MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBtJAN/ T St. 243 12. oktobra 1927. EDINOST itovnka m HOL Letnlfc Lil UrtdaittTO ta «pvanufttvo: Titi (3), ulic« S. Fimcmco » Te- Icfon 11-57 Dopisi na* m pottMo bklpčbo uredništvu, o*Un. nnrUt jg denar pa upravaiitru. Rokopisi m a« vračajo. Ncfraakiraaa piana m a« sprejema. — Lut, zaioiba ia tisk Tiskara« «Ediaoat»< *oduradatt*ro ▼Gorici: ulice Gioau* Cardocci »t 7, L a. — TeleL »L 331 Glavni ia oorfovorai urednik: pral Filip Perla VARŠAVA, 8. okt. 1927. Sevemo-vzhodna Evropa ima mnogo bolnih točk. Ena med njimi je vprašanje Vilne, ki zastrupi ju razmerje med Pol;?ko in Litvo že ves povojni čas. Obe državi nanašata svoje pravice do tegra mesta in njegove okolice. Sedaj je Vilna del Poljsko, a Litovce, sosede Poljske, je a-neksija tega mesta tako razka-čiia, da izjavljajo, da je prijateljstvo med Litvo in Pol jsko izključeno, dokler Poljska ne vrne Litvi Vilne. p.^uU baljšega razumevanja tega spora, ki je tako oster, da stalno ogroža mir v tem delu Evrope, naj sledi tu nekoliko podatkov o Vilni. Vilna je bila skozi stoletja glavno mesto svobodne Litve. Seveda pa se ne .«me pri tem pozabiti, da je bila Litva od lubelske unije dalje združena s Poljsko v eno samo monarhijo. Tako je postala Vilna važno središče ne samo litovske, temveč tudi poljske kulture. Vseučilišče Štefanci Bau>ri-ja je spadalo med najznamenitejše ustanove v vzhodni Evropi, a bilo je poljsko. Z Vilno je v tesni zvezi zgodovina rajskega preporoda in istotako zgv>dovina borbe Poljakov za o-svoboditev iz*>od Rusije. V začetku preteklega stoletja je bila Vilna najznamenitejše poljsko k tur no središče sploh in tam so delali in živeli slavni poljski možje kot Miczkiewicz, Slowacki in Mcniuszko. V Vilni tudi prevladuje poljski živel j. Od 190.000 prebivalcev je 100.000 Poljakov, aT1«g okrog 15 45 je sestal s Chamberlainom in v to RIM, 11. Danes je sprejel na- | ^ 'movan v Btmu rahel svrho clo potoval v London ter čelnik vlade cm. Mussolini glas- M^ua^^J močnejši su- i da. se bo severno-afriško vpra- l Petra Mascagnijaki na- • občutili v viftjeležečih d. . _ A M. . merava odpotovati v Nemčijo, gJunek ni bil s posredovanjem Anglije ugod- kjer bo dirigiral nekoliko kon- ^^ ^ prebivalci *<> rešilo m uredilo. iev «Requiem». Nafelnik vlade ?*<»oma pnCele ^^^^ PARIZ, 11. «Chicago Tribune.. ie tekom sprejema pokazal «vo ™ ^^'matere zTpustUe i« prinesla vest. da se je pripe- iianimanle za delovanje prizna- ta so tU v predpretekli noči v New nifra mojstra. l^T^L^it^enl^no jo- Yorku terorističen atentat. Tri -- ?e U poslednji prepla^no jo- ženake, en moSki in en otrok feaJmRM aa »Vlnjiml« carin- kali. ^ bjj( ubiti, 12 oseb, med njimi cku borbe med lambnTWm ln Na geodinamicnem observa- g Otrok, pa je bilo ranjenih Trstom aapsraAaaa za koncem toriju so naznanili, da so apa- 9e «e razpotila. v veži •ktobra ratl ob 15.45 zaznamovali po- lke palai!e RIM 11 Kakor doznava a«en- treMii sunek, ki je trajal 15 se- Newyor«ka polrcija je dogna- Hi^ ^Rldio N^io^e. ZFbo kuncL Plesni sunek se Je va- j AiJ ^ ateMatorji nastavili vrSl kmem tefa mMecT n^ lovito Siril v smeri od vzhoda j^, od katerih je ena Thmaiu sžLnek ^top^ikov P»"Oti zapadu. Po jakosti spada eksp,odirala. Domneva se, da je današnji potresni sunek v Cetr- mJki> ki je našel tam svojo tHi,k£ n' Sh i S Na to stopnjo Mercalijeve potresne 'eden ^^ atentatorjev. S razDravliaH lestvice. Sunek ni povaročU 111- OWa;ti so rijele dva osum. Občutni« je bil pojtres V po- Guverner Clren.lke pride v Rim "LTiHaterepa nai bi se tarifi krajinah Frosinone, Tivoli Ce- SIRAKUZA, 11. Iz Bengas ,a ievernih nemških in jadranskih prano in Aqmli. Se naibo j so je prispel danes na parniku nriotani^J' določili in uredili za ga. zaznali v mestu Avezzano, «Porto di Alessandretta.. gu- dobo kjer je prebivalstvo preplašeno verner Cirenaike gospod Teruz- J ' , . _. „„ bežalo na ulice in trge. Toda zi. Spremlja ga general Mezzeti. Koncem tega leta poteč«, pre- beza.o povsod dru- v pristanišču so ga sprejeli m.rje, s katenm se je zaenkrat tuai tu J g s ^ ^ ob]asti /utrj S^n^rst^Zarbl ^-čil nobene. daljna, svojo_pot v Rim. Hamburgom bilo potrebno, še tekom tega le-doseči za obe strani ugoden sporazum, ki naj bi preprečil nadaljevanje tarifne borbe. Odsovor soMKe vlade Boji na Kitajskem PEKING, 10. Bitka, ki se je na francosko noto I pričela dne 9. oktobra med voj- PARIZ, 11. Gladom polurad- sko maršala Cang-Tso-Lina in nih vesti iz Moskve je odgovor getami južnih nacionalistov na sovjetske vlade na poslednjo fronti Čeng-King ob železniški Pogajanja msd Vatikanom Tjtvr iV* A^^^rr^^o I francosko noto že sestavljen. I progi Peking-Hankov, se je kon RIM, 11. Agencija «Radio Nazio- ____p„ri7a x0iQ Hanao o vm**. nale» koroča da so pogS;anja med Poslanik Rakovski bo iz Pariza Cala danes s popolno zmago Čehoslovaško in Vatikanom glede odpoklican