GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XV ŠTEVILKA 149 FEBRUAR 1988 Bližamo se »vmesnim« volitvam Pred nami so, druge po vrsti, vmesne delegatske volitve, pa vendar drugačne kot prve, na katerih bomo volili le vodstva skupščin in predsednika ter člana Predsedstva SR Slovenije, ponekod pa bo seveda to tudi priložnost za nadomestne volitve. V Socialistični zvezi že potekajo postopki priprav na volitve teh funkcij za naslednje dveletno mandatno obdobje. Vsa potrebna opravila za spomladanske volitve je treba izpeljati v skladu z veljavnimi predpisi, upoštevajoč tudi temeljne zahteve o demokratizaciji in širini kandidacijskega postopka. Ena od novosti je v kandidacijskih konferencah, zlasti v temeljnih okoljih - teh naj ne bi sestavljali le člani delegacij, ampak bodo odprte za vse delavce in krajane, ki bodo hoteli sode- lovati in razpravljati o evidentiranih možnih kandidatih za vse nivoje. Pravila ravnanja pa omogočajo tudi to, da je možno predlaganje novih kandidatov poleg že evidentiranih. In če ti novopredlagani kandidati dobijo najmanj četrtinsko podporo vseh navzočih na kandidacijski konferenci, bodo uvrščeni na listo evidentiranih možnih kandidatov. Nadaljnji postopek bo odvisen predvsem od soglasja predlaganega možnega kandidata, saj brez takšnega soglasja nikogar ni moč uvrstiti na kandidatno listo. Pri tem pa moramo biti pozorni na to, ali je predlagani možni kandidat član delegacije za skupščino DPS ali skupščino posamezne SIS, kar pa ne velja za člana in predsednika Predsedstva SR Slovenije. Na podlagi sprejetega »Rokovnika« in »Usmeritev« (sprejeto na Predsedstvu Občinske konference SZDL) za izvedbo volilnih postopkov se od 17.2. 1988 do 4. 3. 1988 začenjajo priprave in izvedbe temeljnih kandidacijskih konferenc. V krajevnih skupnostih so za sklic, pripravo in izvedbo temeljnih kandidacijskih konferenc zadolženi in odgovorni predsedniki krajevnih konferenc SZDL, v organizacijah združenega dela pa predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Na podlagi evidentiranja in usklajevanja predlogov na Koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL, podanih ocen iz osnovnih sredin in DPO ter izrečenih soglasij o možnem kandidiranju je Predsedstvo OK SZDL sprejelo na svoji 2. seji dne 17.2.1988 predlog možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine Vrhnika in skupščinah SIS. Obe kandidatni listi objavljamo na 2. strani Našega časopisa. Konferenca občinske organizacije ZKbo 7. marca Tako so na zadnji seji sklenili člani občinskega komiteja ZKS Vrhnika. V osrednji točki program-sko-volilne seje vrhniških komunistov bodo spregovorili o aktualnih nalogah uresničevanja politike Zveze komunistov v občini. V ospredju bosta nedvomno uvodni referat predsednika Občinskega komiteja Andreja Skrta in zaključna informacija o poslovanju organizacij združenega dela v naši občini v preteklem letu, ki jo bo podal predsednik Izvršnega sveta Peter Petkovšek. Sledila bo razprava o uvodnih referatih in o poročilu o delu občinske organizacije ZK ter nadomestne volitve članov Občinskega komiteja, statutarne in nadzorne komisije ter tova-riškega razsodišča. Borovnicam izglasovali samoprispevek za vrtec Komisija za izvedbo krajevnega samoprispevka za otroški vrtec v Borovnici je po končanem referendumu dne 31.1.88 ob 19.30 na podlagi zapisnikov devetih odborov za izvedbo referenduma ugotovila naslednje: vpisanih volilnih upravičencev v volilnem imeniku odsotni (v JLA ali tujini) vpisanih volilnih upravičencev, ki so upoštevani za izid glasovanja ZA je glasovalo 54,3 % ali PROTI je glasovalo 36 % ali neveljavnih glasovnic je bilo 1,2 % ali referenduma se ni udeležilo 8,5 % ali 2721 108 2616 1420 941 32 223 - skupaj 100 % ali 2616 Fotografija je nastala na enem od volišč, kjer so lahko ponosni na dobro udeležbo IZ POROČILA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA Pripombe, da so disciplinski postopki različni Pretežni del svojega dela je lani družbeni pravobranilec samoupravljanja namenil reševanju tekočih zadev, za katere so dali pobudo delavci organizacij združenega dela, občani krajevnih skupnosti, družbenopolitične organizacije v občini aH samoupravni organi. V letu 1987 je družbeni pravobranilec samoupravljanja obravnaval oziroma ukrepal v 134 primerih je razbrati iz poročila, ki ga je pripravil za obravnavo na občinski skupščini. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je pri spremljanju usklajenosti samoupravnih splošnih aktov z določili družbenega dogovora oz. samoupravnih sporazumih ugotavljal, da so bili delavci pri tem pod pre- cejšnjo prisilo in da bi bile v marsikateri organizaciji združenega dela spremembe in dopolnitve praviloma drugačne, če bi bilo na razpolago več časa in če ne bi bili pod pritiskom grožnje izplačevanja znižanih osebnih dohodkov. Na področju delovnih razmerij je bilo vključevanje družbenega pravobranilca samoupravljanja predvsem v funkciji svetovanja. Delavci se obračajo na družbenega pravobranilca samoupravljanja velikokrat zato, ker si napačno tolmačijo določila samoupravnih splošnih aktov, delavcem, ki naj bi jim dali nasvet s področja delovnih razmerij, pa največkrat ne zaupajo. V primerih, ko se je družbeni pravobranilec samoupravljanja aktivno vključeval v razreševanje posameznih zadev v zvezi z delovnimi razmerji, je pri pregledu samoupravnih splošnih aktov ugotavljal, da so akti presplošni, da so v večini primerov določila samoupravnih aktov, s katerimi bi na osnovi zakona urejevali specifiko posamezne organizacije združenega dela, le prepisana oz. prepisani posamezni členi zakona. Pri pregledu poročila, ni moč tudi mimo dejstva, da imajo največ pripomb v zvezi z disciplinskimi postopki delavci iz posameznih delovnih organizacij na razlikovanje med delavci. Nekateri morajo disciplinsko odgovarjati že za najmanjši prekršek, dočim pri nekaterih postopek ni uveden tudi za večje prekrške in povzročeno materialno škodo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo pri svojem delu skušal ugotoviti koliko je na tem resnice in v primeru, da se to resnično dogaja, zahteval od samoupravnih organov, da pričnejo disciplinski postopek zoper odgovorne delavce, v kolikor bi le-ti ščitili posamezne kršilce. Kršenje samoupravnih pravic delavcev je ugotovil družbeni pravobranilec tudi v zvezi s sklepanjem delovnega razmerja predvsem pri zasebnikih, ki se poslužujejo prakse, da delavca vzamejo na »probo« brez sklenitve delovnega razmerja oziroma pogodbe, s katero bi bile zagotovljene delavčeve pravice, osebni dohodek in dogovorjene njegove obveznosti. Pionirka Mojca Suhadolc dosegla največji uspeh vrhniškega športa Mojca Suhadolc je letos dosegla verjetno enega največjih uspehov vrhniškega športa nasploh, ne samo smučanja. Na svetovnem prvenstvu za pionirje za lovoriko »Topollino« v Italiji si je z visoko štartno številko 38 v veleslalomu prismu-čala odlično 9. mesto, v slalomu pa s še nižjo štartno številko 11. mesto. Mojca je letos prestopila prag pionirske A državne reprezentance in tako je nastopila tudi na mednarodnem pionirskem tekmovanju za Pokal Loke, ki je v rangu evropskega pokala. Med dvainpetdesetimi mladimi smučarkami se je uvrstila na prvo mesto. S temi vrhunskimi dosežki je prebit led v sam vrh, kar pa je nedvomno rezultat prizadevnega osemletnega dela vrhniškega smučarskega društva in njenega trenerja Petra Petrov-čiča. Na fotografiji: Mojca v družbi s trenerjem. (Več o delu smučarskega društva na 8. strani) Okrepljeno usposabljanje rezervnih vojaških starešin Rezervni vojaški starešine so na letni programski seji ugotovili, da uresničujejo svojo vlogo in da delajo po začrtanem programu, ki so ga sprejeli aprila lani. Ob oceni in pomenu dela za preteklo obdobje velja poudariti poglobljeno sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostjo, oboroženimi silami, vzgojnoizobraže-valnimi ustanovami ter dejavniki s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter njihovo neposredno pomoč, ki je pripomogla k doseganju rezultatov članov in organizacij ZRVS v občini. Vedno bolj ugotavljajo, da je primerna organiziranost in pravilen kadrovski izbor, pa če gre za predsedstvo OK ZRVS in njenih komisij pa do predsedstev in predsednikov krajevnih organizacij, veliko pripomoglo k boljšemu uresničevanju programskih usmeritev.in izpolnjevanju nalog. Trudili so se, da bi okrepili samostojno delo ZRVS v krajevni skupnosti, kjer naj bi se tesno povezovale in usklajevale delo s krajevno konferenco SZDL in drugimi družbenopolitičnimi dejavniki v krajevnih skupnostih. Posebno pozornost tako namenjajo krajevnim organizacijam kot temeljni obliki organiziranosti. Večina teh organizacij je uspešna pri uresničevanju svojih programov in sklepov OK ZRVS. Pri teh nalogah je vodstvo nudilo pomoč z obiski in s posveti predsednikov. Ugotavljajo pa ob tem, da nekatere predsednike tudi ta pomoč ni vzpodbudila ali pa se teh posvetov niso niti udeležili. Prav v njihovih organizacijah pa žal naloge in programi niso izpeljani najbolje. Tudi na področju idejnopoli-tičnega, splošnovojaškega in obrambno-samozaščitnega usposabljanja svojih članov so naredili korak naprej. Na lanskoletno usposabljanje je bilo nekaj dodatnih mnenj in pobud, kako naj v bodoče potekajo, zato se je komisija za usposabljanje z vso resnostjo lotila, da pripravi čim ustreznejši način letošnjega usposabljanja. Program je zdaj pripravljen in konec februarja bodo že prva strokovna predavanja. Na Sivkini so »komunalci« pred časom zamenjali vodovodne cevi zdaj, ko je vreme ugodno pa vgrajujejo še nove priključke VOLITVE VOLITVE VOLITVE VOLITVE VOLITVE VOLITVE VOLITVE VOLITVE VOLITVE VOLITVE Predlog možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v Skupščini občine Vrhnika za nadaljnji dve leti 1. ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE HERMAN BOLE, roj. 1937, stanujoč Verd, Sternenova 25, ing. organizacije dela 2. ZA PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE TOMAŽ GROM, roj. 1928, stanujoč Vrhnika, Kopališka 8, direktor komerciale v DO DOM Ljubljana 3. ZA PREDSEDNIKA ZZD DE GLERIA DUŠAN, roj. 1950, stanujoč Logatec, Notranjska 7, strojni ing., zaposlen v IUV TOZD Usnjarna. 4. ZA PODPREDSEDNIKA ZZD STAŠA PRETNAR, roj. 1946, stanujoča Ljubljana, Bratov Komel 52, ing. živ. teh., zaposlena Droga Portorož, Obrat Jelka Vrhnika 5 ZA PREDSEDNIKA ZKS ANDREJ OCEPEK, roj. 1942, stanujoč Borovnica, Mejačeva 3, zasebni obrtnik 6. ZA PODPREDSEDNIKA ZKS JANKO VIDMAR, roj. 1957, stanujoč Verd 179, ing. gozdarstva, zaposlen GG TOZD Gozdarstvo Vrhnika 7. ZA PREDSEDNIKA DPZ ANTON JEREB, roj. 1946, stanujoč Lesno brdo 16, referent za varstvo pri delu, zaposlen v Iskra-Vega v Ljubljani. 8. ZA PODPREDSEDNIKA DPZ RATOMIR VIDAKOVIĆ, roj. 1943, stanujoč Log, Cesta na brdo 16, dipl. ekonomist, zaposlen LB Ljubljana Predlog možnih kandidatov za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščinah SIS za nadaljnji dve leti OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST za predsednika skupščine ANDREJ KOS, roj. 1952, ekonomist, zaposlen v Upravnih organih SO Vrhnika, stanujoč Vrhnika, Dobovičnikova 58 za namestnika MARKO BIZJAN, roj. 1942, mizar, zaposlen v LIKO Verd, stanujoč Stara Vrhnika 30 za predsednika zbora uporabnikov ALENKA SLABE, roj. 1961, kontrolorka, stanujoča Verd, Kačurjeva 1 za predsednika zbora izvajalcev delegat iz OŠ Log-Dragomer zaposlena v LIKO Vrhnika, OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST za predsednika skupščine LEON-MARJAN MOŽINA, roj. 1941, uslužbenec, zaposlen Iskra Horjul, stanujoč Stara Vrhnika 126 za namestnika LEON LIČER, roj. 1956, ekonomski tehnik, zaposlen LIKO Vrhnika, stanujoč Laze 34, Dragomer za predsednika zbora uporabnikov FRANCI PETKOVŠEK, roj. 1951, uslužbenec IUV, stanujoč Stara Vrhnika 107 za predsednika zbora izvajalcev BOŽA GROM, roj. 1952, kemijski tehnik, zaposlena LIKO Vrhnika, stanujoča Stara Vrhnika 90 OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST za predsednika skupščine BOŠTJAN ZEKŠ, roj. 1940, dr. fizike, zaposlen Medicinska fakulteta Ljubljana, stanujoč Vrhnika, Klis 13 za namestnika ZVONE MENCEJ, roj. 1936, ing., zaposlen Geološki zavod Ljubljana, stanujoč Dragomer, V Loki 41 OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST za predsednika skupščine JANEZ DONIK, roj. 1944, uslužbenec IC RSNZ Ljubljana, višja izobrazba, stanujoč Drenov grič 13 za namestnika DUŠAN MLINAR, roj. 1959, gradb. ing., zaposlen Igrad Vrhnika, stanujoč Vrhnika, Tržaška 45 za predsednika zbora uporabnikov POLDA ŠPANIČ, roj. 1951, ekonomski tehnik, zaposlena Fenolit Borovnica, stanujoča Borovnica, Miklavičeva 2 za predsednika zbora izvajalcev IRENA JESENOVEC, roj. 1952, knjižničar, zaposlena Cankarjeva knjižnica Vrhnika, stanujoča Vrhnika, Dobovičnikova OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA za predsednika skupščine ANTON MLAKAR, roj. 1926, upokojenec, stanujoč Vrhnika, Tržaška 85 za namestnika MARICA LENARŠIČ, roj. 1945, prodajalka, Mercator TOZD Dolomiti, Prodajalna Gradbeni material Vrhnika, stanujoča Log, Loška 14 za predsednika zbora uporabnikov NADA LAšlČ, roj. 1949, uslužbenka LIKO Vrhnika, stanujoča Vrhnika, Ulica 6. maja 4 za predsednika zbora Izvajalcev MARIJA DRMOTA, roj. 1954, medicinska sestra, zaposlena Dom upokojencev Vrhnika, stanujoča Vrhnika, Delavsko naselje 50 OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA za predsednika skupščine DRAGICA KRAšOVEC, roj. 1955, upravna delavka, zaposlena