že v lastnih prostorih.
Kmet. ministrstvo nam je dovolilo prirediti letos v ta namen tombolo v večjem obsegu. Vabimo že seduj, da si nakupite tablic po Din 2.— že v predprodaji, skrbeli bomo da bosta glede dobitkov prav zadovoljni odšli s te prireditve.
Koncem leta bo društvo priredilo gospodinjski tečaj za dekletu.
Tudi za letošnji prosveti dan v Kranju so naši člani pokazali živo zanimanje, ter smo že začeli s pripravami, da bo ta manifestacija go-lenjskega katoliškega ljudstva čim lepše upela.
STRAN 2
nikov. V resnici ne moremo dati Bogu nič prijetnejšega, katoliški Cerkvi nič častnejšega in dušam nič aveličavnejšega, kakor so sveti duhovniki. Če torej vsak', ki da kozarec vode najmanjšemu izmed Kristusovih učencev, „ne bo izgubil svojega plačila", kakšno plačilo bo prejel tisti, ki takorekoč dene v čiste roke mladega levita sveti keliL.. in ki mu nekako pomaga, da ga more dvigniti proti nebesom kot zastavo miru in blagoslova za človeštvo?"
Gospodarska kriza je zanesla v vse sloje mnogo siromaštva je pa tudi tu in tam še pustila kakšen bankovec s podobo svetega Jurija, bankovec, ki je v nevarnosti, da ga molji snedo. Zato se še vedno najdejo ljudje, ki vprašujejo: »Rad bi dal kaj za dobre namene, pa ne vem, kateri namen je res dober in podpore vreden." Prijatelj, preberi še enkrat pravkar navedene besede svetega očeta, kakšno plačilo bo prejel tisti, ki mlademu duhovskemu kandidatu pomaga, da more dvigniti proti nebesom sveti ke-lih kot zastavo miru in blagoslova. Potem ne boš več dvomil, ali je vredno in potrebno žrtvovati kaj za zidavo novega semnišča.
Po 1356. cerkveni postavi sme škof za gradnjo in vzdrževanje semenišča cerkvenim ustanovam in tudi župnijam predpisati davek do pet odstotkov od preostajajočih dohodkov. Pri nas se je tak davek naložil duhovnikom, 5 odstotkov od vseh denarnih prejemkov za pet let. Od posameznih vernikov prevzvišeni nič ne zahteva, pač pa pričakuje in prosi, da bi vsaka župnija zbrala gotovo, posebej določeno vsoto vsako leto, zaenkrat skozi pet let.
Ta vsota znaša dvakrat, ali v bogatejših krajih trikrat toliko, kot je duš v župniji.
Treba je to prav razumeti. Mišljeno je tako. 2upljani se naj potrudijo, da to vsoto letno zberejo. Ne bilo bi pa prav, če bi nabiratelji prestopili prag siromašne koče in rekli: ..Pri vas ste trije veliki in devet otrok; po dva dinarja na osebo znese štirindvajset dinarjev." Ne! Tako škof niso mislili. Oglasijo naj se tudi pod slamnato streho, da ne bo zamere. Rečejo pa lahko morda: ..Za novo semenišče pobiramo, če morebiti lahko daste kakšen dinar." Pri premožnem sosedu pa, ki mu Bog ni dal otrok, pa naj vljudno spomnijo, da nekatere večje družine niso mogle dati, kar bi po številu oseb nanje odpadlo.
Z davkom za semenišče cerkev še oddaleč ne misli kaznovati tiste, ki vzdržujejo številno družino, pač pa hoče ponuditi vsem priliko, da po svojih močeh prispevajo za odlično dobro delo. Če te je Bog pogledal skozi veliko okno, pa vidiš v bližini z otroki bogato obdarjeno družino, ne pusti, da bi te kdo prehitel. Plačaj kar izrecno zanje in vprašaj, katera družina ni mogla prispevati primerne vsote.
Dejal bo kdo: .Pa naj se tisti, ki za duhovna študirajo sami vzdržujejo!" Stvar je tale: V bogoslovje vstopajo sinovi malopremožnih stanov: kmetov, obrtnikov in delavcev. Če ima kmet sedem otrok, je danes zelo veliko, če more vsakemu dati 20.000 dote. Sin, ki študira, izrabi teh dvajset tisočakov gotovo že do osme šole, pa še kaj ni. V bogoslovju ga itak čakajo še precejšnji stroški; stanovanje pa bogoalovci že po cerkvenem pravu zaradi posebno vzgoje morajo imeti skupno, ne morejo se potikati po raznih podstrešnih sobicah, kakor mnogi ubogi visokošolci, z drugo besedo: verniki jim morajo na neki način zgraditi semenišče.
V pastirskem listu o zidanju novega bogoslovnega semenišča pravi naš prevzvišeni nad-pastir: „Zavedam se dobro, da bo težko zbrati ogromno vsoto, ki je za zidanje novega semenišča potrebna. A vendar ne bo pretežko, če vsi skupaj pomagamo. Tudi sedanje semenišče je bilo zgrajeno z veliko požrtvovalnostjo v trdih časih, ko verniki niso imeli mnogo denarja."
Prispevki za novo semenišče naj nam bodo davek hvaležnosti za velike, neprecenljive dobrote, ki jih je prejel slovenski narod od svojih duhovnikov.
Dr. Karolu Mikužti v spomin
Sedaj, ko si dotrpel, ko je med nami pretrgana sleherna beseda živega pogovora, se želimo pomeniti s teboj v duhu, toda z enako odkrito besedo, kakršno si vedno ljubil, ki Ti je bila vedno v mislih in na jeziku. Težko človeku, ako ne dobi zanjo nikakega pravega odgovora.
Poznali smo obraz Tvoje duše. Ne moremo pa prenesti, da bi ostal ta Tvoj notranji lik, kakor je odseval v pojmovanju malomeščanstva, zarisan, izmaličen ali celo onečaščen.