samo radi tega, da maršala Cang-Tso-Lina. Čete cerkvenega imetja in novih škofij Se ne poostrijo odnošaji med južnih nacionalistov so se pri- že v toliko napredovala, da je sta- Fmncijo in Rusijo. Dekret za čele umikati proti jugu. vil zastopnik Vatikana CeSki vla- odpoklic sovjetskega poslanika i i že konkretne predloge. Sedaj y pgj-izu je sinoči podpisal predse pričakujejo s strani čehoslova- sovjetskega izvr?evalne- ške vlade protipredlogi. Cim se seaniKisovje• ** Rakovski ne povrne v Rim čehoslovaSki posla- p odbor* Kalmm. RakovsKi ne nik pri Vatikanu Krofta, se bodo bo opustil svoje diplomatlčne __I (..»Uam/« in Krt naatavlipn I>ri pogajanja nadaljevala in zaključila Znižanje potniških tarffov na zračni progi Pim-Eenotke RIM, 11. Zračna prometna družba «Transadriatica» je karijere in bo nastavljen pri kakem drugem sovjetskem poslaništvu. V Parizu pričakujejo z velikim zanimanjem odgovor sovjetske vlade. Medtem nadaljuje komunistična stranka svoie delo. Po Polet Parlz-Bner.os fllres Francoska letalca Costes in Le Bris v San Lonis v Senegalu SAN Louis (Francoski Senegal), 11. Francoska letalca Costes in Le Brix, ki sta včeraj ob 9.40 zjutraj odletela z letališča Le Bour-get, sta pristala v San Louisu danes dopoldne ob 11. uri. ne da bi Razdalja med Parizom in San Lo-uisom znaša v zračni črti 4300 km. Oba letalca nameravata preletet! začrtano pot iz Pariza v Buenos-Aires v štirih etapah: San Loui9, Pernambuco, Rio de Janeiro, Bue-nos-Aires. Pot iz San Louisa v Pernambuco ju bo vodila preko južnega Atlantskega oceana in bosta morala preleteti nadaljnih 3200 km. Celotna zračna proga med Parizom in Buenos-Airesom znaša 11.350 km. Letalo je opremljeno z radiotelegrafičnim aparatom. Cim je letalo pristalo v San Louisu so francoski mehaniki takoj pregledali motor. Oba letalca bosta bržkone še danes pred polnočjo nastopila svoj polet preko A-tlantskega oceana. Politične beležke Budimpeštanski mestni proračun za leto 1928. « Po dolgem času se je sedaj prvič dogodilo, da je proračun budimpeštanske občine pravočasno dovršen. Ta proračun, o katerem razpravljajo sedaj budimpeštanski mestni očetje, izkazuje, da bodo stroški v letu 1928. nekoliko večji napram stroškom v minulem letu. Redni dohodki so proračun j eni na okoli 176 milijonov pengov, izredni na 24 milijonov, torej skupno okoli 200 milijonov pengov. Redni izdatki pa bodo znašali 175 milijonov pengov, izredni pa okoli 25 milijonov, skupiaj okoli 200 milijonov. Prebitek znaša 2.871 pengov. Proračun je razdeljen na 13 postavk, od katerih je le 5 aktivnih, dočim so ostale pasivne. Občinska bla^ gajna ima sledeče stroške: šole 34 milijonov, m t ni promet 25 milij., uprava 25 mil i j., mestna snaga 11 milij. itd. Njeni dohodki so pa sledeči: javna posojila 37 milij., splošni davki na trgovino 20 miti i j., občinski davki 20 milij., užitninski davki 13.5 milij., davek na obrt 10.5 milij., dalje davki na cestni promet, elektriko i. dr. Brezposelnost na Bolgarskem Glasom podatkov bolgarskega trgovinskega ministrstva je število brezposelnih v Bolgarski v zadnjem času zopet poskočilo, in sicer od 1. julija do 1. septembra od 71.855 na 75.241. Največ brezposelnih je v Plovdivu, ker je tamošnia tovarna tobaka odpustila veliko število delavcev. Ministrstvo za trgovino in obrt pripravlja razne ukrepe, ki naj bi olajšali brezposelnost; med drugim namerava v ta namen omejiti tudi takozvani urban;-zem, t. j. dotok poljedelskih delovnih moči v mesta. sklenila občutno znižati potni- vojašnicah in vojaških bolniške in blagovne tarife na zračni cah med mornarje in jetnike se progi Rim-Benetke. Od 16. ok- razdeljujejo in širijo komuni-tobra dalje bo stal vozni listek stifni letaki in časopisi. Na že- đ|'fl|?QV \l flOV!Il D0k?5jill za progo Rim-Benetke 375 lir za le^ni§ki postaii Lille je bilo za- . nrktnihLl nfl t'03 lilSkl UniOZi osebo: za prevoz 1 kg prtljage plrnjenih 43.000 izvodov nekega I ^ISIOJBia na 1,33 IfliiU Uilltf^i DNEVNE VESTI bo treba plačati 5.75, 1 kg blaga komunističnega časopisa, ki no- pa 4.25 lir. Ncv preecs proti komunistom se bo vršil pred posebnim tri-bnnalom RIM, 11. V soboto se bo pričel pred posebnim trribunalom za zaščito države proces proti voditeljem komunističnih organizacij. Zatoženi so bivša poslanca v italijanskem parlamentu Grieco in Molinelli, dalje Primo Bernardini, Artur Tonon, Ar-mando Mancinetti, Fran Inna-morati, Jakob Pellegrini, Marij Angelucci in Rihard Ravar-gnan. Obtoženi komunisti se bodo morali zagovarjati radi zarote proti državni oblasti, radi š čuvanja k razrednemu sovraštvu in radi žaljenja prvega ministra on. Mussolinija. liMiRto vojniku mislio te ustanovljena t Rim« RIM, 11. «Gk>rnale d*Italia» prinaša v svoji današnji številki iz Tirane vest, da je predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu podpisal odlok, po katerem se bo ustanovila v Rimu albanska vojaška misija. Za načelnika misije je bil imenovan Ekrem beg di Libohova, ki bo 2e tekom prihodnjega tedna zavzel svoje mesto. V Rimu ga bo sprejel v avdijenci načelnik vlade. Libohova je bil pred leti albanski poslanik v Rimu, kjer prebiva z vso družino Se 12 let. Omenjenemu rimskemu listu poročajo istotako iz Tirane, da si naslov: «Novinec». S tem listom nameravajo komunisti širiti svoje ideje med francoskimi vojaškimi novinci. Davidov!