LIKO Vrhnika, stanujoča Dragomer, Pot na Tičnico 8 za namestnika BRANE PAHOR, roj. 1955, ekonomist, zaposlen IUV, stanujoč Gradišče S-10 Vrhnika za predsednika zbora uporabnikov VERA FEFER, roj. 1951, dipl. ekonomist, zaposlena IUV, stanujoča Vrhnika, Kačurjeva 9 za predsednika zbora izvajalcev DARINKA PINTAR, roj. 1951, vzgojiteljica, zaposlena VVZ ANTONIJE KUCLER, Vrhnika, stanujoča Dragomer, V Loki 26 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST za predsednika skupščine IRENA KRŽMANC, roj. 1954, dipl. pravnik, zapos. LIKO Vrhnika, stanujoča Drenov grič 68 za namestnika MIHAELA VERBIČ, roj. 1943, pravnik, zaposlena RK SZDL Slovenije, stanujoča Vrhnika, Ljubljanska 27 za predsednika zbora uporabnikov JOŽE JEREB, roj. 1947, elektrotehnik, zaposlen Fenolit Borovnica, stanujoč Borovnica, Zalarjeva 30 za predsednika zbora izvajalcev STANKA KOBAL, roj. 1940, dr. stomatologije, NZD Vrhnika, stanujoča Vrhnika, Betajnova OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA za predsednika skupščine MIHAELA VERBlC, roj. 1943, pravnica, zaposlena RK SZDL Slovenije, stanujoča Vrhnika, Ljubljanska 27 za namestnika in predsednika zbora uporabnikov DANICA POŽUN, roj. 1951, administrator, zaposlena PTT Vrhnika, stanujoča Vrhnika, Tržaška 8 za predsednika zbora izvajalcev MARJANCA OSREDKAR, roj. 1952, socialna delavka, zaposlena Center za socialno delo Vrhnika, stanujoča Vrhnika, Jelovškova 6 POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE za predsednika konference delegatov SLAVKO ČESEN, roj. 1925, upokojenec, stanujoč Vrhnika, Cankarjev trg 12 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST za predsednika skupščine AKSENTIJE DORDEVIĆ, roj. 1947, strojni tehnik, zaposlen IUV TOZD Usnjarna Vrhnika, stanujoč Vrhnika, Gradišče 18 za namestnika in predsednika zbora uporabnikov ANDREJ GRAMPOVČAN, roj. 1927, knjigovodja, zaposlen GG TOZD Gozdarstvo Vrhnika, stanujoč Vrhnika, Stara cesta 12 SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE + za predsednika skupščine MAJDA HORVAT, roj. 1949, ekonomski tehnik, zaposlena LIKO Vrhnika, stanujoča Borovnica, Breg 37 za namestnika BERNARDA ŽNIDARŠIČ, roj. 1946, socialna delavka, zaposlena Dom upokojencev Vrhnika, stanujoča Vrhnika, Sivkina 9 SKUPNOST ZA POŽARNO VARNOST za predsednika skupščine GENA KOVAČ, roj. 1949, ing. kemije, zaposlena Fenolit Borovnica, stanujoča KaKo 33 ' za namestnika JOŽE MESEC, roj. 1946, voznik, zaposlen IUV, stanujoč Sinja gorica 13 za predsednika zbora uporabnikov HERMAN ZAVRŠNIK, roj. 1930, upokojenec, stanujoč Log, Cesta ob potoku 2 za predsednika zbora izvajalcev URBAN ŽIROVNIK, roj. 1928, upokojenec, stanujoč Verd 16 in STANE SAMOTORČAN, roj. 1954, poklicni gasilec, stanujoč Velika Ligojna 35 A Več zasebnih prodajaln? S spremembo obrtnega zakona (Ur. list SRS št. 15/86) je bila razširjena možnost prodaje za mešano industrijsko blago, obrtne izdelke, podana je bila možnost prodaje v premičnih objektih in tudi komisijska prodaja. Občinska skupščina ne določa več posebnih pogojev za izdajo dovoljenj za prodajo na drobno, razen kraja oziroma območja, kjer lahko prodajajo na drobno. Z doslej veljavnim odlokom smo imeli v naši občini omejeno izdajo obrtnih dovoljenj za prodajo na drobno in sicer v naseljih, kjer je oskrba slaba in če to ugotovi upravni organ po predhodnem mnenju sveta potrošnikov v posameznih krajevnih skupnostih. S to spremembo je predlagana sprostitev izdaje obrtnih dovoljeni za vse možnosti prodaje na drobno na celotnem območju občine Vrhnika. Izdaja posameznih obrtnih dovoljenj pa naj bi bila pogojena s predhodnim soglasjem Izvršnega sveta SO Vrhnika. Prav tako se s spremembo odloka povečuje možnost zaposlitve večjega števila zaposlenih delavcev pri posameznih obrtnikih in sicer do 10 zaposlenih pri posameznem obrtniku. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Vrhnika je obravnaval Izvršni svet SO Vrhnika in predlagal zboroma občinske skupščine, da ga obravnavata in posredujeta v enomesečno javno razpravo. Šolarji zadovoljni z bogatim programom med počitnicami Predvsem zaradi dejstva, da je zmerom bolj čutiti potrebo po zapolnitvi praznine, ki nastane, ko se za štirinajst dni zapro šolska vrata, je Društvo prijateljev mladine Vrhnika med zimskimi počitnicami v sodelovanju s predstavniki sredin, kjer načrtujejo in izvajajo dejavnost za mladi rod, s precejšnjo mero izvirnosti pripravilo počitniške aktivnosti predvsem za otroke vrhniške šole. Program počitni-kovanja so prejeli tudi otroci borovniške in dragomerške ter obe podružnični šoli, tako da so se lahko pravočasno odločali za različno razvedrilno dejavnost, ki jim je ustrezala. Dnevno je šolarje o nekaterih aktivnostih, ki so se odvijale na različnih lokaaljah na Vrhniki, v svojem počitniškem programu obveščala tudi ljubljanska televizija. Organiziran program počitniko-vanja, ki je letos potekal od 18.1. do 22. 1. in od 25. 1. do 29. 1., se je odvijal v Partizanu v okviru ZTKO in šole, v DOMU JLA, v Cankarjevi nekaj pa je še razstavljenih v prostorih knjižnice. Šolska knjižnica je bila v času počitnic zaprta, kar je zaradi prevelikega števila otrok delo s šolarji in ostalimi obiskovalci še dodatno oteževalo. O tem je vsekakor potrebno razmisliti pri pripravi naslednjega programa počitniko-vanja. Kot pomoč otrokom, ki si bodo tudi v naslednjih počitnicah zaželeli tovrstne razvedritve oziroma zaposlitve, kot tudi pomoč zaposlenim v knjižnici, bo potrebno angažirati dodatne mentorje in knjižničarke iz šol, posebno v primeru, če bodo počitnice spet brez snega. V Cankarjevem domu so bile predstave razdeljene na razredno in predmetno stopnjo in je bilo skupno 871 obiskovalcev filmskih predstav. Slabše je bila obiskana lutkovna predsstava, saj si jo je ogledalo le 47 otrok. Torej je Cankarjev dom gostil 918 šoloobveznih otrok, neupoštevajoč polno zasedene lutkovne sobe, kjer so se prizadevne mentorice morale dogovoriti za dodatne termine za izdelovanje lutk, saj 15 do 20 otrokom 90 minut po dvakrat na teden ni zadoščalo. Izdelane lutke so izde- V Cankarjevi knjižnici so šolarji izdelovali tudi maske Nadležna fotografija! Je to samo hudomušnost, ali so se nepridipravi takole vključili v javno razpravo o poimenovanju ulic na Vrhniki. knjižnici, pri lutkovni sekciji ter v Cankarjevem domu. Po predvidenem programu bi morale potekati dejavnosti vsak dan tudi na snegu in to s tekom na smučeh na atletskem stadionu ter s smučarskim tečajem na Ulovki, vendar je vreme prikrajšalo otroke za uživanje tovrstnih radosti. V programu počitni-kovanja za prihodnje leto bo potrebno upoštevati počitnice s snegom in brez njega. Vse dejavnosti v vseh ustanovah so potekale v zadovoljstvo otrok razredne in predmetne stopnje, pa tudi srednješolcev. Sama kvantiteta, se pravi število otrok, ki so se udeleževali počitniških iger, je bilo izredno zadovoljivo, saj je bilo samo v DOMU JLA, ki je nudil oglede video filmov in risank, igranje namiznega tenisa, šahiranja in streljanja z zračno puško prisotnih dnevno preko 200 otrok, tako da so se pojavljale resnejše organizacij-sko-redarske težave, ki jih je potrebno pri pripravi programa za naslednje leto že sedaj upoštevati in najti ustrezno rešitev. Predvsem zaradi prevelikega števila otrok na video predstavah, saj so prvi dan morali zavrniti sto otrok in so naslednji dan uvedli oglede z dvema videorekorderjema v dveh prostorih. Sama izbira filmov je bila zadovoljiva. Z enakimi težavami so se srečevali pri organiziranju streljanja z zračno puško in namiznem tenisu, kjer je bilo dnevno prisotnih 100 oziroma 50 otrok. V prihodnje je potrebno razmisliti o selekciji filmov po stopnji, kar letos še ni bilo mogoče, o veliki projekciji video filmov z elektronskim topom, premestitvijo namiznega tenisa v dvorano Partizana ter predvsem številčno okrepiti mentorstvo oz. dežurstvo v Domu in bolje poskrbeti za redarsko službo - predvsem zaradi varnosti otrok.. V knjižnici ivana Cankarja se je v dneh počitnic zvrstilo 773 otrok, od 30 do 65, pa tudi 95 na dan, kar je bila precejšnja obremenitev za knjižničarke, ki so se z otroki ukvarjale poleg svoje redne dejavnosti. Po izkušnjah iz preteklega leta je bilo tudi delovnih rekvizitov za ustvarjanje (papirja, lepila...) pripravljenih premalo, tako da je pri naknadnem nakupu finančno priskočil na pomoč OS ZS. Lične izdelke so otroci odnesli domov, lovalci odnesli s seboj, žal pa so pri igri bile poškodovane lutke lutkovne skupine. Enak primer so imeli tudi v knjižnici. Slabše so bile obiskane ponu-jane dejavnosti v Partizanu, saj je splošno telovadbo obiskalo 31 šolarjev vseh starosti, nekaj več zanimanja je bilo za košarko, manj pa za igranje nogometa. Vaditelji so bili dnevno prisotni. Tenis v dvorani Partizana počit-nikarjev ni privabil in so ga v glavnem igrali člani kluba. Ritmiko je vodila tov. Rusovainje bila prijetno zasnovana, a sta jo obiskali samo dve šolarki, ples z dobro izbrano glasbo pa je zaradi nezanimanja odpadel. Treba je povedati še, da so pri letošnjem organiziranem počitniko-vanju težje sodelovali vozači oziroma šolarji iz drugih krajevnih skupnosti. Pri načrtovanju programa za naslednje počitnice bi bilo dobro predvideti »potujočo skupino« z video rekorderjem, ki bo obiskovala obrobne oz. oddaljene krajevne skupnosti. Za izvedbo tega predloga bo potrebno že predhodno tudi določiti termine obiskov po posameznih KS. Osvojen je tudi predlog, da naslednje počitnikovanje pripravlja pripravljalni odbor pri DPM, ki ga sestavljajo: Magda Kavčič, Marina Blatnik-Mohar, Nataša Mladenovič, Miro Gruden, Božo Banda, Elica Brelih, Mojca Šega. Omenjen odbor naj bi se usmeril samo v pripravo programa za zimsko počitnikovanje in naj bi se prvič sestal v novembru tega leta. Počitnice so otrokom verjetno hitro minile, prav tako pa tudi vsem tistim, ki so v okviru Društva prijateljev mladine Vrhnika razmišljali, kako bi jih čim bolj popestrili. Kljub vsemu pa kaže za zaključek reči, da so se vsi sodelujoči potrudili, delali prostovoljno, saj je bil strošek celotne izvedbe počitnikovanja minimalen (najemnina video filmov, poravnava stroškov za porabljeno strelivo) in.da bodo temu zgledu sčasoma morda sledili še v drugih šolah, predvsem v Borovnici, OŠ Log-Dragomer pa je letos že pripravila prijetno počitnikovanje svojim šolarjem v prvem tednu počitnic. MARJA NAGODE RAZPIS ZA PODELITEV SREBRNEGA ZNAKA ZVEZE SINDIKATOV Na podlagi 131. člena Statuta Zveze sindikatov Slovenije, je RS ZSS sprejel ».Pravilnik o podeljevanju srebrnega znaka /.veze sindikatov Slovenije«. Po tem pravilniku se srebrni znak ZSS Podeljuje ob delavskem prazniku, I. maju, o podelitvi pa na osnovi podanih predlogov odloča predsedstvo OS ZS na podlagi predlogov odbora /a kadrovsko politiko. Srebrni znak se podeli: — članu Zveze sindikatov za izjemen prispevek pri izpolnjevanju temeljnih nalog ZS, še zlasti pa za uveljavljanje ter krepitev samoupravne vloge in položaja delavca, — organizaciji ali organu ZS v organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih za učinkovito utrjevanje vloge zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Za podelitev srebrnega znaka upoštevajo organizacije in organi Zveze sindikatov enotna temeljna merila. Srebrni znak se podeli za izjemne dosežke pri neposrednem izpolnjevanju poglavitnih nalog, stališč in dokumentov Zveze sindikatov, predvsem pri: — uveljavljanju vloge Zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, - izpolnjevanje ciljev in nalog gospodarskega in družbenega razvoja ter stabilizacije, - smotrnemu upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi ter uveljavljanju načela delitve po delu in njegovih rezultatih, - vključevanje v samoupravno združevanje dela in sredstev oziroma v proizvodno-dohodkovno povezovanje in sodelovanje. Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu članu sindikata lahko vloži vsaka OO ZS na podlagi sklepa članskega sestanka ali izvršnega odbora OO ZS. Predlog za podelitev srebrnega znaka organizaciji ali organu Zveze sindikatov v OZD oziroma delovni skupnosti predlaga predsedstvo ali drug organ OS ZS. Predlagatelji morajo predloge poslati pismeno na priloženem obrazcu in z ustreznp utemeljitvijo do 15. marca 19X8 na naslov: Občinski svet ZS Vrhnika, Cankarjev trg 8. Aprila bo stekla gradnja čistilne naprave Vse kaže, da bo že letos spomladi stekla gradnja centralne čistilne naprave na Vrhniki. To bo skupna čistilna naprava za gospodinjstva in za industrijo na Tojnicah. Vsa potrebna tehnična dokumentacija za I. fazo je pripravljena. Že decembra so posredovali tudi ponudbe za izvedbo Gradisu, SCT, SGP in Primorju. Njihove ponudbe so že prispele in strokovna komisija se bo o izvajalcu del za prvo fazo odločila že konec februarja. »Če bodo denarna sredstva zagotovljena, potem se bo gradnja pričela v začetku aprila in se zaključila še v letošnjem letu. Vzporedno pa že tečejo aktivnosti za nadaljevanje gradnje, to je za II. fazo, s katero bodo odplake tudi kemično in biološko očiščene. Za to čiščenje iščemo najprimernejše postopke in zato smo k temu raziskovalnemu delu pritegnili strokovnjake Industrije usnja, ki imajo že precej izkušenj pri čiščenju odplak ter strokovnjaki kemičnega inštituta Boris Kidrič iz Hidroinže-niringa,« pravi Stojan Jakin, direktor Komunalnega podjetja, ki je nosilec investicije. Sicer bodo pri izgradnji čistilne naprave strokovno in finančno sodelovale naše organizacije združenega dela, torej onesnaže- valci s področja Vrhnike. Pri Samoupravni komunalno-cestni skupnosti že deluje strokovni organ soinvestitorjev, ki je že doslej usklajeval in usmerjal strokovno delo v zvezi z gradnjo čistilne naprave. Letos bo torej zgrajena prva faza, to je mehanski del čistilne naprave, ki obseoa črpališče z napravami za odstranjevanje grobih mehanskih delcev, merilec pretoka, izločevalec maščob, lovilec peska in primarni usedalnik. Sedaj Industrija- usnja svoje odplake že kemično in mehansko čisti na svoji novi čistilni napravi, vsi ostali onesnaževalci lahko do izgradnje centralne čistilne naprave brez večjih vlaganj zagotovijo potrebno pripravo odplak za biološko čiščenje. Po ocenah iz lanskega avgusta bo centralna čistilna naprava stala okoli 320 starih milijard dinarjev. Prva faza, ki bo zgrajena letos, pa okoli 95 starih milijard dinarjev. Najpomembnejši vir pokrivanja investicijskih stroškov bosta zagotovili Zveza vodnih skupnosti in Območna vodna skupnost - kar 60 odstotkov. Preostala finančna sredstva pa bo zbralo združeno delo naše občine, ki bo čistilo odpadne vode v tej novi napravi. Kar 76 odstotkov teh še potrebnih sredstev bo zagotovila Industrija usnja. OBRAZLOŽITEV ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je na podlagi Odloka o določitvi najvišjih cen, ki ga je sprejel Izvršni svet SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 43/87 in 45/87), sprejel Odredbo o določitvi najvišjih cen — Ur. list SRS, št. 46/87 z dne 12. 