Tako, kot Ti, mislijo in ravnajo le nepokvarjeni ljudje, le kot pravi in čisti otroci. Otroku more odgovoriti in ga potolažiti le mati, edina, ki je ne more nadomestiti beseda ne očeta ne žene. Dobro si se zavedal, da je le materina duša krvno zvezana z rodno grudo in da edinole ona hrani in varuje večne zakone in postave zdravega zemeljskega življenja. Zaman je bil Tvoj bolestni krik po njej, zaman si jo pri-klicoval iz onostranstva, zaman si terjal njene ljubeče besede. Ze ob svojem rojstvu si prisegel na prirodno materinsko pravo. Odtod Tvoj spor in odpor proti rimskemu pravu, ki je sicer krasilo Tvoje ime, a je bilo za Tvojo dušo pretrdo.
Nepojmljiva je človeška usodnost. Da si to svojo smer, ki si ji bil zvest do groba, zarišeš
v svoje telo do krvi, da si svoje gorje povečaš, si se podal v Kranj, v mesto manehesterskega razuma. Vedel bi, da so tukaj obupavali že Prešerni, ki so bili rojeni pod isto zvezdo, kot Ti, čeravno si bil le njih Stezosledec. V tem mestu je problem Pevca: „Kaj se sme in more peti" _ ves do malega z vsemi v opreki.
To je bila Tvoja druga nesreča.
Ljudem, kakršen si bil po svoji odločni samo-niklosti, ki je drzno odkljanjala vse udobnosti
»GORENJEC«
in časti življenja, ki so Ti bile dosegljive, — po navadi in veljavnosti malomeščanskega kodeksa skoraj ni dovoljeno pisati nekrologa. Mi pa, ki smo poznali vse Tvoje neizmerne srčne boli, pošiljamo ob tem težkem slovesu v Tvoj prerani grob zagotovilo, da smo Tvojo čisto misel in Tvoje nepokvarjeno srce razumeli, da smo trpeli s Teboj in da si nam vedno bil in ostaneš: anima candida et honorata.
Tvoji prijatelji.
Tedenske.novice
KRANJ
Vžigalniki — novi predpisi. Kdor nikakor ne bi hotel plačevati dragih vžigalnikov ali kupovati monopolskih vžigalic, sme nemoteno uporabljati kresivni kamen in gobo, s katerim sme dan in noč vžigati, ne da bi ga kdo zato kakorkoli mogel preganjali, ker je to še dovoljeno. Kdor pa je modernejši, naj si nabavi povečalno steklo, s katerim si ob lepih sončnih dneh tudi lahko vžiga cigarete in cigare. Nihče ga ne bo motil, razen če niso izvozne. Slaba stran pri tem ja ta, da v megli in ponoči pač ne bo mogel kaditi.
Iskanje in izsleditev raznih oseb, ki bivajo na področju občine Kranj, dela. občini velike tež-koče in to samo zato, ker niso prijavljene za bivanje. V zelo mnogih slučajih se dogajaja, da se razna oblastva obračajo na občino za izsleditev gotovih oseb. Večkrat dotične osebe sploh ni mogoče izslediti, mnogokrat pa šele po dolgem iskanju in poizvedovanju, četudi biva na področju občine Kranj. Hišni posestniki odnosno najemniki se ponovno strogo pozivajo, da svoje stanovalce prijavijo odnosno odjavijo na tukajšnji policijski stražnici. Proti vsakomur, ki tega ne bo storil, se bo brezobzirno uvedlo kazensko postopanje.
..Kranjski šahovski klub" je v četrtek, 29. IV. zaključil izločilni turnir. Zmagal je g. Singer Ilinko. O turnirju bomo še naknadno poročali. V petek 7. V. bo K. S. K. priredil simultanko, ki jo bo igral g. Singer, v korist protituberkulozne lige. Prireditev se bo vršila v veliki dvorani hotela „Stare pošte" ob 20. uri. Prosimo igralce, da po možnosti prinesejo šahe s seboj.
Odbor.
Starši otrok godnih za cepljenje, se pozivajo, da prinesejo svoje otroke k cepljenju in pregledu. Cepljenje dece se vrši za Kranj in Gore-njo Savo dne 7. junija 1937 ob 13. uri v Kranju v občinski pisarni, pregled pa dne 17. junija 1937 istotam in ob isti uri. Za vasi Cirčiče, Huje,
Klane, Primskovo, Gorenje in Rupa pa se vrši cepljenje dne 4. junija 1937 ob 13. uri na Prim-skovem v šoli, pregled pa dne 15. junija istotam in ob isti uri.
Če kdo izmed staršev izjavi, da je dete bolno, mora to dokazati po kaki priči ali z zdravniškim izpričevalom.
Občni zbor krajevne organizacije JRZ v Kranju se je vršil v sredo zvečer ob številni udeležbi članov in somišljenikov. Izčrpno poročilo je podal predsednik dr. Megušar Anton, tudi poročila ostalih fukcionarjev so bila z navdušenjem sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z malimi spremembami. Vsled pomanjkanja prostora pa moramo za danes točno poročilo izpustiti.
Razno moško perilo, kravate, nogavice, žepne robce, damske flor in svilene no« gavice, priznano dobrih kvalitet, svilene ovratne rnte in drugo v novo sortiranih vzorcih.
REKLAMNE CENE.
Crobath — Kranj.
Začasna uprava občine Kranj je na svoji seji dne 20. aprila 1937 sklenila, da se bo pobiral sledeči pasji davek:
za vsakega luksuznega psa . . . Din 100.— ta vsakega lovskega psa .... Din 60.— za vsakega mesarskega ali pastirskega
psa .........Din 40.—
za vsakega psa čuvaja.....Din   10.—
Pasja znamka stane......Din 3.—
Za pse čuvaje se smatrajo le oni psi ki so vedno — torej ponoči in podnevi — na verigi priklenjeni ali ki so v takem ograjenem prostoru, iz katerega ne morejo pobegniti.