^«v ▼ demokratskem poslansksm klubu BEOGRAD, ii. Sinoči se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri je imel načelnik stranke Ljuba Davidovič daljši govor. Ljuba Davidović je podal ob tej pri i* Ki več izj-iv proti sedanji vladni koaliciji. Dejal je, da je najboljši izhod iz sedanjega . položaja koncentracijska vlada, ki bi bila edino jamstvo, da se doseže enakopravnost vseh državljanov in uvede z konitost. Koncentracija vlade bi omogočila tudi. izvedbo gospodarskega programa. Davićović je izjavil, da ima za sescavitev koncentracijske vlade že pristanek vseh poslanskih skupin, ki pridejo v poštev, predvsem privolitev Hrvatske seljačke stranke in SDS. ' Pokanj« za uemške-madžar- *ko trgovinsko pogodbo so pričnejo drugo leto BUDIMPEŠTA, 11. V vladnih krogih se zatrjuje, da se bodo pri četkom L 1928. pričela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Nemčijo in Madžarsko. Kraj in pričetek pogajanj ie ni bil točno določen. Rektorat kr. trgovinske univerze sporoča: Dijaki italijanski državljani, pripadniki družin, ki bivajo na ozemlju zadrške, reške, istrske pokrajine, dalje v goriškem, gradiščan-skem, idrijskem, postojnskem, bolcanskem, briksenškem, me-ranskem, kavaleškem in dalmatinskem okrožju, ki so bili vpisani kot redni slušatelji za aka-demično leto 1925-26. in ki želijo biti deležni olajšav, ki jih določa kr. odlok-zakon od 7. januarja 1926, št. 135, se pozivajo, da vložijo do 31. oktobra 1927. prošnjo za povrnitev plačanih šolskih pristojbin. K prošnji naj se priložita državljanski list in potrdilo o bivališču. Prošnje, ki se vložijo po 31. oktobra 1927, se ne bodo jemale v obzir. Sindikalni prispevki Ker se širijo netočne vesti o razdelitvi sindikalnih prispevkov, smatra ministrstvo za korporacije za primerno opozoriti na sledeče: V skladu s čl. 5. zakona od 3. a-prila 1926, št. 563 imajo postavno priznana udruženja pravico naložiti vsem delodajalcem, delavcem, rokodelcem in profesionistom, ki jih predstavljajo, leten prispevek v višini, kot je določeno v omenjenem členu, toda sredstva, ki se tako zberejo, se porabijo pretežno v določene namene ki so izključno v interesu plačeval cev. Na podlagi ČL 18. kr. odloka od 1. julija 1926, št. 1130 so za omenjena udruženja obvezni izdatki za sindikalno organizacijo, za gospodarsko-socialno pomoč, za moralno-versko pomoč, za nacionalno in profesionalno vzaoio ter za ustanovitev jamstvenega sklada, ki ga predvideva čl. 5. goriomenjenega zakona od 3. aprila 192(J. KOLUMBIJSKI KONSUL V TRSTU Gospod Pedro Luis Belmonte je bil priznan kot konsul Kolumbije s sedežem v Trstu v pričakovanju podelitve običajnega konsulskega eksekvatorja. RAZPUŠCENO DRUŠTVO Z odlokom tržaškega prefekta je bilo razpuščeno izobraževalno dru Štvo «Tabor» v Dolenji vasi z motivacijo, da njegovo delovanje nI v skladu z nacionalnim redom. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO 11. 10. 1927. Trg nekoliko šibkejši od zadnjih dni. Kupčevanje je tudi bilo nekol-ko mrtvo, vendar pa ni mnogo blaga zaostalo. Cenik je bil danes sledeči: Zelenjava: rdeča pesa za kuho 120 lir za stot; navadna pesa 40— 140; korenje 80—120; navadno zelje 50—60; vrzote 100—140; čebula 60—80; fižol v stročju 140—250; fižol v stročju za lu-ščenje lisast in svetlorumen 140—240; ločike 100— 300; malancane 50—120; zeleno-rdeča paprika za kuho 60—100; krompir 55—75; veliki zeleni poper 110—120; špecijelni pozni grah 420—450; paradižnik 50—140; radič 50—440; šelen 100—200; spinača 80—240; cvetno zelje 200. Sad}e: Jabolka 55—320; hruške 65—280; kostanj 80—150; fige 100— 160; limone 34—55 za zaboj; kut-nje 70—140; orehi 200—350; breskve 400—500; češplje 180—220; grozdje 90—360. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 2,0% višje. IL V Trstu, dne 12. oktobra 1927, Iz tržaškega življenja Samomor staroga Sorljarja. Včeraj zjutraj so otroci, ki so se Igrali na nekem travniku v bližini tuli i. t* Montecucco, oaili med #rmovjem truplo starega, borno oblečenega moškega Otroci so prestrašeni zbežali in obvestili o Žalostnem odkritju ljudi. Kmalu so t«vedeli za stvari tudi orožniki, ki ;so se takoj podali ua lice mesta, ikjer so ugotovili, da gre za samomor; poleg neznanca je namreč letala stekleničica z ostanki k ar bolne kisline. Truplo je očividno ležalo t&m že več dni, kajti na njem so se že pojavili znaki razpadanja. Pri samomorilcu našli nekatere osebne listine, na podlagi katerih je bilo mogoče dognati njegovo istovetnost; je to 67-letni brezposelni čevljar Bernard Wraninger, stanujoč v ulici S. Marco št. 24. Kakor so pozneje ugotovili orožniki, ki so se podali na omenjeni naslov, je Wraninger manjkal z ,doma že od sobote. Sestra, pri kateri je nesrečni čevljar stanoval, je povedala, da je bil Wraninger že delj časa brezposeln in je radi tega živel v veliki bedi. Baš te žalostne razmere so ga najbrž tudi dovedle do obupnega koraka. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo samomorilca prepeljano v mrtvašnico na pokopališče pri Sv. Ani. Po slabi tovariiijL.. 42-letni težak Anton Nesich, stanujoč v ulici GiuJia št. 671. je pred-■inočnjim popival z dvema tovarišema do pozne ure po raznih gostilnah. Okoli 1. ure, ko so zapustili zadnjo gostilno, so ga imeli vsi trije vinski bratci precej pod kapo; novo vino jim je seveda razve-zalo jezike in menda baš radi tega je prišlo med njimi do prerekanja, kateremu je kaj kmalu sledil pretep. Nesich je bil na slabšem, ker je imel dva nasprotnika, ki mu nista prizanašala. Najprej sta ga zdelala s pestmi, naposled sta ga parkrat krepko lopnila z nekim ostrim predmetom in mu zadala več globokih ran na glavi. Naibrž bi ga bila še hujše zdelala, da nista prihitela dva orožnika, ki ju je vpitje privabilo na «bojišče». Po brezuspešnem zasledovanju Nesi-chevih tovarišev, ki sta se medtem spustila v beg in izginila, sta se orožnika vrnila k Nesichu, mu pomagala v neki avto ter ga spremila na rešilno postajo. Tam je Nesich dobil prvo pomoč, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik rane zašival. Razne nezgode 12-1 etni Marijan Ražem, stanujoč v ulici Concordia št. 4, se je podal včeraj z materjo v Kozino da bi se udeležil pogreba nekega sorodnika. Ob tej priliki je deček hotel tudi obiskati svoje sorodnike v Velikih kočah. V ta namen si je izposodil od deda kolo in jo ves vesel ubral proti Materiji. — Toda očividno ni dobro obvladal svojega jeklenega konja,kajti med potoma se je prevrnil z njim vred ter se pri tem precej hudo pobil po glavi. Neki avtomobilist, ki je kmalu potem privozil tam mimo s svojim avtomobilom, je dečka pobral in ga prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je nezreli kolesar dobil potrebno pomoč, nato je bil — ker poškodbe niso bile nevarne — prepuščen domači negi. — Zelo globoko je moral biti zamišljen 13-letni dijak Renato Pa-cifico, stanujoč v ulici Regina Ele-na Št. 29, ko je včeraj popoldne šel po ulici Sanita. Na vogalu S. Gior-gio se je namreč zaletel v niekega delavca, ki je nosil pod pazduho veliko šipo, ob katero je butnil z glavo ter pri tem zadobil več centimetrov dolgo, do kosti segajočo rano na čelu. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z nekim avtomobilom. — Z avtomobilom rešilne postaje je bil sinoči prepeljan v mestno bolnišnico 74-letni upokojenec Josip Moli, stanujoč v ulici XX. koli 19. ure. ko je šel po ulici Pin-• demonte, spotaknil in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v stegnu. Zdraviti se bo moral najmanj kakih 7 tednov. Tatinski obisk v stanovanja. V začasni odsotnosti vdove Ivanke Colledani, stanujoče v Rocolu 5t. 1154, so se predsinočnjim neznani zlikovci vtihotapili v njeno stanovanje, vlomili omaro v spalni sobi ter pobrali iz nje razne dragocenosti in nekaj perila v skupni vrednosti okoli 1700 lir. Colledani-jeva je javila tatvino orožnikom, ki sedaj pridno tičejo zlikovce. Tržaško sodišče 8pUvijanja. Tržaški kazenski dvor je končno zaključil obravnavo proti babici Luciji Verlin iz Pirana, ki je obtožena, da je s tem, da je Angeli Pen-co roj. Muscovich pripomogla do splavi jenja, zakrivila njeno smrt. Obravnava je bila iz raznih vzrokov že večkrat prenešena. Verlinova je bila aretirana na ovadbo soproga umrle, Mateja Penco. ki je na obravnavi pojasnil, kako je začel sumiti, da mu je žena umrla po krivdi obtoženke. Pencova je namreč bila v drugem stanu že tretji mesec in je dne 3. septembra legla z groznimi bolečinami v spodnjem delu telesa v postelj, iz katere ni več vstala. Penco je vedel, da je nekaj dni prej bila njegova žena pri obtoženki in da je imela usoden namen splaviti. Zato je stvar naznanil karabiner-jem. Na podlagi ovadbe je bilo telo umrle izkopano in podvrženo ne-kroskopičnemu pregledu, četudi je zdravnik, v katerega oskrbi je bolnica bila do njene smrti in sicer dr. Herman Kiedl iz Portorose, izdal spričevalo, da je Pencova umrla radi zastrupljenja krvi. Komisija je pri pregledu dognala, da je Pencova res umrla na ponesrečenem spi avl jen ju. Verlinova se brani na poseben način. Ze uvodoam pove, da je o-vadba le maščevanje, ker se Verlinova ni odzvala pismu, s katerim je Penco skušal z grožnjami izsiliti od nje večjo svoto denarja. Obto-ženka pravi, da sploh ni poznala Pencove in njenega soproga. Pozneje je Penko celo prišel k njej v hišo in jo ustmeno skušal izsiliti denar. Ona pa mu je odgovorila s tem, da mu je pokazala vrata. Priča A. Coma, ki živi z obtožen-ko v divjem zakonu, potrdi zadnjo trditev obtoženke in pristavi, da je tudi on pomagal pri odslavlja-nju neljubega gosta. Tožitelj Matej Penco ponovi oib-tožbo v celoti. Pove, da je takrat, ko je prišel k Verlinovi, rekel Co-mi, da bo stvar naznanil. Vse priče pobijajo deloma trditve obtoženke. Državni pravdnik cav. Gargano je zahteval strogo obsodbo Verli-nove. Ujemal st- je pri tem z odvetnikom dr. Zennarom, zastopnikom civilne stranke. Branil je odvetnik Giannini. Sodišče ni obsodilo Verlinove, pač pa jo je smatralo za sokiivo in ji radi tega prisodilo na 1 leto in '.» mesecev ječe. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Iz okrožnic goriške prefekture 1) Ni zadržka (nulla osta) pri potnih listih. Zadostuje izjava «ni zadržka» izdana od občinskega urada. Ni treba prilagati prošnje, zadostuje samo izjava. «nulla osta» kolekovana s kolekom za dve liri. Pri izšeljevancih pa ni treba niti tega koleka za dve liri. 2) Nabiranje za zrakoplov*. 28. t., m. se zaključi nabiranje za zrakoplov. Zato poziva prefektura poteštate, naj podvizajo z nabiranjem prispevkov. 3) Obmejne Izkaznice. Tudi pri teh ni treba posebne prošnje, ampak zadostuje brezplačen «nulla osta» občinskega urada. Prehodi preko meje veljajo samo oni, katere smo že zadnjič navedli. Nadzorovanje vozil na paro. Vsa županstva morajo na poziv goriške prefekture v najkrajšem času ne njen sedež javiti s potrebnimi podatki vse industrijske družbe ter privatna podjetja, ki posedujejo kako vozilo na paro (lokomotive), služeče v privatne svrhe, cestne tlačilnike, vlačilce na paro itd.; to pa v ta namen, da se napravijo potrebne spremembe v zapisniku parnih strojev, ki jih ima popisane železniški inšpektorat v Trstu. Naznanijo jih, da so hranili vojni materijal. V Lok ovc u pri Cepovanu so bili naznanjeni oblastvom, ker so do- bil! javni organi pri njih obilo vojnega materijala iz svetovne vojne, Jernej Humar, star 47 let In Valentin Kufttrin, star 65 let. fffjfnf f Zopet je oblast zaprla veCje število ciganov, ki so skrivaj prUli čez mejo. Kot smo £e poročali so goriške oblasti z vnemo pričele zasledovati številne trume ciganov, ki se potikajo po deželi, trgih in mestih ter so po večini le tatinska zalega. _ . ORNI VRH NAD IDRIJO. Požar. V Četrtek 6. t. m., je ob 1 uri po noči izbruhnil v bližnjem Zadlogu požar, ki je vpepelil hlev posestnika Ivana Pivk po domače «pri Klančarju.» Ker je pričelo goreti ob uri. ko so vsi ljudje pri počitku, se je ogenj tako naglo razširil na celo stavbo, da niti živine ni bilo mogoče rešiti. Zadušilo se je v dimu par konj, 8 glav goveje živine in pet prašičev. Zgorela je vsa krma vozovi in vse poljedelsko orodje, ki se je nahajalo v prostorih pogorele stavbe. Z največjo težavo so ljudje obvarovali požara tudi bližnji dve hiši, kajti v teh krajih vlada vedno veliko pomankanje vode. Le požrtvovalnemu delu sosedov, gasilcev in nekaterih idrijskih rudarjev, ki so se nahajali v Zadlogu jul dopustu, se je zahvaliti, da nista tudi ti dve hiši postali žrtev plamena. Zgorel je tudi pastir, ki je spal na hlevu in o katerem sodijo, da je najbrže po neprevidnem ravnanju z lučjo zanetil ogenj; kajti plamen je najprvo prodrl skozi sredino hleva. Posestnik, ki je bil zavarovan za malenkostno svoto 3.000 lir, trpi ogromno škodo, ki je gotovo petnajstkrat večja. Upamo da se bodo našla tudi usmiljena srca, ki bodo nesrečnemu pogorelcu priskočila na pomoč. Znanost injimetnost Nota nuka opera Ruski skladatelj O. I. Bazi-levskij je nedavno dovršil svojo novo opero, ki jo je zložil po znanem Tolstojevem romanu «Oče Sergije«. Libretto je predelal V. P. Lebedjev, ki se je pri tem strogo držal izvirnega teksta. Opera j< bila komponirana za proslavo stoletnice rojstva velikega ruskega pisatelja in. misleca, ki se je rodil — kakor znano — dne 28. avgusta 1828. Vojni filmi v Rusiji Kampanja za militarizacijo, ki se vodi v zadnjem času v sovjetski Rusiji, je dala nekaterim filmskim podjetjem pobudo, da so začela pripravljati nove vojne filme. Med te filme spadajo «Rdeča armada«, v katerem se opisujejo prigode iz življenja «rdečevojnika», «Raz-vjedka», ki opisuje špijonažo v svetovni vojni, dalje film «Voj-ni pes v službi rdeče vojske». V najkrajšem času bo dogotovljen film «Tank», ki nazorno tolmači, kako se v moderni vojni vojskuje s tanki in kako se je treba braniti proti njim. RAZNE ZANIMIVOSTI Umoril Šoferja V bližini Dunaja se je izvršil umor, ki spominja na umor goriškega šoferja Batiča pred nekaj meseci. Viljema Horsteiiia je najel neznan gospod, peljal se z avtomobilom skoraj do Modlinga, tu na samotni cesti ga je ustrelil v tilnik in zbežal. Ker ni pobral neznanec mrtvemu šoferju ne ure nf denarja, menijo redarji, da je bil povod maščevanje. Doslej še niso dobili storilca. Nova nadloga prihaja nad Evropo Po svetovni vojni smo dobili iz Zedinjenih držav Severne Amerike poleg opominov, naj plačamo dolgove, tudi nekaj nadlog. Med te-se štejejo v prvi vrsti zamorske pesmi in zamorski plesi kakor Jazz, Charle- PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman Iz kanadske prošlosti u«) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Obljubil sem Anici, da ji pridem sporočiti, če te najdem — vrhtega ne maram v noči gozdov! Jaz ne vem, kaj neki vidiš v njih, da jih tako ljubiš. Ko premišljam o strahovih in zavratnih kra,;h v njih, m čudim, če nisi morda malo narobe v možganih! Torej jutri se zopet vidiva. In prosim te, izroči moj pozdrav svoji ljubki materi, katere dobrosrčnost, lepota in dostojanstvo bi ne smelo biti skrito v taki globini divjine.» «Hvala li. Peter T^Mco noč!» •Lahko noč!» ie r**fcel Peter Dol- go, dolgo je stal na mestu kot senca in gledal za prijateljem, ki je utonil v neprodirni temi gozda. Končno se je obrnil in odkorakal polagoma nazaj. »Popolnoma prav imata,» je mrmral sam pri sebi, «in pritrjujem Vama David in Crni lovec, ne pojdeš, mi pravi usoda, bol izgubil Anico.» Mehki glasovi harpsikorda*) so priplavali do njega — spremljalo jih je petje Aničino. Glasovi stare veternice na stolpu, nenadni Petrov prihod In nepričakovano poročilo ljubezni in ponosa od Anice — vse to je v Davidu vzbudilo čut, da je v dogodkih tega dneva, ki so se začeli tako mračno in ki so v njegovem srcu rodili tako žolčno grenkobo, vendarle zmagal. Zdaj ga je celo veselilo, da so ga Bigot in njegovi tovariši zasačili, ko je imel Anico v rokah. Godalo, podobno sedanjemu klavirju. Od. »rev. ston, Black Dot tom Itd. Nadalje smo dobili iz Amerike križanke to so uganke, pri katerih se stavijo v prazna okenca črke in se tako sestavljajo besede navpik in pošev. Sedaj pa prihaja v Evropo nova igra vprašanj in odgovorov, ki že prodira v klube, družbe. Vsak dobi toliko in toliko vprašanj in čim več jih reši, tem bolj ga imajo tovariši v čislih. Nekateri listi že prinašajo posebno v nedeljski li številkah po več vprašanj, tičočih se vseh vrst vede in razpisujejo nagrade za pravilne rešitve. Preplavala Rokavski kanal Bokavski kanal, ki leži med Severno Francijo in Južno Anglijo je preplavala Gleitz in sicer je rabila od rta Gris Neza na Francoskem do Folkestone na Angleškem 15 ur in 15 minut, kar je vsekakor lep uspeh, ako se pomisli na sedanje že precej hladno vreme. Najbogatejši Irec Umrl je v starosti osemdesetih let viscomte Edvard Iveagh, eden najbolj znanih pivovarnar-jev na svetu in najbogatejši Irec. Ta bogataš je podaril milijone šterlingov v dobrodelne namene in je daroval londonskemu mestu velikanski park kenwoodski. Bil je svoje dni velik prijatelj angleškega kralja Edvarda VII, a tudi s sedanjim ga je vezala skupna ljubezen do lova. Zapustil je dvajset milijonov šterlingov. Postrežljlvo ravnateljstvo Ravnateljstvo london. gledališča Majestic-a je vpeljalo novotarijo, ki jo je občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem Onim ljudem, ki so čakali ure in ure pred gledališko blagajno, da dobe pravočasno vstopnico oziroma sedež za prvo predstavo neke nove igre, je postreglo z jedačo in piiačo. Že v zgodnjih urah se je bila uvrstila dolga kača na listek čaka^ jočih oseb pred blagajno. Vsi so bili prijetno iznenađeni, ko so nosili gledališki sluge od osebe do osebe kavo in žemlje. Za^ kosilo so dobili čakajoči žemlie z gnjatjo in zopet kavo. Popoldne pa prepečence in čaj. Vse to seveda brezplačno. Na ta način namerava ravnateljstvo skrhati, da bo gledališče vedno polno. Samo da ne bodo ljudje, ko se nasitijo in napijejo, zapustili kačo tik pred blagajno in se odpravili domov. Še vedno Lin dberg Počaščenja, s katerimi odlikujejo Amerikanci prvega zmagovalca Atlantskega oceana, se nadaljujejo. Višek se je pa dosegel z Lindbergovo simronijo, ki jo je izvajal filharmonični orkester v New Yorku. Ta skladba ni samo posvečena letalcu Lindbergu, marveč si je nadela tudi nalogo, da tolmači vse do-godljaje Lindbergovega poleta z glasovi. Skladatelj James Phi-lipp slika v posameznih delih svoje skladbe posamezne prizore poleta, vzlet, brnenje motorja, boj z nevihto, vzklikanje velikanske množice na pariškem letališču. V orkestru sodelujejo najrazličnejša godala in pihala. Simfonija se pričenja z Topotanjem bobnov, ki naj bi predpo-dabljalo brnenje motorja, konča se pa s takim vriščem, pri katerem sodelujejo z vso silo vsi instrumenti, da ostane poslušalec še par dni po koncertu gluh. Glasbeni veščaki in kritiki so mnenja, da se da s to Lindbergovo simfonijo primerjati edino le ona skladba, s katero se je v predkristusovi dobi porušilo zi-dovje mesta Jerihe. Letošnja žetev na Bolgarskem Po poda/tkih, ki jih je zbrala Bolgarska narodna banka, znaša letošnji pridelek živil v Bolgarski 1.964 milijonov kg napram 1.625 milijonom kg v minulem