12. 1987 (v nadaljevanju: Odredba). Odredba je določala, da so cene, ki so v občinski pristojnosti in so bile oblikovane v skladu s predpisi ter uporabljene do uveljavitve Odredbe (t. j. do 12. 12. 1987) opredeljene kot najvišje cene. Nekatere cene (npr. cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač v gostinstvu in turizmu) so bile iz te omejitve izvzete, za nekatere cene (npr.: cene osnovnih komunalnih storitev, cene gostinskih storitev...) pa je bila opredeljena možnost določenega povišanja. Možnost povišanja je upoštevala: 1. novembrsko odpravljanje disparitet v cenah, ko so se nekaterim dejavnostim bistveno povišale cene vhodnih surovin in energije 2. usklajevanje korekcij cen na ravni SR Slovenije Aktivnosti za postopno izvzemanje cen iz neposredne kontrole in določanje možnosti za delno povišanje cen proizvodov in storitev, pri katerih so nastala največja nesorazmerja, usklajuje Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve. S tem želimo v SR Sloveniji zagotoviti enoten pristop po občinah, želimo pa tudi dokazati, da podrobna regulacija cen s strani Zveznega izvršnega sveta ni potrebna. Na podlagi navedenih aktivnosti in usmeritev Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika sprejel Odredbo o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen - Uradne objave glasila Naš časopis, št. 7. z dne 29. 12. 1987. V Spremembah in dopolnitvah je bila za nekatere cene določena možnost delnega povišanja (npr. cena ure vožnje z motornimi vozili...), določen je bil tudi način oblikovanja cen za nove proizvode oz. storitve. Aktivnosti na področju cen se nadaljujejo, zato bi moral Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika sprejeti novo odredbo o spremembah in dopolnitvah obeh že sprejetih odredb. Odločili smo se. da sprejmemo novo odredbo, ki bo vključevala obe predhodni in tekoče spremembe, tako, da bomo imeli enoten predpis. V objavljeni odredbi so naslednja nova določila: a) 1. člen: točke 3. 4 in 5 Te cene so izvzete iz zamrznitve. b) 2. člen: - točka 7 (možnost povišanja stanarin), - drugi odstavek 8. točke (ponovna možnost delnega povišanja oskrbnin v vrtcih in domovih za ostarele) - točka 9: možnost delnega povišanja nekaterih cen s področja samostojnega in osebnega dela. IZVRSNI SVET SKUPŠČINI-. OBČINI7. VRHNIKA V trgovini IUV na Vrhniki niti najmanj ne čutijo, da je letošnja zima tako mila, pravi Darja Mauri, ki je vodja trgovine. Prodaja dražjih oblačil je zelo dobra in samo prejšnji mesec so prodali za približno 730 milijonov dinarjev izdelkov. Še zlasti dobro gredo v prodajo moški jopiči iz nape v »meklaud« stilu po 400 do 600 tisoč dinarjev. Za tiste bolj izbirčne in z globljim žepom imajo jopiče in plašče iz plemenitih krzen (nutrija, bizon, rakun, lisica), za katere je treba odšteti 1,3 do 2 milijona dinarjev. Od 1. februarja dalje daje trgovina trimesečno brezobrestno posojilo do 1 milijona vrednosti in šestmesečno posojilo s 16-odstotnimi obresti za blago v vrednosti do 2 milijona dinarjev. MOMIR ARSIĆ Gozdarji menijo, da je divjadi preveč Vrhniški gozdarji gospodarijo v veliki meri z gozdovi, v katerih jelenjad in srnjad odločilno vplivata na njihovo obnovo. Na osnovi raziskav iz leta 1985 lahko trdijo, da v teh gozdovih divjad onemogoča njihovo naravno obnovo, prav tako pa ogroža tudi umetno obnovljene gozdove. Da bi umetno obnovljene gozdove obvarovali pred divjadjo, morajo gozdarji sadike zaščititi pred objedanjem. To zaščito morajo izvajati vsaj štiri leta po osnovanju nasada. Samo delo poteka tako, da vrh vsake sadike premažejo s posebnim premazom. Kljub temu, da to delo poteka hitro, zahteva 7 do 8 % vseh ur, namenjenih za biološka vlaganja v gozdove Stroški zaščite sadik pred divjadjo so deležni pri gozdarjih posebne pozornosti. To pa zato, ker menijo, da je divjadi v naših gozdovih preveč. Pravijo, da številčnost divjadi ni usklajena s pre-hrambno zmogljivostjo naših gozdov. Divjad zato povzroča v gozdovih veliko škode. V letu 1987 so na TOZD Gozdarstvo Vrhnika zaščitili 83 ha nasadov, oziroma 274 000 sadik. Za to delo so porabili 1236 ur in eno tono zaščitnega sredstva. Pri prevozih na delovišča in nazaj pa so opravili 875 km. Vse to pa je TOZD stalo 13,9 milijona din, oziroma 51 din na sadiko. Gozdarji financirajo zaščito sadik iz sredstev biološke amortizacije, manjši del pa so prispevali tudi porabniki lesnih proizvodov. Vseh sredstev je bilo v letu 1987 8,6 milijona din in niso zadoščala za pokritje vseh stroškov, nastalih pri zaščiti sadik. Tako je znašala izguba 5,3 milijona din oziroma 19 din na sadiko. Izgubo so pokrili delavci TOZD Gozdarstvo Vrhnika iz lastnega dohodka. Podobne so bile razmere tudi pri TOK Gozdarstvo Vrhnika, kjer so v letu 1987 zaščitili 103 000 sadik. Pri tem so ustvarili 2,5 milijona din izgube, ki so jo morali prav tako pokriti iz lastnega dohodka. Vseh teh stroškov ne bi bilo, če bi bil stalež divjadi v naših gozdovih usklajen z njihovo prehrambno zmogljivostjo. Sredstva biološke amortizacije, ki so bila porabljena za zaščito, bi tako porabili za druga gojitvena dela. S sredstvi, ki so jih morali vrhniški gozdarji nameniti iz lastnega dohodka za pokrivanje izgub, pa bi lahko na 16 ha gozdnih površin zgradili vse, pri traktorskem spravilu lesa tako zelo potrebne gozdne vlake. J. V. Na podlagi določil 29. člena Pravilnika o kreditni dejavnosti Hranilno-kreditne službe kmetijstva in gozdarstva Vrhnika je izvršilni odbor na svoji XXXIII. redni seji dne 15. 2. 1988 sprejel sklep O RAZPISU XIII. NATEČAJA za vlaganje prošenj za odobritev kredita za investicijske naložbe v zasebno kmetijstvo. Natečaja se lahko udeležijo posamezni kmetje in skupnosti kmetov, za naložbe v govedorejo, prašičjerejo in kmetijsko mehanizacijo in drugo primarno kmetijsko proizvodnjo, če izpolnjujejo pogoje o minimalnih kapacitetafi in proizvodnje določeni v letnem planu kreditiranja investicij. Prošnje za kredit z izdelanim investicijskim programom sprejema Hranilno-kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Vrhnika vsan dan od 22. 2. do 10. 3. 1988 na sedežu HKS Vrhnika, Cankarjev trg 5, vsak dan (razen sobo;e) od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 16. ure. Če je prošnji priložen le »DODATEK« k investicijskemu programu, mora biti obvezno navedeno, na kateri program se nanaša. OBVESTILO Obveščamo vse nekdanje »Savčane«, da je četrto srečanje dne 26. 3. 1988 ob 16. uri v gostilni Marinčič v Verdu. Prijavo o udeležbi sporočite na telefonsko številko 751-1 K) od 20. do 22. ure najkasneje do 22. 3. 1988. Vsi vljudno vabljeni. I. P. HAi MfiSSPIS SKUPŠČINA OBČINE i mu nKir ad i Ai/r Št. 9 uKAIliNir C iKilAVr VRHNIKA 29. februar 1988 Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je na podlagi 234. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS. št. 31/79. 5/82, 11/86 in 2/87) ter na podlagi 4. člena odloka o cenah za geodetske storitve (Ur. list SRS, št. 2/87). na seji dne 11.2. 1988 sprejel SKLEP O POVIŠANJU CEN ZA GEODETSKE STORITVE i. Določi se nova višina cene urine postavke in znaša: — terensko delo 12.130 din '— pisarniško delo 11.560 din — risarsko delo 7.600 din — figurantsko delo 6.420 din 2. ' Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občine Vrhnika. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET Številka: 7/1-45-73/86 Datum: 11.2. 1988 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Peter PETKOVŠEK. inž. Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) m 2. člena odloka o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št. 17/85) ter v zvezi s 3. členom odloka o določitvi najvišjh cen (Uradni list SRS, št. 45/87), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika dne 18. 2. 1988 sprejel ODREDBO o določitvi najvišjih cen I. člen Cene proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št. 9/85), ki so jih organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do 12. 12. 1987, se štejejo kot najvišje cene. Ne glede na prvi odstavek lega člena se ukrep določitve najvišjih cen ne nanaša: 1 1. na cene prevoza z žičnicami, vzpenjačami in vprežnimi vozili 2. na cene brezalkoholnih in alkoholnih pijač v gostinstvu in turizmu 3. na cene s področja izdajanja knjig, gramofonskih plošč in kaset 4. na cene vstopnic za kino in gledališče in 5. na ceno ure vožnje z motornimi vozili 2. člen Ne glede na 1. člen te odredbe smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene ' na tržišču na dan 12. 12. 1987, povečati in sicer: 1. Osnovne komunalne storitve: - proizvodnja in distribucija vode za 24 % - odnašanje in odlaganje odpadkov za 57 % 2. Gostinske storitve: - jedila za 18 % - prenočišča za 18 % 3. Prevoz potnikov s taxi avtomobili za 25 % 4. Prevoz blaga v cestnem prometu in gradbena mehanizacija za 15 %. 5. Obdelava podatkov z lastnimi stroji in napravami za strojno in avtomatsko obdelavo podatkov do 10 % 6. Razmnoževanje do 10 % 7. Stanarine (od 1. 3. 1988 dalje) do 30 % 8. Oskrba v VVO in domovih za ostarele, ki jo v skladu s 6. členom zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS. št. 9/85) neposredno plačujejo občani do 18 % Oskrbnina v VVO in domovih za ostarele, ki je oblikovana v skladu s prvim odstavkom te točke, se lahko poveča do 16 % 9. Proizvodi in storitve s področja obrti in osebnih storitev - proizvodi, za katere se oblikujejo cene za končni izdelek in storitve in storitve kemičnega čiščenja (razen frizerskih in fotografskih storitev) do 20 % - proizvodi in storitve, za katere se cene oblikujejo na podlagi režijske ure oziroma norma ure do 15 % - frizerske in kozmetične storitve do 15 % - fotografske storitve do 18 %. 3. člen Cene proizvodov oziroma storitev, ki se prvič proizvajajo oziroma opravljajo, ne smejo hiti višje od najvišjih cen enakih, podobnih ali sorodnih proizvodov iz prvega in drugega člena te odredbe. >ji ■'• člen ZTrnem uveljavitve te odredbe prenehata veljati Odredba o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS. št. 46/87) in Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen (Naš časopis. Uradne objave, št. 7/87). 5. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah glasila Naš časopis. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET Št.: 3/5-038-02/87 Vrhnika. 18. 2. 1988 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Petei PETKOVŠEK. in/. I i. • Na Vrhniki že 33 darovalcev organov Nekaj skopih informacij v sredstvih javnega obveščanja v zadnjih mesecih je pritegnilo pozornost širše javnosti, še zlasti tistih ljudi, ki imajo humanejši odnos do sočloveka. S sprejetjem Zakona o presajanju delov človeškega telesa v zdravstvene namene v SR Sloveniji so v občinski organizaciji RK Vrhnika med prvimi v republiki začeli s pridobivanjem članov. Na prostovoljnih krvodajalskih akcijah ima vsak posameznik možnost, da v primeru nasilne smrti, neozdravljive bolezni ali če ugotovijo klinično smrt, podari za presaditev vse organe ali pa samo tiste, ki so označeni v posebni izkaznici. Tatjana Lušina Miro Gruden imsBl Janez Obid Janez Žnidaršič Zagotovo je zrno humanosti padlo na plodna tla. Posamezniki so, najbrž iz verskih ali drugih razlogov, odprto reševanje tabu tem sprejeli z določenim nerazumevanjem. Mlajši krvodajalci pa so vabilo sprejeli s simpatijami in željo, da res pomagajo ogroženim v mejah možnosti. Tako se je 33 Vrhničanov, v glavnem mlajših, odločilo za ta humani korak. »Mi se ne spuščamo v medicinsko znanost in tehniko presajanja organov«, pravi Janez Žnidaršič, predsednik RK Vrhnika, tudi sam krvodajalec. »Pri sprejemanju zakona je bilo veliko pravnih vprašanj, ki so jih reševali strokovnjaki iz naravoslovnih in pravnih znanosti. Mi pri RK smo se obvezali, da pri krajanih izvedemo akci- jo, ki je podobna prostovoljnemu krvodajalstvu. Mislim, da ta akcija pomeni korak k še humanejšemu odnosu do sočloveka. Tu gre namreč za dve vrsti darovanja organov. Pri prvi se darovalec sam odreče delu svojega telesa in živi dalje. Pri drugi možnosti pa po klinični smrti uporabijo zdrave organe za presajanje. Mislim, da so odločilni korak napravile ravno mlajše generacije, ki so začele rušiti zastarelo razumevanje raznih tabu tem.