škerbec Matija:
ŠenSurski dogodki
(Dalje)
Ko sem prišel na vrsto k zaslišanju, je vsa dvorana napeto opazovala, kako se bo obnašal duhovnik pred sodiščem, ker do takrat še ni stal noben katoliški duhovnik pred tem najvišjim sodiščem v državi. Vse dogodke na Primskovem in v Šenčurju sem pojasnil, kakor so se dejansko vršili in kakor sem jih popisal v začetku. Skliceval sem se na to, da imam najmanj 250 prič, ki morejo potrditi, da se je na Primskovem vse tako vršilo, kakor sem izpovedal, da so tik pred menoj stali orožniki, ki pričajo, da niso slišali teh besed, ki mi jih očita obtožnica in poslanec Mravlje; pov-darjal sem, da pač nisem tako nespameten, da bi pred žandarjem kaj takega vpil, ko bi me moral žandar takoj aretirati; da priča, predsednik shoda Lokar, teh besed ni slišal in da predsednik režimske organizacije, ki je stal na odru, v svojem pričevanju izključuje, da bi kaj takega zaklical, da je vse moje obnašanje na shodu bilo tako, da nisem niti najmanje hujskal ljudi...
„Toda poslanec Mravlje drugače priča!" je pripomnil predsednik senata. ., K ako to razlagate ?"
„Nevem, kako je prišel Mravlje do svoje trditve, sicer pu sedaj tudi ne more drugače pričati, kakor me je ovadil."
Po zaslišanju obtožencev so nastopile priče. Kakor sem že omenil, niso pozvali pred sodišče niti ene priče izmed onih, ki smo jih predlagali obtoženci v svojo obrunibo... Med procesom so mi poslali v Belgrad kot priči: gospoda Jožka Za-breta in g. Franca Trefalta, s katerimi smo sedeli skupaj v dvorani na Primskovem in s katerimi smo šli ramo ob rami iz dvorane. Oba sta že v Kranju prej pred preiskovalnim sodnikom izja-
vila, da popolnoma izključujeta, da bi bil jaz kaj takega zaklical, česar me je obdolžil poslanec Mravlje. Predlagal sem že v preiskavi, da oba na procesu zaslišijo, a ju niso poklicali. Sedaj sta prišla sama in sta bila navzoča pri razpravi in je moj zagovornik dr. Pegan opozoril senat, da sta oba v poslopju na razpolago kot priči, a senat ju ni hotel zaslišati...
Ne morem in tudi nočem kritizirati postopanja sodišča in ne pričevanja prič, ker to tudi za-branjuje kazenski zakon... Pripominjam le, da teče proti priči Jožefu Prešernu kazensko postopanje radi krivega pričevanja.
Pri nekaterih pričah smo izpodbijali njih verodostojnost. O eni je že prej izreklo sodišče v Kranju, da ji ne gre vera. O poslancu Mravljetu smo predložili dokaze, da je svoj čas kandidiral na komunistični listi, da je izjavil pred sodiščem dr. Drago Marušič. da je Mravlje podpisal na nekaterih lažnjivih ovadbah na dvor druge osebe...
Ob priliki pričevanja nekaterih prič je nastalo nekaj prav razburljivih prizorov, posebno ob pričevanju Janeza Rekarja, Jožefa Prešerna in poslanca Milana Mravljeta, o vsem tem pa iz razumljivih razlogov pač ne morem podrobno pisati.
Zelo zanimiv bi bil točen popis konfrontacij med Milanom Mravljetom in menoj. Radi moje obrambe me je kasneje Milan Mravlje celo tožil pred belgrajskim okrajnim sodiščem. Končno je na vprašanje dr. Pogana izjavil Milan Mravlje, da sem se mu ironično smejal, ko sem šel mimo njega in vzkliknil besede, katerih me je obdolžil. Dr. Pegan je na to pripomnil, da sem pač hotel s tem le osmešiti njegovo bivše republikansko mišljenje, ki ga je pač imel kot komunistični kandidat. Zdelo se je, da je tudi senat tega prepričanja, da sem hotel le smešiti Milana Mravljeta. To pa ni pro-pngnndn po členu tretjem zakona o zaščiti države.
Član senata Aruerié.
Po zaslišanju Milana Mravljeta in najini konfrontaciji je pristopil na hodniku k meni neki sr-bijanski advokat in mi čestital: „Vi boste sigurno oproščeni." Jaz pa nisem bil tega mnenja. Takoj, ko sem videl način izpraševanja predsednika senata, sem dobil občutek, da je moja obsodba gotova stvar. Dobil sem utis, da je vsa naša obramba zaman. Sicer se je po zasliševanju vseh obtožencev izjavil neki sodnik, član senata: „Pa to bi pri nas v Srbiji opravil sreski pisar, pa se moramo s tem pečati pri državnem sodišču za zaščito države..." Toda nekatere priče so pač pričale tako. da je bila dana podlaga za obsodbo, če bi sodišče verjelo tem pričam.
Ko govorim o nastopu prič, bi bilo skoro krivično, ko bi ne omenjal pričevanja poročnika Ha-kiča, ki je poveljeval orožniškemu oddelku v Šenčurju. Ves njegov nastop je kazal, da je to objektivna priča, ki govori le resnico. Dasi so ga udeleženci shoda v Šenčurju žalili z raznimi vzkliki, ni bilo v njegovem pričevanju niti sence kakega maščevanja. Naslikal je potek demonstraci j tako. kakor so se dejansko vršile. On ni slišal nikakih pro-tidržavnih ali protidinasiičnih vzklikov, dasi je bil ves čas navzoč pri demonstracijah! Nas je bilo skoraj sram, da je Srbijanee. ki je bil napaden in sramoten na shodu, tako mirno in pravilno pričal, dočim je neka druga priča — seveda Slovenec - tako protivniško nastopala napram Brodarju, da so se navzoči Srbi naravnost Škandalizirali nad tem.
Ker je več posestnikov prijavilo svoje pse za pse čuvaje, kateri pa niso priklenjeni — vsaj stalno priklenjeni — in se zato ne morejo smatrati za pse čuvaje, se bodo prijave revidirale, proti dotičnlm posestnikom, pa se bo even-tuelno uvedlo kazensko postopanje.