letu, potemtakem za 339 milijonov več, pa čeprav je letos površina obdelane zemlje merila le 16,395.000 hektarov, dočim je lani merila 16,775.000 hektarov. Največ se je pridelalo pšenice, in sicer se jo je pridelalo 1.268 milijonov kg, t. j. 28 odstotkov več nego lani. Na drugem mestu stoji ječmen z 284 milijoni kg, nato sledita rž z 206 milijoni kg in oves s 110 milijoni kg. Letošnja žetev je bila torej prav dobra in to bo brez dvoma imelo ugoden vpliv ia bolgarski izvoz. fcabji dež V Borstahusnu, mali ribiški naselbini v bližini Landskrona, so opazili vaščani zjutraj, ko so vstali, na trgu, po ulicah, po vrtovih, pa tudi po strehah vse polno žabic. Ker so se pojavile žabice le v omenjenem kraju in jih ni bilo najti niti v bližnji niti v daljni okolici, meni dr. Han-strom, ki je vso zadevo preiskoval, da je moralo neurje, ki je ponoči divjalo nad vasjo, nasuti žabe, ki jih je bil bogve kje vihar dvignil. Na kratko povedano, v Borstahusnu je padel dež iz samih žab. Solnčne kopeli in davki V indijski državi Haidorabad je mnogo ljudi, ki nočejo plačati davka. Da pride do plačila, si je davčni izterjevalec domislil to-le: Kdor kljub opominu noče plačati davka, ga odnesejo, kadar solnce najbolj pripeka, nagega na polje ter ga privežejo h kolu. Poleg njega leži v šotoru stražar, ki vpraša kaznjenca vsake pol ure, če mu je že dovolj vroče. Ze po eni uri izjavi skoraj vsak, da plača rajši davek, nego da bi se še dalje soln-Čil. Solnčni žarki se dandanes uporabljajo že v vse mogoče namene, tako daleč je že napredovala veda. Dvoboj v umetniškem letanja Znani nemški umetniški letalec Fieseler je pozval v Curihu francoskega letalca Doreta na dvoboj v umetniškem letanju. Doret je sprejel ta poziv in boj med obema letalcema se bo bil na tempelhofskem letališču pri Berlinu. Kavčuk iz kaktusa Amerikanski kemik dr. Wich-mann iz Los Angeles-a (Kalifornija) je presenetil svet z izjavo, da se da dobiti iz divjega kaktusa kavčuk in sicer v taki množini, da bi se krila z njim vsa potreba, čeprav ga rabi Amerika radi razvite avtomobilske industrije zelo mnogo. Kaktus je mesnata ploščata ali okrogla rastlina, posejana z bodicami, ki raste v nepregledni množini v Meksiki. Na ta način bi postala Amerika glede kavčuka popolnoma neodvisna od uvoza iz tujine, največ iz angleških kolonij v Afriki. Ne obrekuj, da ne izgubiš nosa! Melita Altagna in Ivana Lafance v Genovi sta bili sosedi. Pot taki sta vedeli marsikaj druga od druge. Mal prepirček in njunega sporazuma je bilo konec. Nista se pozdravljali, ko sta se srečali na stopnjišču, niti se nista pogledali. Še več. Altagna je zvedela po svoji prijateljici, kako je njena soseda Lafance povsod obrekuje. To je bilo za Altagno le preveč. Vsa ogorčena se je napotila proti domu in razmišljala, kaj naj napravi s svojo obrekljivo sosedo. V tem ji pride ta sama po naključju naproti Altagna stopi, veselo smehljajoč se, k svoji bivši prijateljici, stisne ji roko, skloni se, kakor bi jo hotela poljubiti in ji kratko malo odgrizne na sredi ceste in obraza nos. Altagno so prejeli in odvedli v zapor, Lafance pa v bolnišnico. Nos so pokrali s ceste in ga odnesli z ranjenko v bolnišnico kjer pa niso n.ogli zdravniki več prilepiti in prišiti odgriznjenega uda. Tako ne bo mogla Lafarn e nikdar več vtikati svojega nosu v tuje zadeve. Nenavaden obisk. V kraju Cours de L*Yser pri Bor-deaux-u na Francoskem se je po- javil v drugem nadstropju nekega poslopja nenadoma bik. Z rogmi j« bil odprl vežna vrata in počasi pri-lomastil do drugega nadstropja. Ljudje so bežali na vse strani. Tu si je bik zopet odprl stanovanjska vrata in prišel v spalnico trgovca Begeona, ki je ves preplašen vstal in skočil v sami srajci na okno. Od tu je opazoval, kaj dela bik, in je bil pripravljen skočiti na bližnjo streho v slučaju, da bi se mu bil bik le preveč približal. Toda bik se je zadovoljil s trgovčevo knjižnici« Povohal je knjige, jemal jih iz predalnika in si skušal z listi utećlti (telesno ali duševno?) lakoto. K. maj črez dobro uro se je posrećio izvedencem, spraviti bika iz trgovčeve spalnico zopet na ulico. Bik ni bil napravil mnogo škode, ne kaj knjig je pokvaril, použil ni nobene, ker so se mu zdele neprebavljive. Največjo škodo je imel trgovec sam, ki je stal v sami srajci oknu v prepihu in je nato radi tega in radi strahu zbolel. NOVI URNIK tržaško - openskega tramvaje Novi urnik bo veljal od 1. oktobra 1927. do 31. maja 1928. Odhodi iz Trsta, trg G. Oberdan: 6.20 7.00 7.16 7.32 7.48 8.04 8.20 8.36 9.00 9.24 9.48 10.12 10.36 11.00 11.24 11.48 12.04 12.20 12.36 13.00 13.24 13.48 14.12 14.36 15.00 15.24 15.48 16.12 16.36 17.00 17.24 17.48 18.12 18.36 19.00 19.24 19.48 20.12 20.36 ?1.00* 21.24 21.48* 22.12 22.36« 23.00 23.48 0.30. Odhodi z Opčin: 5.45 6.12 6.36 7.08 7.24 7.40 7.56 8.12 8.36 9.00 9.24 9.48 10.12 10.36 11.00 11.24 11.40 11.56 12.12 12.36 13.00 13.24 13.48 14.12 14.36 15.00 15.24 15.48 16.12 16.36 17.00 17.24 17.48 18.12 18.36 19.00 19.24 19.48 20.12* 20.36 21.00* 21.24 21.48* 22.12 23.00 23.48. Ravnateljstvo si pridržuje pravico odrediti izredne vožnje izven onih, določenih po urniku. Odhodi iz Trsta na opensko železniško postajo in nazaj: Trst: 6.20 11.24 17.24 18.12 Opčine: 6.52 11.56 17.59 18.44 Op. postaja:7.00 12.04 18.04 18.50 Op. postaja: Opčine: Trst: 6.46 14.54 20.28 7.08 15.00 20.36 7.40 15.32 21.08 BERL1T1-SCH00L vodi v vseh jezikih. Via Fabia Fi'u. 22, pouk in prc- 1326 MflTfiDM/1 kolesa, angleška, Zenitb. liU I UltllH svetovna. Likv d-cija vi'erf zaključka sezije. Trst. Via Commerci^c M. 7._1316 t-OZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 ra-prej; krste male od 15 L naprej. J. Sa'<-TWr»ber 7-5(V le Bazovice ob 8-15. L stki za tja in n-*>zaj Trst D!v ?a It m-zaj L 13*—. Trst-Senožeč« in nazaj L K ZLATARKA Al&trt Povli Trst, Vin Muzz.ni 4 6 Kupuje zlalo, srebro m kr ne. . o prav'ji in pmdaja zlatf*ni?io. * ene zmerne. NA OBROKE. Obleke, dežni plašči, tkanine, p< -rila, platno, dežniki, obuvala, gilet volneni in svileni i. t. d. Znižane cene ! Pogoji ugodni! Vin Roma št. 3, tre Je nalrtmi? Specijalite t kave HAUJiBRANDT Novi veliki dohodi nam dovoljujejo da nudimo svojim odjemalcem nov popust na cenah. Pečena (ostanki) ... L 21*30 Zmes za družine . . . . — Santos superlor* . . . . 5h)"— Zmes posebno fina . . .31*— Surova od . , L 2t* — naprej Celo gozd sam je šelestel ▼ tem : vzhičenju. Lahen vetrifi je zibal vrhove dreves da so šepetali med seboj, kakor da jih je Davidov prihod zdramil k življenju, da mu prijateljski zakrijejo glasove stopinj. Kot tiha senca je hitel David naprej, ker kljub temu, da je mislil na Anico in si jo predstavljal na sto sladkih in čudovitih načinov, je mislil tudi na ueugasno pozornost nad divjino, ki bo ob koncu postala njegova smrt ali življenje, kot mu je bil prerokaval Crni lovec. Ni je bilo šapice gozdnih tivali, ki bi stopala po stezi tiSje in laije od Davidovih nog. Puško, s cevjo obrnjeno naprej, je držal pod pazduho na kresilu in petelinu sta mu lahkotno počivala palec in kazalec. Hitel je naprej, dokler ni dospel do obrobka čudne goline sredi gozda, ki je bila od pamtiveka poznana pod imenom Rdeča golina. Na Rdeči solini ni bilo dreves, niso rastle cvetlice niti trava; tu niso ptički nikoli prepevali, kajti ta kraj je bil preklet. Po sredi je ležalo razmetanih nekoliko velikih skal in največja med njimi je bila kot hiša. Na ta prostor so Mohavki privlekli svoje žrtve iz Grondinove hiše; tu pred veliko skalo, ki Še vedno nosi znamenja grmade, so jih na tisti grozepolni dan sežgali sedem. In prav tu, kjer so svoje žrtve mučili, so postavili tudi zmagoslavne kole s trojimi krasnimi kitami ki so jih s kožo vred strgali z glav treh krasnih metres, kojih trupla so ležala v gozdu v bližini Grondinovega. V tem kraju je strašilo. Nihče ne more dvomiti o tem. Indijanci so se v praznovernem strahu izogibali strahotne goline. V tem kraju. je ob nevihtah grom najbolj rohnel in strele, ki so udarjale tu, so bile aajsilovitejfte. Po noči, ko je sijala luna in ko se je vsa pokrajina kopala v srebrni mesečini, ni bilo mogoče na tem mestu vide- ti za ped pred seboj, ni bilo mogoče opaziti goreče sveče oddaljene deset čevljev. Tako so mnogi ljudje gori in doli ob reki pripovedovali in verjeli in tako je bilo, čeprav so duhovniki iz Trirečja prišli na prekleti kraj, da bi z blagoslovljeno vodo in molitvami pomirili ali pregnali trpeče duhove, ki so se vi-cali tod. Toda David ni razmišljal o duhovih niti o nesrečnikih, ki so se med smrtnimi kriki zvijali v plamenih. Presojal je, koliko časa bo še treba, da mesec izide. 2ar, za spoznanje močnejši od zvezdnega, se je kazal na vzhodnem nebu. V hrepenenju po materi je hitro na-danjeval svojo pot. Nekoliko minut kasneje je dospel iz gostega gozda do druge goline, ki je bila dokaj večja od Rdeče goline. Površina te je merila skoro dvanajst akrov*), kajti sam •) Aker je 4000 kvadratnih me- trov. Op. prev. j'o je bil izmeril kakor jo je bil tudi izsekal in izčistil on sam z lastnimi rokami ter jo obdelal s pomočjo Srnomorca, starega Delavar-čana, in njegove hčerke Turense-re. Poslednja dva sta bila pri njem in njegovi materi že od tedaj, ko je bil Še majhen otrok. Turenserino ime je v indijanščini pomenjalo Dnevna zora. Stavke koruznih snopov so stale gosto posejane po malem polju in na nasprotni strani je v Smomor-čevi koči opazil medlo luč sveče. Nekoliko bliže, sredi skupine hrastov in javorov, je stala bolje razsvetljena in večja hišica, ki je bili njegova in njegove matere. Z o je postal, ker je vedel, da nek^ temi čaka nanj Srnomorec tako tiho kakor ptič. David se je mnogokrat čudil, če li Srnomorec ne spi z odprtimi očmi, kajti vedno, tudi v mirnem času, je čuval hi3b, ki jo je ljubil, pred morebitno nevarnostjo.