■The -bes tl)med ium to reach the best customers.
| Izhaja dvakrat |
na teden.
= _ □
O	EE
| Velja za celo f§ leto $3.00
t&m
= Published semy g weekly.
Subscription ss m =
$3.<x> ,
yearly.
$ □luiiniiinamniHiincaiiiiiimim:*
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. gamin
ŠTEV. (No.)'7.
CHICAGO, ILL., TOREK, 25. JANUARJA, 1921.
LETO (VOL.) VII.
Published and distributed under permit (No. 3«o) authorized by the Act of October 6- TQ17, on Fil> at the Post Office of Chicago. 111. — By the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster GeneraL
RAZKOL MED ANGLIJO IN FRANCIJO.
Francoski ministrski predsednik
Briand zavrnil predlog angleškega ministrskega predsednika Lloyd George-a.
Nemška Avstrija v zadnjih izdihih.
Paris, 25. januarja.—Pri raznih razmotrivanjih so se spustili entent-ni zastopniki, ki so pravkar na sestanku v Parizu, tudi v notrajne podrobnosti položaja, ki v njem brodi Nemška Avstrija. Popoln polom Nemške Avstrije je neizogiben, razen če ji zavezniki olajšajo mirovne pogoje in ji dajo še nadaljnih kreditov, s katerimi bo polomljena Avstrija v stanu priplavati na obrežje normalnosti.
Razorožitev Nemčije.
Paris, 25. januarja.—V razmotri-vanju o razorožitvi Nemčijer je prišlo do kočljivih točk, med Veliko Britanijo in Francijo. Britanski ministrski predsednik Lloyd George je v svojem govoru povdarjal: "Nemčija je storila že vse, kar so ji dopuščale njene zunajne in notrajne okoliščine, ki se v njih nahaja. Nemčija stoji ob vratih boljševizma in računati moramo na te in druge fak-te, ki ogrožajo sedanjo Nemčijo.— Predno zamoremo v resnici še kaj naložiti na rame sedaj ie preveč obložene Nemčije, bi bilo dobro, da bi zaslišali Nemčijo samo, kaj ona misli o svojih zmožnostih.
Francoski ministrski plredsednik Briand pa je baje odločno proti temu, ter zahteva da se Nemčija razoroži v času kakor to zahtevajo razne klavzule v mirovni pogodbi in konferenčne točke, ki so bile sprejete v Spagni na Belgijskem pri zadnji ententni konferenci.
Tako je nastal razkol med dve-' ma glavnima velesilama.Evrope.
Italijanski ministrski predsednik je poizkušal in se trudil na vso močj da bi dovedel oba premierja do kom-j promisa, a vse zastonj, vse je ostalo' brez uspeha. Oba trdita svoje in nobeden ne odtopi od svojih suges-i t i j. Kakšno politiko boste vodile Anglija in Francija v bodoče, je težko uganiti. Vendar kot razmere kažejo, se -Anglija boji Slovanov vj vzhodni Evropi. Zato bi tudi celo rada podpirala Germane, ker ve, da so oni zakleti sovražniki Slovanov.
Anglija je pač kramarica in taka bo tudi ostala!
Top, ki strelja 35 milj daleč.
underwood
& UmOERWOOO

Ta top, ki je tako napravljen, da se po strelu avtomatično skrije, ima 16 inčev v premeru in je bil ravnokar zgotovljen v arzenalu Združenih Držav Ameriških v Watertownu, Nass.—Tehta 510 ton in zažene 2700
Njegovo zakrivalo je nova iznajdba.
funtov težko kroglo 35 milj daleč.
PERSHING ZASLISAN PRED OBOROŽEVALNIM KOMITEJEM.
Washington, D. C., 25. januarja.
Komite za oboroževanje je sklical več vojaških znanstvenikov v Združenih Državah, naj pridejo in povedo svoje mnenje o razorožitvi Združenih Držav Ameriških. Danes bo presojal to stališče pred tem- komitejem general Pershing. Mornarnični tajnik Daniels je bil baje zaslišan pred tem odborom pred nekoliko' dnevi.
INDIJA SE UPIRA BRITANSKEMU GOSPODSTVU.
London, 25. januarja.—Reuterjeva agencija iz Ailabahada v Indiji poroča, da so v Indiji v okraju Fy-zabad izbruhnili upori. Uporniki so .oboroženi z najmodernejšim orožjem in jih je po številu okoli 10,000 mož.
Upornikom se pridružujejo še vedno nove moči in policija in orožniš-tvo ni v stanu ničesar storiti napram tem silam.
Tamošnje britske oblasti so v res-aiih škripcih, kaj naj počnejo v tem resnem položaju.
VELIKANSKI POŽAR V ATHENS, GA.
Athens, Ga., 25. januarja.—Veli-kanskf požar, ki j^ izbruhnifv tem mestu, je izpremenil najlepši del mesta v kup razvalin. Ogenj je spremenil cele tri bloke m pepel. Ognje-gasci so se več ur trudili, da bi zaustavili razširjajoči požar, toda vse zastonj. Šele po trinajst-urnem naporu se jim jo posrečilo, da so obvladali požar.% Škoda je velikanska. Cenili so jo nad $4,000,000.
ILLINOISKI VETERANI DOBE "BONUS".
Springfield, 111., 25. januarja.' —
/Zahteva, da se izplača vojakom, ki so služili v armadi Združenih Držav tekom svetovne vojne, nagrado ali zakozvani "tfonus", bo prihodnji teden predložena v zbornici države Illinois.
Če bo zbornica ta predlog sprejela, dobi vsaki vojak, ki je služil v armadi države Illinois, za vsak mesec službovanja v armadi $15.00. Ti izdatki bodo znašali za državo okoli $25,000,000.00.
BRODOVJE ATLANSKEGA IN TfHEGA MORJA SE JE
ZEDINILO.
*
Balboa, Panama, 25. jan.—Atlantsko vojno brodovje je danes plulo čez panamski prekop in se pridružilo vojnemu brodovju Tihega morja. Skupno brodovje pluje v smeri proti Callao in Valparaiso. Namen skupnega bi;odovja je neznan javnosti.
VAŽNO.
Vsem cenjenim naročnikom in či-
tateljem naših listov naznanjamo, da
od 1. januarja 1921 naprej stane list v
" Edinost" za celo leto........$3.00
za pol leta........$1.50
za četrt leta........$1.00
To so cene, ki naj jih vsi naši naročniki vpoštevajo in se po njih tudi ravnajo, kadar nam pošiljajo svojo naročnino.
I sto tak o velja to naznanilo za vse naše zastopnike in zastopnice.
Po 1. januarju smo vknjižili vsem naročnikom naročnino po novem določilu za naš list "Edinost". List "Edinost" izhaja sedaj po dvakrat na teden, torej je samo ob sebi u-mevno, da ga ne moremo dati za tisto ceno kot smo ga dajali prej, ko je izhajal le vsak dritfgi teden po dvakrat. Zatorej bodo imeli nekateri, ki so nam po novem letu poslali naročnino, poleg svojega naslova zaznamovan datum za par mescev manj, kakor si to morda predstavljajo po starem določilu. \
Toliko v pojasnilo vsem cenjenim naročnikom in naročnicam lista "Edinosti". /
FELDMARŠAL MIŠIC — UMRL.
Jugoslovansko poslaništvo iz Wa-shingtona nam poroča, da je v Beogradu dne 20. januarja ob peti uri 'zjutraj umrl feldmaršal vojvoda Mi-šič, šef generalneg štaba.
Ta novica je silno pretresla Beo-gradčane, ki se dobro zavedajo, da je smrt tega velikega junaka velikanska zguba za celi narod.
Ime Mišičevo je tesno spojeno z zgodovino svetovne vojske. Velika srbska zmaga v bitki pri Rudniku je brez dvoma rešila Evropo. Ko bi bile zmagale osrednje velesile, bi bile njihove čete prodrle do Carigrada. "Osrednja Evropa" bi se bila okrepila, Rusija pa bi bila popolnoma ločena od svojih zaveznikov. Italija se pod takimi okoliščinami gotovo ne bi "bila pridružila zaveznikom, dočim bi bile Rumunija, Bulgaria in Grčija prisiljene zvezati se z zmagovito Avstrijo in Nemčijo.
•Zmaga pri Rudniku, ki je povzročila popolni polom Avstrije, je bila najznamenitejši uspeh ifeldmar-
šala Mičiša, ki je z manjšimi močmi pognal veliko številnejšega sovražnika iz močno utrjenih gorskih pozicij. Napad se je izvršil na tako spreten in čudovit fiačin, da so morali Avstrijci v največji naglici bežati nazaj čez Savo in sicer v največji zmedi in neredu, ter pustiti za seboj vse težke topove in velikansko zalogo municije. Vjetih je bilo nad 60.000 avstrijskih vojakov. Ta zmaga je dala zaveznikom dvanajstme-sečni odbor na vseh bojnih črtah, ker se Avstrijci ves ta čas niso u-pali napadati.
Ko se je šest mesecev po tem zgodovinskem dogodku reorganizirana srbska armada izkrcala Salunu, je feldmaršal Mišic poveljeval prvi armadi. Vse operacije, ki so se izvršile pod njegovim poveljstvom, so. dosegle to, da so srbske čete sled-' njič zavzele Monastir, kar je bilo najbolj briljantno delo feldmaršala'" Mišiča za časa balkanske zveze.
Nato je postal Mišic vrhovni na- nju odložil
čelnik generalnega štaba ter je podvzel razne akcije in operacije, ki je bil njih nasledek, to da so se morali Bolgarir pri Dobrem polju umakniti nazaj v svoje ozemlje.
ZVEZA NARODOV BREZ RIMA.
Zveza narodov se je* torej nedavno konstituirala v Genevi. Zadovoljni so z njo pač samo tisti, ki jo smatrajo za orodje v varstvo svojih enostranskih političnih interesov, dočim-narodi sami v pretežni večini ne polagajo vanjo posebnih nad. To pa tem manj, ker tista vlast, ki bi edina mogla dati jamstvo, da se bo Zveza narodov ravnala po nrav-nih načelih — to je papeštvo — ni bila -v zvezo niti povabljena.
Ta uspeh, da je papež izključen iz Zveze narodov, pa prostozidarstva še ni zadovoljil. Zbira se na kongresih in kuje nove načrte proti Rimu. Na praškem kongresu svobodne misli je rekel Bartošek v svojem govoru pred Husovim spomenikom, da je ostala po razpadu Avstrije, Nemčije in Turčije le še glava reakcije: Vatikan, papeštvo; podreti še to, je prva naloga svobodne misli, v. Italijansko prostozidarstvo s preže-čimi očmi zasleduje tenke niti, ki se neki pletejo med uradno Italijo in Vatikanom in poživlja svoje zveste, naj z vsemi silami delajo proti nevarnosti, da bi došlo do sprave med cerkvijo in državo. Tudi portugalski prostozidarji, so sklenili, da znova požive boj proti cerkvi in pa-peštvu.
Na Francoskem so iste tajne moči preprečile zadnji čin za ustanovitev poslaništva pri sv. stolici. K^i-kor znano, je bilo ktreba v to svrho le še zadnjega sklepa francoske zbornice in Millerand je bil dal zastopstvu zbornične desnice pod častno besedo zagotovilo, da bo dal do-tični predlog kot prvo točko na dnevni red v prvi seji jesenskega zase-daja. Millerand je bil mož, ki bi bil svojo besedo tudi izpolnil. Toda v tem je odstopil predsednik De-schanel in zamenil ga je Millerand. Novi ministrski predsednik Lej'gues je predlog za ustanovitev poslaništva v Rimu proti vsemu pričakova-z dnevnega reda jesen-
iiiiiiiiiiiiiiiim^iiiiiiiiiiiiiiiiiimsiiiiiiiiiiiiiiiiia
NAŠIM ZASTOPNIKOM.
Ako je kateremu izmed cenjenih gg. zastopnikov ostalo kaj Ave Maria—koledarjev, prosimo, naj nam jih nemudoma pošlje nazaj, ker dobivamo vsak dan nova naročila, koledarja pa nimamo nobenega več.

■
A ■
s i1,1 -r
Prejeli smo knjige
DRUŽBE SV. MOHORJA
za leto
1921.
Kdor jih želi prejeti, naj se takoj zglasi, dokler jih je še kaj v zalogi.
CENA $2.20.
"




33
skega zasedanja in ga odgodil na januar. S tem so sovražniki Rima pridobili čas za svoje podkope proti predlogu.
Tako vidimo temne sile, ki sovražijo katoliško cerkev in ji žele pogin* povsodi neumorno na dtelu. Te sile pa prezrejo vedno eno: da je cerkev v boju z njihovimi metodami izkušena, da se Y tem boju njene notranje sile le podvoje in da ona s tem: le pridobiva na notranji enotnosti*, medtem ko njenih nasprotnikov ne veže nobena druga skupna sila, kakor sovraštvo do katoliške cerkve in papeštva.
ff?
NAJCENEJE IN NAJHITREJE
—	pošiljamo denar v Jugoslavijo.
—	po cenah istega dne,
—	ko nam denar prinesete.
Današnje cene so: 4
300 kron............... .$ 2.44
400 « ..............
500 " ..............
600 " ..............
700 " ...........
800 ..............
900 " ..............
1000 " ............
,5000 "
IOOOO " ..............
3.22 4.00
4.79 5.58
6.32 7.06
7.80 38.70 77.00
Vsa pisma naslavljajte na:
EDINOST, 1849 W. 22nd St.,