Ker še niso vsi posestniki prijavili svojih psov, se isti opozarjajo, da to zanesljivo store do 30. aprila 1937 sicer se bo proti njim istotako uvedlo kazensko postopanje.
S pobiranjem pasjega davka se bo pričelo v prvi polovici meseca maja 1937.
Damsko svileno perilo, rokavice, nogavice modni pasovi, iali
Ivan Savnlk Kranj
Oglejte ei izložbe!
»Gorenjski rejec malih živali v Kranju" obvešča vse člane in prijatelje malih živali sirom Gorenjske, da se bo vršil v nedeljo dne 2. maja 1937 v društvenem prostoru, gostilne Lukež, Kranj, Glavni trg, važen mesečni članski sestanek, ki je za člane obvezen. Vsi ostali vljudno vabljeni. Prosi se za polnoštcvilno udeležbo.
Odbor.
H koncertu Glasbene matice! V nedeljo 2. maja 1937 bo ob pol devetih v telovadnici Narodnega doma koncert, ki ga priredi pri nas ljubljanska Glasbena matica in francoski violinist Robert Soetens. Ta pariški umetnik spada med najslavnejše francoske violiniste in je pred kratkim žel odlične uspehe na svoji turneji po Avstriji in Češki. Zdaj se vrača skozi Slovenijo, kjer bo konccrtiral po vseh večjih mestih.
Za uvod zaigra matični godalni orkester uverturo k operi »Planeti'', ki jo je napisal slovenski skladatelj Jurij Mihevc (1805—1865), ki pa je živel ves čas v Parizu in ki ga tam tudi smatrajo za francoskega skladatelja. Potem bo spremljal orkester Francoza pri Vivaldijevem violinskem koncertu v d-duru in Bachovem E-duru. Po odmoru so na programu Franck, Rim-ski-Korzakov, Musorgski in de Falla; pri teh to*kah igra na klavirju francoska klavirska vir-tuozinja Suzanne RocEe. Dirigent prof. L. M. Skerjanc.
Koncert bo za naše mesto prav gotovo umetniški užitek, kot jih moremo doživeti prav redko kdaj. Zato upamo, da bo tudi odziv pri občinstvu primeren.
Vstopnice so naprodaj v Hlebšovi trgovini, sedeži po 12, 10 in 6 Din, stojišča po 3, dijaške po 2 Din.
K čim večjemu obisku vabita ljubljanska Glasbena matica in Francoski krožek v Kranju.
Duhovne vaje za tovarniške delavce
Zaprte dvodnevne duhovne vaje za tovarniške delavke v doma Device Mogočne v Lichtenthurnu v Ljubljani bodo v binkoštnih dneh od 15, do 18. maja v slučaju, da se jih priglasi primerno število. Spored: Začetek v soboto 15. maja ob 8. uri zvečer; sklep v torek 18. maja zjutraj tako zgodaj, da bodo mogle udeleženke priti še pravočasno na delo.
Da se bomo mogli odločiti, prosimo, da se blagovolite čimprej prijaviti. V slučaju, da bi sc duhovne vaje ne vršile, bomo priglašenke provočasno obvestili. Oskrbnina znaša za ves čas Din 70.—.
Prijavite se na Predstojništvo Lichtenthurno-vega zavoda Ljubljana, Ambrožev trg. 8.
ŠMARTNO PRI KRANJU
Delo Dobrodelnega društva SKA v prvem letu.
Te dni poteka eno leto, odkar smo v naši župniji položili temeljni kamen organizirani krščanski dobrodelnosti, ustanovili smo dobrodelni odsek Katoliške akcije. Kljub temu, da je bil odsek v začetku brez sredstev, je živela v članih močna vera v uspeh, zaupanje v božjo pomoč in trdna volja do dela. In ko je bil storjen prvi korak, je javnost sprejela našo organizacijo z. velikim razumevanjem. Da pa bi misel o dobrodelni akciji še bolj prodrla v javnost in du bi ljudje spoznali potrebo in upravičenost dobrodelne organizacije, je priredil odsek širši sestanek, kjer se je poročalo o začrtanem delu odseku, njegovem namenu in o potrebi takegu odseka; sestanek j«; nad vse pričakovanja zadovoljivo uspel. Kmalu po tem pa je Dobrodelno društvo izvedlo po vsej žup-
niji nabiralno akcijo. Delovni člani, ki ji je 22, so po vuseh nabirali prostovoljne prispevke in vpisovali podporne člane. Tekom vsega leta je društvo pridobilo okoli 400 podpornih članov, ki so z mesečno članarino (1 Din) po.'pira'i društvo ter mu tako uspešno pomagali, da je po-voljno vršilo svojo nalogo.
V glavnem je šlo delo odbora v dveh smereh: prva. da podpira ljudi, ki so vsled bolezni, starosti ali brezposelnosti podpore resnično potrebni; druga pa da zgradi društvo prepotrebno otroško zavetišče; tudi v temu oziru moremo zabeležiti precejšnje uspehe, tako da je upati, tla bo tudi vprašanje dnevnega zavetišča v do-glednem času ugodno rešeno.
Ker pa so v tako obširni župniji potrebe zelo velike, je bilo treba pridobiti tudi večjih denarnih sredstev za podpore. Zato je društvo imele tri predstave, ki so prav izborno uspele v vsakem oziru. Poleg teh treh prestav moramo pa še omeniti Miklavževo prireditev, kjer je bilo obdarovanih 190 otrok revnih staršev s pecivom in toplo gornjo ali spodnjo oblekeo. Poleg dohodkov od predstav pa je društvo prejelo od posameznikov ali korporacij znatne podpore in je na to način moglo deloma stalno, deloma v presledkih podpirati revne družine in posameznike, tako 30 družin ali posameznikov stalno, okoli 100 pa v večjih ali manjših presledkih. V vsem letu je društvo imelo dohodkov 22.593.25 Din. Od teh je razdelilo nad 12.800 Din v denarju in prav toliko v blagu, tako več voz drv, okoli 400 kg krompirja, 300 kg bele moke. 180 kg koruzne moke, 44 kg marti, okoli 200 glav zelja itd. S tem je na kratko orisano enoletno delovanje Dobrodelnega društva. Pri vsem tem našem delu nas bodri zavest, da blagoslavlja to delo Bog, in to nam daje moč, da bomo še nadalje s pogumom delali za pomanjkanje trpečih bratov in sester v Kristusu in da se bomo v drugem letu s pomnoženimi silami vrgli na delo za idejo krščanske dobrodelnosti.