« V prostorih občinske organizacije RK je zelo živahno. Marja Nagode je tista, ki ima v rokah vse: Društvo invalidov, RK, DPM. Pravi, da je pri njej kot na železniški postaji: poravnave članarine, pravna pomoč, informacije o socialni pomoči in še kaj, kar je ozko vezano na delo RK in Dl. Marja se je odločila, da postane član prostovoljnih darovalcev organov za presajanje. Skromno nas opozarja na tiste, ki bi tudi lahko rekli besedo, dve o darovalcih, ki so v imenu humanosti darovali sebe za boljši jutri nepoznanih ljudi. Tatjana Lušina in Branka Alič imata veliko skupnega. Dvaindvajsetletna Tatjana je absolventka in bo še letos diplomirala kot delovni terapevt, Branka pa je zaposlena v zdravstvenem domu na Vrhniki kot patronažna sestra. Povezuje ju skupna želja, da darujeta svoje organe v dobro medicinske znanosti in ljudi, katerih edino upanje je transplantacija. »Zakaj ne^ bi nekomu dala ledvic, pljuč, jeter, oči - česarkoli, karje mogoče uporabiti?« pravi Tatjana Lušina. »Če doživim težko prometno nesrečo, če zbolim za neozdravljivo boleznijo in podobno, s svojimi organi pa bi lahko komu pomagala, potem mislim, da je to moja obveznost, pa tudi obveznost vsakega, ki čuti z ljudmi, potrebnimi pomoči.« Branka Alič je dolgoletna aktivistka RK. Delo, ki ga opravlja, je bil eden od razlogov, da daje kri ali daruje lastne organe. »To akcijo smo pripravili ob krvodajalski akciji,« pravi Branka Alič. »Pojasnili smo krajanom, da humanost ne pozna meja, da z darovanjem svojih organov ustanovam pomagajo ljudem, katerih edino upanje je prav transplantacija. S tem številom - za darovanje se je odločilo 33 ljudi - smo zelo zadovoljni. S to akcijo bomo nadaljevali in mislim, da se bo število že na naslednji krvodajalski akciji bistveno povečalo. Lahko rečem, da je zares lep občutek, ko lahko komu pomagaš, ko veš, da del tvojega telesa živi v telesu nekoga drugega.« sočloveka, odloči za prostovoljno krvodajalstvo, potem ne vem, zakaj ne bi daroval tudi kakšnega dela svojega telesa. Mislim, da je prišel čas, ko ljudje razumejo, da je humani odnos Iva Brancelj Branka Alič Marija Nagode Janez Petrič Janez Obid je zaposlen v IUV. Po poklicu je šofer in kot pravi, sta mu cesta in kamion drugi dom. »Zakaj sem se odločil, da podarim svoje organe za presajanje? Zato, ker kot dolgoletni krvodajalec čutim potrebo, da pomagam ljudem, ki so na nek način onemogočeni. Tudi meni se lahko zgodi, da bom zaradi prometne ali kakšne druge nesreče potreboval pomoč. To je čisto mogoče in od tega ne moremo bežati.« Z Janezom Obidom se strinja tudi Janez Petrič, ki je dolgoletni predsednik društva invalidov Vrhnika. »Sem dolgoletni krvodajalec. Če se človek, ki je dovolj zdrav in ki ima human odnos do med njimi še bolj potreben kot kdajkoli do sedaj.« Ive Brancelj, upokojenke iz Borovnice, nismo našli doma. Bila je v prostorih Društva upokojencev v Borovnici. »Pred kratkim sem v časopisu prebrala, daje neka mlada ženska postala mamica, čeprav so ji presadili pljuča in srce. Ali je še kaj lepšega, bolj človeškega? Jaz sem bila še do nedavnega redni krvodajalec. Iz zdravstvenih razlogov pa se sedaj ne morem več udeleževati akcij. Zato sem se odločila, da se vključim v akcijo darovanja organov, seveda, če katerikoli del mojega telesa lahko komu pomaga.« Miro Gruden je dolgoletni aktivni športnik, prisoten pa je tudi v kulturnem in javnem življenju v KS Drenov grič - Lesno brdo. Na vprašanje, zakaj se je odločil za to humano akcijo, je odgovoril mirno. »Tudi jaz sem eden od rednih krvodajalcev. Brez razmišljanja sem se odločil, da podpišem izjavo o darovanju svojih organov. Morda ta akcija še ni dovolj zaživela. Mislim pa, da je zelo humana, da slika odnose v neki samoupravni socialistični skupnosti. Človek človeku mora ponuditi roko v najtežjem trenutku. To je najdragocenejša človekova lastnost.« Tako govorijo v glavnem mladi ljudje, ki so se odločili za nevsakdanji humani odnos. Vsi imajo skupno željo: darovati del sebe, da bi znancu ali neznancu pomagali, da bi živel dlje. Iz teh razmišljanj izhaja nevsakdanje sporočilo: v tem trenutku je človeku najpotrebnejši prav - človek- MOMIR ARSIĆ Higiensko epidemiološka ocena s pitno vodo na območju vodovodnega sistema Vrhnika-Borovnica Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana p. o. Ljubljana - Parmova 32 1. Obdobje pred vključitvijo pitne vode na Borovniškem vršaju, to je dokonča leta 1983. V tem času je bil vodovod oskrbovan iz zajetij: za Borovnico Pako-Breg in Malnice, za Vrhniko: Primčev studenec, zajetje Gačnik in Staje. Vsa navedena zajetja so kraškega izvora, imajo široko in nečisto vodo - zbirno zaledje, ki ga ni mogoče varovati tako, da bi preprečili onesnaževanje zajete vode. Voda se v zajetjih onesnažuje zelo hitro. Slednje so potrdili tudi stalno mikrobiološko in sanitarno kemično oporečni izvidi analiz vode. Če bi hoteli iz teh vodnih virov dobiti higiensko ustrezno pitno vodo, bi jo morali predhodno prečiščevati z zelo zahtevnimi postopki. Zaradi močnega in stalnega tekalnega onesnaževanja vode v zajetjih je obstajala stalno nevarnost za hidrične epidemije. Da bi se ta nevarnost zmanjšala, je odrejeno kloriranje vode in uživanje samo prekuhane vode. Po rezultatih, pregledu vode In higiensko epidemiološki sliki ocenjujemo, da so bili v tem obdobju uporabniki vodovoda oskrbovani z zelo nezdravo vodo, ki jim je povzročila veliko obolenj. Higiensko epidemiološka slika pred priključitvijo vodovoda Vrhnika na nov vodni vir - do konca leta 1983. Črevesne nalezljive bolezni smo registrirali v epidemični obliki: 1. v letih 1971 -1972 nalezljivo zlatenico (epidemični hepatitis) 2. leta 1975 grižo (dvsenterio - povzročitelj Shigella Sonnei) 3. leta 1976 driske (enterocolitise) Ad 1. Hidrična epidemija epidemičnega hepatitisa tipa B se je začela 2. novembra 1971 in je trajala do 15. februarja 1972. Obolelo je 768 oseb, od tega 58 vojakov. Obolevnost je zajela 10,6 % prebivalcev, ki jih je oskrboval z vodo vrhniški vodovod. Vzrok epidemije je bila po naši presoji okužena pitna voda. To nam potrjujejo sledeča dejstva: - eksploziven izbruh epidemije; - skoraj 80 % bolnikov je bilo na teritoriju vrhniškega vodovoda, med ostalimi bolniki jih je mnogo hodilo na Vrhniko v službo; - pitna voda je bila pred in v času epidemije bakteriološko neprimerna; - higiensko-tehnično stanje vodovoda je bilo slabo: neurejeni zaščitni pasovi, pomanjkljivo kloriranje, defektno omrežje, občasne izpraznitve omrežja. Hidrična epidemija griže, ki jo je povzročila Shigella Sonnei, je trajala od 17. novembra do 18. decembra 1975. Skupno je zbolelo 265 oseb. Pri 33 bolnikih je bila diagnoza patrjena z izolacijo Shigellae Sonnei iz blata. Z bakteriološkimi preiskavami so bili odkriti tudi štirje brezsimptomni klicenosci. Vodni izvor epidemije nam potrjuje: - eksploziven izbruh epidemije; - večina anketiranih bolnikov je pila vodo iz vrhniškega vodovoda; - bakteriološke preiskave vzorcev pitne vode po epidemiji so pokazale, da je voda bakteriološko neprimerna. Pri dveh vzorcih je bila dokazana tudi tekalna kontaminacija, čeprav j© bila voda klorirana z 0,7 do 0,8 mg rezidualnega klora na liter; ,, - zaradi okvare pri klorinatorju je prišlo deset dni pred epidemijo do prekinitve kloriranja za štiri ure. Šest dni pred izbruhom epidemije je prišlo do izpraznitve vodovodnega omrežja za približno dve uri. Ad 3. Hidrična epidemija enterocolitisov je trajala od 2. do 16. avgusta 1976. V tem času smo registrirali 169 obolenj. Povzročitelj ni bil ugotovljen. Vzrok epidemije je bila pitna voda iz vrhniškega vodovoda, kar nam potrjuje sledeče: - eksploziven izbruh epidemije; - vsi anketirani bolniki (50) so navedli, da so pili vodo iz vrhniškega vodovoda ali uživali v njej oprano svežo zelenjavo ali sadje; - bakteriološki pregledkpitne vode pred epidemijo in med njo so pokazali, da je bila voda bakteriološko neprimerna. Nekaj vzorcev je pokazalo celo tekalno kontaminacijo; - od 18. julija do srede avgusta je bila voda nezadostno klorirana. Od 18. julija do 3. avgusta je bila v okvari črpalka v Primčevem studencu. Rezervna črpalka ni bila priključena na klorinator in kloriranje so izvajali le občasno v rezervoarju. Po proučitvi dostavljenih preiskav vzorcev pitne vode, ki jih sistematično odvzema Zavod za socialno medicino in higieno, opravlja pa Univerzitetni zavod SRS za zdravstveno varstvo je ugotovljeno, da so uporabniki te vode oskrbovani z zdravo pitno vodo. Pod tem pojmom razumemo pitne vode, ki pa določajo 4., 5. in 6. čl. Pravilnika o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda (Ur. list SFRJ št. 44/60 in 11/62 - voda mora ustrezati bakteriološkim, virološkim, kemičnim in radiološkim pogojem. Kemične preiskave dokazujejo, da voda ustreza vsem kemičnim pogojem in presežena motnost, ni presežena vrednost železa in fenolov. Namenoma tu navajam tiste elemente, ki med občani povzročajo največji dvom. SANITARNI INŠPEKTOR Jože Marinč območju ožjega varstvenega pasu je precej potencialnih onesnaževalcev vode. V sanacijskem programu so naloge za zaščito zajetij določene po prioriteti. Nekatere so že realizirane. Ce bodo ukrepi iz sanacijskega programa v celoti izvedeni, ni večje možnosti, da bi prišlo do onesnaženja vode v zajetjih. Z ozirom na to, da je v zaledju vodnjakov pretakališče fenolnih substanc in tovarna Fenolit, smo pri higienskem nadzoru uvedli še sistematično kontrolo fenolov v vodi. Voda iz zajetij na Borovniškem vršaju je mikrobiološko neoporečna inje ne bi bilo potrebno klorirati. Glede nato, daje vodovodni sistem v rekonstrukciji, obstaja možnost onesnaževanja vode v cevovodih. Zato je potrebno v tem času vodo klorirati. Poleg tega so v vodovodni sistem vključeni še kraški zajetji Staje in Malence, ki imata oporečno vodo. Ko bodo vzroki za onesnaževanje vode v omrežju odpravljeni, preventivno kloriranje vode ne bo potrebno. Higienski nadzor opravljamo sistematično. Redni pregledi vodovoda so dva- do trikrat mesečno, letno približno, 40-krat. Ob tem je vzeto približno 220 vzorcev za mikrobiološke' alpaliže, 1 za široko sanitarno-kemično analizo, 10 za splošno sanitarno-kemično analizo, približno 40 za analizo železa in približno 24 za analizo fenolov. Zadnja široka sanitarno-kemična analiza je bila izdelana v mesecu decembru 1987. Voda je bila neoporečna. Dosedanje preiskave so pokazale, da je voda iz zajetij na Borovniškem vršaju neoporečna. Prav tako je bila voda neoporečna na vodovodnem omrežju razen nekaj vzorcev (19), ki so bili vzeti iz predelov, ki jih oskrbujeta zajetji Malence in Staje. Železo v vodi ni presegalo norme za pitno vodo in se je pojavljalo v precej konstantni količini, ki je bila najpogosteje 0,02 mg Fe/I vode. Pri kontroli fenola smo v letu 1986 zasledili manjše količine fenolov le v črpališču Pako-Breg (ni vključen v vodovod), kar kaže na izlitje fenolov na pretakališču. Sanacijski postopki za zavarovanje pred onesnaženjem pitne vode s fenoli so v teku. Po rezultatih pregledov vode in higiensko-epidemiološke slike ocenjujemo, da so bili uporabniki vodovoda Vrhnika-Borovnica v tem obdobju oskrbovani z zdravo pitno vodo. Higiensko epidemiološka slika od konca 1983 do leta 1987. Prijavljeni primeri nalezljivih bolezni v občini Vrhnika Bolezni 1984 1985 - 1986 Salmonellosis Enterocolitis Hepatitis epidemica A Dvzenteria 8 319 2 8 15 297 15 7 13 223 7 19 Ad 2. inmV i Iz navedenega je razvidno, da se je povzročitelj pri vseh treh epidemijah širil z vodo iz vrhniškega vodovoda. Epidemije so se razširile v glavnem na teritoriju, ki ga oskrbuje z vodo vrhniški vodovod. 