u
EDINOST'
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
g
Najprej smo se po- tudi pri nas ni tako, l^akor bi mo-
Cleveland, O. — Presneto so naši fantje korajžo dobili! Sedaj ko so tovarne bolj po malem začele delati, so pa fantje porabili čas, da popeljejo svoje izvoljenke pred oltar. Prvi par, ki je nastopil pot zakonskega — nekateri pravijo: jarma, mi pa pravimo: veselja — sta bila Franc Blatnik in Frančiška Boldin. Takoj za njima sta jo pa vžgala dva para, Anton Planinšek in Jozefina Gla-van ter Frank Vrček in Nežika Hočevar. Samoobsebi je umevno, da lcjer so poroke, tam so ponavadi tudi "ohceti". Na ta način je potem vsem ustreženo. Cela soseska »je pri tem prizadeta. Ženin in nevesta prideta končno v tisto klet, kamor sta vedno silila in sta zadovoljna. Mladi svet se veseli godbe in se vrti, starejši pa zvračajo 4'ta sladkega"; doklejr njih j "ta sladki ne zvrne — vsaj v največ slučajih je tako. Trgovci so veseli, ker gre roba izpod nog, avtomobilisti so veseli, ker so kolesa "namazana", še celo župnik in organist se ne hudu-jeta, ako pade pri tem kaj v pest za zelje in krompir. To je razlog, zakaj je v tem času vse tako dobre volje. Upamo in želimo, da bodo ti novi pari ostali celo življenje tako srečni in veseli kakor na dan poroke. Hej, pa jih še pride! V nedeljo sem pri oznanilih malo zadremal. Ko se zbudim, se mi je zdelo, da molijo župnik litanije vseh svetnikov, samo čudno se mi zdelo, ker ni nobeden odgovarjal: prosita za nas! No, naj se le ženijo, saj je to že stara navada! Srečni naj bodo vsi in naj tako veslajo po tem morju, da prav gotovo pridejo na zlato obrežje sv. Petra!
Niso pa "ohceti" edina zabava, ki jo imamo sedaj. Iger, koncertov, predstav in vsega hudimana je polno. Društva se eno pred drugim hočejo postaviti in prepričati ljudi, kako so vneta za napredek. Zadnjo nedeljo, to je 16. januarja, so igrala dekleta krasno igro "Skrivna zaroka". Prijetno so nas iznenadila s svojim pravilnim nastopom in lepimi kretnjami. Igrale so: Doroteja Pucel, Karolina Skinder, Mary Smrdel, Albina Verhunec, Mary Glo-bokar, Mary Šušter, Frances Mik-lavčič, Mary Slak, Mary Gliha in Angela Shuster. Imele so menda zelo malo vaj, pa so jo tako dobro speljale, da se jim mora čestitati. Pred postom pride še nekaj iger na vrsto, potem pa bomo prenehali za nekaj časa, ker v postu ni čas za take reči. Vsaka reč v svojem času je najbolj pravilno in človek ima največ užitka tako, kaj ne, gospod urednik?
Seveda, vse to se vrši v prostorih Narodnega doma in tako tudi naš dom lepo napreduje. Slišal sem pred kratkim izjavo tajnika, ki je rekel, da je dom v teku sedmih mescev plačal več kakor šest tisoč dol-^a. Tako je prav! Kmalu se bo lahko dajala dvorana za manjšo najemnino: nekaj, kar si društva želijo, da bi se zgodilo kakor hitro mogoče.
Dovolj za danes! Oglasim se zopet o priliki. Tedaj bom tako za-vpil, da me bodo slišali celo v Arizono. In ker je še n mescev pred nami in je leto še mlado in je to moj prvi spis v tem letu in ker se spodobi, da kadar pride človek v
župnikom, srovorili o cerkvenih računih, o ka-terih /so. cerkvemi možje poročali, da so jih našli v tako lepem redu, kakor bi jih bil naredil najboljši "book-keeper". Napredovali smo za skoraj štiri tisoč od lanskega leta in za skoraj sedem od predlanskega. Vse navzoče je to poročilo razveselilo.
Glavna točka je bila slovenska šola in Narodni dom. Število naših slovenskih otrok se zelo hitro množi ! Iz starega kraja prihaja toliko otrok, da imata sesfri t najnižjih razredih vsaka po več kot osemdeset otrok. 36 otrok imamo, ki so prišli zadnje čase iz starega kraja, ki ne znajo nič angleškega. Tako da ne vemo, kako bomo uredili, da bomo poskrbeli za nje. To vidimo tudi v cerkvi, ki bo v najkrajšem času polna samih otrok pri šolski maši. Naše društveno in socijalno življenje v fari tudi potrebuje doma, kjer bi se razvilo naše društveno in izobraževalno delovanje. Potrebujemo lepe dvorane z lepim o-} drom, potrebujemo prostorov za zabavo, za knjižnico in čitalnico, za razne igrfc i. t. d. Zato treba za vse to poskrbeti. Sedaj ko nameravamo zidati šolo, je pametno, da vse to spojimo takoj s šolo. Zato so farani sklenili, da se postavi veliko poslopje, kjer bo prostora za najmanj osem razredov ljudske šole in za dva razreda višje šole, kjer bo pa tudi dvorana in vse drugo kar spada v vsak narodni dom.. Sklenili smo, da se bodo pobirali prostovoljni doneski in pa posojilo v ta namen. Vsak faran, ki dela, bo dal nekoliko v ta namen. Ker pa chicaška naselina ne obstoji iz bogatinov, ki bi mogli dati po več sto naenkrat ali celo tisočakov, zato se je izdelal jako lep in primeren načrt, po katerem se bo omogočilo vsakemu, še tako revmemu faranu, da bo lahko dal svojo primerno svoto v ta namen. Proračunali smo, da če bo vsaj velika večina vseh fara-nov sprejela ta načrt, bomo dobili v enem letu nad 51 tisoč dolarjev in sicer 25 posojila in 25 darov. In v dveh letih bi se na ta način splačala svota, ki bi pokrila velik del dolga. Tako je predlagal Mr. Anton Gre-gorich, ki je takoj obljubil večjo svoto za začetek potem pa po $5.00 na teden skozi celo naslednje leto. Njegovemu zgledu so sledili drugi.
Nato se je zbral na predlog Mr. Baniča 25 članski odbor za zidavo Narodnega doma in šole, ki bo sprejel vse potrebne delo glede denarja in glede zidave. V cerkveni odbor za tekoče leto sta bila izvoljena Mr. ■Frank Banič in Mr. Andrew Glavač kot cerkvena trustee-ja.
Tako se je končala ta velevažna in zanimiva seja na splošno zado-voljnost vseh navzočih, ki ^ih/ je bilo jako lepo število.
Poročevalec.
ralo biti. Pritiskajo nas na »drug, tudi zelo "človekoljuben način". En delavec mora opravljati delo, ki sta ga še pred nedavnim časom opravljala dva. Tako! Kapitalizem se nam kaže v vsej svoji nagoti. Ubogi delavec naj se popolnoma uniči, ali ga pa spode na cesto.
Druge tovarne pa postopajo takole :
The Ehew Shovel Co. je skrajšala delovni čas od 49 ur in pol na 40. ur na teden ter 22 in pol odstotkov plače je odvzela delavcem ; poleg tega jih je tudi prece; odpustila. B. & O. železniška družba je tudi dala prostovoljne počitnice 40% njenih delavcev. Tudi vse ostale tovarne tukaj bolj slabo obratujejo.
Upamo, da se vse bo to v kratkem spremenilo. Poročevalec.
tvd sv. Štefana in panica. Druš- rojaki, da je vse mrtvo, kakor na ve-tvo sv. Štefana je bilo v dveh spo- liki petek. Kako zelo zelo pogre-
padih poraženo, šele tretji naskok se mu je posrečil.
Vspehi so bili ti-le: :
Tuesday, Jan. 19, 1921. Y. M. C.
Zefran ........165
Koščak ........!9i
Merlak ........202
J-
J. J.
178 147 184
144
1901 187
558 509 521
St. Stephens K. S. K. S.
J. Petrovčič.......145
J. Beribak........147
J. Terselich ......130
136 140
125
144 132 112
Chicago, 111. — Jasni se, jasni polagoma! Tovarne zopet trobijo zjutraj, opoldne in zvečer in sprejemajo delavce nazaj na delo, toda za znižano plačo. Kapitalisti so dosegli, kar so hoteli doseči, namreč delavcem znižati plače, delavci so pa zdaj tudi veseli, da vsaj dobijo delo in da vsaj toliko zaslužijo, da ne bo treba njim in njihovim družinam ravno vsega najpotrebnejšega trpeti. Ko bi bili kapitalisti pred dvema mescema kar znižali plače, bi se bilo vse uprlo. Naredili so drugače: delavce so vrgli na cesto, zdaj pa jih milostljivo sprejemajo nazaj in nihče ne bo mrmral, če dobi še manjšo plačo, ker je vesel, da more vsaj nekaj zaslužiti. Delavec je še vedno kakor medved, ki mora tako plesati kakor mu godejo kapitalisti.
Dopisnik.
422 401 388
Saturday, Jan. 22, 1921. Danica.
		222	1381
F. Bicek .....	...177	122	129
A. Rovtar	....138	181	1/4
	490	525	441
St. Stephens K. S.		K. S.	
	----143	108	173
		154	122
J. Petrovčič . .			156
	125	125	
	408	387	451
New York, N. Y. — Brooklynsko pevsko društvo " Danica" priredi v cerkveni dvorani 62 St. Mark's Place v New Yorku v nedeljo 30. januarja ob 5. uri popoldne dve ša-loigri: "Prvi april" in "Čarlijeva ženitev". Učenca Mr. Orehek bosta igrala violino.
Newyorsko pevsko društvo "Domovina" pa priredi* v nedeljo 6. februarja istotam izvirno igro "Pod-grajski lovec", ki jo je spisal br. Akurzij Somrak, O. F. M. — Obe nedelji se bo nudil krasen vžitek in Greater Newyorski Slovenci, upoštevajoč blagi namen obeh pevskih društev in njihovo požrtvovalnost, se bodo, kakor upamo, najobilneje vdeležili obeh predstav.
Poročevalec.
šajo vsi prelepega zvonenja. "Vse težave bi lažje prenesli, samo ko bi zopet mogli zaslišati prelepo zvone-nje vseh teh cerkva ali pa vsaj žup-ne cerkve", so mi pisali moja mati. "Dajte se, .preserski rojaki, zganiti I tam v Ameriki! V časopisih či-tam, tako pobirate za druge župnije, dajte se še domače fare spomniti". Te materine prošnje ne smem prezreti in se zato obračam do vseh rojakov širne Amerike s ponižno prošnjo, dajmo vsak nekoliko za ta prekrasni namen! Dajmo vsak nekoliko in sicer takoj, dokler je valuta denarja še tako nizka! Takoj pojdimo na delo po vseh naselbinah, kjer nas je več in dajmo vsak nekoliko in pošljimo domov, da bodo mogli kupiti nove zvonove! Kdor bo dal vsaj $10.00 prosili bomo pre-serskega gospoda župnika, da bo dal vsakemu vsaj en večer zvoniti, ko bo kdo umrl in bodo doma izvedeli o njegovi smrti. Tako se bodo vsakokrat oglasili ti zvonovi, katere bomo mi ameriški rojaki kupili in zapeli še zadnje slovo dobrotniku, ki je pomagal jih kupiti. In doma bodo rekli: "Zopet je tam v Ameriki zaspalo za večno eno izmed o-nih plemenitih src, ki je pomagalo nam kupiti te lepe zvonove", in spomnili se nas bodo in za nas molili.
Vsi darovi naj se pošiljajo na me ali pa naravnost domov na gospoda župnika. Sedaj imajo blagega in gorečega gospoda, ki bo gotovo prenovil našo župnijo. Dajmo vsi in dajmo hitro ! Cene denarju bodo v najkrajšem času šle gori. Zato lahko rečemo, da petkrat da, kdor bo hitro dal, ker bo njegov dolar sedaj petkrat toliko vreden kakor po enem mesecu.
Iskreno pozdravljam vse ljublje-
GENERALNI KONZULAT kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, Chicago, 111., nam je poslal sledeče naznanilo:
Chicago, III., 21. januarja 1921.
Prosimo, naj se na tukajšnjem generalnem konzulatu javi Frank Šku fca, rodom iz Višnje Gore, Do-j lenjsko, Slovenija, ki je že 13 let v Ameriki in so se čuli zadnji glasovi o njem iz Denvera, Colo. — Prosimo tudi vse druge, ki vedo zanj, nam to javijo na naslov: Consulate General of the Kingdom ne ožje rojake iz preserske fare pri
of the Sertjs, Croats and Slovens, Vrhniki!
115 So. Dearborn St., Chicago, 111.
REV. F. KS. MEŠKO PRIDE AMERIKO.
Rev. Kazimir Zakrajšek O.F.M.
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Father Smoley nam poroča, da pride Rev. F. Ks. Meško, slovenski pesnik in pisatelj, v najkrajšem času v Ameriko, in ž njim župnik Ra-žun, oba koroška duhovnika, ki jih je nemška nadutost pregnala iz njunih župnij. Mi tema mučenikoma slovenske narodne zavednosti kličemo že naprej : Prisrčno dobro do-šla! Tudi Rev. Trunk je izgnan iz
svoje župnije in občine, naredil, še ne vemo.
Kaj bo on
Joliet, 111. — Navdušeni jolietski pevci in pevke so se dne 16. t. m. sestali na shodu in soglasno odobrili in ustanovili "Slovenski pevski zbor cerkve sv. Jožefa". Takoj ob ustanovitvi šteje zbor 46 članov in članic. Več pevcev in pevk pa še namerava v najkrajšem času pristo-
piti. Redne pevske vaje bodo imeli dvakrat na teden: enkrat za pevce, j Ako se hočete pošteno nasmejati,
Newburgh, O.—Iz naše naselbine je malokdaj videti kakšen dopis v naših časopisih. Mogoče mislite, da nas ni več med živimi. Toda če tako mislite, se zelo motite. Pravi vzrok, da se tako malo oglašamo je to, ker imamo doma v naselbini toliko zabav, to ke pravi poštenih zabav, da nam kar časa primanjkuje. Ker je letos tako kratek predpust, imamo vsak teden po dve, tri "ohce-ti" in vsako nedeljo kako zabavno igro, tako da smo neprestano dobre volje.
30. januarja se nam zopet obeta zelo zabaven večer. Pevsko društvo "Zvon" bo priredilo igro "Re-poštev". Takšnega humorja, kakor ga je polno v tej igri še niste slišali.
ROJAKOM IZ PRESERSKE FARE.
Nič ni na svetu bolj nerazumljivega, kakor je popolnost.
SLOVENCEM V CLEVELAN-D.U, OHIO!
Slovencem v Clevelandu in ta-mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje "Mohorjeve knjige" za leto 1921, naš zastopnik
Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O.
On ima tudi v zalogi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat na njega. Vsem ga najtoplejše priporočamo.
Slovenian Franciscan Press,
Chicago, 111.
drugič za pevke.
V odbor so bili izvoljeni: Rev. John Plevnik, predsednik; Miss Ma-družbo, pozdravi navzoče, zato tu- mie Štefanich, podpredsednica; Paul
di jaz pozdravljam vse čitatelje tega lista, posebno pa "I. W. W." tam doli v Ribnici, in želim vsem veselo in srečno novo leto, Vam, g. urednik pa srečo pri peresih, da boste še veliko napisali! Listom Edinost, Ave Marija in Glasnik presv. S. J. pa tristo tisoč naročnikov!
I. I.
Chicago, 111. — Preteklo nedeljo se je vršil tukaj velezanimiv občni zbor naše cerkvene občine svetega Štefana, kjer se. je jasno pokazalo, kakor lepa sloga vlada med farani in njih sedanjimi duhovniki, zlasti
Laurich, tajnik in zapisnikar; John Živec ml., blagajnik; Martin Cvenk, pevovodja; nadzorniki: Lovrenc Grošelj, Frank Kostelec, Miss Elizabeth Frayhack, Miss Amalija Uršič.
Imena odbornikov nam pričajo, da je novo društvo v dobrih rokah. Želimo mu obilo, uspeha.
Poročevalec.
Lorain, O. — Dasiravno tukaj še vedno obratuje ena največjih tova-ren, ki spada k U. S. Steel korpo-raciji in stojimo v primeri z drugimi naselbinami še precej dobro, vendar
udeležite se tega zabavnega večera.
Z delom nam gre bolj slaba. Gospodje kapitalisti mislijo, če smo njim nakopičili milijone, da smo jih tudi sami sebi. Pa se zelo motijo. Veliko družin se zelo težko preživ-Ija,—
Pozdravljam vse naročnike lista 4'Edinost!"	M. V.
Cicago, 111. — Kakor ves čas odkar obstoji naša kegljaška liga, tako smo imeli tudi pretekli teden velike bitke v naši naselbini. V torek dne 19. januarja se je Mladeni-ški klub osrčil in keglji so padali kakor za stavo. Društvo sv. Štefana je bilo poraženo v vseh treh bitkah.
V soboto sta se spoprijela druš-
Nobena druga župnija na Kranjskem se ne ponaša s tako odlično naravno krasoto, kakor se je naša preserska župnija s svojimi krasni-'	——
mi hribčeki in z mičnimi cerkvicami;
na vsakem vrhu. In pa to krasno BOLJŠE KAKOR ZLATO.
zvonenje! — Preserski rojak, se še	-
spominjaš kake sobote večer, ko ste Vsakdo ve iz izkušnje, da je dona Mahi pospravljali in se priprav-ber svet boljši kakor zlato. Nov in ljali za nedeljo ali kak praznik? Alij prepričevalen dokaz, da je temu res se še spominjaš slovesnega veliko- tako, je naslednje pismo, ki nam ga nočnega jutra? Ob treh zjutraj je1 je poslal Mr. John Murnik, Brilliant, počil strel, katerega je Čepetov Lo- Ohio, dne 6. dec. preteklega leta.
vre sprožil za cerkvijo svetega Vida na griču. Takoj nato se je pa slovesno oglasil kakor mogočen gospodar veliki zvon sv. Vida in za njim še ostali trije in se zlili v krasno blagodejno nebeško harmonijo. Niso še dobro začeli svoje slavnost-
"Pri nas živi mož, ki je dolgo časa trpel strašne bolečine v želodcu. Poskušal je vsa mogoča zdravila, toda bilo je brezuspešno in slednjič ni imel nobenega upanja več. Tedaj sem mu rekel, naj poskusi še s Trinerjevim grenkim vinom. Ubo-
ne himne preserski zvonovi, že se gal me je in je danes zopet pri naj-je oglasila mogočna Žalostna gora s boljšem zdravju ter priporoča Tri-
svojimi skrivnostnimi zvonovi, katere je pa hotel Suhadolnikov oče v Kamniku pri sv. Florijanu prehiteti s svojimi milimi navčki, ki so združevali preserske s žalostnogorskimi kakor se nežni otroški glasek z materinim in očetovim glasom druži v lepo harmonijo. Takoj na to se je pa še Sveti Jožef oglasil in kmalu nato Sveta Ana nad podpeškimi skalami. Da, nebeško lepo je bilo in srce se človeku ogreje, ko se sa-
nerjevo grenko vino vsakemu, ki pride ž njim v dotiko". In to z upravičenostjo, ker je Trinerjevo grenko vino zares neprekosljivo sredstvo proti zaprtju, slabemu teku, glavobolu, nervoznosti, slabemu spanju in sploh vsem boleznim, ki so v zvezi z želodčnimi nerednostmi. Vaš družist kakor tudi zdravnik ga ima v zalogi in prav tako tudi Triner's Liniment, ki je najboljše sredstvo za tiste, ki so izpostavljeni mrzlemu
mo spomni tega krasnega, prekra- in deževnemu vremenu. — Joseph snega zvonenja. Toda danes . . .? Triner Company, 1333-45 S. Ash-Kako žalostni nam sporočajo naši land Ave., Chicago, 111.