CERKLJE
V nedeljo popoldne se bo vršila ponovitev ljudske igre „Zenitev na denar". Ker je igra zelo podnčljiva, ste vsi iskreno vabljeni. Predstava se ne bo pričela ob pol 7. uri zvečer, kakor je bilo pomotoma sporočeno, ampak se bo pričela ob pol 4. uri popoldne.
Kot dodatek bo še razsodba Marinke, ki jo je sestavil G. Joža Vombergar.
Ravnokar je dospela velika množina moških in ženskih štofov razne kakovosti po zelo ugodnih cenah. ANT. SAVNIK, Škofja Loka
SV. KATARINA NAD TR2ICEM
V nedeljo 2. maja bo v Lomu občni zbor krajevne Kmečke zveze za tukajšnjo občino. Na dnevnem redu bo poleg rednih točk, sprememba pravil in poročila zastopnika osrednje Kmečke zveze. Zato so vabljeni člani k polnoštevilni udeležbi. Začetek ob 8. uri dop. v cerkveni sobi.
TRZIC
Seja občinskega odbora je bila v petek 23. aprila. Mesto pok. Vinka Sarabona je prišel v odbor g. Sire Janez. Predno se je prešlo na dnevni red, se je g. župan spomnil pok. občinskega odbornika Vinka Šarabona, ki se je ponesrečil pod Storžcem. V znak sožalja so navzoči vstali.
V županovem poročilu smo slišali, da je občina združila 26. marca zemljiške parcele Teuer-schu-ja. Načrti za adaptacijo občinskega doma so že vloženi pri kr. banski upravi v odobritev. Vršila se je revizija občinskega gospodarstva od 4. do ,20. aprila, za katero je bilo stroškov ca 2.800.— Din in za kar se bo dobilo primerno kritje. Ker so denarni viri iz postavke trošarin stalno nazadovali, je uprava uvedla kontrolo nad uvoženimi predmeti, ki so podvrženi občinski trošarini. Zupan je utemeljeval, da so nekateri mesarji klali večkrat živino doma in tako oškodovali občinsko blagajno. Nad mesom, ki se uvaža v Tržič, ni*imela občina skoraj nobene kontrole. Mesarji so se tudi upravičeno jezili, češ da, ne plačujejo trgovci in gostilničarji nič od mesnih izdelkov in masti. Nekateri gostilničarji in točilci alkoholnih pijač so tudi prijavljali čim manj potočenih pijač. Vse to je pri-moralo občinsko upravo, du je uvcdlu kontrolo pri uvozu. Če tudi to ne bo pomagalo, se bo moralo seči po ostrejših ukrepih. Ta korak občine gotovo pozdravljajo vsi pošteni mesarji, gostilničarji in trgovci, ker se nt. ta način omejuje nepoštena in nelojalna konkurenca. Občina pa mora imeti denarne vire zn razne izdatke in je
dolžnost uprave, da tudi pri trošarin? napravi red in občane navnja k poštenosti.
Iz šolskega odbora osnovne šole je izstopil g. Rudolf Fe-re, namesto njega pa je bil izvoljen g. Bolim ADton. Za zastopnika občine pri gasilski četi je bil soglasno izvoljen g. Ster Blaž
V tajni seji se je v gluvnem razpravljalo o podporah.
PREDDVOR
Na sv. Florijanu dan zopet poroma naša fara na že tako dolgo priljubljeno Šmarno goro. Vsled neke pomote je že izostala dve leti, a letos hočemo nud tristo let staro zaobljubo zopet izpolniti. V 16. stoletju je namreč zadela, kakor beremo v starih arhivih preddvorskega župnišča, huda nesreča preddvorsko okolico. Žito — nu videz lepo — je bilo brez zrna. Nastalo je pomanjkanje, lakota, ker ni bilo kruha. Da se ne ponovi ta strašna nesreča, so se pifeddvr/r^ani zaobljubili, da pojdejo vsako leto na Šmarno goro. Od doma gredo že prejšnji dan 3. maja popoldne. Zvečer, ko pridejo vsi na goro se zbero v procesijo ter gredo okrog cerkve moleč sv. rožni venec. V cerkvi se nato pojo litanije Matere Božje in se da blagoslov z Najsvetejšim. Vsem romarjem je .dana priložnost, da opravijo spoved. Drugo jutro, na sv. Florijana dan, je sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Lepa navada je, da prav vsi romarji gredo med mašo k sv. obhajilu. Po sv. maši molijo v kapelici žalostne Matere božje sv. rožni venec in litanije Matere božje in po en očenaš za vsako vas posebej, skupno 17 očenašev.
Romarjem je dana priložnost, du so lahko pri več sv, mašah, ker ta dan pride več duhovnikov na Goro, nekateri že prejšnji večer. Ta dan pridejo na Šmarno goro tudi zaobljubljene procesije iz Smledniku, Zapog in Vodic, vsaka fara s svojim duhovnikom.
Lepa navada je, da po opravljenih sv. mašah pridejo vsi navzoči duhovniki pred oltar rožen-venske Matere božje in zapojo lavretanske litanije, katerim navdušeno odgovarja vsa velika množica romarjev.
Preddvorčani! Obljuba dela dolg. Zopet hočemo poromati na lepo in zgodovinsko tako važno goro ter se pridružiti z vsem zaupanjem častilcem mogočne šmarnogorske Matere božje.
BESNICA
Loterijo bomo imeli. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo Prosvetnemu društvu prireditev dobrodelne loterije.
Žrebanje se bo vršilo dne 13. junija 19T7 pod nadzorstvom oblasti v Zg. Besnici.
