6
jg                            Mlad tatic
Xk o sem bil še ralad in majhen. slisal sem večslrat od modrih in pametnih (jKjjudi, da ui dobro biti lakoin, kajti 1 judj6 pratijo : kdor je lakoni in si Š iSSe dobrih stvarf za usta, tak navadno tudi rad krade in svoje prste |    rad Ttika T stvari, ki niso njegove, ampak drngih ljudi. A to. kakor znale,
ni pripuščeno delati, ker tatvina je jako Telik greh. Zatorej tudi Bog t sedmej
zapovedi pravi: nKe kradi!"
Tako lakomo dete je bil Brvarjev Lukec. Pred njegovimi prsti ni moglo
ni6  vamo  ostati.   Vsako  stvar je  on  moral pokusiti, vsako  stvar oblizniii.
Strd (med), sladkor, Tkuhano   ovoeje, Sešnje, T)8nje  in druge  take stvari je
pustil pri miru  samo  takrat, ako so bile dovolj pred njim skrite.   Mati ga
so večkrat zasaoili s  črnimi  brki  io   mastniini prsti, pa 30   ga tudi vselej
dobro natepli za to.
Kadar koli se je tržni dan začel in so priSle branjevke i ovoCjem (sadjem) na trg, nifcoli ni bilo brez BrFarjevega Lulcea, fci se je okolu klatil fn gledal, kje bi kaj izmaknil. Oasi je tudi domtfv priaesel pogaCe, hrnšek, jabolk ia druzih tacih stvari, a stariši mu uiso dali nikoli deoarja. Ako ga so stariai Fpražali: nOd kod imaS te strari?" rekel jim je: nDobil seni jih od kuroa (boira), tete, ali pa od soseda Marka.
Necega iai pa je Lukeu zel<5 izpodletelo. Bilo je popfltidne, kmalu po kosiln, io Lnkeo je tekel po oesti, da se mu je prah visoko vzdigal za petami, a otroei so vpiH za njim : nTatii5! totii;! kradel je jabolka in hruSke."
Lnkec pribežl dom(iv. Lici 3te mu bili rudefii kakor kri a prsti modri in oteSčni.
rKaj ti je, Inkeo, za božjo voljo, kaj ti j« ?" zavpijeta jednoglasno oSe in mati. Ali Lukec nl inogel od ihienja niti besedice izpregovoriti. Otresal in mencal je z rokama, ki ste ga, kakor je bilo videti, zeld boleli.
7
Zdajci stopi sosedoTa hči Aniea T hiSo ter priporedoje vse, kaj se je godilo z Lukcem. BStal je," prari, »pri nekej branjerki in ko je ta nekam na straD pogledala, brž je planil Lukec po jabolkib in hruSkah ter jih je metal v žep. Branjevka to videč, zgrabi Lukea za vrat, vzame mu ukradeoo ovočje ter ga potlej prav dobro s palico po prstih nakiesti. Branjevka bi ga ue bila tako hudo natepla, ako bi jej ne bil Lukec už6 večkrat oyočja in drugih stvarf ukradel."
In tako je prišla tatvina na dan. Zdaj se je zaalo, od kod so vse dne stvari, ki jih je Lukec tolikokrat dom6v ptinesel in je dejal, da so od kutna, tete ali pa od soseda Marka. Yse te stvari je Lnkec nkradel in domi se je svojim starišem laga!.
A ni ostalo samo pri tem. Oče vzamejo šibo in udrihajo po Lnkeu kakor še nikoli poprej. Potem ga primejo sa roko ter ga peljejo do branjevke, pri katerej je ovočje kradel. Tu je moral Lnkec braujevko odpnšiSenja prositi in trdno obljubiti, da nikdar vefi kaj tacega ne stori.
Tudi očetu in materi je moral to obljubiti. Lukee se je lakomosti od-vadil iu tndi kradel m' več, ter je zdaj,  kakor sem slišal, dober in pameten
defiek.                                                                                                      (Po ^Golob.')