«
EDINOST

BELA VRANA.
(Slika iz življenja kitajskih uradnikov.—Spisal Rev. Veselko Kovač.)
Pred leti sem iz znanstvenih razlogov iztikal po gorovju severnega Šantunga. Nastanil sem se za nekaj dni v neznatnem zagorskem mestecu ter od ondi prirejal vsakdanje botaniške izprehode. Pot me je peljala mimq srednje velike malikoval-nice, ki je samevala par streljajev od mesta na prijaznem griču. Krasen razgled, ki ga samotno pagoda nudi svojim obiskovalcem, me je vsak dan zvabil za nekaj trenotkov v zračno višino. Vrh strmih stopnic, ki se v ravni črti vzpenjajo od vznožja hriba do svetišča, sedel je pod košatimi cipresami suh starec z velikanskimi očali na nosu. Zamišljeno je slikal na dolge kose papirja stenske podobe. Ustavil sem se in občudoval starčevo umetnost. Vprašal sem ga, za koga slika te podobe, a mož me je nemo pogledal in mi ni odgovoril ničesar. "Prečastiti oče, starec ne razume tvoje govorice"", me opomni moj spremljevalec. ,;Ga pa ti vprašaj", mu odvrnem jaz. A tudi spremljevalec ni dobil od starca nobenega odgovora. S^e pogledal ga ni.* "Mene tudi ne razume. Gotovo ni iz teh krajev. Mora biti od juga", razlagal si je spremljevalec starčev molk. Jaz mu nisem ugovarjal, a tudi sivolasega umetnika nisem maral več nadlegovati.
Nekega popoldne sem se precej zarano vrnil i z svojega izleta. — Spremljevalca sem poslal pred seboj v mesto, sam pa sem se hotel zopet nekoliko pomuditi pod košatimi cipresami pred malikovalnico.
Starec je imel nov umotvor pod
svojim spretnim čopičem. Nehote sem ga zopet vprašal, kje se je npki priučil tako temeljito svoji lepi u-metnosti.
"Mož je gluh in mutast, gosp©d", zavpije eden izmed dečkov, ki so trgali hlače na kamenitih in ne preveč gladkih stopnicah pred kitajske pagodo.
"To pa je potem druga reč", si mislim.
In mignil sem starcu, da želim v malikovalnico. Takoj je razumel mojo nemo željo, pobral in zgenil papirje, položil pisalno orodje v kovinsko škatlico in stopil z menoj v svetišče. Čudno se mi je zdelo, da je zapahnil vrata zn seboj.
Položivši svoje stvari v majhno sobico poleg vrat, spremil me je po zanemarjenem svetišču, vljudno odpirajoč vrata v različne oddelke.— Opetovano sem bil že v večjih in znamenitejših poganskih svetiščih, zato tu nisem našel ničesar, kar bi bilo obrnilo nase mojo pozornost. — Z ogledovanjem svetišča sem bil kmalu pri ki^iju. Priklonivši se mu-tastemu boncu kakor se spodobi, hotel sem ostaviti malikovalnico.
A tu mi mož prijazno namigne, češ, da naj mu sledim. Radoveden stopim za njim. Po kratkem in ozkem hodniku prideva do nizkih vrat. Starec jih odtrzne in mi namigne, da vstopim.
V sobi ni bilo razen skromne mize in dveh stolov ničesar. Stene pa so bile docela pokrite s slikami in dolgimi kosi svile, popisanimi z raznimi klasičnimi reki.
Mož mi veli sesti in se potem tudi sam usede.
"Kuising — Tvoje dragoceno ime?"
Jaz moža presenečen pogledam in obenem odgovorim: "Moje malo-vredno ime je Lei".
Sledilo je še vprašanje po-domo-
t 5
vini in jaz setn mu istotako vljudno odgovoril.
Potem ko sem tudi jaz bonca vprašal po dragocenem imenu in izvedel, da se imenuje Ju, začel je starec slovesno:
"Veliki brat, danes izpregovorim prvo besedo, odkar sem v tem mestu. To ni malenkost, kajti že devetindvajseto leto bivam v tem svetišču. Meščani in vsi, ki me poznajo, me imajo za mutca".
"Nerazrešljiva uganka mi je, gospod", pravim jaz začuden, "da po tolikem času to pot prvič prekineš svoj dolgotrajni molk".
"To se je zgodilo, veliki brat, ker (!o1ge brade posebno v čislih".
"Starec ni popolnoma pri zdravi pameti", si mislim.
"Čudno me gledaš, veliki brat, toda vedi, da nisem bil vedno tak berač, kakor sem sedaj".
"Ne govori tako, gospod. Da ne živiš ob beraški palici, se ti vendar nožna na prvi pogled".
"Res, da ne. V ti malikovalnici imam kot čuvaj svetišča brezplačno stanovanje;; s čopičem pa si prislužim toliko, da mi ni treba lakote umreti".
' "Torej kako službo si opravljal,
blišč (Srebra ne preslepi. Na mojem imetju ni nič krivičnega. Velik del sem ga podedoval po svojem očetu, ki je bil tudi pravičen mož, drugo pa sem si pridobil z zakupom državnih solin. Odiral nisem ljudstva nikdar. * Moje imetje bode vama zadostovalo, da lahko brez ode-ruštva opravljata svoje službe ljudstvu v prid".
"Možje s tako plemenitimi načeli so redki na Kitajskem", opomnim.
"Prav imaš. In prav njega sem si izbral za vzor svojega življenja", odvrne resno suhi starec, izpije par požir}#ov čaja in zopet nadaljuje:— "Iver je imel oče prijateljske zveze z vplivnimi možmi, je nama z bratom kmalu po dokončanih izpitih pr^krbel lepo drža\no službo. Moj brat, deset let starejši od mene, je bil že okrajni glavar, ko sem jaz nastopil državno službo v glavnem mestu pokrajine. A črez štiri leta sem prišel tudi jaz do istega dostojanstva. Oče me je oženil s hčerjo
SLOVENCEM V JOLIETU! ■
Naznanjamo, da kdor si želi v Jolietu in tamkajšni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikov ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se obrne na nara tamkajšna zastopnika:
imenitne, a zadnji čas precej obubožane uradniške rodovine. Rilo mu je le do imenitnih rodbinskih zvez, ne pa za denar; imel ga-je sam dovolj ... Z velikim ponosom sem pri-preden si prišel za čuvaja te mali- čel SVOJ- uradniški poklic. Prva šti-kovalnicer	> rj ]et;i ve£ ajj manj odvisen od viš-
"Bil sem državni uradnik, in si- jih uradnikov, nisem imel posebne cer četrte vrste".	j prilike priti z ljudstvom v neposred-j Mi tudi Vašo staro obleko prenare-
Jaz ga nehote začuden pogledam, no dotiko. A ko sem postal okraj- dimo po novi modi. Mož to zapazi in pravi: ! i mi ni glavar, samostojen in oddaljen od ne verjameš. A pomisli vendar, da izprijenega uradniškega ozračja, FRANK'S DRY CLEANINC CO. nimam nič od tega, ako bi ti hotel | sem šele prav čutil, kako prav je
radnika. Ta izraz spoštovanja lju bežni mi je veljal stokrat več, ki-kor težke kepe srebra, ki jih požrešni mandarini navadno odnašajo s
seboj . . .
Ko sem pred nastopom nove službe obiskal podkralja v Tsinanfu, mi je izrazil sve^o največjo zadovolj-nost na mojem dosedanjem uradova-nju. Bodril me je, naj tudi zana prej delam tako vestno v blagor ljudstva in zadovoljstvo predstojnikov. Še več kakor ta laskava pohvala pa mi je veljala očetova za-dovoljnost, češ, da ga neizmerno veseli, da se tako vestno ravnam po njegovih naukih. "Veseli me tudi", mi je dejal dalje, *da med teboj in bratom ni nobene zavisti, nobene zdražbe. To je med sinovi različnih mater redka prikazen". In zgo- -dilo se je, da mi je v izredni zado-voljnosti pri ti priliki prvič pokazal debel snopič listin, ki jih je potegnil iz skrivne omarice v zidu. "Vidiš", je rekel, "tu-le je večji del mojega premoženja. Vse je v zanesljivih, poštenih rokah. Zadostovalo bo vama obema.	(Dalje prih.)
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti.
natvezati kaj neresničnega. Govoriti hočem kratko in samo resnico".
oče imel s svojimi nazori. Ljudstvo je takoj spoznalo moje blage name-Starec nalije meni in sebi gorke- ne. Šlo mi je na roke v vsaki stva-
ga čaja. si natlači pipo, jo prižge in začne: "Moj oče je bil imovit mož in je opravljal visoko državno službo.	je dvakrat oženjen. Iz prvega zakona je imel troje o-trok. enega sina in dve hčeri. Jaz pa sem bil edini sin- druge žene. Sam visoko izobražen v starih klasikih, skrbel je tudi za dobro v^go-
ri.
Zločinstva in tatvine so se v mojem glavarstvu, ki je bilo do sedaj v ' tem oziru na precej slabem glasu,' vidno zmanjšala. Ljudstvo ni dajalo razbojnikom in tatovom potuhe; z njegovo pomočjo sem imel zloglasne ptiče kmalu pod ključem. —■ Črez tri leta sem bil prestavljen. Pri odhodu sem šele spoznal, kako rado
Telefon: Central in Rosedale 5604
Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore Banke.
COLLINWOOD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD.
MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St.,
JOLIET, ILL.
JOSEPH MUHIČ, 506 Summit St., JOLIET, ILL.
Oba gg. zastopnika proporočamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici.
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St. -:-	CHICAGO, ILL.
jo in izobrazbo svojih otrok. Sam me je imelo ljudstvo. Na celi poti se je strogo ravnal po naukih naših C1G mej svojega glavarstva sem imel Starih modrijanov. Pravičnost mu številne trume častnega spremstva, je bila nad vse. Kolikokrat je na- Na meji pa mi je ljudstvo šiloma se-ma z bratom dejal: " Fanta, glejta zulo škornje ter si jih ohranilo v vsekdar na to, da bode vaju ljud- hvaležen spomin. To je. kakor zna-stvo spoštovalo in ljubilo. Le za no tudi tebi, za vsakega mandarina njegov blagor delajta. Naj vaju najboljše izpričevalo. Ljudstvo obesi take črevlje nacf mestna vrata v trajen spomin n a "^prilj ubij enega u-
» <♦> ♦:♦> <♦> <♦>; >:♦> atoa Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. 18
S. D. Z. v Clevelandu, O.
-ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.!
Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na
rojaka
MIHAEL PROGAR
1621 N. gth STREET	SHEBOYGAN, Wis.
Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev
je jamčena.
Pozor!
Pozor
7
—Ako želite dobrih in trpežnih o-blek, površnih sukenj, klobukov, s-rajc, spodnjih oblačil itd., potem pridite k nam, kjer boste najboljše postreženi v vsakem oziru.
Naše geslo je:
"Enake, poštene in
zir.erae cene vsem.

I
>7/fc
JELINEK & MAYER, lastnika Corner Blue Island Ave., and 18th Street.
Y društvo se sprejemajo člani od j6. do 55. leta. Za smrtnino se lahko zavaruje za Si50, $300, $500. $1000, $1500 in za $^000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo	nudi najlepšo priliko, da se zavaruj eter za slučaj nesreče.
Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (ii53 East 6ist Street, Cleveland, Ohio), zapisnikaj Jos. B. Zaver-šek. blapajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare.
Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar.
Zastavonoša: John Jerman.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesetj, v šolski dvorani.
flBoasoa
VINKO ARB AN AS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC
vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, 111. Phone: Canal 4340.
SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave,,	Chicago* 111.
Tel.: Canal 4108

Pozor!

— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! s
A. M. KAPSA
(General Hardwe store)
2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL.
.

FRANK SEDLAK'S SONS
Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA.
Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet.
2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250.
ff? ^	4?
Telefon: Canal 6319.
MATH KREMESEC mesar
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico.
Vsaki dan sveže meso, kakor
tudi
— prave kranjske klobase —
doma delane vedno na razpolago.
1912 W. 22nd St., Chicago, 111.
EDINOST.
GLASILO
SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Izjaha dvakrat na teden.
NASLOV:
Slovenian Franciscan Press.
^849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98.
Chicago, I1L
' ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL
Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. *
"EDINOST" *
1	I	■■ ■ 1	_	_Ml
zainteresirane v obnovitvi evropske valute in v sedajnern finančnem stališču Evrope, ki ima v prometu edino brezvrednostni papir.
Zatorej je navijanje carine nespametno za sedajne čase. Nasprotno moramo pokazati prijateljsko roko vsem našim odjemalcem, kakor tudi onim, ki kupujemo od njih. Kajti Amerika ne more nadaljevati svojega izvoza, da ne bi poleg tega odobravala tudi uvoz, od katerega je odvisna sreča ostalega sveta. Če hočemo da bomo dobili nazaj, kar smo svetu posodili,- tedaj je.naša dolžnost, da mu podamo roko in mu pomagamo nazaj na pot finančnega okrevanja in napredka, da bo zmožen in v stanu izpolniti svoje obligacije napram Ameriki.
SRSEN0Y0 GNEZDO.
Zapadna^ [[Evropa in Slovani.
Kot sršenovo gnezdo v poletni vročinj je tabor "rudečih": če le malo podregaš vanj, že rumeni in rudeči sršeni zabrenče človeku o-koli ušes.
In vendar niso vsi sovražniki social izma^ ki pogledajo in posvetijo katerikrat v tabor "rudečih". Razločevati moramo med socialisti in prijatelji socializma. Le ti se dele v zmerne in skrajno daleč idoče v svojih zahtevah.
Ko-pa je kedo prepričan, da ima današnje družabno razmerje mnogo slabega in veliko pogreškov na sebi, kar vse vpije po remeduri, zboljšanju, da toraj ni prav, ako si morejo nekateri srečni v kratki dobi nagrabiti premoženje,, ki se šteje na mi-Ijone, med tem ko se drugi pehajo celo življenje in pri težkem delu komaj preživljajo sebe in svojce — iji si toraj po tem prepričanju prizadeva po poti pravice poskrbeti tem nesrečnim udobnejše stanje: potem
Minula vojna je razHejala vse uspehe, ki so jih razni evropski narodi dosegli v potu svojega obraza in z največjimi napori in težavami, toda kakor vse kaže, ni prav nič izučila »militaristične Evrope. Nove zveze se ustanavljajo dan za dnem. Namen teh zvez in kombinacij je na eni strani ofenziva, na drugi pa defenziva. Evropsko lice se vsak dan spreminja. Anglija in Francija ste danes zaveznici te države, jutri one. Kadar gre za skupne interese Anglije in Francije, tedaj'nastopite skupno, "kakor hitro pa se pokaže prilika za zasebne koristi, tedaj spletkarite ena proti drugi kar najbolj morete. Vse to so znamenja, ki kažejo, da bo Evropa stala v novi preizkušnji predno se bo to stoletje poslovilo od burnega sveta.
Cela politična situacija pa je največ odvisna od slovanske Rusije, kakor hitro bo Rusija politično ozdravela, bo cela Evropa izgledala popolnoma drugače. Dvesto milijonov Slovanov se ne da kar tako prezreti, to ve vsa Evropa in ves civilizirani svet. Anglija in Francija že kujete načrte, na kak način bi politično podjarmile ruski narod, ko bo okreval od nesrečne revolucije. Od tod izvira tudi vse prizadevanje, kako bi poljski narod naščuvale proti bratski Rusiji. Istina je, da sedanje politike ruskih boljševikov noben pošten človek ne more odobravati. Toda bati se je, da bo požrešna ententa izrabila te trenutke in skušala zanetiti trajno sovraštvo mpd poljskim in ruskim narodom, zakaj ententa dobro ve, da bo Rusija takoj ko bo okrevala od zadanih ji ran, vstali in okrepila svoje ude ter skušala zbrati pod svoje okrilje slehernega sina in sleherno hčer majke Slave. Ententa prav dobro ve, da bi tako nastala moč, ki ji ona nikakor ne bi mogla kljubovati, ker taka Slavija bi imela v posesti zemljo, ki rodi vse kar bi potreboval njen rod. Zato se ententi ne zdi prav nič sramotno, da ščuva na Slovane še celo rumeno raso. In prav nič čudnega jem boju poslužila tudi one sile razila, to je hunskih Germanov da smo prav sklepali.	.	1 kakor se to godi danes po boljševi
Tudi v južni Evropi je par kočljivih točk. ki bodo delale Evropi še ve-j skl hvTt>pi- Za to si tudi pod bese hke preglavice. Ena izmed najvažnejših je Dardanelska in ftosporska ožina. Ko Rusija okreva, bo brezdvomno naravnala svojo politiko na omenjeni dve točki; zakaj od njih je odvisna bodoča ruska trgovina. Anglija in Francija pa dobro veste, da se potem lahko poslovite od južno--vropskega trga. Odtod toliko prizadevanja, kdo naj dobi Dardanele.
Na zapadu je svetovni trg že po večini v rokah^spretnih Amerikan-•cev. Na daljnem vzhodu se šopiri rumena Japonska. Odkod naj potem zajema požrešna Anglija, da bo napolnila svojo nenasitno malho? To je vprašanje, ki ga Anglija sama prav dobro sluti in ve,'da bo stopilo pred njo v najbližji bodočnosti. ;Zato pa tudi zaseda Anglija vse važnejše postojanke okoli slovanske Rusije.
Jugoslaviji ,ni Anglija nič preveč naklonjena, to pa zato, ker ve, da bo Jugoslavija podpirala ozdravljeno Rusijo v njenih težnjah in načrtih. Zato si tudi Anglija prizadeva, da se ne bi sovraštvo med slovanskima narodoma Bolgari in Srč>i spremenilo v prijateljstvo in zvezo.
Zato v bodoče Slovani od zapadne Evrope ne moremo drugega pričakovati kakor spletkarjenja in intrig proti nam. Rezultat vsega tega bo pokazala seveda bodočnost. Dal B0g, da bi sreča junaška stala ob naši stran tedaj, ko bo Slovan prihajal na dan !	_n
-o
Naravno: saj je njegov cilj vrav-nati si za ta svet življenje brez obzira na oni, v katerega socialist ne veruje: in na tem svetu sem jaz za se prvi, potem pridejo še le drugi na vrsto.
Za to katoliška cerkev zametuje socializem in svari pred njim, ker je krščanski ljubezni do bližnjega nasproten. Krščansko ljubiti pa
ga socialist zanika. Dosledno zani ka tudi življenje po smrti in ima sa-, mega sebe samo za višje razvito žival. Žival pa je zadovoljna, da ima jesti in svoj brlog, idealov ne pozna. Takisto je socialist na tem svetu z več ali manj udobnim brlogom zadovoljen in pa da ima poln želodec: za raj na onem svetu se ne zmeni, nebesa prepušča vrabcem.
Dosledno odklanja vsako vero kot nepotrebno navlako in humbug. O kakem nadnaravnem redu, o božji previdnosti, o božjem razodenju no-
dandanes nimamo več narodnih bogov po zgledu Grkov in Rimljanov alf Galcev, ampak imamo, kakor pravijo mednarodnega boga, Kristusa, potem bo ta bog v strašni zadregi, komu bi pomagal. Če bo eni stranki pomagal do zmage, bo druga razjarjena, da jo je pustil na cedilu. To je dokaz, je končal Bebel, kaka hi-navščina je vsa krščanska vera".
Tako Bebel. Če je vodnik tak ciničen zasmehovalec vere, ni treba zahtevati, naj bodo njegovi pristaši bolj pobožni.
Odtod pojav, dži po socialistiških listih mrgoli psovk, kletev, in laži proti veri in cerkvi. Sami priznajo, da da imajo laž proti cerkvi za dovoljeno orožje v boju proti nji. Urednik socialistiškega časnika "Neue Zeij", Kautsky po imenu, je 3. okt. 1903 v tem listu javno priznal : ena glavnih dolžnosti med so-
.	«-11 ui . tiia	1	---------------
zna samo tisti, ki veruje v Boga, ki cialjsti • reSnicoljubje med tovari-ga socialist zanika. Dosledno zani-	______noc^mt; ™
ši: našim sovražnikom nasproti pa nas ta dolžnost ne veže.
Zakaj imajo socialisti katoliški cerkev za svojo sovražnico? Zato ker imajo zadosti bistro oko, da ima ravno katoliška cerkev med vsemi drugimi verskimi družbami na ljudske mase največ vpliva, 'pa tudi za se med delavci največ ljubezni in zvestobe. »In ker se ravno ona vedno poteguje za red in pravičnost in za spoštovanje naravne in božje pravice, zato ji socialisti morajo naspro^ tovati, ker ona nasprotuje njihovim
če nič vedeti in sovraži vse, kar ga krivičnim, nekrščanskim težnjam, na to spominja : za to so mu cerkve Qd tod boj med njo in njimi za ži_
trn v
peti. Včasih skrije konjsko ve in rartve-
on ni socijalist v navadnem pomenu kopito, kadar je treba priproste lju-
1 tao A A	n	A 1 _	* _	. . * *	J	t*	* «	«	1 V • . . i- .	__ _ _ _ * 1 _	* I ■»	1	•	« *
besede, ampak je prijatelj socialne reforme v pomenu, kakoršnega socializmu priznavajo vsi pametni ljudje.
Seveda so besedo socializem, Jci pomeni družabnost, vsi za enega, eden za vse, — pa nt po nasilstvu
j— - j - — ^ <- * " , -
in krivici, ampak po medsebojni po-1 rajnika moči v smislu krščanske ljubezni, —; ris HiHquit. cd
di loviti v zanjke. Tedaj gre tudi socialist za botra in hoče imeti za svojce parado krščanskega pogreba : v srcu pa sovraži to, česar se na zunaj vdeležuje.
Pred seboj imamo socialistiški list "C hicago Daily "Socialist" z dne 10.
Ta dan je neki Mor-cuen izmed znameni
Seveda ne moremo za zlo vzeti, da cerkev odvrača svoje ude od socializma: ker jih odvrača od pogube in zgube, — ne samo na duši ampak tudi na časni sreči.
TO IN ONO.
do socialist vsak trezno misleč človek predstavlja divjaka s kolom v roki. Ni naša krivda to, ampak dejstva socialistiške surovosti "so nas naučila tako misliti.
"Ne ubijaj", pravi 5. božja zapo-
Temu primerno je seveda nazira-nje socialistov, ki katoliški cerkvi nasproti javno priznavajo, da je prosta pot socializmu toliko časa po svetu zaprta, dokler ima cerkev kako moč nad človeštvom : toraj jo je treba zatreti. Isto je izrazil socia-
ved. Zanjo in tudi za druge se so-! l*stiški reprezentant iz Milwaukee,
nnli cf T"1 a	c% r* * 1 • o 1» _ __ ^ __ _ i 1 *
j Berger, na socialistiškem kongresu
cialist ne zmeni, kakor zopet dejstva uče po boljševiški Evropi. V dosego svojih namenov skrajni socialist podira meje etike brezobzirno, pa naj poginejo pod njenimi razvalinami milijoni ljudi.
CHICAZANI, POZOR.
Evropska produkcija in naša carina.
Vzlic vsem oviram in težavam je naša trgovina*s tujim svetom v minulem letu dosegla nov rekord v svoji zgodovini. Amerikanski izvoz minulega leta znaša $8,288,000,000. Uvoz v Ameriko v preteklem letu pa znaša le $5,279,000,000. Torej amerikanslTi narod je prodal za $3,000,-000,000 več kot kupil. Res je ta svota nekoliko nižja od svoTe izza leta 1919, vendar je naš prebitek še vseeno nekaj velikanskega za našo trgovino.
Ako bi bili časi za evropsko valuto ugodnejši, bi bil naš izvoz gotovo dvakrat tako velik kakor je danes. Toda evropska valuta je tisti faktor, ki omejuje evropski uvoz. Evropa danes kupuje le to, kar ji je neobhodno potrebno in brez česar ne more živeti. Medtem pa Evropa že dviga svoj izvoz od stopnje do stopnje. Če torej gledamo letošnjo svq-to našega prometnega prebitka, je to pri teh razmerah in v teh včasih nekaj kolosalnega za ameriško trgovino. __*
Ena pot, ki bi si" jo morali začrtati na podlagi tega števila je ta ki jo je pravkar označil v svojih besedah A. Barton Hephurn, ne^rvorški bankir in lastnik velike življenske zavarovalnice. On je izjavil da nikakor ne more razumeti duševne delavnosti našega kongresa, ki se pravkar ponaša z navijanjem carine za uvoz, ki prihaja iz Evrope. Povdar-ja, da Evropa dolguje Ameriki do danes svoto, ki sega nekako nad 15,000,000,000, vstevši dolgove zasebnih upnikov. Evropa bo le tčdaj mogla poravnati te velikanske dolgove, če bo pridno izvažala svoje bWo in ce bo v stanu dvigniti svojo obrt. Zatorej bi zvišanje carine Evropo le potisnilo nazaj iz pota finančnega okrevanja in napredka, tako da bi postala nezmožna poravnati svoj dolg in bi zanjo celo nastalo vprašanje, ce bi bila v stanu plačevati obresti od svojega dolga
Slovenski stariši v Chicago. — V
nedeljo popoldne ob pol treh in zvečer ob pol osmih bomo priredile me slovenske deklice društva Svete Neže, učenke višjih razredov, dramatično predstavo in sicer bomo predstavljal^ igro "Sveta Neža". Igra je tako krasna, da se bo gotovo vsakemu dopadla. Me smo se pa tudi potrudile, kolikor smo se največ mogle, da jo bomo dobro uprizorile. Zato, ljubi stariši, pridite vsi na to zabavo, da nam pokažete ali odobravate, da se me trudimo s slovenščino, o kateri veste, kako težko nam gre, ali ne. Pridite pa tudi vsi drugi rojaki in poglejte, kaj znamo me mlade deklice. Pred igro bo nastopil oddelek deklic z raznimi narodnimi slovenskimi pesmami, kjer bomo pokazale, da zn^mo me slovenske Amerikanke ceniti tudi lepo slovensko narodno pesem, ki se nam zelo dopade, da si večkrat mislimo, kako lepa mora biti še le domovina naših starišev, ako so že njih pesmi tako mile in lepe. — Kajne rojaki, da boste v nedeljo popoldne in zvečer napolnili našo cerkveno dvorano, kajti sklenile smo, da bomo "bojse" daleč "bitale" z našo predstavo. Če ne verjemete, da jih
1 v Washingtonu, da mora priti prej ali slej do odločilnega boja med katoliško cerkvijo in socializmom.
Podobno s£ je izrazil njegov evropski sodrug in brezverec Bebel v septembru i. 1911 na socialdemokratskem shodu v Jeni na Nemškem. \ debati je neki sodrug svaril, naj se ne bije s kolom po katoliški cerkvi. ker sicer raste ob tem moč cen-truma v nemškem državnem zboru. Bebel pa je zaničljivo odvrnil: In ko pride do vojske, tedaj bodo farji zlezli na pridižrtice, nad 50 tisoč cerkev po Nemčiji pa bo molilo k svojemu Bogu, naj Nemcem da zmago. Enako bodo storili tudi Francozi, Angleži in Španci: in ker
priznava, da je "mun-zanič. Vendar ko kot je pre-vspeh prohi-
Pravijo. da so ženske narodu milijone prihranile s kratkimi krili.— Tega pa nič ne pomislijo, da so na drugi strani pa še več milijonov potrošile z dragocenimi nogavicami. * * *
Ljubezen je bolezen, za katero bolela mož še dolgo časa, ko je bil
že enkrat ozdravljen.
* * *
Molčanje je zlato. Vendar veliko srebra tudi,precej dobro zapre—
vsaka moška usta.
* * *
Cena oblekam so šle že tako nizko. da si boste skoraj lahko auto-mobil kupili za preostanek. Vsa i tako pišejo časniki.
/
PREDPUST JE KRATEK!
Pavle Zgaga se je danes že tretjič oglasil v našem uredništvu, če vemo morda za kako Francko, ki bi hotela prečenčati moža. Poslali smo ga k Sakserjevemu atetu, naj njih vpraša.
* +
Tp	n,maf„rt__•• .. .	.	^	^^uowvu. ne verjemere, aa jin
je torej pametno navjat. canno on.tn, ki je ne morejo plačevati? bomo,.pridite pa pogledat " Vstop-
Placevanje v zlatu je seveda izključeno, pa tudi če bi bilo mogoče, si	nina je samo 50c fa otroke oc
tega nikakor ne moremo želeti. Zružene^ Države Ameriške so vitalno	Društvo Deklic Svete Neže
+
* +
AMERICAN
(
Mi pošiljamo denar
na vse
kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
J' F iTriNA-	A" J- KRA8A,
predsednik;	tajnik.
*
*
4-4-4-4-4-
4* *
*
4-
4-+
*
4» 4-4» 4» 4-

Novice iz Jugoslavije.
Grof Alfred Coronini. — V Gorici je pretekli mesec izdihnil svojo blago dušo, previden s svetotajstvi svete vere grof Alfred Coronini-Cronberg, veleposestnik, bivši deželni in drž. poslanec itd. Pokojni gospod grof je bil do zadnjega časa čvrst in krepak, a srčna kap je naredila njegovemu življenju nagel konec. Dne 15. dec. so položili njegove zemeljske ostanke v kapelici na Cingrafu k večnemu počitku. — Vsi goriški Slovenci se hvaležnim srcem spominjajo njegovega krepkega in odločnega nastopa kot dež. in drž. poslanca v prilog naših pravic ter našega gmotnega napredka. N. p. v m.!
Nepoštena uslužbenka. — M. C.,
zaposlena v neki ljubljanski trgovini, si je prilastila večkrat razno blago v / vrednosti okoli 10.000 kron. To blago je pošiljala C. prodajat svojega 19-letnega brata ter i61etnega J. V. razjiim strankam. Policiji se je posrečilo najti večino ukradenega, oziroma že prodanega blaga. Vsi trije so bili po ugotovitvi kaznjivega dejanja izpuščeni na svobodo. Zadeva se je izročila deželnemu sodišču.
gostilni v Kamniku vlom in ukradeno obleko in perilo odnesli v ,Za-greb- O tej nakani so zvedeli kriminalni organi in so še isto noč aretirali 24letirega Josipa Lebana iz zasedenega ozemlja, ki je bil 1. 1918 pri okrož. sodišču v Celju v preiskovalnem zaporu zaradi vloma v trgovino v*Celju in je pobegnil, 34letne-ga Antona Cvetrešnika iz Svetine, ki je bil zaradi tatvine v preiskavi in je eskorti pobegnil, ter nekega Franca Gorska, 2iletnega delavca iz Griž, ki je bil oktobra meseca izpuščen iz zapora. Kakor se sluti, je bil Cvetrešnik, ki si je nadel ime Franc Kermelj iz Pečuha in bil v kriminalni razvidnici kot i6krat radi tatvine predkaznovan, ugotovljen kot vodja te tatinske družbe. Policija sluti, da imajo aretiranci več vlomov na vesti. — Tatinska družba je bila izročena dež. sodišču.
Nevarjii vlomilci prijeti. — Oddelek kriminalne policije v Ljubljani. ki izvršuje nadzorstvo tujcev, je minuli mesec o-pazoval v Kolodvorski ulici tri neznane moške, ki so se zelo sumljivo vedli in se zadrževali po gostilnah. Neki večer so se osumljenci dogovorili, da se bodo odpeljali zjutraj Va deželo, izvršili* v neki večji
Dva otroka zgorela. — Marijana Osredkar iz Bodoveljske grape pri Škof j i Loki je nedavno odgnala svoji dve kozi na semenj v Škof jo Loko; v bajto je zaprla svoja dva o-troka: eno leto'starega Ivana in. 3 letno Lojziko. Nesreča je hotela, da je nastal ogenj, kateri je v najkrajšem času upepelil bajto. Brata Jakob in Matevž Sodnikar s hriba sv. Petra sta zapazila požar in sta tekla na pomoč. Ko sta prišla do pogorišča, sta slišala iz sobe zdihova-0 *
nje in plakanje otrok, a ker so bila vrata zaklenjena, nista mogla v hišo1. Razbijala sta po vratih, da bi vdrla v hišo, toda na nju so padale goreče trske in tudi skozi okno nista mogla priti v hišo, ker se je vdrl le-

LAJ
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
NenrcčeK
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
o
PHONE: CANAL 2534.

_"EDINOST"
seni strop. Ostanke zgorelih otročjim trupel so potegnili orožniki iz bajte m jih odnesli v škofjeloško mrtvašnico. Nesrečni materi je poleg obeh njenih otrok zgorelo celo njeno imetje: vsa obleka, ena koza in ena kokoš; škode je približno za 15.000 kron.
Smrtna nesreča.—Skladiščni mojster Alojzij Gomsi, doma iz Ljubljane, stanujoč na Vrhniki, se je peljal iz službe v Logatcu domov in je skočil pri čuvajnici št. 685 iz vlaka, da bi imel bližje domov na Vrhniko. Pri skoku je pa prišel pod tovorni vlak št. 838, ki je reveža usmrtil in truplo popolnoma razmesaril.
mun in v Belgrad, toda^ker ni ni-, SLOVENSKI TRGOVCI, OGLA.
kjer dobil službe se je vrnil v Ljubljano, kjer so ga detektivi izročili v zapore deželnega sodišča.
Posledica obsodbe. — Natakar Franc Zore je bil obsojen pri okrajnem sodišču v Ljubljani disciplinarno, ker se je med razpravo nedostojno vedel, na 48 ur zapora. Dva dni prej mu je izročil Ivan Kump 40 dolarjev z naročilom, naj mu jih zamenja. Zore je že takrat zamenjal dolarje in je imel 3700 kron Kumpovega denarja. Obsodba ga je tako razjezila, da je pričel na jezo piti in je v drevoredu Zvezda zaspal. Ko se je prebudil, je pogrešil Kumpov denar, svojega denarja je imel še 1016 kron. Pil je naprej, dokler ni vsega zapil, nato je pa odšel v Gorico, Trst in na Reko, toda ni nikjer dobil službe, nakar se ja vrnil v Jugoslavijo v Zagreb, Kar-lovec, Sisek. Brod, Mitrovico, Ze-
Prepovedani listi. — V Jugoslaviji so prepovedani: mažarska brošura "Baranya", listi "Medjumurje", "Kommunismus" in ^Narodni List" iz Pittsburga.
ŠAJTE SVOJA PODJETJA V LISTU "EDINOST*
ŠIRITE LIST "EDIN 0*S T'
SLOVENSKI MOLITYENIKI.
V ZALOGI IMAMO SLEDEČE MOLIT VENIKE:
Dušna paša ......................$150
Slava Gospodu, z velikimi črkami.. 1.50
Lurška Mati Božja ............... 1.50
Priprava na smrt .........• •...... 1.50
Nebeška hrana ................... 1,50
Vir življenja in svetosti .......... 1.50
Duhovni boj ....................... 1 50
šmarnice, Škufca ................ 1.50
Sveta spoved ..................... 1.50
Premišljevanje o Presvtem Reš-
njem Telesu ................... 150
Sv. Jožef----................... j 50
Evangeljska zakladnica .......... 1.50
Krščanska mati ........•.......... 1.50
Šmarnice, Volčič ................. 150
Sv. Rožni Venec ................. 1.50
Marija Devica Majnikova Kraljica 1.50
Kruh življenja ....................2.00
Večna Molitev.................... 2 00
Molitevnik, Rev. K Zakrajšek
o F M...........;............I OO
Sv. Družina .. *.................... 2.00
Bodi moj naslednik .............. j 50
Hvala Božja ..................... j'.qo
Pri naročilih naslavljajte pisma na
SLOV. FRANCISCAN PRESS. 1849 West 2 2nd Street, CHICAGO, ILL.
ODHOD MRNIK0Y.
NEW YORK—TRST
18.	jan. Pannonia 26. jan. Belvedere 29. jan. Argentina
1.	febr. Italia
9. febr. President Wilson
15.	febr. San Giusto
16.	marca Columbia
19.	marca Argentina
26. marca President Wilson
2.	aprila Belvedere NEW YORK—HAVRE
18.	jan. La Touraine
20.	jan. La France 29. jan. La Savoie
5. feb. La Lorraine
15.	feb. Chicago
16.	feb. Leopoldina
17.	feb. La France 26. feb. La Savoie
8. marca Aochambeau 15. marcaLa Nouraine 17. marca La France
19.	marca Chicago 26. marca La Savoie
4. aprila La Lorraine 12. aprila Rochambeau NEW YORK—CHERBURG, Francija
20.	jan. Imperator " 22. jan. Saxonia
3- febr. Aquitania 8. febr. Albania 17. febr. Imperator 26. febr. Aquitania i. marca Saxonia 15. marca Albania 22. marca Aquitania 7. aprila Mauretania Za cene in druge podrobnosti se obrnite na:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 70 Ninth Ave. New York City.

V asa zadnja ura!
RDTAfTAM širom Amerike naznanjava, da sedaj prihajajo zadnji dnevi za vse one ki žele dobiti svoje sorodnike, prijatelje in svojce k sebi v Ameriko. V kratkem bo stopil v veljavo novi zakon, kateri bo zagradil dostop tujcev v Ameriko.
ZATO KDOR
4* 4 4* 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 444 4 44 4 4 4 4 4 *
*
4
+
ima svoje ljudi v Stari domovini in bi jih rad dobil k sebi v Ameriko, naj se nemudoma obrne na naju doli podpisana, da Vam preskrbimo potrebne listine, s katerimi bodo Vaši sorodniki mogli v Ameriko.
PftMNTTP Pa tu<*i» ^a- ^am bomo midva naredila take listi-ne najceneje izmed vseh.
Zato obrnite se na nas in prihranite si svoj denar t
Pisma naslavljajte vedno na:
JERIC & ŽELEZNIKAR,
(Slovenska notarja.) 1Š49 W. 22 nd ST.,	CHICAGO, ILL.
m
NORMALNE CENE!
Good Sfio*s tr Furnishings for Men.Wome* t-Children1
lowest prices
rti
TWO STORES 1757and 1759W16tK St .1
MI SMO ZNIŽALI CENE!
TA ™£n?DAJA OBNAVLJA NORMALNO MOČ DOLARJA V KUPČE
KUPITE SVOJE POTREBŠČINE SE DAJ IN PRIHRANIT® SI DENAR. ' NAJVEČJA RAZPRODAJA IZZA MNOGIH LET!
Razprodaja črevljev-

Moški črevlji za na delo, prejšna cena QJO JR $4.00. Sedaj jih dobite za:	Ženske udobne copate " Slippers", prejš- Q0C na cena $1.98. Sedaj jih dobite za:
Ženske praznične črevlje, prejšna CM QR cena $5.00. Sedaj jih dobite za:	Črevlje za v šolo za dekleta, prejšna Q0 v cena $5.00. Sedaj jih dobite za:
C revije za dečke za v šolo, prejšna CJO QR cena $4.50. Sedaj jih dobite za:	Creveljčke za-otroke, ki smo jih prej pro- IQC dajali po $1.98. Sedaj jih prodajamo po:
Fini črevlji za odraščene fante so sta- Q K li prej $3.00. Sedaj jih dobite za: VLi/J	Površne črevlje "Rubbers", prejšna ce- OA RQ • na $2.50. Sedaj jih dobite po:
Otroški črevljčki z mehkimi podplati, so 0QC stali prej 75c. Sedaj jih prodajamo po:	Črevlje za dekleta na gumbe, velikost 12—2. Prejšna cena $3.50. Sedaj jih lahko 0() 00 kupite za: (jM.dU
Razprodaja raznih oblačil in raznega blaga.	
Izvrstno koteninsko blago, v različnih barvah iz najboljše kvalitete stane sedaj ilVi^ yard: *■	Gorko flanelasto blago, porabno za različne obleke, in smo prej prodajali po 35c yard. Sedaj: ^ *
Raznovrstno kosmato in nekosmato blago za različne oblačila, prodajamo sedaj yard po: ^"	Nogayice za ženske pletene iz najboljšega blaga, vredne 49°- Sedaj jih prodaja- 00C jamo po:
Celo našo zalogo predpasnikov, katere smo poprej prodajali po $3.00, bomo sedaj QRC prodali po: * > .	Otroška oblačila iz različnega blaga in fino narejene, ki so vredne 49c. Sedaj jih 0QC dobite za:
IMM^ ....................

i
wmm mm
"EDINOST"
(Konec.)
"Jaz sem še lačen, ampak tehle cmokov že ne bom več jedel; nazadnje bom našel še kakšne stare čevlje notri", je dejal Peter in položil žlico na mizo.
Mica ga je strupeno pogledala izpod čela, ker fe natančno vedela, da je spravil nič manj nič več kakor sedem cmokov na oni svet, rekla ni pa nič.
"Meni tudi še kruli po želodcu", je menil Greben in je položil žlico na mizo, "saj nisem imel danes še
zil na vola? — Kam pa zijaš, ali kami čimdalje bolj, obenem pa je ne vidiš, da je sivec prestopil? —'zvijal in pačil ustnice kot bi se mu Ali si se zopet zamaknil?— Poberi1 hotelo kihniti. Štefuc je skočil k se preč, saj ni nič s teboj! — Hej,! njemu in ga začel tolči po hrbtu, plaveč, ti buša hrvaška, ali se ne boš! Končno je Greben eksplodiral: cel
zganil? — Ajs, sivec, teležnik nesrečni, kakšen hudiman te pa spet vleče iz brazde?"
4'Ajs, sivec, hej, plaveč", je zavri-ščal Anže s svojim ptičjim glasom, ter vlekel zdaj sivca k sebi, zdaj zopet ošvrknil z bičem lenega plav-ca. ŠeVsekniti se ni utegnil; tudi srajce si ni utegnil potlačiti za hlače, tako se je trudil, da bi ustregel staremu Grebenu.
zakaj pa vendar brodiš po potoku, ali ne moreš iti čez brv?"
Pepi (ves moker) : "Ha, če bi šel po brvi, potem bi bil šele moker!"
štrukelj mu je priletel iz grla/ Možakar se je nato globoko oddahnil in sedel nazaj za mizo.
Mica ni spregovorila niti besede, temveč je mrzko gledala pred se v sledo in v žlico. Greben jo je par-krat skrivaj pogledal od strani, da! ^ tako bi videl, če bo nocoj huda nevihta. ' "Moj mož
Po večerji jo je naš junak hitroj poSebno na 'popotovanju. ' Šele "ko pobrisal v drugo sobo, kjer sta spa- sva bila že na vlaku> se je gpomnil, la sama z boljšo polovico in je mi-j da -
Kritika. — Študent (v gledališču) :
"To je bila pa krasna pesem, ki jo je ravnokar zapela nova pevka".
Drugi študent:: "Da, da, samo — v slabo grlo je zašla".
"Odlična" dama: — je kolosalno pozabljiv,
7 • „ • - /c ,	j	-- *	— j-----j vi^ se ni plačifl računa v hotelu .
niIrar niV I h,™ / f i s,il- bo še	»"j- « H	Vaj« je natakar pustil kar
m prav mc mud.lo domov Ko sta, kolikor mogoče hitro spravi pod tako oditi/,
bila gotova z oranjem, bi bil Gre- j ocjeio ničesar v ustih. Cmoki mi kar ne j jjeil najraje še povlačil. T
z Anzetom, so se mu od samega strahu, kaj ga čaka doma, tako za-
In ko sta
gredo; enega sem načel, pa sem | se slednjič vendarle napotila domov našel takoj smolo v njem. Če bi se drugega lotil, bi morda še "knef-
tro" dobil".	pletale noge kakor bi bil pijan.
Ti bom že pokazala kneftro, si je Tisti večer so prišli na mizo — mislila Grehenovka fn siknila: štruklji. To je bil sad Štefucove "Požeruh stari, ali si pretrgan ali | modre politike. Nocoj Štefuc hi kaj! da ti še zdaj ni dosti! Saj si več sedel tako malomarno za mizo
"Slučajno sva šla pri zadnjih vratih ven".
Siromak se je bridko zmotil. Ančka, ki je poslušala pri vratih, je drugo jutro pravila, da je slišala iz Pri optiku: — Optik: "Kakšna o-sobe takšen šum in ropot, kakor bij čala želite? — kratkovidna? — da-kdo obleko stepa val . . . Seveda ta-j lekovidna? —2 ali morda slabovid-
kim jezičnim deklam tudi ni vsetja na?"
i
verjeti. —
Kmet: "O, ne. — Veja, gaspud/ jest bi rad ene take špegle, de se
skuz vidi".
---
Olikani brivec: — Gospod: "Preveč na kratko ste me ostrigii".
Brivec: "Vsedite se, prosim! Imate pravico, toliko časa tukaj čakati, da Vam bodo lasje zopet po-rastli".
CENIK KNJIG DRUŽBE SV. MOHORJA.
Katere ima y zalogi knjigarna "Ave Maria".
pet cmokov pojedel! — Le čakaj še rad ji boš jedel, pa jih ne boš imel!"
Tudi dekla in hlapček sta odložila žlici. Ker tudi Mici sami danes niso šli cmoki nič kaj posebno v slast, ji slednjič ni preostajalo drugega, kakor da je pograbila skledo s cmoki in jo odnesla v kuhinjo. Seveda je celo pot godrnjala, kako so ljudje dandanes izbirčni, ker še cmokov ne marajo, ko je vendar ni boljše jedi na svetu, in da so se preobjedli, ker jim preveč in predobro kuha.
Domači pes sultan je on tako srečen, da je dobil vse cmoke, ki so o-stali pri kosilu. Ker ni bil vajen tako bogatega obeda, se je z največjo gorečnostjo spravil nad usode-polne cuioke. Posledica tega je bila, da dva dni ni prišel na svetlo, temveč je kar naprej pod podom ležal in cvilil.
Peter je bil celo tisto popoldne tako trd, da se še psipogniti ni mo- j gel, stari Greben pa je tako hodil kakor bi imel kol v hrbtu. — Oh, cmoki! —
Grebenovka je bila silno natak-njena. Na eni strani se je bala. da se ne bi razvedelo po soseski, kakšne jedi kuha svojim domačim, na drugi strani pa jo je sino jezilo to,: da si upa on, njen mož, pritoževati se čez to, kar ona skuha in to še vpričo stranskih ljudi. Celo popol-j dne je študirala pridigo, ki mu jo je mislila povedati zvečer, ko bosta sama.
Grebenu tudi ni bilo nič kaj dobro ne v želodcu ne pri srcu. Imel je občutek, kakor bi bil nekaj ukradel ali pa kakor bi bil po krivem prisegel. Slutil je, da se dan ne bo končal kar tako. . Bil je siten kakor muha ter je stresal svojo čmer-nost nad hlapčkom Anžetom, ki mu danes nikakor ni mogel ustreči. Šla sta na polje orat. Ako je sivec le malo stopil iz brazde, ali če je leni plaveč le za hip postal, je Greben takoj zarenčal nad Anžetom :
"Zakaj pa hodiš zraven volov?—• Motovilo zagamano! Ali ne boš pa-
kakor bi bil Bog nanj pozabil, tem- 1 več je pokazal, da ni samo s šilom spreten, temveč tudi z žlico, kadar! je kaj dobrega na mizi. To pot so bili vsi popolnoma tiho in ni se sli-
ZABAVA.
Se dobro razume na svojo obrt. —
Prvi berač: "Zakaj se pa držiš samo po kolodvorih ?"
. . ,	, , „	.	Drugi berač: "To je pa tako:'
>alo drugega kakor .zvenketanje z i- t	, --	. »»
... . ® .	J Kadar zetje odpravijo svoje tasce
žlicami. Peter je v strahu, da ne' i i	, ,
J ' tna vlak, so silno radodarni . bo prej zmanjkalo predno bo on sit, J	_
Ne razume. — Kmet (na koncer-' tu, kjer igra neki debeli profesor pia-j no s svojim učencem četveroročno) :! "K. oko si ta prokleti debeluhar pod-; pira suja lenoba! An takle "bol-cnr" bi pa ja sam vohka zašpilu!" j
kar cele štruklje požiral. Mali Anže je bil pa drugačen politik. Nalašč si ni ves čas nič obrisal nosa, da bi se drugim jed pristudila in da bi tako njemu več ostalo, pa je bilo vse zastonj. Najprej se je obregnila dekla:
4	- ■
• Kam se ti pa tako mudi, praši-- Ima prav< _ Zaljubljenec: "Če ček. vsaj obriši se, da ne boš cel me Ile uslišite, gospodična, ve^er sveč prodajal!" Obenem je Vitro segla v skedo po drug štrukelj. r	"
"Ko bi bil za delo tako dober kakor je za jesti, bi bila danes že vse povlač^la", se je oglasil Greben, ter nenadoma umolknil, kakor bi odre-Naenkrat je postal rdeč kot
potem
grem za Vami do konca sveta".
Ona (že ne voljna) : tudi že vse neha !"
Tu
se pa
Sumljivo. — "Prisezi mi, John, da ne boš šel nikdar sam od doma potem ko bova poročena!"
"Prav rac! srček, samo jaz sem kuhan rak, oči so mrt postale sol- mesečen in me nosi ponoči po strežne, začel je mahati z rokami in lo- hah".
viti sapo. Kakor bi ga nekaj pičilo.1	-
je skočil pokonci ter začel skakati Zelo priporočljiva — Poet: "Ali in plesati po sobi. Mahal je z ro-; ta peresa priporočljiva?"
Trgovec: "Seveda, gospod Gri va. s takim peresom je spisal pesnik X. svojo najboljšo dramo".
Nori
---------irov Almanah za keto 1921 Je
V izieL Dobite <a pri svojem lckai-jo. No A stane nič. Ča ga ne dobite, nam pišite in
s priložite za 2c pcžtno znamko. ® -
EMIL KISS,
BANKIR
133 Second Ave.,
New York, N. Y.
S svojo petindvajset letno skušnje j stavim na razpolago moj bančni u-rad vsem Jugoslovanom za vseh vrst j posle kot:
POŠILJANJE DENARJA
v v-*- kraje Jugoslavije po najnižji ceni. bodisi v kronah, dinarih ali do-| larjih.
PRODAJAM VOZNE LISTKE
za vse črte po vstanovljeni ceni.
PREJEMAM DENAR NA ULOGE|
in plačam	obresti.
Ako želito dobiti svojce v Amert-I ko, obrnite se na našo banko, katera vam da vsa patrebna pojasnila in ugodnosti, kako jih zamorete dobiti!
Jeruzalemski romar, dva zvezka po $
Jedro katoliškega nauka ..........
Kazalo za Slov. prijatelja
Od blagoslovil....................
Kristusovo življenje in smrt......
Križana usmiljenost ..............
Krščansko katoliško nravoslovje.. Mesija, i. in II. del, zvezek........
Nebeška krona ...................
Pamet in vera, I. II. in III. del
zvezek .........................
Prilike P. Bonaventure ...........
Slovenski Goffine ................
Slomšekovi pastirski listi..........
V	boj za temelje krščanske vere..
V	tem znamenju boš zmagal .... Katoliška* cerkev kraljestvo božje
na zemlji ......................
Zgobe sv. pisma I. in II. del zvezek ............................
Življenje našega Gospoda Jezusa
Kristusa ........................
Življenje svetnikov I. in I.. del'
(stara izdaja) zvezek ...........
Zore, Življenje svetnikov I. zvezek Zore, Življenjč svetnikov 11. zvezek
Umni kletar ......................
Gospodarski nauki ................
Naše škodljive rastline i.—5. zvezek Poljedelstvo I. in 2. snopič 11 del Umna živinoreja 1. in 2. snopič.... 1'mni kmetovalec, 11. in III. snopič
Živali v podobah, 2, zvezek ......
Liratje ............................
Cecilija, pesmarica I. in II. del po
50 1.50
.75 3.00 .75 .75 .50 .50
•50 .75
.50 .50
Slovenska pesmarica 1
II
oezsje
1.00
1.00
4.00 1.00 i.00 .50
.50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 1.00
IOO'
.75 .50 .50 50 .50 .50 .50 .50 .50
•50
Že ve zakaj. — Tonček: "Pepi.
(i Varujte svoje otroke
u
t ?
?
pred vznemirjajočem zimskem kašlju s s tem, da imate v hibi vedno	^
SEVERA'S I
Cough .Balsam |
(prejo Severov Balzam za pljuča^ Pov-	^
zroči naglo odpemoč, dela dihanje lažje in	#
naravno in prepreči razvoj komplikacij,	i.
V dveh mer^, in 50c.	O
Navadni kašelj,	|
ko povzroči resno bolečine, todu
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
(Severovi Tableti proti prehladu in sni pi) so zanesljivi za oapoinoč pri prehladu v kratkem čaau, odvajajo resne posledice in preprečijo crlpo ali influenco. Po vseh lekarnah. Cena 30c.
W. F. SEVERA CO. C CEDAR RAPIDS, IOWA ®
Dr. Richterjev Močan družinski liniment
Pain-Expeller uporabljajo že več kot petdeset let v skoraj vsaki deželi na svetu.
Z a revmatične bolečine, nevralgijo, ohromelost, izpalike, prenapetje mišic, za hitro o d p o m o č zgodnjim prehladom je ta stari zanesljivi družinski prijatelj neprecenljive vrednosti.
Vsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite vse drugo kot nadomestek in po-naredbo.
O
F. AD. RICHTER & CO., 3rd Ave. & 35th St., Brooklyn, New York
Slovenske legende ................
Avstralija in nje otoki ............
ii ugarija in Srbija ..............
Pri Severnih Slovanih ............
V Kclmorajn ....................
Kitajci in Japonci ................
Podobe iz misijonskih dežel.......
Domači zdravnik ................
Kako si ohranimo ljubo zdravje 1.
in 2. snopič ....................
Pravljice .........................
Na smrt obsojeni — Igra — Rev
Meško .........................
Lešniki
Jagode .........................
Zimski večeri ....................
Cerkvena zgodovina 1., 2., 3, zvezek
P. o j za pravico, povest ............
Deseti Urat, povest ..............
Deteljica, povest .... ..............
Fabijola .............••............
Izdajavec. povest .................
Križem sveta, povest..............
Mati božja dobrega sveta..........
N"a krivih potih, povest ...... ....
Oglenica. povest ..................'
Perpetua. povest .................
Pisana mati. povest ..............
Ptički brez gnezda, povest ........
Razne povesti ....................
Sorodstvo, povest ................
Svetloba in senca, povest ........
Tvoje angeljevih češčenj ..........
I "pomiki, povest ..................
Veliki trgovec, povest ............
Za srečo, povest ...............
Življenja trnieva pot. povest ......
Friderik Baraga ..................
Franc Pire .......;;...............
Slovenske večernice od 41. zv. do
72 ZV. po ...................... so
Vsa naročila pošiljajte na: "SLOV. FRANCISCAN PRESS" 1849 W. 22nd St.,	Chicago, 111.
.50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50
•5° %
.50
.50 .50 .50
.5a .50 .50 .50 .50 .5t> .50 .50 .SO .50
PODPIRAJTE M0ŽA: KI YAS PODPIRA.
FRANK SUHADOLNIK
/eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk.
On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL.
Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO.
♦minim tmmmmmmBmmmammm iimii rmmihik iiuuniunanHiioimfli^
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENT1NKTURA je najuspešnejše na svetu za rast	||
in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado;	|
kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstra-	|
nim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-	i
slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma	I
naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolez-	|
ni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, po-	i šljem Vam jih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsa-	s
komur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi	1 velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. —

Pripravite se za neodvisnost


WAHCIC
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
/
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AYE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.
_
k
Cleveland, O. I „,„„„.....................—
iioiiumiiiouMiinouiimiiiiK
T^Soizimo^asv jc
__.



"EDINOST
99
® *
*
* + + * * * + * +
AMERIŠKA' SLOVENKA
Urejuje Miss Marica.
* * * *

Fredonia, Kans. — Zdaj v zimskem času večkrat kdo ozebe, kar je zelo neprijetno zanj in si s tem skazi lepe zimske večere. Vendar, to se prav lahko ozdravi. Ozeble ude drži nekaj časa v topli vodi, v kar najbolj topli moreš, potem jih pa namazi s petrolejem. V največ slučajih zadostuje, da se le enkrat na-mažejo. Tako stori dva, tri dni zaporedoma, pa bodo izginile tvoje o-zebline.
Zdaj pozimi se tudi otroci kaj radi prehlade in dobijo hripo ali vra-tobol. -"Zvečer predno gredo v posteljo, jim daj 3 žlice sirupa pomešanega z 1 žlico kastarovega olja. Otroci naj to spijejo, nato jih pa dobro zavij in kmalu bodo boljši. Isto zdravilo je dobro tudi za odra-ščene, samo več ga je treba vzeti.
Za glavobol ali če trebuh boli, je dobra navadna pecivna soda; vzemi eno žličico te sode, malo sladkorja rin pol skledice jesiha. To vse skupaj zmešaj in hitro spij. To pomaga jako hitro. Limona v vročem čaju je tudi dobra proti glavobolu, ali kadar čaja ni pri rokah, limona in črna kava brez sladkorja. Ako si prehlajen, segrej limono v peči, nato pa izpij iz nje gorki sok.
V tem času se dobijo večkrat v prodajalni za prav male cente malo nagnita ali obtolčena jabolka. Če jih lepo olupiš, osnažiš in deneš kuhati, — vode sme biti prav malo, vse skupaj moraš večkrat premešati in tako dolgo kuhati, na ne bo nič več vode notri, — boš naredila prav dobro jabolčno mezgo, če dodeneš kaj sladkorja ali ne. To je jako dobro za jesti s kruhom, kakor tudi za pie.
Otrokom boš napravila veliko veselje, ako jim daš za pot v šolo jel-1}£, ki ga napraviš iz cranberry. — Ako hočeš napraviti iz njih paj, vzemi quart teh jagod in jih deni v 1 paint mrzle vode.
krij in postavi na štedilnik, kjer naj vre toliko časa, da začnejo jagode pokati. To bo trpelo kakih 10 do 15 minut. Potem precedi skozi sito, dodaj 1 funt sladkorja in spravi nazaj z lonec, da vre zopet kakih 5 do 10 minut, nato pa stresi vse skupaj v model ali skledico.
J. Bambich.
KUHINJA.
21.	Riževa juha z mavrahi (smrčki). Mavrahe (smrčke) osnaži, o-peri in zreži na male kocke. Nato razgrej v kozi žlico masti, prideni ji zrezanega zelenega peteršilja in čebule ter dve'pesti pripravljenih ma-vrahov. Ko se nekoliko zarumene, jim prideni litra opranega riža ter čez nekaj časa prilij 2^2 litra mesne juhe ali juhe od kosti. Vse skupaj kuhaj še % ure. Končno zbrodi v skledi en rumenjak in stresi vanj vročo juho. Šestim do o-smim osebam.
22.	Vampova juha. Olupi srednje debelo vrhzemeljsko kolerabo, eno srednje debelo peso, ostrgaj in operi en koren in zreži vse na rezance, katere stresi v lonec in zalij z dvma litroma vode. Ko se je že na pol skuhalo, pridaj en olupljen in na kocke zrezan krompir in kuhaj še četrt ure. Posebej pa napravi prežganje v kozi iz polne žlice (5 dkg) masti in polne žlice moke,
kislice, regrata, jagodovega perja, salate, špinače, kopric, janeža, kre-buljke in drobnjaka; vse lepo osna-gi, operi in drobno zreži, vsega skupaj naj bo za dve pesti. Nato razgrej v kozi za jajčno velikost surovega masla ali masti; pridaj zreza-no zelenjavo, med katero si zamešala 2 do 3 jajca in 2 do 3 pest na kocke narezanega črnega kruha. To duši med veškratnim mešanjem ure; nato prilij 2 litra gorke ali ka-« ke slabeje juhe, pridaj še prežganja,! ki si ga pripravila iz masti in ječmenove moke (vsakega eno žlico), osoli, pokrij in kuhaj pičle ure.
2. Fižolova juha s korenjem in krompirjem. Namoči zvečer % li-
M ^
FOR OUR YOUNG FOLKS.
TALE OF AN APOSTATE.
(Continued fronvlast issue.)
"Oh, Mary! would you break our hearts entirely?" and the mother's tears burst forth afresh.
Wilful, sullen, hardened, as the girl had become, she could not withstand
that attack, and she remained; nor did tra belega fižole, drugi dan ga za- she offer any objection when asked that
vri in čez nekaj minut mu odlij evening to accompany her father to see
Father Gornik. The old man had al-
nekoliko drobno zrezanega zelene-ga peteršilja in čebule, ko se zaru-, sle'smetane. Kuhano" m "odcejeno
rnpni nnrli i tri r r.ncti	....' _
vodo in zalij nanovo z gorko vodo, osoli ga in kuhaj v mehko, posebej pa kuhaj en debel olupljen, na kocke narzan koren in v tretji posodi pa kuhaj dva ali tri srednje debele olupljene in na kocke narezane krompirje. Ko je vse kuhano, od-cedi, stlači in vse skupaj pretlači skozi sito. Napravi v kozi prežga nje iz surovega masla (za drobno jVjce) ali masti in polne žlice ječmenove moke. Ko se moka zaru-meni, pridaj pol žlice drobno zrezanega drobnjaka, pretlači pire in zalij s fižolovo in krompirjevo vodo, katero si poprej odlila (1^2 litra). Tudi lahko zaliješ z juho, v kateri se je kuhalo prekajeno meso. Pusti, da vse skupaj še vre 10 do 15 minut. Stresi juho v skledo in ji pridaj na rezine narezan in v pečici zarumenel ječmenov (črn) kruh.
3. Postna juha iz korenja in krompirja. V kozi raztopi 4 dkg surovega masla in mu prideni debel. osnažen in na listke narezan rumen koren, par koscev čebule in dva debela olupljena in na kosce zreza-na krompirja. Kozo pokrij in vsebino duši ure, vmes pa polagoma prilivaj 34 litra vode, osoli in večkra premešaj. Nato prilij \]/2 litra peteršiljevke ter počasi kuhaj še eno uro, pridaj, če imaš, še žlico paradižnikovega soka in žlico ki
ready an interview with the priest, and was somewhat comforted by the lat-ter's assurance that his daughter's loss of faith was only a passing temptation. He doubted not that when he should see her, he would be able, with God's help, to bring her back to the fold. But the good clergyman himself was not a little surprised at the cold impassable exterior the girl presented. Not a word that he said seemed to affect her. She had but one answer to return to all his arguments and remonstrances.
"My faith* has totally gone from me; I know not how. I do not believe; I cannot believe in the Catholic Church".
The priest tried another tact. "Have you lost also your faith in the Mother of God?"
For the first time she showed some trace of an emotjon; her face flushed slightly, and her voice trembled a little as she replied:
"It is the only thing that clings to me. While I feel at times as if I could say there was no God, there has not been a much
belief settling more firmly upon her, she shrank form him, and said without looking up:
"Father Gornik has not changed me, I am the same that I have been for a long time".
The miserable father sunk into a chair; he would have fallen did he not do so. His daughter turned away and waited—so quietly waited. A few months before, and the sight of such grief in a stranger would" have excited her keenest sympathy; now she could behold her own father, unmoved. He indifference surprised herself.
"To what am I coming?" she sai3 mentally. "Is God punishing me? Do I believe in a God? Is there really a God/'
Unconsciously she had , spoken the last words aloud. They roused her father. He staggered to his feet, looking so white and wild, that she trembled a little before him.
"May God help you, Mary, and may He help me,—we are a miserable pair. Come home There is no use in staying longer".
Father met them in the hall. "Return to t fie parlor, Miss Krai, while I speak to your father". And he drew the old man into an adjoinjng room.
"My poor man! don't take this so to heart; it is not going to be very serious. She has not yet lost her belief in the Mother of God, and we may take fresh hope from that fact. But you must be very patient, and pray a great deal, and tell that good wife of your to pray
meni, pridaj par pesti kuhanih vampov, ki jih nekoliko v prežganju duši, nakar jih stresi v kuhano zelenjavo, vse skupaj osoli in«ko še par minut vre, je jed gotova. (Za 6 oseb.)
B. POSTNE. 1. Zeliščna ali pomladanska juha. Naberi zelenega peteršilja, trpotca, rmana, prav malo vejico luš-Vse skupaj po- trka. pehtrana, črne mete, melise.
korenje in krompir dobro stlači in odcejeno juho prilij zopet nazaj, vse skupaj dobro zmešaj ter prideni eno v trdo kuhano in sesekljano jajce in eno pest krušnih, v masti precvrtih rezin.
Ko bi žene bile tako prijazne z možmi kakor so prodajalke z odjemalci v prodajalni, bi bilo ravno polovico več srečnih zakonov.
moment thus far in which I did not believe in her existence. I still wear her medal; the medal you placed on my neck the day of my First Communion. I have tried to fling it off, but the memory of that time would not let me do so. I cannot understand it, I cannot understand myself".
There was almost a wail in her last words. The priest's face brightened, and he answered in a hearty tone:
"Thank God. my child, for that much". Ne extended his hand in a kind adieu. She returned the clasp, coldly murmured some polite response, and withdrew to join her faither who was waiting in an adjacent room.
The anxiety of the lod man had made him so restless that he was obliged to pace the apartment, and when Mary entered, his tremor was so great that his knees shook as he advanced to meet her. He could not trust his voice to speak, but he extended his hands with the old, fond, familiar gesture of her happy, believing childhood.
Krai was somewhat comforted, and he looked a little less dejected when he returned to his daughter.
A SALINE "SOLUTION".
The mother of a St. Joseph, Mo., to gave her a nickel and said:
"Run down to the grocery and get me five cents' worth of loose
salt".
At the store she proudly gave the order, but was told by the proprietor that he was entirely out of loose salt. Determined not to go home empty handed, the wee customer replied :
"Wei, then, I'll take a nickel's
worth of the tight".
GEMS.
For a second, she yearned to be able Who wac it	r;«. „ 1 r
to give him the reply so craved by his L, , ,? * * * h° firSt SP°ke °f desolate heart: for a second, returning hlgT" society.' He meant well. It gleams of her lost fajth seemed to »is!
brighten her soul; but it was only for a ! a	1	r
second; after that, her pride, her obsti- ~ ^P10*1 «mP*e of some peo-nacy, her unhappy love, alas! were with PIe 'osing their heads for an idea is her again; and with the miserable dis- 'being shown us in Russia.
.....mm

Mlinu.....m.........................
MllllllllllllllkiMlll......................
^■»im
Mtmhito
PRIMEREN OKRASEK VSAKE KRSČANSKE HIŠE
SO KIPI PRESV. SRCA JEZUSOVEGA, MATERE-BOŽJE, SV. ANTONA, SV. JOŽEFA, I. T. D., KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA O o ro
ČIŠKANOV V CHICAGI, ILL.	J1UAKNA FRAN-
Štev.
Štev.
3.
Štev.
Štev. 6.
Rožni venci z zlatim križcem stanejo po $1.00. Rožni venci na zlati verižici stanejo
$1.50.
Velikost slik in cene: Kip 12 inčev visok stene: $2.50. — 16—17 inčev $4.00. — 21 inčev $5.00. — 24 inčev $6.50. Ko naročate te kipe, ne pozabite navesti stev. kipa in pa velikost ki jo želite.
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS
1849 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
lie^^HIIHMIimilieg^SmHMmHHHira^HIHHmiHHIi^^HIHtiHilllUIBgTr«'''
wmu
jlP^IIIIIIIIIIIIIIIMlIg
mrnsm
m
..............................IKfMlllll.....
WW
..... . ,
<? • H

"EDINOST5
Janez je stal in strmel, kakor bi strmel marsikak delničar delniške družbe livarne in valjarne na Fužinah, ki še nikoli ni videl, kako goni deroča Peščata mogočne turbine, kako se prenaša in cepi in širi orjaška moč po valjih, vretenih, kolesih, jermenih na vse strani, v vse stroje mogočne tvornice, velikanskega u-stroja, kjer opravlja stoinsto priprav, stoinsto rok vsaka svoje delo, vse po enem načrtu, vse v skupen smoter. Kadar zatrobi zjutraj sirena, hite delavci in delavke od vseh strani na svoja mesta, k svojim strojem, da jim strežejo in jih ravnajo, pazljivo in previdno; zakaj stroj je občutljiv; če sežeš ali stopiš mimo, te zgrabi za roko ali nogo in vsaka nerodnost je poguba tebi ali stroju. In dokler sije beli dan in obseva solnce pisano dolino in temne gore, ki kažejo Peščati tesno pot, se v tvornici vse giblje in vrti in suče in vzdiguje in tolče, šumi in hrumi in' vzdiha in stoče, se poti in trpi, in človek goni stroj in stroj človeka; kadar pa se stemni, se oglasi zopet sirena, in široka vrata se odpro, in trumoma hite trudni, izmučeni delavci, blede, slabo oblečene delavke v mrak in noč; razkrope se in raz-gube po hišicah, zgrajenih tako dolgočasno, tako enolično kakor od ljudi, ki so vajeni samo enega in vedno istega dela, in za ljudi, ki hodijo noter samo počivat in spat; drugi, zlasti mlajši'delavci, pa si poiščejo svoje, samosvoje družbe in svojih prostorov za svoje pogovore in gledajo prezirljivo in postrani kmeta, ki se vleče za vsak krajcar in jim utrguje z draženjem svojih pridelkov zaslužek, in obračajo v trmi in zavisti oči proč, da ne bi videli kra-snega gradička, ki se beli nad temnim dolom, letovišče bogatih, srečnih ljudi.
Gradiček Javorje pa se smeje onemogli trmi in zavisti, kakor se malo menijo kmetje okrog za težnje delavcev, nejevoljni, da jim uhajajo mladeniči in dekleta v tvornico za boljšim zaslužkom in večjo prostostjo.
II.
Nekaj dni poprej je bila pripeljala kočija v Javorje važno gospodo, kuharico, hišno in streža^a gospoda Klepša, upravnega svetnika delniške družbe livarne in valjarne na Fužinah. To je zbudilo po vasi živahno pozornost, vsestransko domnevanje in mnogo govorjenja. Zakaj gospod svetnik Klepš je prihajal navadno samo poleti, za par dni, redkokdaj z rodbino v Javorje; zdaj pa se je kazalo, da pride za dalje
časa in ne sam. Kaj čuda, da so imeli ta dogodek v mislih tisti večer tudi v Rožičevi gostilnlci, kjer sta v gosposki sobi večerjala dva inženirja izj tvornice v družbi krč-marja Rožiča in mesarja Mastnaka.
4'Klepš je duša in motor vsega podjetja", je razlagal inženir Sad-nik. "Predsednik upravnega sveta je samo figurant; pravi predsednik je Klepš. Zakaj da pride zdaj na zimo, ne vem. * Morebiti bomo raz-
i
širili obrat".
"Koliko plače ima le tak človek", je dejal Mastnak, ki je sopihal poleg inženirja.
"Nekoliko več, ko mi vsi skupaj", se je smejal Sadnik; "a ima tudi več j dela ko nas kdo".
"No, no", je ugovarjal mesar, "v pisarni sedi in piše. Ali je to kakšno delo?"
"Telet seveda ne kolje", je dejal drugi inženir; "ampak od svojega dela se je on že ves posušil; Vas bo pa Vaše razneslo, če ne pojdete v toplice".
i "Vam je lehko govoriti, gospod inženir", je poprijel krčmar, "ker se Vam godi dobro. Plačo vlečete gotovo in stalno, naj kmetu tudi pobije toča ali konča suša ali po-vodenj ves pridelek".
"Moja stalna plača ni kar nič stalna ', je popravljal inženir. "Če se podraže živila in stanovanja za 20%, sem izgubil takoj eno petino takoimenovane stalne plače. Draginja pa že raste ne od leta do leta, ampak od meseca do meseca in pritiska na delavca in uradnika. Vsaka izprememba mere in vage ali denarne veljave pomeni dobiček trgovcu in obrtniku; mi pa plačujemo toliko za liter, kolikor prej za bokal. In naj se naloži kakoršenkoli nov davek, takoj ga prevali prodajalec z dobičkom na kupovalca, ki mora plačevati ne samo ves novi davek, ampak tudi prodajalcu ves novi dobiček".
"E, saj se zvišujejo tudi delavcem in uradnikom plače".
"Oh. seveda; in kakor hitro se jim zvišajo za 10%, pritisnejo prodajalci nanj z 20%".
-''Kaj se hoče!" je vzdihnil krčmar in voščil lahko noč inženirjema, ki sta se odpravljala. "Vsi moramo živeti in vsak si pomaga, kakor more".
"Takle uradnik", je nadaljeval Mastnak. ko sta bila odšla inženirja, "nio* ne ve, kako se pridobiva denar v vročini in mrazu in dežju. On sedi na gorkem in piše in riše in potegne vsak mesec svojih sto goldinarjev".
"Pusti ga!" je miril krčmar. "Naj potegne, kolikor hoče, v začetku meseca! Ampak koliko mu ostane konec meseca in konec leta, to mi ti povej!"
"Njegova stvar. Kaj pa mesar Strgar? Ali je bil kaj pri tebi?"
"Zadnje dni nič".
"Zaradi semnja moram govoriti z njim. Ali veš ti, da so semnji dobra naprava? Vsaj ni^treba za vsakim teletom laziti po hribih. Ampak mi ne smemo drug drugemu delati konkurence. Najboljše bi bi-lo, če bi šel na vsak semenj samo po en mesar. Če nas pa gre več, bi se morali vsaj poprej pomeniti za kupno ceno. Drugač nastane divja konkurenca".
"Da, organizacija je dobra reč".
"Dobra. Ampak vedeti moraš, kdaj da potrebuje kmet denarja; takrat se kupuje dobro. Če bi se povzdignila živinoreja tako, da bi bilo vedno nekoliko več živine nego krme, bi ne bilo slabo. No, za vas so pa vinski semnji tudi dobri".
"Dobri; ampak zmeniti se moramo jpoprej tudi, kako bomo kupovali. A večkrat se dobi kak figa-mož, ki plačuje skrivaj draže. Zanimivo pa je, kako se pogajamo.— Kmetje napravijo svoj kup, mi svojega. Kdo bo zmagal ? Trdo se moraš držati in potrpežljiv biti. Dopoldne nič kupiti, samo izbirati. — Kdor se naveliča čakati, ne bo o-pravil dobro. Ura gre naprej, na poldne, na eno, na dve; kmetje postajajo čimdalje nepotrpežljivejši, začno kleti in se pridušati, da bodo popili vino rajši sami, ko da bi ga dajali po takšni ceni, in marsikateri se obrne, da bi šel. Nič zadrževati ali nazaj klicati! Sam bo prišel, voljen kakor goden lan. Zdaj je pravi čas; zdaj udari v roko ! Vsak si pomaga, kakor more. Ampak tole bi se moralo prepovedati, da kupujejo ljudje, ki ne plačujejo ne da-ca, ne patenta vino, iz prve roke in ga j>ijo brez daca. Tole je škoda za državo".
"Kaj pa ti? Ali nam mesarjem ne delaš škode ti ki kolješ vsak teden doma?"
"Saj ne pobijem nikoli nobenega vola. Ampak prav, da me spominjaš. Zadnje dni si dal trdo, žilavo meso. Inženirja sta se pritože- j vala".
"Če sem ga jedel jaz, zakaj bi ga
tadva ne?" je zmignil Mastnak z rameni.
"Ej, ne verjamem, da bi ga bil ti jedel?"
"Molči. Rožič! Če ni bilo meso najboljše, je bila pa juha dobra. Saj veš, kako je. Same pitaneJšivali ne moreš klati. Kam pa prideš! Sem-tertja pomakneš vmes kakšno bušo
ali bika, da se ne razvadijo ljudje".
"Ali imate kakšno bolj gosposko
sobo?" se je začul ženski glas iz prve sobe>
"Tale bo menda zadosti gosposka", je odgovarjal precej nižji glas krčmarice, ki je odpirala vrata, da so vstopili, novi gostje, cfveN gospo-j dični in en moški. Starejši gospo-j dični se je poznalo na prvi, mlajši pa na drugi pogled, da nista vedno nosili klobukov, in fant, ki ju je spremljal, je bil oblečen pregospo-sko, da bi ga imel izveden človek za več kot lakaja. Lase je ime! razče-sane v prečo spredaj in zadi, brk in brade nič, pač pa mehke zalizce, ki jih je zdajpazdaj počesal z glavnič-kom. Krčmar in mesar sta se ozrla po novih gostih in jih gledala s pre-j zirljivo radovednostjo.
"Najbrž Klepšev strežaj", je dejal krčmar in mignil z obrazom proti gosposkemu fantu, ki je vlekel debele prste iz debelih usnjenih rokavic, "in hišna ali kuharica". Mož se ni motil.
"Kai pa imate dobrega, mamka?" je popraševala starejša, kuharica.'
'Jedilni list imate, kajne?" je dejala mlajša in snemala klobuk.
"Ne, tega pa nimamo", je odgovorila krčmarica in se aamuzala proti drugi mizi, kjer sta žaljivo hehe-] tala krčmar in mesar. "Oh, Liza, ali si ti?" se je zavzela naenkrat in prijela hišno za ramo. "Ali je nič] ne poznaš. France?" se je obrnila! na svojega moža. "Gostičeva Li-| za".
DBT7STVO SV. VIDA ŠTEV. 20 XL S. K. J.
Ima svojo redno mesečno sejo ni *sako orvo nedeljo v mesecu v Knausovi tvorani, eor- St. Cleir Ave. and 6a&4 Str. N. E.
Uradniki K leto zgso.
Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1051 Addison Rd- W.; Društveni zdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St. Clair Avenue.
Novi člani se sprejemajo v društvo >d 16-ga leta do 50-ga leta starosti in c zavarujejo za posmrtnino $1000 5<xvoft tli 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te-ienske bol. potpore-
Naše društvo sprejme tudi otroke v Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci po it*. etu starosti prestopijo k aktivnim čla-nm in se zavarujejo od $250.00 do $1000 "^ačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure d op. in do 5 ure pop.
Novi člani in članice morajo biti pretkani od zdravnika naj kasneje do 15 ine vsacega meseca.
Za vse nadaljna pojasnila se oPmi-e na eori imenovane uradnike.
BTIimiMMfli llH
SLOV. KAT
PEVSKO DRUŠTVO
LIRI
"Pa res!" je dejal krčmar. "Ali| služiš zdaj pri Klepševih ? Kd&jj
pa pride gospoda?"
"V par dneh", je dejala Liza, nekoliko osramočena in v zadregi, ker ni pomislila reva, da se v domačem kraju ne imponira izlepa in izlahka.
{Dalje prihodnjič.)
SloT- Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Aiiton Grdi na ,1052 E- 62 St. Podpredsednik in pe-vovodja: Matej Hohnar 1109 Norwood
Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja-sič, 6515 Edna Ave. olektor: Antor Hlabše str. Pevske vaje so vsala torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Se
bži
RESNICA JE KAR TRDIMO.
V zalogi imamo najfinejše Edisonove gramofone.
Prodajamo raznovrstno zlatnino. Kar prodamo za zlato, ostane zlato.
Popravljamo vsakovrstne žepne in stenske ure.
Prodaj amo tudi raznovrstna očala Ce ne vidite dobro ali če Vas radi utruje-nos živcev boli glava, pridite k nam in mi Vam bomo dali očala ki Vam bojo pomagala.
"AKO STE BOLNI."
Ako trpite na trganju po ramah, križu in nogah, če Vas trga^po vratu ali po glavi, pa naj si bo že od prehlajenja, ali drugače, ter če Vas zdravniki ne morejo ozdraviti te bolezni, tedaj#bridite k meni.
JAZ SEM IZNAŠEL
zdravilo ki vam bo pomagalo če tudi zdravniki niso bili v stanu Vam pomaga tL
MOJE ZDRAVILO
se je izkazalo vspešno in zanesljivo!
Poskusite in prepričajte se!
PETER A. MILLER,
Expert Optician—Full Line of Jewelry—Watch Repairing. Satisfaction Guaranteed.
2128 W. 22nd Str.
PHONE: CANAL 5838.
Chicago, 111.
Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postreženi.
F. M- NILLES, 1842 W. 22nd St., Chicago,
PREJELI SMO KNJIGE
DRUŽBE SV. MOHORJA
ZA L. 1921.
Naročnikom smo jih te dni razpo slali. »
Kdor jih želi prejeti, naj se takoj
oglasi, dokler jih je še kaj v zalogi. Cena $2.20.
Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K, Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—so leta za zavarovalnino $250.00. $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo Zavedni rojaki, pristopite k temu preko ristnemu društvu, ki je eno izmed pa agilnejših v New Yorku-
če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chicagi naznanjam* da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami! ^
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev. Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, 1845 W. 22nd SU Chicago.
Slovenski ameriški javnosti.
-bu oujoqoSBxq uio^od uia* as a^ijaiuv mojxs ui3du3ao[S znanja, da se je tvrdka LEO ZAKRAJŠEK, 70 — 9th Ave., NEW YORK CITY, zaradi velikega in neprestano rastočega prometa reorganizirala in sicer na ta način, da j svojemu dosedanjemu delokrogu pridružila tlidi posle privatne banke ter da od NOVEGA LETA naprej posluje pod imenom: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, — na istem naslovu.
Kakor do sedaj, bo tudi za naprej vse poslovanje pod osebnim vodstvom ustanovitelja in dosedanjega voditelja te tvrdke, g.,Leo Zakrajšeka, vsled česar so rojaki lahko uverje-ni, da tvrdka ne bo krenila s poti dosedanje postrežljivosti, točnosti in poštenosti, temveč da se bo trudila, da svoje poslovanje vsestransko izboljša v korist onih, ki se je bodo posluževali.
Od države New York je ta tvrdka sedaj dobila bančno dovoljenje, kar bo zlasti pri pošiljanju denarja v stari kraj velike važnosti in koristi, ker tvrdka ne bo vezana posluževati se raznih drugih bančnih podjetji in njih zvez v ta namen, temveč se bo v svojem poslovanju s starim krajem lahko posluževala onih zvez, katere je g. Zakrajšek napravil v času svojega obiska v starem kraju. Pošiljanje denarja se toraj sedaj izvršuje pod državnim nadzorstvom in pod jamstvom, ki ga je tvrdka položila pri državi in ki ga zakon določuje za izvrševanje teh poslov.
Na podlagi vseh teh važnih pridobitev, nastopa ta tvrdka leto 1921 z zavestjo, da je v najboljšem stanu služiti svojemu narodu se v dosti večji meri kakor do sedaj.
Podpisana lastnika se ob tej priliki kar najtoplejše priporočava zaupanju in naklonjenosti vseh rojakov v Ameriki brez razlike, zagotavljajoč jith točno in pošteno postrežbo v vsakem slučaju.
Z odličnim spoštovanjem
ZAKRAJŠEK
70 —
"PRIVATE BANKERS", 9th Avenue	NEW YORK CITY.

i
* ii'*" - -'"•' "
...... ... . ■:. .„ .