Ko pridejo k vam prodajalci srečk, hitro sezite po njih, kajti oblast je dovolila število istih v zelo omejenem številu.
Med glavnimi dobitki Bodo tudi 3 nova kolesa, med katermi bo eno žensko.
Bolj natančno bomo še poročali.
KRIZE
Igra. Prosvetno društvo priredi v nedeljo 2. maja ljudsko igro v štirih dejanjih: »Vaški lopov". Igra je polna napetih prizorov in gotovo ena najlepših, kar je bilo v tej sezoni uprizorjenih. Da pa se boste tudi nasmejali bo pa pre-skrbel Matičkov Francelj v vlogi občin, sluge, nočni čuvaj in krojaček Vide Skok. Naša naloga je, da društvo podpremo, ko si gradi nov dom in s svojim posetom damo veselja igrav-cem. Vabimo tudi vsa sosedna društva; zlasti bi nas veselilo, da nam tudi Tržičani vsaj enkrat vrnejo naše številne posete ob njihovih prireditvah. Začetek točno ob pol osmi konec ob pol deseti uri zvečer. Vsi vljudno vabljeni.
silske čete, saj tako bodo koristili sebi in dru-
Tudi pri nas so se začeli pojavljati neljubi ponočni obiski temnih elementov. Pretekli teden je bilo vlomljeno v tukajšnje župnišče, ki stoji sredi vasi in je v najbližji soseščini polno drugih hiš. Tatovi so izvili v okencu pri shrambi za jedila železen križ in po mili volji gospodarili po vseh prostorih. Odnesli so mesnino in mast, po sobah so pa vse prcvrgli ter si prisvojili nekaj perila, srebrno verižico, samokres z municijo in malo priročno blagajno, kjer je bilo pa le kakih 200 Din. Skrinjica se je pozneje našla v bližnjem gozdiču. Vse kaže, da so bile tatovom razmere v župnišču do potankosti znane. Saj za ono stransko okence niti domačni niso vedeli. Zjutraj so bila vsa vrata v ozadju odprta na stežaj. Tat je pa le neko svojo stvar izgubVi, kar mu bo delalo najbrž še preglavice. Tudi drugi gospodarji tožijo, da so jim zadnje čase zmanjkali razni predmeti. Zato bo kar treba misliti na domačo stražo.
Pošto dobivamo spet štirikrat na teden, prav kot v kaki daljni hribovski vasi.
Vsak mesec od 3.-10.
teden
ostankov
moško - damsko blago, oksfordi puplin itd.
Znatno znižane cene I
Zelo ugoden nakup.
Crobath - Kroni
MAVČIČE
Gasilska četa ne priredi običajne veselice s plesom ampuk zbira po fari prostovoljne prispevke za gasilsko orodje. Nabrala se je že precejšnja vsota. Pohvale je vreden ta ukrep ga-
Srajce, kravate, rokavice, nogavice
Ivan Savnlk Kranj
Oglejte si izložbol
SUHA
Dne 22. aprila je umrla posestnica Marija Ži-bert, p. d, Rebolova Mica. Položili smo jo k počitku na domače pokopališče pri cerkvi sv. Štefana. Njen pogreb je bil priča, kako je bila priljubljena med farani, saj je bila celo svojo življenje — umrla je v starosti 83 let — v farni skupnosti in z vsemi močmi delala za to, da se naša predaška fara na duhovnem tako kot na gospodarskem polju čimbolj povzdigne.
Kot članica Marijine družbe je bila dolgo let prednica, vpisala se je v družbo še v Škofji Loki, kjer je pastiroval poznejši naš župnik pok. Jos. Kerčon. Z romanjem v Lurd, potem v Jeruzalem in Rim je pokazala, da živi po Gospodovih dobrih naukih. Celo njeno življenje je bilo življenje po veri in iz vere. Bila je naročnica vseh katol. listov, podpornica posestnih društev in vneta ljubiteljica domače in farne cerkve. Oltar sv. Štefana na Suhi, umetnina v baročnem slogu, je njena zasluga, saj sta bila ona in njena sestra Ana vedno v tesni zvezi s cerkvijo in s cerkvenim življenjam. Naj počiva v miru I
Protltuberkulozni teden
Krajevna protituberkulozna liga v Kranju gleda na lepo kulturno in plemenito socialno delo izvršeno tekom večletnega svojega obstoja in snovanja.
Po njenem posredovanju in s sodelovanjem zainteresiranih faktorjev (OUZD, občine, industrije itd.) ji je uspelo oživotvoriti prepotre-ben protituberkulozen dispanzer mu zajamčiti trdno gmotno podlago za neoviran razvoj in nemoteno delovanje, dispanzer, to je ono napravo, postojanko in trdnjavo, iz katere ven se danes vodi priznana in preiskušena najuspešnejša borba proti jetiki, tej zavi atni morilki ljudskega zdravja in največji škodijivki narodnega gospodarstva.
Protituberkulozni dispanzer, ki se je letos preselil iz tesnih razmer v povsem nove, razkošne prostore novega doma Okrožnega uradu, predstavlja napravo, zgledno, kar najmodernejše in higijenično urejeno, ki jo lahko pokažemo s ponosom slehernemu tujcu in domačinu.
Njegovo notranje delo, vodeno z veščo in strokovnjaško roko prim. g. dr. R. Neubauerja, s pripomočki najnovejše medicinske znanosti (rentgen, film, krvna sedimentacijc, mikroskop, laboratorij, pneumataroks) raste iz leta v leto.
Zanimivo je gledati porast v številkah: od drugo polovico I. 1934, ko smo začeli v pripro-stih in ozkih prilikah, je bilo preiskano prvikrat 608, ponovno 255, skupaj 863 ljudi. L. 1935 prvič 1424, ponovno 786, skupaj 2210 ljudi. L, 1936 prvič 1440, ponovo 1140, skupaj 2580 ljudi.
Rezultat teh preiskav nam je odkril nič manj kot 107 oseb z odprto tuberkulozo pljuč, torej 107 nevarnih trosileev kali jetike. Vštete niso pri tem zaprte oblike pljučne tuberkuloze, ki pa vsak trenutek lahko ožive. ki jih je gotovo več kot še enkrat toliko. To se pravi \(Pio oseb, ki so prišle prvič v dispanzer je bilo jetičnih.