2. Obdobje po vključitvi zajetij vode na Borovniškem vršaju od konca leta 1983 do leta 1987 V tem času je glavna oskrba vodovodnega sistema Vrhnika - Borovnica iz vodnjakov VD 1, VB 3 in VB 5 na Borovniškem vršaju. Zgornji del Borovnice, nad staro železnico, je še oskrbovan iz zajetja Malenci, višji predel Vrhnike pa iz zajetja Staje. Slednje zato, ker vodovod še ni dokončno rekonstruiran tako, da bi bila mogoča oskrba teh predelov z vodo iz zajetij na Borovniškem vršaju. Zajetje pitne vode na Borovniškem vršaju VD 1, VB 3 in VB 5 in rezervni vodnjak VB 6 zajemajo vodo globoko v prodnem zasipu približno 65 m in to v spodnjem vodonosniku, ki je dobro ločen od vrhnjega. Voda je arteška. Podtalnica je iz vrha dobro zaščitena pred onesnaževanjem z debelim nepropustnim slojem gline. Debelina prodnega zasipa, sestav in oddaljenost od območja napajanja vode pogojujejo veliko samočistilno moč vodonosnika, kar potrjujejo stalno neoporečne mikrobiološke analize vode. Za zajetje vode na Borovniškem vršaju so bili sprejeti zaščitni pasovi in zanje je bil sprejet in izdelan sanacijski program. Na Iz tabele je razvidno, da se je v letih 1984 do 1986, to je po priključitvi Vrhnike na nov vodni vir, epidemiološka situacija glede črevesnih nalezljivih bolezni normalizirala in da se njihovo število predvsem pri enterocolitisu iz leta v leto postopoma zmanjšuje. V tabeli so prikazani prijavljeni primeri nalezljivih bolezni v občini Vrhnika za obdobje od konca leta 1983 do leta 1987, pri tem pa niso pojasnjeni vzroki obolenj. Navedena obolenja vzročno ne povezujemo z vodo iz vodovoda Vrhnika Borovnica. Obolenja med seboj ne nastopajo povezano. Pojavljajo se časovno različno, v presledkih in raztreseno ter zaradi različnih vzrokov. Odgovorna za medicinsko delo: dr. Desimira MARKIČ Direktor: dipl. oec. Ferdo ŠEŠEK Praznjenje greznic Že nekaj mesecev Komunalno podjetje prazni greznice. Naročila sprejemajo po telefonu 751-072 ali 751-062 vsak delovni dan. Delo v društvu invalidov je lahko vzor drugim Program dela Društva invalidov Vrhnika, sprejet na občnem zboru lansko leto, je bil v celoti realiziran, pravzaprav so uspeli narediti še več, kot so načrtovali. Vsekakor je uspeh njihovega dela socialni del našega programa. V letu 1987 je Izvršni odbor Društva formiral socialno komisijo društva, katere naloga je budno spremljanje stanja težjih invalidov in eventualno posredovanje pomoči le tem. Omenjena komisija tudi spremlja in koordinira program ohranjevanja zdravja. Komisija je s pomočjo ostalih članov Izvršnega odbora svoje delo popolnoma upravičila. Z obiski na domovih težjih invalidov je odkrila nekaj drastičnih primerov socialnega stanja. Izvršni odbor je v okviru finančnih zmogljivosti ukrepal in nudil pomoč najbolj potrebnim z najnujnejšim. Kot vsa leta so tudi v minulem letu posvetili skrb ohranjevanju zdravja. Poudariti je potrebno, da v vseh letih obstoja Društva ni bil zavrnjen nihče, ki je bil potreben zdravljenja in se je priglasil za topliško-klimatsko zdravljenje. Vsakemu je društvo krilo del računa in to od 25 odstotkov za zaposlene invalide do 55 odstotkov za invalidsko upokojene, odvisno od prejemkov. Veliko razbremenitev pri pošiljanju članov na topliško zdravljenje oziroma zdravstveno rekreacijo jim nudijo v kapacitetah ZDIS - v termah Čatež. V letu 1987 so v dveh rednih terminih in enem dodatnem imeli v teh hišicah 14 oseb. Stroške bivanja je v celoti krilo Društvo. V jesenskem času, torej v času ozimnice, so 29 članom omogočili nakup ozimnice. Ob Novem letu je bilo opravljenih 41 obiskov najtežjih invalidov, ki so bili tudi skromno obdarjeni. Pri tej akciji je finančno sodeloval OS ZS Vrhnika, za kar se Izvršni odbor Društva iskreno zahvaljuje. V minulem letu je bilo izdanih nekaj potrdil za brezplačno pravno pomoč, začeli so iskati zaposlitve za invalidko brez nog in se vključili v razreševanje stanovanjskega problema članice, priklenjene na invalidski voziček. 23. maj, piknik v Starem mlinu: 128 članov 13. julij, Srečanje invalidov notranjske regije v II. Bistrici, 120 članov 15. avgust, Portoroška noč: 87 članov Slovenske gorice 19. septembra: 134 članov Martinovanje na Bizeljskem 14. novembra: 95 članov Kolesarjenje v Borovnico: 130 članov (27. junija) 9. oktobra pohod v Sinjo gorico: predvsem zaradi slabega vremena le 43 članov in en avtobus udeležencev iz Slovenj gradca in predsilvestrovanje 17.12.: 103 člani. Skupno število je jamstvo, da je ta zvrst dejavnosti pravilno zastavljena in jo je potrebno v bodoče samo še dograjevati. Poudariti je potrebno, da bi bila v nekaterih naših akcijah številčnost veliko večja, vendar je ponagajalo slabo vreme. Pri organiziranju teh izletov so uspeli navezati pristne stike z vodstvi nekaterih društev (Izola, Slovenj gradeč, Gornja Radgona, Nova Gorica ipd). In zato ne bo naključje, če bo v prihodnosti v programu dela navedeno pobratenje s kakšnim od teh društev. Kot vsa leta so tudi v lanskem letu sodelovali na vseh razpisanih tekmovanjih v regiji in organizirali tekmovanja, ki so jim bila dodeljena po koledarju ZDIS-a. Rezultati na tekmovanjih so bili prav dobri. Avto rally po pomnikih revolucije, v katerem se združujejo 4 panoge, jim je prinesel 3. mesto. Sodelovali pa so še v kegljanju, balinanju, šahiranju in streljanju. Poleg že omenjenih tekmovanj, ki so imela res tekmovalni smisel, so se na Srečanju notranjske regije udeležili tudi vseh prijateljskih športnih srečanj. Za boljše obveščanje članstva smo postavili lepo oglasno omarico na Vrhniki, ki se vklaplja med ostale elemente. Poskrbljeno je tudi za naše člane v Borovnici, saj so tudi tam postavili omarico, ki je nameščena na Domu upokojencev. S svojimi delegati smo se udeleževali vseh posvetov ali sestankov v domačem kraju in izven njega. Zagotovili smo udeležbo na seminarju za športno-rekreativno dejavnost invalidov in starejših občanov. Naj ob koncu na kratko pregledamo delo Društva v pravkar minuli 5. obletnici obstoja. Društvo je v izredno kratkem času prebrodilo začetniške težave in se dokaj hitro s svojim delom začelo uveljavljati in potrjevati upravičenost svojega obstoja. Že v samem začetku je bilo vodilo društva skrb za težjega invalida. V 5 letih obstoja so preko 70 članom omogočili topliško-klimatsko zdravljenje. Več kot 100 članov je v tem obdobju bilo deležno finančne pomoči pri nabavi ozimnice. Ob novoletnih obiskih najtežjih invalidov je bilo obiskanih preko dvesto naših članov. Vsi so bili deležni obdaritev, odvisno od njihovega socialnega položaja. Prvi v regiji so pričeli z zbliževanjem invalidov notranjske regije, in to na področju športne dejavnosti, pa tudi z organiziranjem zdaj že tradicionalnih srečanj naše regije. Na letni skupščini so tudi sami zbirali prostovoljne prispevke Vsekakor sodi v socialni program tudi vseslovenska akcija odstranjevanja arhitektonskih ovir, ki jo je začela ZDIS. Naše društvo se je tej akciji pridružilo z vso resnostjo že v preteklem letu. Prvi rezultat te akcije bo po zagotovilu-Ljubljanske banke in Zavarovalne skupnosti Triglav viden že v maju ali najkasneje v juniju mesecu, ko bo preko stopnic, ki vodijo na ploščad pred omenjenima ustanovama, narejena klančina za vozič-karje, po zagotovilu komiteja za načrtovanje in planiranje pa bo pred klančino tudi označen parkirni prostor za voznike z nalepko invalida. To bo prvi tak prostor na Vrhniki. Vsekakor v socialno delo sodi'tudi sodelovanje z Občinsko organizacijo Rdečega križa Vrhnika. Z njeno pomočjo so v zadnjih dveh letih z oblačili pomagali večjemu številu članov, katerih dohodek meji že na preživetje.' Za razliko od že omenjenega dela, ki je namenjeno ožjemu članstvu, pa Društvo deluje tucli navzven odprto in družabno. V letu 1987 so pripravili vrsto zbliževalnih srečanj in enodnevnih izletov. Skoraj neverjetno je kako je pri članstvu priljubljena taka dejavnost, saj v nobenem primeru ni bilo problematično zagotoviti razpisano število udeležencev. Številčni pregled udeležbe organiziranih prireditev potrjuje pravilno usmerjenost tega načina dela. 8. marec: 110 žensk 21. marec, Dan invalida: 137 članov 30. april, kresovanje: 75 članov Obvestilo članom društva invalidov Vrhnika Mednarodni praznik invalidov praznujemo vsako leto na prvo pomladno nedeljo. Odločili smo se, da se na ta dan, to je v NEDELJO, 27. MARCA OB 10. URI zberemo v gostišču Močilnik na Vrhniki z eno samo željo, da preživimo lep, sončen dan, ki nas zbližuje, brez vsakodnevnih skrbi, ki tarejo invalide. Prijave sprejemamo v društveni pisarni, na Klisu C-1, vsako sredo od 8.30 do 12. ure in od 13. do 16.30. Informacije po telefonu 752-105. Dl VRHNIKA Njihov sporazum o financiranju programa je bil kot vzorec poslan vsem društvom v Sloveniji. Ob pregledu dejavnosti zadnjih petih let pa ne moremo mimo tega, da jim je v tem obdobju umrlo 15 članov. Da pa se ta dejavnost lahko odvija v takšni meri, se zahvaljujemo vsem, ki jim s sredstvi ali v drugi obliki nudijo vsestransko pomoč. Zahvala velja ZDIS-u, Samoupravnim interesnim skupnostim Vrhnike, Občinskemu svetu zveze sindikatov Vrhnika. Posebna zahvala Donitu, TOZD Fenolit Borovnica, Industriji usnja Vrhnika, Žitu Vrhnika, ki so jim vedno priskočili na pomoč. Želijo, da bodo vsi našteti še nadalje imeli razumevanje in da se jim bo priključil še kdo, hkrati pa se obvezujejo, da se bodo še bolj potrudili. Le s popolno abstinenco v Klub zdravljenih alkoholikov Znano je, da je zelo veliko alkoholikov, zlasti še v današnjem času. Vsem so odveč in v sramoto. Zelo malo je tistih, ki jim je znano, kaj je to alkoholizem in v kakšne težave človek zabrede, ko je zasvojen z alkoholom. Veliko je družin alkoholikov, ki trpijo, prizadeti so otroci, ki v veliko primerih zaidejo po teh poteh. Da bi lahko pomagali tem ljudem, so ustanove, ki sprejmejo na zdravljenje alkoholika, ki se je pod težo žene, bolezni ali službe odločil za zdravljenje. Po končanem zdravljenju, ki poteka hospitalno, naj bi ta zdravljenec obiskoval klub zdravljenih alkoholikov (KZA) najmanj 5 let. Pri vsem tem zdravljenju morajo sodelovati tudi svojci, kajti zdraviti se mora vsa družina. Prvi klubi v Jugoslaviji so se začeli ustanavljati 1964. leta in sicer v Zagrebu. Od takrat dalje so se začeli razširjati tudi po ostalih krajih v Jugoslaviji. Najvažnejši praktični delavec pri nastanku in širjenju KZA je Vladimir Hudolin, ki je največji sodobni alkohološki strokovnjak na svetu. Izdal je tudi več knjig iz tega področja. Tudi na Vrhniki že vrsto let deluje KZA, ki bi vam ga želeli na kratko predstaviti. Trenutno šteje 17 članov - zdravljencev s svojimi svojci, ki se enkrat tedensko sestajajo v prostorih Zdravstvenega doma na Vrhniki. Sre- bat ijti Laja 90 minut. Med člani so zdravljenci, ki že vrsto let abstinirajo in obiskujejo ta klub, en član že 8 let, nekateri pa so še zelo kratek čas, nekaj jih je, ki so še na zdravljenju v bolnici, so pa že opazovalci in se bodo po končanem zdravljenju vključili v naš klub. V KZA imamo svoje obveznosti in dolžnosti, ki se jih mora vsak zdravljenec držati. Prvi pogoj pa je popolna abstinenca. V vseh teh letih, kar obstaja klub, se ga je udeležvalo kar nekaj zdravljencev, na žalost je pa bilo tudi veliko osipa, saj je veliko takih, ki ne morejo abstinirati in krenejo zopet na stara pota. Tem ljudem želimo pomagati, vendar zavračajo našo pomoč, tako da ne gre brez strokovne pomoči. Vsak recidiv nas zelo prizadene, vendar ne smemo tega kritično gledati, saj so tisti, ki vzdržijo, nam vsem za zgled. KZA so torej terapevtske skupine pod vodstvom terapevta, so pa predvsem stvar samih zdravljenih alkoholikov in njihovih družin, zato je vsak klub takšen, kakršnega si sami ustvarimo. Klubi so v pomoč zdavljencem in njihovim svojcem, da si med seboj pomagajo do polne rehabilitacije in se varujejo pred recidivom in drugimi.nevarnostmi, ki jim niso sami kos. Pomaga zdravliencu in njegovi družini, da najdejo izhod iz stiske, da obnovijo medsebojne odnose, ki so bili v času zasvojenosti uničeni. KZA VRHNIKA Moda na nasi soli Na naši šoli se učenci oblačijo pretežno v jeans, toda težko bi našli dva, ki sta enako oblečena. Zato smo jih povprašali, kakšna moda jim je najbolj všeč. - Najbolj mi je všeč pariška moda. Včasih se oblačimo po modi, včasih pa ne. Helena Perpar, 8. a - Všeč mi je vse Mateja Kalič, 8 a - Všeč mi je predkamena moda. Rad bi bil oblečen v tigrovo kožo in obut v čevlje iz krokodilje kože. Tugo Smrtnik, 8. a - Najbolj so mi všeč hlače na zvon. Dejan Ahčan, 8. e - Najraje nosim spodnje hlače in nogavice. Sašo Stefančič, 6. b - Najbolj mi je všeč francoska moda. Oblačim se športno. Matjaž Arčon, 5. f - Všeč so mi bleščeče in ohlapne stvari. Oblačim se plesno. Igor Razpotnik 5. f - Ne vem, kaj. Raje nosim predpasnike. Grega Gutnik, 7. c - Všeč mi je jeans. Vanj se tudi oblačim. Rada pa oblečem tudi ohlapne puloverje. Tina He-ring, 7. e Mateja šmuc Novinarski krožek OS Ivan Cankar Snega ni in ga, kot pravijo meteorologi, najbrž tudi ne bo. Brez snega ni sneženega moža, ni kepanja, ni rdečih nosov. Vendar pa tovarišice iz vrtcev izkoristijo vsak lep trenutek za sprehod v naravo, na ulice, na prijetno februarsko sonce. Sneg pa bo, kot pravijo malčki, ko se bodo vrnili z morja. Takrat pa bodo tudi leto dni starejši, a z isto željo: da bi bilo snega dovolj. PISMA OBČANOV Pogled v nedolžno Vrhniko Zakaj sem izbral tak naslov? Zato, ker je naš veliki pisatelj Ivan Cankar v Alešu iz Razora opisoval Vrhniko kot belo. A sedaj?? Če greš po nekaterih ulicah skozi Vrhniko, vidiš veliko, še zlasti, kar zadeva čistočo in red, ter dobiš vtis, da ni nihče odgovoren za red, čistočo in izgled Vrhnike. Pred stanovanjskim blokom na Voljčevi 2, kjer je pred blokom (gledano od gostilne Turšič) del zelenice, potem pa malo asfalta, je vsak dan parkiran avto. Če pa hočeš tu parkirati, moraš peljati čez zelenico, ki je že vsa prevožena, namesto da bi služila namenu, ki si ga je zamislil arhitekt. Trava na tej zelenici spomladi ne bo ozele-nela, če bodo ljudje še vedno parkirali na tem mestu. Okrog tega bloka pa je razmetan papir, polivinilaste vrečke in druge smeti. Stanovalci tega bloka bi si morali ogledati okolico sosednjega stanovanjskega bloka, ki je na Ulici 6. maja in ki je lahko za vzgled drugim stanovanjskim stavbam (vsaj iz sprednje strani). Ob potoku pred mostom pri Habetu (Stara cesta 52) je polno vejevja, papirja in raznih odpadkov, posebno ob narasli vodi. Tudi ob cestah v okolici Klisa in stanovanjskih blokov ni mnogo bolje. Obupni izgled in nered je okoli bivše železniške postaje. Pred vhodi v novi stanovanjski blok na Kolodvorski 18 b in c je zelo zanemarjeno. Trava, ki je posejana med vhodi, je poho-jena in tudi ne bo mogla ozele-neti tako, kakor bi morala. Vse to pa delamo ljudje sami, stanovalci Vrhnike in se zato ne moremo jeziti na druge, saj sami odrejamo obseg in kvadraturo Vrhnike, zato glejmo še na njen izgled. Upam, da se vsi zavedamo tega in da z malo več dobre volje vseh krajanov ne bomo več metali in odlagali smeti na nedovoljena mesta, ampak v zato pripravljene kraje. Mislim, da bi morali proti neodgovornim osebam, ki se nočejo držati Odloka in navodil o redu in čistoči, postopati dosledno po predpisih. Veliko pa k temu, da bodo ljudje bolj pazili na red in čistočo, lahko doprinese občinski redar. Občan PAVEL DOBROVOLJC t UtMriJMK| ,rtlj6tlus»' o9 v ilid o?. Bb .omejoineod > i »SONČEK« je posijal na Vrhniko Verjetno je že marsikdo opazil, da imamo na Vrhniki, na Stari cesti, novo trgovino -butik Sonček. Tu lahko kupite oblačila za majhne otroke, mladino, pa tudi za starejše bi se kaj našlo. Sonček nudi tudi pasove, nahrbtnike, igračke iz blaga... Trgovinico smo obiskali, lastnici butika pa smo postavili nekaj vprašanj. 1. Kako ste prišli do ideje, da odprete butik? Vedno sem rada šivala in pletla za otroke in tudi na Vrhniki še ni takih trgovin. 2. Zakaj ravno ime Sonček? Ime Sonček sem izbrala zato, ker se lepo sklanja (npr. Gremo k Sončku), ker imam rada morje in sonce, ker je sonce znak topline. 3. Ali imate pomočnika? Da, pomagajo mi hčerka, mama in mož. 4. Kje dobite ideje za kroje? Ideje dobivam v tujih revijah, obiskujem pa tudi modne revije. 5. Ali imate veliko obiska? Da, obišče me veliko ljudi, vendar več delam kakor zaslužim. Veliko ljudi gre prej v Ljubljano, kakor k meni, saj še ne vedo vsi, da sem tu. 6. Kaj vam gre najbolj v promet? Ker je zima, prodam največ hlač, pa tudi po ostalem posegajo radi. 7. Ali sodelujete s kakšnim drugim butikom? Ne. Našim učencem smo postavili vprašanje, kakšna moda jim je všeč. Ali lahko še vi poveste svoje mnenje? Tisto je moderno, kar ljudem pristoji. Obleči se je treba čimbolj enostavno, v jeans, tkanine naj bodo naravne ali živahnih barv. HERMINA GUTNIK in MATEJA PETRIČ Novinarski krožek OŠ Ivan Cankar Vrhnika Utrinek za razmišljanje Zgodovina slovenskega naročaje prepletena z večnimi boji za svobodo, suverenost, neodvisnost. Kot nedržavotvorni narod smo se morali Slovenci pod tujimi oblastmi boriti pred raznarodovalnimi pritiski vseh vrst in oblik. Naši rojaki na avstrijskem Koroškem se prav zdaj bojujejo za temeljno pravico, za enakopravno šolanje slovenskih otrok. Toda vselej, tudi ko smo bili najbolj razbiti in razkosani, smo razvijali lastno kulturo kot temelj in smisel nacionalnega obstoja. Z oblikovanjem federativne socialistične skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije smo naposled dobili duhovni in fizični prostor za uresničitev stoletja potlačenih idej o svobodnem in samostojnem kulturnem razvoju?! Ali ga še imamo ? Odgovor iščemo med težkimi mlinskimi kamni intervencijske in njej podobne zvezne zakonodaje, ki tlačijo in meljejo demokratična načela naprednega in ustvarjalnega sožitja večnacionalne skupnosti. Bolj in bolj grozeče drobijo različnosti duhovnega bogastva v sivi prah poprečja, ki nas prekriva z zaostalostjo in zaprtostjo pred svetom. Nesorazmerja v materialni in duhovni razvitosti so pač zgodovinsko določena, vendar različnost kulturnih tradicij ne izključuje sorodnih ali skupnih vrednot, zagotovo pa je v nasprotju z nasilnim poseganjem v samostojni kulturni razvoj kateregakoli naroda ali narodnosti. Ta poseganja so toliko manj razumljiva, če jih opra viču jemo z neznanimi enotnimi smotri in bolj ali manj sprevrnjenimi skupnimi vrednotami, še manj pa so razumljiva v luči dolgoletne zunanje politike Jugoslavije, kije pripomogla k politični, socialni in kulturni osamosvojitvi najbolj oddaljenih narodov tretjega sveta na načelih, ki so se v notranji politiki razblinila kot milni mehurček. Marjan Gabrijelčič, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Kulturni poročevalec, št. 84, december 1987 AN - BAN z novo predstavo Da vrhniški lutkarji zelo radi vstopamo v lutkovni svet z lutkovno še neobdelanimi teksti, smo pokazali že z »Mačkom Murijem«. Potrdili pa smo to s svojo zadnjo predstavo, s »Sanjsko miško«. Po knjigi Jožeta Snoja je zgodbico dramatiziral Jože Vozny. Lutke in sceno pa smo izdelovali pod vodstvom znanega kranjskega slikarja in lutkarja Saše Kum-pa. Kaj vse naši mali poredneži počnejo zvečer, da bi ne zaspali, je v dramskem delu pokazala Nina. A Nina tudi verjame, da se para v radiatorju spremeni v sanjsko miško, ki otroke popelje v pisan, marsikdaj pa tudi grozljiv svet sanj. In zvečer bo Nina ujela to miško, da jo popelje v Afriko, tako kot sama hoče. Vendar tudi potepanje skozi Afriko ni tako lahko in prijetno. To pa samo zato, ker je mamici in očku zvečer ušpičila preveč neumnosti. Kaj vse se je dogajalo na tej poti, bomo še kdaj pokazali vrhniškim otrokom, čeprav smo igrico odigrali že petnajstkrat ob srečanju z dedkom Mrazom. Pred nami pa so tudi že prva gostovanja po drugih krajih. Lutkovna skupina AN-BAN pa pridobiva tudi nove člane. Tako smo jeseni pričeli z lutkovnim krožkom za šolske otroke. Izdelujemo lutke za »Sneguljčico«, ki jo nameravamo, če bo vse po načrtu, postaviti na oder v marcu. Jeseni pa spet vse znova: tekst, izdelava, vaje in nova predstava. Pridružite se nam! Ob obletnici rojstva Jožefa Petkovška (7. marec 1861 - 7. marec 1988) ... Toda Petkovšek, ki se je rodil ob travnatih bregovih mnogoterih Ljubljaničinih izvirov na Verdu, je imel tudi globok čut za naravo. Topoli in vrbe, ki so svoje mogočne veje zrcalile v globokih in brezšumno gladkih vodah, so imele svoje sestre v drevju, ki ga je Petkovšek odkril na delih Camilla Corota. Le da je bil Corot pesnik svoje krajine in jo je gledal skozi lahno tkanino svojih sanj, jo dvigal v občutek klasične dobe in ji dal življenje s krhkimi prividi bežnih vil. Petkovšek je z občudovanjem sledil sinjini Corotovega neba, globokim refleksom naslikanih voda in obravnavanju čudovitih dreves, ki so se prelivala v niansah zelenkaste in srebrne sivine. Toda njegov slikarski tip je bil robustnejši in zato je Corot še posebno vplival nanj s konstrukcijo zaprtih krajin, ki jih gradi v globini na način, kakršnega kasneje srečujemo v izgrajenem programu P. Cezanna. Od starih mojstrov pa se je navzel odtehtanega niansiranja in ustvarjanja akordov. Luč, oni element, ki je Petkovška razgibal do poslednjega atoma, je zasledoval pri Nizozemcih in pri Riberi, kjer je zakraljevala z demonično močjo. Francosko življenje je prineslo v Petkovškovo zavest tudi mnogo ljudi, ki so bili po svoje zanimivi in nekatere je tudi slikal. V družbi tedanjih pariških Slovanov je bil večkrat in se zanimal za njihovo delo, toda živel je svoje lastno slikarsko življenje in hodil po potih, ki niso bila v tej družbi običajna... ...V Monakovem se je sestal s svojimi slovenskimi tovariši in jim kazal svoja pariška dela. Značilno je za njihov prezir, ko so v vsakem delu videli tujo roko, kajti ni se jim zdelo mogoče, da bi zakrknjeni kmet iz Verda zmogel v kratkem času toliko znanja in si izdelal tako mnogovrsten umetnostni program.*.. (Iz knjige Franceta Mesesnela: Jožef Petkovšek, slovenski slikar. Knjiga je izšla pri Akademski založbi v Ljubljani 1940.) Ob obletnici rojstva Jožefa Petkovška bo v razstavnem salonu IUV razstavljal Bogoslav Kalaš Stroj za slikanje, ki naj bi v največji možni meri objektiviziral upodobljeno resničnost, so bile velike sanje renesančnih umetnikov. Leo-nardovi poskusi z laterno magico in Diirerjeva prostorska mreža so bili predhodniki »strojev«, ki so svojo prvo veliko uresničitev - fotografski aparat - doživeli šele v stoletju slepe vere v tehniko in naravoslovne znanosti. Od tod do prvih poskusov s stroji, ki so kot kiparski pantograf prenašali podobe z osnutka {predloge) v večje formate, pi bilo daleč. Naprava, recimo ji heliograf, ki z elektronskim očesom sledi predlogi in jo prenaša v nov medij (na platno ali ploščo, z barvami) v poljubnem rastru in s poljubno reducirano ali obogateno barvno skalo, je zato mnogo bližje renesančnim sanjam kot fotoaparat - čeprav »slika« posredno, pre-. naša že upodobljen prizor v drugačen format in barvno-tonskin svet! Tako so slike slovenskega umetnika Bogoslava Kalaša neposreden potomec renesančnih predstav o odslikavanju sveta in obenem neposreden odziv na tisto zvrst likovne umetnosti, ki si je kot medij izbrala fotografske postopke. Zato imajo tudi dvojno strukturo - kot likovni fenomen jih doživljamo predvsem skozi učinke, ki jih ustvarja rastrirana površina (raster spominja na črte na televizijski sliki). Saj je likovna faktura, ki jo Kalaš gradi na sistemu strogih vzporednic, na paradoksen način omehčana in se podoba na platnu preliva kot zamegljen akvare ali pa kot namerno neizostrena fotografska slika. Obenem pa je pri njegovih slikah pomembna tudi motivika ali točneje - poseben ikonografski sistem, ki je trdno vpet v klasične predstave o predmetu, ki je »vreden« upodobitve. Zato ni naključje, da prevladujejo portreti, aKti in kra- Razstava Bogoslav Kalaš jine ali svojska tihožitja, ki imajo zanimiv pomenski odtenek -doživljamo jih tako, kot bi jih gledali skozi zamegljeno steklo ali pa kot odsev v mlečnem steklu. Prav ta zamegljenost je v tesni zvezi s postopkom »strojnega« slikanja, ki nam predstavlja resničnost iz druge roke. V teh meglicah je nakazana oddaljenost in eteričnost podobe -ki prav zato nima ničesar skupnega s klasičnim odslikavanjem. Ponuja nam drzno tezo da je stroj, ki ga vodi človek, le podaljšek človekovega uma in čustev in da slikanje (čisto vseeno je, ali slikamo s čopičem ali šablonami, ki jih vodi elektronika) ustvarja nek nov svet, ki nas sicer lahko spominja na naše vsakdanje okolje. V vmesni prostor med temi vrednostmi slike pa je vpeta še mitološka prvina, ki so jo bogato eksploatirali arhaični miti in je še sedaj priljubljena v znanstveni fantastiki. Gre namreč za bajko o obrnjenem svetu, v katerega vstopimo skozi zrcalo - navsezadnje se Kalašev svet, ki je navidez odsev »resničnosti«, prav skozi svetlobna sita spreminja v irealno okolje sluteni in nedorečenih namigov na možnost paralelnega bivanja. Spet pa se kot protislovje uveljavlja faktura, ki Kalaševe slike umešča v aktualni tok novega romantizma, ki z reminlscencami na fendescieclovsko oblikovanje in impresionizem slika predvsem Šti-munge in nam posreduje umetnikove doživljaje klasičnih podob iz zakladnice svetovne umetnosti. Tako je Bogoslav Kalaš, ki je s svojimi heliogravurami opozoril nase v obdobju zrelega konceptualizma, logično zgradil likovni sistem, ki je ipostai integralni del prizadevanj tistih generacij, ki naj bi sodile v tako imenovano novo historično slikarstvo, vendar z izrazito nehistori-cističnimi likovnimi sredstvi! IVANSEOEJ Na že znamenitem pustnem karnevalu v Cerknici so sodelovali tudi naši godbeniki, ki so se dobro razpoloženi vrnili na Vrhniko in s spontanim pustnim promenad-nim koncertom tudi Vrhničanom pričarali nekaj vedrejšega pustnega razpoloženja. 10 let folklore v Borovnici Minilo je 10 let, odkar smo kot osnovnošolci zaplesali prve korake preprostih plesnih igric. Preko »použka«, »rašple« in enostavnih kol smo začeli spoznavati tudi zahtevnejše plese. V letu 1979 smo z vrhniško generacijo folkloristov ustanovili folklorno skupino Bistra (kraj Bistra stoji na pol poti med -Vrhniko in Borovnico!), s katero smo si postavili temelj za nadaljnje delo. V naslednjih letih smo pripravljata nove plesalce za našo skupino. V naši občini najbolje sodelujemo s Hotelom Mantova, kjer so ljudje, ki imajo veliko posluha za našo dejavnost. Več nastopov smo odplesali v sklopu prireditev Občinskega sindikalnega sveta Vrhnika, nastopamo pa tudi v delovnih organizacijah občine, ki so nam finančno omogočile naš dosedanji razvoj. se naučili prekmurskih, belokranjskih, dolenjskih in gorenjskih plesov, s katerimi danes nastopamo po vsej Sloveniji. Seveda pa brez požrtvovanja in samoodrekanja našega mentorja Andreja Verbiča vsega tega nikdar ne bi dosegli, zato vsa čast takim ljudem, ki v teh časih negujejo in ohranjajo slovensko kulturo med nami. Folklorna skupina Bistra še danes predstavlja jedro folklornega delovanja v našem kraju. Naše zaledje sta dve osnovnošolski folklorni sekciji, ki marljivo Kljub raznim preprekam in mladostni razposajenosti (povprečna starost sedaj je manj kot 20 let) smo v 10 letih delovanja opravili več kot 150 nastopov in zatrdno vemo, da zadnje polke še nismo odplesali. V mesecu aprilu bomo 10 let folklore v Borovnici obeležili s celovečernim nastopom, na katerega vas že sedaj vljudno opozarjamo in vas vabimo, da si ga tudi ogledate. Potrudili se bomo, da vam bo večer slovenskih plesov in običajev še dolgo ostal v spominu. FOLKLORISTI FS BISTRE Zveza kulturnih organizacij Vrhnika pripravlja v marcu Petek, 4. marec ob 19. url v Cankarjevem domu na Vrhniki: Zvone Šeruga: Popotovanje k ljudem Novinar Z. Šeruga bo z besedo in diapozitivi predstavil svoje 102.000 kilometrov dolgo potovanje po vseh celinah sveta. Ponedeljek, 7. marec ob 18. uri v Razstavnem salonu IUV: Bogoslav Kalaš: Razstava likovnih del. Razstava bo posvečena obletnici rojstva slikarja Jožefa Petkovška. Torek, 8. marec ob 18. uri v Domu JLA: Otvoritev razstave ročnih del Sreda, 9. marec ob 19. url v Cankarjevem domu na Vrhniki: Duško Radovič. Ženski razgovori. Predstava Narodnega gledališča iz Beograda. Sobota, 12. marec ob 20. uri v osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki: Koncert moškega pevskega zbora LIKO Vrhnika In moškega pevskega zbora iz Postojne. Sreda, 16. marec ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki: Mito Trefalt: Veseli večer ali zabavajo vas Trefaltovi. Predstava družine Trefalt o vsakdanu v povprečni slovenski družini. Petek, 18. marec ob 17. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki: Lutkovna skupina Pika iz Zadobrove pri Ljubljani: Plto-nova zgodba. Sobota, 26. marec ob 20. url v osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki: Celovečerni koncert Dekliškega pevskega zbora z Vrhnike ob nleaovl 5-letnici. NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Angleško-slovenski slikovni slovar Ašič, S.: Pomoč iz domače lekarne Confucius: Pogovori Enolončnice * Fajmut, Š.: Organizacija splošnih spremljajočih dejavnosti Gores, H. H.: Mitološki slovarček Izročilo Čebin Justin, I.: Osnove civilnih sodnih postopkov Kitzinaer, S.: Rojstvo Petkovšek, Z.: Skice vremena Počitnice v Sloveniji Politološke teme Rupnik, A.: švicarska čarobna formula CH Schvvab, G.: Najlepše antične pripovedke Sociološke teme Temelji lastninskopravnirt razmerij Trstenjak, A.: Pastoralna psihologija Zakon o združenem delit Zakon o združenem delu s stvarnim kazalom LEPOSLOVJE: Mladinsko Horelova, E.: Ivanina odločitev Muster, M.: Snežek Muster, M.: Zmajev otok Pikapolonica Za odrasle Forstnerič, F.: Brlog Grum, S.: Goga, čudovito mesto Jalen, J.: Vozarji Jensteile, D.: Potovanje klobca volne Kosmač, C: Prazna ptičnica Švajncer, J: Somrak ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, tasta in strica Franja Karlocija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Hvala za tolažilne besede, ustno in pisno sožalje in darovano cvetje. Posebna hvala kolektivu PTT Ljubljana za spremstvo ob njegovi zadnji poti, ribičem iz Borovnice in Ribiškemu društvu Vrhnika ter pevcem za sočutno zapete pesmi in gospodu župniku za poslovilni obred. Vsem prisrčna hvala! Žena Milica, hčerka Vera z družino in brat IVlijo z družino DNEVNIK v a b i k sodelovanju: za dostavo DNEVNIKA in NEDELJSKEGA DNEVNIKA na območju Vrhnike in Verda. Zaposlitev je vsak dan v dopoldanskem času. Za zaposlitev pridejo v poštev upokojenci, gospodinje, študentje in osnovnošolci — sedmi ali osmi razred. Zaposlitev je lahko redna s polnim delovnim časom za 8 ur ali honorarno. ZASLUŽEK ZELO DOBER. Interesenti, zglasite se v kiosku Delo ali pismeno na naslov: Ljubljanski Dnevnik, Kopitarjeva 2, prodajni sektor ali na telefon 061 325-261 interna 270. VABILO KZ Vrhnika vabi na predavanje dipl. ing. Lombergarja iz Kmetijskega zavoda Maribor na temo: OBNOVA STARIH SADOVNJAKOV IN VZGOJA SADNEGA DREVJA NA VISOKIH PODLAGAH Predavanje bo v petek, 4. marca ob 9. uri v kletnih prostorih občine. Pospeševalna služba pri KZ Vrhnika ZASLUŽEK NA DRUGAČEN NAČIN! Če ste komunikativni in imate smisel za prodajo ter dosti prostega časa, vam nudimo odličen zaslužek. Pisne ponudbe s številko telefona pošljite na naslov: Primec, Rožna dolina 5. A, 61290 Grosuplje Proti luskavi koži, prhljaju in krastam lasišča, proti krčem v nogah, za čiščenje krvi, hladnim nogam, poškodbam, proti opeklinam (sončnim in drugim), proti pomanjkanju pigmenta na koži izdelujem in oddam osebno ali po povzetju z navodili o uporabi (recept). Tel. 751-498 Prodam večjo avtomobilsko prikolico, primerno tudi za traktor. Tel. 751-476 Prodam malo rabljeno hladilno skrinjo (350 1) ali jo zamenjam za manjšo (200 I) z malim doplačilom. Jože Arhar, Gradišče 17, Vrhnika ZAHVALA ob smrti našega dragega moža in ata Janka Oblaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje in mu v slovo s cvetjem zasuli grob. Posebej se zahvaljujemo za organizacijo pogreba tov. Stanetu Umeku, Obrtnemu združenju Vrhnika, Združenju šoferjev in avtomehanikov Vrhnika, govornikoma za besede slovesa, pevcem kvarteta Raskovec in g. župniku za poslovilni obred. Vsem, prav vsem iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, sestre, svakinje in stare mame Frančiške Petkovšek, rojene Mole s Stare Vrhnike št. 29 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami, izrekli pisna in ustna sožalja in darovali lepo cvetje. Zahvaljujemo se delavcem in sindikatu Iskra Antene Vrhnika. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred in hvala Ivanki Košir za pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Spored vrhniškega kina 3.3. četrtek ob 20.00 VEDNO PRIPRAVLJENE ŽENSKE - ju- 5.3. sobota ob 17.00 goslovanski Režija: Branko Blaletič V gl. vi.: Mirjana Karanović, Radmila Živ-kovič, Tanja Bošković, Gordana Gađić, Dara Dokič, Bora Todorovič, Voja Braj-ković Sedem nezaposlenih žensk, vse imajo nekaj čez trideset let, iščejo svoj prostor pod soncem v družbi, ki ni naklonjena ljudem z roba. Čeprav komedija, ima film elemente socialno kritične, mestoma celo duhovite osti, ki žal preredko zadevajo v cilj. 6.3. nedelja ob 20.00 JOLANDINA SKRIVNOST - ameriški 7.3. ponedeljek Režija: Joel Silberg V gl. vi.: Asher Zarfati, Aviva Ger, Miri Aloni Jolandi so umrli starši, ko je bila še otrok. Posvojil jo je zakonski par brez otrok. Deklica je zrasla v čedno dekle, žal pa je nema. Mačeha je čedna, toda mož leta za drugimi. Čeden fant se zaposli kot konjar na njihovem posestvu. Mačeha se zaljubi vanj, toda mladeniču je vse bolj všeč Jolanda. Očim, ki mu je Jolanda tudi vse bolj všeč, je ljubosumen in preti katastrofa.. Skratka, melodrama, ki po vsebini sodeč ni ravno preveč originalna. 8.3. torek ob 19.00 VELEMESTNI ROKERJI - 12.3. sobota ob 20.00 novozelandski Režija: Bruce Morrison V gl. vi.: Mark Pilisi, Peter Bland, Kim Willoughby Novozelandska kinematografija podobno kot avstralska vse bolj opozarja nase zaradi vse bolj zanimivih, kvalitetnih in privlačnih filmov. Takšen je tudi ta film o mladih z roba najnižje socialne lestvice, saj je glavni junak komunalni delavec (smetar), ki si svoj standard popravlja z nezakonitimi posli. Gre za tragično osebnost, ki je izkoriščana pri delu, pa tudi pri nezakonitih poslih, ki nima nikakršnih možnosti. V vsakem primeru vedno potegne »ta kratko«. Režiser zelo vešče predstavlja svojega junaka v specifičnem novozelandskem okolju srednjevelikega mesta (ki seveda ni velemesto). Film ima namreč v originalu naslov OUEEN CITY ROCKER. (PRIPOROČAMO) 10.3. četrtek ob 20.00 VOHUNA KOT MIDVA - ameriški 12.3. sobota ob 17.00 Režija: John Landis 13.3. nedelja ob 20.00 V gl. vi.: Dan Aykroyd, Chevy Chase, Steve Forrest, Dona Dixon Šefi ameriške obveščevalne službe odločijo, da za eno najnevarnejših in tveganih misij uporabijo dva najbolj nesposobna agenta, da bi prikrila delo pravih vohunov. Izbor pade na kar prava (DAN AYCROYD je znan po filmih IZGANJALCI DUHOV, KOLO SREČE), CHAVY CHASE pa po filmu FLETCH, Maskirani detektiv). Po napornih treningih in neuspelih testih sposobnosti sta seveda začudena, ko ju določijo za misijo na bližnjem vzhodu... V stilu burlesk dokazujeta svoje »sposobnosti«, zaradi katerih bi skoraj povzročila novo svetovno vojno. 13.3. nedelja ob 17.00 PROTOKOL - ameriški 14.3. ponedeljek ob 19.00 Režija: Herbert Ross V gl. vi.: Goldie Hawn, Chris Sarandon, Richard Romanus, Andre Gregory, Gail Strickland, Clif DeYoung Film smo na eni predstavi že prikazali pred letom in pol. Glavna junakinja je natakarica, ki slučajno reši ohtarskega emirja pred atentatom, prav ko je na državniškem obisku v ZDA. Emirju je Sunny tako všeč, da jo hoče za eno svojih žena. ZDA hočejo v emiratu postaviti veliko bazo, zato hočejo svojemu zavezniku ustreči. Sunny zdaj ni več natakarica, s svojim pogumom si je zagotovila službo v protokolu Bele hiše. Po službeni dolžnosti gre v emirat, kjer pa razdraženi podložniki zrušijo emir-jevo vlado in Sunny se vrne ter poroči svetovalca, ki se je uprl andreje-nim, ki so manipulirali z njo. V domačem mestu kandidira za kongres in zmaga... 15.3. torek ob 19.00 PRIČA - ameriški 19.3. sobota ob 20.00 Režija: Peter Weir 20.3. nedelja ob 17.00 V gl. vi.: Harrison Ford, Kelly McGillis, Alexander Godunov Nenavadna kriminalka, v kateri filadelfijski detektiv John Book skriva pomembno pričo, malega dečka, ki je videl umor in seveda morilca. Kmalu odkrije povezanost zločina s svojimi predstojniki, kar postane zelo nevarno. Največja vrednost tega filma je v prikazu življenja med sekto Amišev, ki jim je prepovedano vsakršno nasilje. Številne nagrade govore o kakovosti, zato film zelo PRIPOROČAMO. 17.3. četrtek ob 20.00 IME ROŽE - francosko nemški STEREO 19.3. sobota ob 17.00 Režija: Jean-Jacques Annaud V gl. vi.: Sean Conn6ry, F. Murray Abraham, Christian Slater, Michael Lonsdale Film je bil posnet po veliki knjižni uspešnici, ki je tudi pri nas vzbudila nenavadno pozornost. Zgodba se odvija v 14. stoletju, v precej odmaknjenem benediktinskem samostanu. Angleški frančiškanski menih pride s svojim pripravnikom, da bi pripravil teren za srečanje različnih sprtih cerkvenih redov. Takoj po prihodu obeh menibov pa se začno dogajati čudne reči - skrivnostni umori vznemirijo menihe in goste. Samostan je pravi grad, kjer je veliko skrivnostnih hodnikov in prostorov. Med vsemi pa je najbolj skrivnostna knjižnica. Menih in njegov pripravnik imata težko nalogo, da razvozljata skrivnostne dogodke. Prava srednjeveška kriminalka ima seveda širše filozofske razsežnosti, ki so v knjigi veliko izčrpnejše, globlje, pa vendar je tudi film zelo korektno predstavil literarno predlogo, predvsem v karakterizaciji likov. Največja evropska filmska uspešnica zadnjih let zasluži, da jo PRIPOROČIMO. 20.3. nedelja ob 20.00 NEVIDNI VOZNIK - ameriški 21.3. ponedeljek ob 19.00 Režija: Cary Medoway V gl. vi.: Lewis Smith, Jane Kaczmarek, Jason Gedrick Filmska komedija o mladeniču, ki pride na zemljo z »onega sveta«, da bi dokončal nekatere posle... 22.3. torek ob 19.00 ČEJENI V BOJU ZA ŽIVLJENJE - ameriški Režija: Keith Merrill V gl. vi.: Trevvor Hovvard, James Remar, Serene Jedin Stari bojevnik na smrtni postelji pripoveduje svojim vnukom o svojem razgibanem življenju. Verjetno edini film v jeziku ameriških Indijancev. 24.3. četrtek ob 20.00 BOTER 2 - ameriški 26.3. sobota ob 20.00 Režija: Francis Coppola V gl. vi.: Al Pacino, Robert DeNiro, Diane Keaton, Robert Duvall, John Casale Po prvem BOTRU vam zdaj predstavljamo še nadaljevanje, ki bi moralo biti na sporedu že septembra, pa je bil takrat kino zaprt zaradi prenove. Film je nagrajen s šestimi OSCARJI, torej po številu nagrad presega prvi del. To sago o Corleonih in mafiji PRIPOROČAMO 26.3. sobota ob 17.00 MISS - jugoslovanski 27. 3. nedelja ob 20.30 Režija: Aleksandar Husič V gl. vi: Maja Sabljič, Dragan Nikolić, Dragoljub Vujnov, Bata Živojinovič, Izolda Burudija, Dragan Zarič, Stevo Žigon Poskus kombinacije komedije in kriminalke nam sprva predstavi kriminalce, ki pretihotapijo iz zahodne Nemčije pomemben mikrofilm, namenjen na Bližnji vzhod. Toda tu se stvari zapletejo, ko do filma nehote pride kandidatka za miss Jugoslavije. Kriminalci se ne zaustavijo pred ničemer, toda pogumni novinar se tudi znajde sredi vohunske afere... Veliko burlesknih zapletov je vendarle preokornih, da bi bil film lahko uspešen. Skupni programski svet KOMAJ SOGLAŠA. 27.3. nedelja ob 18.00 NE UBIJAJ, RAZEN... - ameriški 28.3. ponedeljek 20.00 Režija: Josh Becker V gl. vi.: Brian Schulz, John Manfredi, Robert Rihman Prijateljstvo med štirimi vietnamskimi veterani se nadaljuje tudi v miru. Toda skupaj se znajdejo v spopadu s polnorimi dediči Charlesa Mansona, ki terorizirajo prebivalce sicer mirnega mesteca. 29.3. torek ob 20.00 VELIKA ZMEDA V KITAJSKI ČETRTI - ameriški 2.4. sobota 20.00 Režija: John Carpenter 3.4. nedelja 18.00 V gl. vi.: Kurt Russell, Kim Catrall, Dennis Dun, James Hong Izredno razgibana, akcijska kriminalka o dveh mladeničih, ki se morata spopasti z mogočno kitajsko mafijo sredi njenega terena v kitajski četrti. Elementi spielbergovske fantastike se prepletajo s prizori atraktivnih borilnih veščin, pa zabavnih dialogov ter izredno zahtevnih specialnih efektov. FEST 87. 31.3. četrtek ob 20.00 MOST, KI NE PELJE NIKAMOR - amer. 2.4. sobota ob 18.00 novozelandski Režija: lan Mune V gl. vi.: Bruno Lawrence, Philip Gordon Prijeten izlet se za mestne fante spremeni v moro, saj zaidejo na področje skrivnostnih lovcev, kjer morajo fantje dokazati sposobnosti za preživetje... ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, prababice Ane Markelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in z nami sočustvovali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju zdravstvenega doma, govorniku, čebelarjem društva Vrhnika, čebelarjem iz Borovnice, upokojencem, obrtnemu združenju, oktetu iz Logatca ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega nepozabnega moža in očeta Antona Mivška iz Bevk pri Vrhniki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo LESNINI TOZD VELETRGOVINA, IUV, pevcem, PGD Bevke ter gospodu župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: žena in hčerke ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka Ivana Krašovca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala spec. za pljučne bolezni dr. Kavčiču ter sestri Bernardini Brenčič in Speli Telban za njihovo pomoč. Vsi njegovi LETNA SKUPŠČINA ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV VRHNIKA 36 let zvestobe Letna skupščina Združenja šoferjev in avtomehanikov občine Vrhnika je potrdila sklep 216-članska kolektiva, da bodo nadaljevali svoje poslanstvo, zapisano v načrtih in programih delovanja. Vse je usmerjeno v tiste pore vsakodnevnega življenja in dela, ki izhajajo iz poklica, kot je šofer - avtomehanik. Niso pa zanemarili niti ostalih aktivnosti, vezanih na sedanji trenutek družbeno-ekonomskih odnosov v občini in izven nje. Tako so zahtevali pojasnilo glede ureditve prometne signalizacije na posameznih mestih v občini, glede rekonstrukcije Stare ceste Vrhnika-Ljubljana, zapore nekaterih ulic za javni promet, da bi zgodovinsko pomembne objekte branili pred propadanjem, govorili so tudi o sodelovanju s šolami ipd. Žolčne diskusije so povzročile obveznosti osnovnih organizacij do republiškega Združenja. Menijo, da za del članarine, ki jo odstopajo republiški organizaciji, ne dobivajo enakovredne pomoči in uslug, in da bi večji del sredstev moral ostati osnovnim organizacijam za njihovo aktivnost. Po njihovem mnenju glasilo Prometni vestnik je premalo pozoren na delo in dejavnost članov. V letošnjem letu pričakujejo, da bodo svoje članstvo še povečali, ojačili delo z mladimi in si uredili lastne prostore. Na tej seji so podelili tudi priznanja svojim najzaslužnejšim članom. Posebna priznanja za 36 let zvestobe in dela v društvu so dobili Pavle Lazar, Franc Malneršič, Marjan Markelj, Janez Petrič, Franc Petrovčič in Alojz Prek. M. A. Borovnicam igrajo kvalifikacije za vstop v l SKL »PLAY OFF« - ZAHOD »A« LESTVICA1.de! MEDVODE 2 2 ID JEZICA 2 2 FRUCTAL 2 1 FENOLIT 2 1 RADOVLJICA 2 0 TREBNJE 2 0 0 203:176 0 191:171 1 173:169 1 169:173 2 171:191 2 176:203 +27 4 +20 4 +4 3 -4 3 -20 2 -27 2 Letos bodo pospešili inventivno dejavnost RAZPORED TEKEM 2. del III. kolo: sobota, 20. februar 1988 ob 19.30 FENOLIT : MEDVODE IV. kolo: sobota, 27. februar 1988 ob 19. uri ID JEZICA: FENOLIT V. kolo: sobota, 5. marec 1988 ob 19.30 FENOLIT: TREBNJE VII. kolo: sobota, 12. marec 1988 ob 18. uri FENOLIT : RADOVLJICA VIII. kolo; sobota, 19. marec 1988 ob 19. uri MEDVODE : FENOLIT IX. kolo: sobota, 26. marec 1988 ob 19.30 FENOLIT : ID JEZICA X. kolo: sobota, 2. april 1988 ob 18. uri TREBNJE : FENOLIT V počastitev krajevnega praznika 10. marca bo v Borovnici gostovala ekipa JADRANA iz Trsta. Tekma bo v sredo, 9. marca 1988 ob 19.30. Na tej tekmi se bo od aktivnega igranja poslovil dolgoletni igralec in kapetan Franjo Modrijan. POKROVITELJ: DONITTOZD FENOLIT Borovnica Naš časopis - Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - Ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Susman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko (tehnični urednik) - Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika - številka žiro računa: 50110-678t54000 - Telefon* ska številka uredništva: 751-325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Strelci za občinskega prvaka Dne 14. 2. 1988 je bilo na strelišču na Brezovici končano občinsko prvenstvo za ekipo in posameznike: EKIPNO: 1. Dragomer 1021 2. ŠD Bevke 1010 3. Vrhnika 996 POSAMEZNO: 1. Lampretht 354 2. G. Podlipec 348 3. Ml. Sumina 342 4. Podvratnik 340 5. Al. Sumina 339 6. Božič 338 7. M. Podlipec 336 8. Voljč 329 9. Trček 326 10. Bračun 325 11. Nagode 313 12. Arhar 309 »Tudi v naših delovnih organizacijah je kar nekaj ljudi, ki se poleg svojega rednega dela oziroma ob njem ukvarjajo z inventivno dejavnostjo. Precej pa je tudi tistih, ki imajo marsikakšno idejo, ki bi lahko postala koristen predlog za izboljšanje proizvodnega procesa, marsikakšna pa je »zrela« celo za inovacijo. Za letošnje leto je Občinska raziskovalna skupnost v januarski številki Našega časopisa objavila razpis za nagrade inovatorjem in izumiteljem ter razpis za raziskovalne naloge. Upava in svetujeva vsem, tudi tistim, ki so kar preveč »skromni«, da se odzovejo na ta razpis, saj bomo le tako lahko iz anonimnosti »potegnili« čim več koristnih predlogov in dejavnost, hkrati smo povabili tudi poslovodne delavce in ravno pri njih je bil odziv majhen. Posvetovanje je vodil Marjan Ferš iz mariborskega TAMA, kjer imajo dokaj dobro organizirano in seveda tudi stimulirano inventivnost,« je orisal prizadevanje odbora Dušan Dobro-voljc. Sandi Dobrovoljc pa je še pristavil: »Tako smo prišli do zaključkov, da moramo tudi pri nas, v naših tovarnah k inventivni dejavnosti pristopiti čim bolj profesionalno. Tudi z ustreznim stimuliranjem lahko marsikaj prispevamo, da ne bomo kar naprej samo govorili o tej dejavnosti, ampak tudi prišli do konkretnih rezultatov, kar pomeni tudi krepitev našega gospodarstva. V nekaterih naših delovnih orga- Sandi Dobrovoljc inovacij«, menita Dušan Dobrovoljc, ki je predsednik komisije za inventivno dejavnost pri Občinskem sindikalnem svetu, in član te komisije Sandi Dobrovoljc. »Na januarski seji odbora smo precej pozornosti posvetili razpravi, kako angažirati še več tistih, ki se v naših delovnih organizacijah kakorkoli ukvarjajo z inovacijami in raznimi tehničnimi izboljšavami. Tako smo se tudi odločili in že januarja organizirali posvetovanje, kako pospešiti inventivno dejavnost v našem združenem delu. Povabili smo vse, ki imajo želje in tudi dobršno mero volje za inventivno Dušan Dobrovoljc nizacijah so to že spoznali (bolj ali manj).« Lani so prvič pripravili razstavo inovacij; ta je bila ob regijskem tekmovanju kovinarjev. Za letos pa načrtujejo akcijo »Mesec inovacij«. V tem mesecu naj bi se zvrstili razni seminarji, predstavili bi dosežke inovatorjev iz naših delovnih organizacij, hkrati pa bodo poskušali osnovnošolcem predstaviti to dejavnost v našem združenem delu. Vzpodbuditi želijo tudi manjše delovne organizacije, da bi se tudi pri njih razmahnila, tako kot se je v zadnjih dveh letih v IUV, Liku, Kovinarski in v Iskri Antene, inventivna dejavnost. ŠAHOVSKI KLUB BOROVNICA RAZPIS I N PRAVILNIK za ekipni hitropotezni turnir v šahu i. Šahovski klub Borovnica prireja hitropotezni turnir v počastitev krajevnega praznika dne 13. III. 1988 ob 8.30 v prostorih krajevne skupnosti Borovnica. 2 a. Pravico nastopa imajo vse vaške skupnosti, delovne organizacije, društva TOZD, športni klubi, družbenopolitične organizacije, hišni sveti, ulični odbori in samski domovi na področju krajevne skupnosti. Člani ekipe morajo delati ali imeti stalno bivališče v KS Borovnica. «" b. Pravico nastopa imajo vse krajevne skupnosti, delovne organizacije, JNA v občini in sosednih KS. Člani ekipe morajo delati ali imeti stalno bivališče v isti KS. Vsi člani ekipe morajo na zahtevo sodnika pokazati osebne izkaznice ali potrjene zdravstvene knjižice. 3. Igrali bomo po pravilniku hitropoteznega šaha, objavljenem v biltenu SZS št. 2 (skupni čas 20 minut -2x10 minut) 4. Ekipa šteje 4 člane ali članice (nastopa lahko več ekip iste KS itd.) 5. Pri delitvi mest odloča: Boljši uspeh proti zmagovalcu, večje število zmag, Sonneboru sistem in medsebojni rezultat 6. Prve tri ekipe dobijo medalje. Stroške potovanja nosijo ekipe same, rekvizite preskrbi ŠK Borovnica. 7. Sodnika določi Šahovski klub. Pred pričetkom bomo določili tričlansko razsodišče, ki rešuje pritožbe. Pritožbo je moralo vložiti takoj po končanem kolu. Pravilnik bo prebran pred pričetkom in bo objavljen v občinskem glasilu. ALEKSANDER JERIČ Vrhunski dosežki vrhniških smučarjev Pred nekako osmimi leti se je nekaj smučarskih privržencev zbralo ob Janezu Barbi in ustanovili so smučarsko društvo. Že tedaj so se z vso zagnanostjo, resno in načrtno lotili vzgoje vrhniških smučarjev. Začeli so z vzgojo najmlajših. Zastavili so si program, da čim več že predšolskih otrok naučijo smučanja. Delo so si zastavili tako, da so pritegnili tudi starše otrok. Iz leta v leto, iz generacije v generacijo so mladi smučarji dosegali boljše uspehe. Vrh najboljših se je širil iz generacije v genercljo. Od začetka, ko smo imeli samo tri ali štiri boljše smučarje, jih je sedaj v selekciji že okoli petindvajset, ki so se sposobni, ne samo v Notranjski tekmovalni skupnosti, ampak tudi v Ljubljanski, kjer so izredno močni klubi (Novinar, Olimpija, itd.) uvrščati na tekmah na najvišja mesta. Seveda so ti uspehi rezultat množičnosti smučarske šole in seveda tudi šole v naravi. Janez Barbo pravi: »Delo v klubu smo si zastavili tako, da »bivši« tekmovalci vzgajajo in trenirajo naslednje generacije mladih zistov.« Trenutno imajo najhujše probleme s prevozi mladih smučarjev. Dva stara, dotrajana kombija imajo, ki sta praktično vse že odslužila. Poskušali bomo kupiti vsaj enega novega in upajo na finančno pomoč. Stara kombija so si prislužili s prostovoljnim delom in prispevki staršev, zdaj upajo, da le ne bo tako! Takšno delo je rodilo tudi že vrhunske rezultate. Mojca Suha-dolc je prebila »led«, saj je na letošnjih mednarodnih tekmovanjih posegla po najvišjih mestih. Na svetovnem prvenstvu za pionirje je bila deveta. Na Pokalu Loke celo prva. Lahko trdimo, da je med najperspektivnejšimi alpskimi smučarkami v Jugoslaviji. Tudi Saša Zupan iz Dragomera se je na mednarodni tekmi že odlično uvrstila. Mojca je zdaj že v pionirski A državni reprezentanci. Ko smo se pogovarjali z njo po uspehu na tekmovanju za lovoriko Topollino, ki je bilo v Italiji, kjer je dosegla doslej svoj največji uspeh, je skromno dejala, da ima pač rada smučanje. Tudi v šoli je pridna, čeprav veliko dni zaradi smučanja manjka pri pouku. Janez Barbo: Strokovno zastavljeno delo in velika vztrajnost pri realizaciji zastavljenih ciljev je še enkrat pokazala, da se le tako lahko dosežejo uspehi. smučarjev. To se je obneslo, to je dobra metoda. Vsaka generacija je boljša. Vse trenerje in vaditelje v bistvu vzgojimo sami. Ne moremo pa tudi mimo dejstva, da gre kar precejšnjo zaslugo za te uspehe pripisati tudi staršem. Brez finančne podpore in tudi drugega odpovedovanja staršev ne bi mogli doseči toliko kolikor smo. Naše združeno delo nam tudi v najtežjih trenutkih prisluhne in želimo si, da bi to sodelovanje še okrepili in poglobili, saj sedanji kvalitetni nivo zahteva tudi več finančnih sredstev. In v občini se bomo morali nekako dogovoriti, ali želimo imeti vrhunsko smučanje in se ponašati z uspehi naših smučarjev, ali pač ne!? Sedanji uspehi in množica dobrih, izrednih tekmovalcev že presega zmožnosti volonterskoga dela sicer »zagnanih« smučarskih entu- Mojca Suhadolc se je veselila zmage na Pokalu Loke, vendar veliko časa za veselje ji ni ostalo, saj so jo v naslednjih dneh že čakale tekme in spet je bila na najvišji stopnički. Njen trener je zdaj inž. Peter Petrovčič, ki jo je »dobil« od Matjaža Marinška, ki trenira mlajše pionirje. »Le vestno izpolnjevanje načrtovanega treniranja, timsko delo in seveda tudi izredna zavzetost mladih tekmovalcev rodi uspehe. Tako bomo delali tudi vnaprej, nočemo zaspati na lovorikah. No, za to tudi nimamo veliko časa, saj se treningi in tekme vrstijo zelo pogosto. Saj veste, da brez trdega dela pač ne gre. Tekmovalci so angažirani preko celega leta. Tako imamo okoli sto treningov na snegu in okoli stoštirideset dni suhih priprav,« pripoveduje Peter Petrovčič. S takim delom so vrhniški smučarji postali enakovredni vsem najboljšim slovenskim klubom. Lahko jim samo zaželimo: le tako naprej! V okviru dela Teniške zveze Slovenije je ustanovljen Teniški sklad Slovenije. Ena od dejavnosti je tudi Sindikalno tekmovanje v tenisu širše ljubljanske regije (ljubljanske občine, Vrhnika, Litija, Kamnik, Grosuplje, vabimo tudi bolj oddaljene), ki se bo odvijalo od pomladi do jeseni na igriščih Teniškega centra Teniške zveze Slovenije v Domžalah, vodil pa ga bo televizijski komentator Tomaž Lajevec s pomočniki. Vse podrobnejše informacije, pismene ali telefonske, daje Teniški sklad Slovenije (Kardeljeva 4, Ljubljana, tel. 221-991, sekretar Aleksander Lucu). Tenjškj sk|ad S|0vemje Novoletni šahovski turnir uspel Dne 27.12.1987 se je v šahovskem klubu Borovnica odvijal 3. tradicionalni hitropotezni novoletni turnir. Prijavilo se je 48 igralcev iz Dragomerja, Bevk, Postojne, Logatca, Starega trga, Loške doline, Ljubljane, Jesenic in Borovnice. Od tega je bilo 8 mojstrskih kandidatov, 7 prvokategornikov, 15 drugokategorni-kov itd. Vabljeni so bili vsi šahisti notranjske regije in šahisti prijateljskih klubov, kot so Jesenice, BS-3 in Kodeljevo. Iz leta v leto pa postaja jasno, da je to eden izmed najmočnejših turnirjev v naši občini. Igralci so bili razvrščeni v 4 skupine. Prvi trije iz vsake skupine so se uvrstili v finalno grupo. Rezultati iz finalne skupine pa so naslednji: 1. Lojze Železnik (MK, Jesenice) 8,5 točk, 2. Simon Jerič (MK, Borovnica) 8 točk, 3. Jure Hajna (MK, Postojna) 7,5 točk, 4. Janez Zupane (II, Borovnica) 7 točk, 5. Vladimir Lagudin (MK, Kodeljevo) 6 točk, 6. Jadran Hlad (MK, Postojna) 6 točk, 7. Stane Mrak (MK, BS-3) 5,5 točk, 8. Mile Gudurić (III, Borovnica) 5,5 točk, 9. Boško Thvunčević (||, Stari trg) 4 točke, 10. Tugo Kočevar (II, Borovnica) 3 točke, 11. Peter Lagudin (MK, Borovnica) 3 točke, 12. Bratislav Miletič (III Postojna) 2 točke. Rezultati 2. finalne skupine: 1. Milavec (MK, Bevke) 7,5 točk, 2. Smolec (I, Postojna) 7,5 točk, 3. Dekanj (I, Postojna), 4. Čeme (III, Gulč) 7,5 točk, 5. Bajunović (II, Borovnica) 6,5 točk, 6. Zadel (III, Gulč) 6,5, 7. Kušlan (II, Stari Trg) 6 točk, 8. Bogdanovič (I, Kodeljevo) 5,5 točk, 9. Drobnič (IV, Loška dolina) 3,5 točke, 10. Mičetič D. (II. Postojna) 3 t., 11. Zrimšek (II, Borovnica) 2,5 točke, 12. Savič (II, Loška dol.) 2,2 točke. Rezultati 3. finalne skupine: 1. Petkovšek (Logatec) 9,5 točk, 2. Todorovič (Postojna) 7,5 točk, 3. S. Jerič (Borovnica) 7 točk, 4. F. Kavčič (Logatec) 7 točk, 5. Nastran (Postojna) 6 točk, 6. Češnjevar (Borovnica) 6 točk, 7. Gudurić B. (Borovnica) 6 točk, 8. A. Kočevar (Borovnica) 5 točk, 9. Stojnšek (Borovnica) 4,5 točk, 10. Marinko (Gulč) 3 točke, 11. Paič (Borovnica) 2 točke, 12. Lenarčič (Bevke) 1,5 točke. Rezultati 4. finalne skupine: 1. Petrovčič (Borovnica), 2. Zakrajšek (Borovnica), 3. Smrekar (Borovnica) itd. Tekmovanje je prekosilo vsa pričakovanja in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Za pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo J U V VRHNIKA, ki je prispevala praktične nagrade, OŠ dr. Ivana Korošca, ki je pripravila kosilo, in Krajevni skupnosti Borovnica. Naslednji novoletni turnir bo organiziran zadnjo nedeljo v letu 1988. B. H.