B. Rangus
zlatar In sodni cenilec v KRANJU
Vsakega
zadovoljimo
Točne ure, poročne prstane, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, krasna zaloga kristal stekla. Vsa popravila urarska, zlatarska, optična, nalivnih peres itd. se strokovno pod jamstvom v naši preurejeni prvi delavnici na Gorenjskem točno in solidno izvrše.
Kupujem vse stare predmete, zlato in srebro po najvišjih cenah. — Po želji brezplačen cenik. — Imamo veliko množino rimskega srebrnega denarja na prodaj.
STRAN 4
Liga vzdržuje zaščitno sestro, desno roko disp. ^dravnika, ki z njej lastno pridnostjo pomaga pri notranjem delu, ki pa gre tudi na domove bolnikov, da se razgleda o prilikah, socialnem položaju, da poroča, da daje nasvete. Liga ji je oskrbela kolo, da ji olajša njene naporno delo.
Vse to delo iskanje, določevanje, evidentiranja tuberkuloznih bolnikov, posvetovanja, zdravljenje pa bi ostalo nepopolno, ako bi se liga ne zavedala svoje prav tako važne socialne dolžnosti, ki jo ima napram svojim varovancem, da jih tudi materialno podpira v boju proti jetiki.
Pomaga jim — onim najbednejšim od bednih, ki so po krivdi te dolgotrajne in zavratne bolezni »stali brez vseh sredstev, nesposobni za pridobitno delo, ki bi jim dalo sredstev za iivljonje, pomaga jim, po svojih skromnih močeh mesečno v naravi-r z živi}« •
So: to večinoma očetje in matere, cesto številna deca, ki hočejo dnevno kruha, hočejo obleke, gorkote v zimi in strehe nad seboj. Hočejo skratka živeti. V ta namen smo izdali preko 10.000 Din. Poskušali smo nekaterim preskrbeti boljše stanovanje, kjer naj bi bil nevaren bolnik bolj oddaljen od družine, Izpostavljene nevarnosti okužbe, sam na bolj zdravem, svetlem in zračnem kraju.
Liga si je znala pridobiti znatnih denarnih sredstev, ki pa še vedno ne zadostujejo za njeno nalogo, da bi uspešno pobijali jetiko med narodom, od prav različnih strani, intresiranih ustanov (občina, OUZD, industrije, protitul.er-kulozne zveze, rdečega križa) od požrtvovalnih in čutečih meščanov do zavednih in ogroženih delavcev.
Ako smo rešili, obvarovali pred jetiko eno življenje, tako ljubljeno od posameznika, tako dragoceno za družino, tako cesto nenadomestljivo za narod, ki mu je jetiku ugrabilu že toliko nadarjenih mož v nuporu največjih stva-rileljskih sil — potem nam ni bila nobena naša žrtev preveliku in odveč. Ako pa se nam bo po sistematičnemu trdovratnemu boju posrečilo potisniti mejo umrljivosti in poboljševanja za jrtiko na ono najmanjšo število, kukor so uspeli doseduj v takem gibanju drugi kulturni narodi (Norvežani, Angleži) potem bodimo prepričani, da bodo tudi naše čeprav milijonske žrtve, napori in trud, obrestovane tako visoko kakor še ni bil obrestovan noben še tako oderuško naložen kapital. Borbo smo začeli sicer 30 iet pozneje kot drugi naprednejši narodi, hiteti pa moramo, du jih doliitimo, da nadoknadimo, kar smo zamudili, in uravnamo svoj korak po vrtali strumno, vedno k napredku, kulturi in civilizaciji hitečih in tekmujočih narodov. To bodj naš narodni ponos, naš doprinos k napredku človeštva.
V lanskem protitubcrkuloznem tednu smo zhrnli čedno in pomembno isoto preko 18.000 Din. Stavili so nas za vzgled: za vzgled monimo ostati!
V letošnjem protituberkulozneni tednu, ki se vrši od 2. do 9. maja pod geslom:
..Samo ves narod se mora boriti proti jetiki," ne smemo zaostafi z manjšim uspehom nabiralne akcije, cvetličnega dneva dne 6. V. in slav-noste akndfmije v nedeljo 9. V. ob 10.30 v Narodnem domu.
Vabimo vse tudi na občni zbor lige. ki se vrši ob po! 9. uri pred akademijo v stranski dvorani.
Žrtvujte torej, darujte, bodite darežljivih in odprtih rok in si recite potem'
Storil sem svojo dolžnost v protitubcrkuloznem tednu 1937 za plemenito in koristno stvar.
Iz pisarne Kmečke zveze
Prejšnji tetien smo posluh vsem Krujevuim kmečkim zvezani nova pravila in pravilnike z navodilom, kuko je treba z njimi postoputi. Opozarjamo tudi tem potom vse edinice, da morajo dati pravila v ponovno potrditev, prav tako kot prvič. Pravila in prošnjo morajo podpisati najmanj trije člani. Priložiti ni treba canii> izjave soglasnosti glavnega odbora. Ta pravila, kakor tudi pravilnik dobro preberite in preštudirajte, da boste vedeli, kako je sedaj urejeno z ozirom na odseke, ki se bodo začeli ustanavljati. Če katera edinicu slučajno ni dobila pravil, prosimo, da se takoj obrnejo na glavni odbor, da jih pošljemo naknadno. Prosimo tudi vse odbore, da točno izvršujejo sklepe, stavljene v okrožnici in se ravnajo po navodilih, ki smo jih dali. Pošiljanje poročil o občnih zboiih seznam članov naj bo prva naloga po izvršenem občnem zboru. Glejte na točnost poročil zlasti
navedite točno naslov onega, ki je pooblaščen za sprejemanje poste.
OBČNI ZBOR!.
Preteklo nedeljo se je vršilo mnogo občnih zborov Krajevnih kmečRh zvez. Njihovi odbori so dajali račun za delo v pretekli dobi, ki' je bila z czirom na kratko dobo obstoja Kmečke zveze bolj majhno in osredotočeno na nabiranje, članov in ostali izpopolnitvi organizacije. Udeležba članov in prijateljev kmečke misli pa izpričuje, s kako velikim zanimanjem spremlja kmečko ljudstvo ta stanovski pokret in kako tesno že danes živi z njim. Razveseljivo je to dejstvo zlasti z ozirom na okolnost, da je današnje ljudstvo raztrgano med seboj, da sta zavist in neioščljivost tisti dve lastnosti, ki stopata v ospredje in onemogočata vsako složno delo. Nalogu, ki jo je Kmečka zveza v tej smeri pokrenila je težka, vendar, kot izgleda bo čez čas rešenu uspešno. Kmečlco ljudstvo naj misel o svojem stanovstvu o čutu za skupnost in ljubezen do sokmeta goji v taki meri kot doslej tudi še naprej, pa bo uspeh zasigu-ran. "Razpoloženje na občnih zborih kaže, da se je začelo naše kmečko ljudstvo gibati v tem smislu in da je razumelo opozorila, kje je poleg drugih naša glavna napaka.
OBCN1 ZBORI V NEDELJO, DNE 2. MAJA.
V nedeljo imajo občne zbore sledeče edinice;
Višnja gora ob pol 8. uri, Ribno pri Bledu ob 3. uri. Logatec ob 2. uri, Preska pri Medvodah ob 7. uri, Brezovica ob 8. uri, Rudnik ob pol 5. uri, Gornji grad ob 11. uri, Mozirje ob pol 8. uri, Ljubno ob pol 3. uri, Lom pri Tržiču ob 8. uri. Preddvor ob 7. uri.
m H L I OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otouiane. divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Takoj se odda delavnica za vsakovrstno obrt. Poizve se Trubarjev trg 8, Kranj.
Stanovanje dvosobno, sončno s pritiklinami pod enim ključem išče takoj mirna stranka. Naslov v upravi.
Prodam za vlogo Mestne hranilnice v SkofjJ Loki klavir, dečje kolo, VVertlieiin blagajno št. 1, posnemalnik itd. Naslov v upravi lista.
Proda se po zelo ugodni ceni enonadstropnu dvostanovanjska hiša z vrtom in dvoriščem. Je zidana in krita z opeko in je poleg dveh tovarn v Kranju. Nuslov v upravi lista.
Prodam parcelo pripravno za trgovino. Poizve se Klane 18, Kranj.
Odda se v najem hiša z dvema njivama na Ru-pi pri Kranju pod zelo ugodnimi pogoji. Informacije daje Mirko Rus, Kranj.
Majerja k goveji živini se sprejme takoj. Naslov v upravi lista.
Lepo, sončno sobo v mestu išče gospod. Naslov v upravi lista.
Razprodajam radi selitve različno novo in rabljeno pohištvo po nizkih cenah. Udir, mizar Preddvor.
Prodam krasne psičke nemške, ovčje pasme. Slavec, Struž.evo.
Za polovično ceno dobite lahno motorno kolo 200 ccm. Naslov v upravi lista.
Prodaja lovske pse Špringer, Špunijele, Avgust Smole, Kranj.
Službo išče pridno, vestno, dekle vešče samostojne kuhe in vseh hišnih del. Nuslov pove uprava.
Kupim vložno knjižico Hranil, in pos. v Krunju, vloga do 120.000.— Din. Ponudbe nu naslov Joža Cimperman, p. Kranj.
Predan ni nameravate kupiti dežnik, oglejte si mojo zalogo vseh vrst in velikosti dežnikov lastnega izdelka. Na zalogi jih imam tudi za narodne' noše. Sprejemam tudi vsakovrstna popravila in preobleke.
Vina
Se priporoča
JerMfO Alojzij
dežnikar — Kranj
Preklic; Podpisani ATič Mihael strojarski pomočnik pri tvtdkl ..Standard" v Kranju, pre-klieujem in obžalujem, kar Sem dne 18. aprila neresničnega govoril v javnem lokalu zoper Franca Brezarja ekonoma pri isti tvrdki.
Kranj, dne 28. aprila 1937.
Alič Mihael.
50
let
jamči opekarna „Bohn" za vsako strešno opeko!
Samoprodaja
Kovina s; Kranj
Za težko delo je močno vino! Dobite am najlažje v Ceafraiai vinarai v Ljubljeni, Frankopanska uliea it.
Spomladanski plašči in kostumi poceni na prodaj pri
Justini Jakofčič - Kranj
Mestni tra
Sprejmemo |iviije, katere vzamejo delo na dom.
• ■
Ivan Savnlk, Kranj
Družine fotografirat pride na dom brez poviška cene
fotograf - JUG - Kranj
(Sedaj nasproti trg. Savnik)
Kolesa nova od 500 din
naprej kupite pri
A. Lipar, Cerklje
Istotam dobite original-torpedo kolesa
Pozor!
Kdor zida hišo ali preureja stanovanjel
Svetujem Vam, da se obrnete, če rabite in želite biti res dobro postrežem v pečarski stroki, na spodaj podpisano tvrdko. Štedilnike vseh vrst in velikosti. Lončene peči, visoke krušne (kmečke) v vseh velikostih in barvah. Ploščice bele in barvaste za oblaganje štedilnikov, mesarij, kuhinj, kopalnic itd. Vse to dobavlja in postavlja ter popravlja vsa v to stroko spadajoča dela najceneje in najsolidneje domača tvrdka
Oselji Vinko
pečarski mojster, Kranj, Mestni trg 18
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak   čas  brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Hi # #«k ^ i a znamke ,,V»anderer", dvokolesa, šivalne IVI uICi !v    stroje svetovnoznanih nemških tovarn do-
bite najceneje pri znani tvrdki
Ivan Biten c ~ Kranj
trgovina poleg gimnazije
Blago solidno in poceni! Oglejte si brezobvezno našo zalogo!
Za urednika in izdajatelje odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju,