primorski dnevnik I* “tel Izhalatl V Tutu 13. nula 1945, njegov P™*odnlk PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novam* •*» '843 v vasi Zakril o« Cerknim, razmnožen n* ciklostil. Od 6. do 17. “Ptambrs 1944 sa je 6* v tiskarni s Doberdoba V Govcu pri Gorenji Trebu-R «d 18. septembra *844 do 1. maja 1946 v *t**ml «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. •"•I* '946 pa v osvobojenem Tratti, kjer je Izila za-** tavmta. Bil je edini ™k»nl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M dnevnik Cena 500 lir - Leto XL. št. 102 (11.825) Trst, nedelja, 29. aprila 1984 Samo z enotnostjo do naših pravic KLAVDIJ PALČIČ ^ Zamejskim Slovencem vsiljuje ita-"laziska država usodo, ki žali vsakršno dostojanstvo: naše, ker je vseskozi hotela iz nas narediti zgolj pasivni predmet, kot tudi svoje lastno, kT Opušča, da se vprašanja našega ®"St°ja manipulirajo, tako s pozicije •Alasti kot večinske narodnosti. Naša užaljenost in jeza izvirata iz sramot-ne. nesposobnosti »italijanske demokrate«, da bi končno le. uzakonila in na pravičen način uredila odprta vprašanja obstoja in razvoja slovenskih ljudi v Italiji. V štirih desetletju! po padcu fašizma ni znala storiti T?Sa in tudi sedaj, na pragu drugega tisočletja, moramo še vedno doživljati in prenašati raznovrstne pritiske, zavlačevanja, izgovore, zgodovinske Poneverbe, hujskaška natolcevanja, Vsakovrstne hinavske izmišljotine, in •o v najrazličnejših tonih, a vedno v istem praven: dati Slovencem v Italiji čim manj in čim kasneje. A kot rečeno, žalitev ne pade samo na nas, ki trmasto vztrajamo, naj se Ram naše dostojanstvo prizna, ki hočemo biti poslušani, ko gre za naše stvari, ki neprenehoma dopoveduje-m°. da smo za kulturo sožitja in mi-^u. ampak tudi na tiste, ki se v svoji oblastniški objestnosti ali v politikantskem oportunizmu odpovedujejo kulturni dozorelosti in širini, ki bi dandanes lahko videla nekoliko dlje ®d najbolj neposrednih apetitov in trenutnih interesov. Kakšno naj bo dostojanstvo političnega razreda, ki so iz samega oportunizma odpovedu-lo tisti politični in intelektualni širi-ni. ki edina lahko nakazuje neko pot Raprej? Kako je mogoče recimo, brez sramu preobleči intelektualni cinizem v politično modrost in zatrjevati, da Slovenci v videmski pokrajini, kjer l'R Italija potujčuje načrtno že 118 'ot, ne smejo biti Slovenci z istimi Pravicami kot ostali del manjšine na tržaškem in Goriškem prav zaradi Posledic teh 118 let pritiskov in po-RJcevanja!? Mislim, da je logika, po Rateri naj bi se tako dolgotrajna kri-iČRost prav zaradi svoje dolgotraj-R°sti sprevrgla v pravičnost in odpra-a krivice v krivico, povsem absurd-na’ Perverzna, nesprejemljiva! Politika, ki se hoče s tako logiko P°Rujati kot trezna in stvarna, češ a noče razburjati duhov, se nam 1-kreno upira, ker ni samo hinavska, RjPak predvsem kratkovidna, ker na-?e™a. ali bolje rečeno pritrjuje, naj-.0 J nacionalističnim tezam o razdva-Wnju ljudi, ustvarjanju pregrad in sovraštva. Prepričani smo prav o na-Protnem, da je lahko dandanes stvarjo le tista politika, ki daje največji Poudarek sožitju in medsebojnemu ra-yRRevanju, ki ustvarja najugodnejše P°Soje za čim bogatejši razvoj vseh RRiponent kompleksne družbe, kot te ravno naša. Slovenci smo na tem *cn>lju sestavni del stvarnosti in de-okratičnost družbe, v kateri živi-°> se meri, kot vztrajno ponavlja-v z- s^uPai z demokratičnimi ljudmi ečinskega naroda prav v stopnji oditi fSt' družbe do naše manjšine. . 1° ne pomeni, da je naše skliceva-1,4 demokratična ustavna načela erž.ave le nekakšno moralistično tar--, le in moledovanje ali celo prosja-I Rje nekakšno rlom okra tič n o miloŠČi- V naših krajih smo takšno politiko zaprtosti grenko okusili že za časa fašizma, a tudi v najbližji preteklosti z nacionalnim, kulturnim in ekonomskim pritiskom na celotno obmejno področje, kar je povzročilo pravo človeško emoragijo z izšeljeništvom, še posebno v Benečiji, pa tudi v drugih območjih, kjer živimo Slovenci, tako tudi npr. s propadanjem Trsta in z zaslepljenostjo melonarske provincialnosti. Priznati Slovencem nacionalne pravice na vseh področjih, od jezikovnega do gospodarskega in teritorialnega, bi predstavljalo priznanje veljavnosti nove, naprednejše, širše kulturne dimenzije ter osnovo za njeno realno, čeprav postopno uveljavitev, To mnogim ne prija. Slovenci resnično bijemo, z bojem zp. lastne pravice, tudi boj za napredovanje celotne družbe, v kateri smo vključeni. Tega se dobro zavedamo. Zavedamo se, da so naša stališča napredna, v korist nam samim in ostalim državljanom. Nikomur ne jemljemo s svojimi zahtevami ničesar in ne mislimo oškodovati nikogar. Vsi Slovenci brez razlike, branimo stvarnost in neodložljivost naših zahtev. Ne moremo se sprijazniti s ponovno zaostritvijo in pritiski, da bi popuščali v svojih zahtevah, kot da smo pripravljeni za stališča, ki jih zagovarjamo, na mešetarjenje in prekupčevanje. Kako naj drugače tolmačimo zadnjo prepoved že ustaljene rabe slovenskeg-i jezika v administrativnih aktih slovenske šole, kršenje finančnih obveznosti države do naše šole, do našega gledališča, zavlačevanje postopka za našo zaščito z vedno novimi odiar ganji z najbolj neverjetnimi razlogi, ki mejijo že na humorizem, če bi ne bili za našo narodnostno skupnost tako dramatični? Kako naj razumemo hujskaško zaostrovanje proti Slovencem, proti dvojezičnosti, proti sožitju, ki so ga ponovno sprožili znani krogi prenapetežev ob strpnosti šolskih in drugih merodajnih oblasti, ki nočejo videti v tem početju kršenja zakonov in civilne dostojnosti? Kako naj razumemo vse to ob že tolikokrat izraženi grožnji odgovornih italijanskih politikov, da nas bodo razdelili na kategorije, da nas hoče ta država zakonsko razkosati in narediti različne med različnimi?! Kdor misli, da bomo pod takimi grožnjami popustili, nas ni dodobra razumel ! Vsi zamejski Slovenci, vključeni v različne svetovnonazorske organizacije in stranke, mislimo, da je italijanska država dolžna re- Čeprav je naletel na gluha ušesa pri CISL in VIL Novi predlog Lame in Del Turca pomemben korak k enotnosti CGIL Pozitivna ocena ministra za delo De Michelisa RIM —- Predlog, ki sta ga včeraj dala tajnika CGIL Lama in Del Turco komisijam za proračun, delo in industrijo poslanske zbornice, je naletel na različne reakcije v sindikalnem in političnem svetu. Podčrtati je predvsem treba, da gre za sku- pen predlog obeh komponent CGIL, socialistične in komunistične in da gre torej za korak k obnovitvi enotnosti v sindikalnem gibanju. V vrstah druge sindikalne organizacije CISL predlog, ki med drugim za letošnje leto opušča povračilo od- Poziv enotne delegacije Kljub Štirim, desetletjem vztrajnih zahtev po zakonski zaščiti naših jezikovnih, šolskih, kulturnih in gospodarskih pravic italijanska republika še ni izpolnila svoje ustavne dolžnosti in mednarodne obveze. Globalna zaščita Slovencev v Italiji je spet predmet zavlačevanja, pritiskov, vsiljevanja omejevalnih pogledov in poskusov umetnega ločevanja Slovencev ali celo preštevanja. Enotna delegacija Slovencev v Italiji je zato sklenila, da skliče deželni zbor vseh slovenskih javnih delavcev, da se skupno razgovorimo o našem boju za globalno zaščito in da pripravimo množično manifestacijo, ki bo 20. maja v Gorici oblastem in vsej javnosti izpričala odločnost, da Slovenci nadaljujemo boj za dosego pravičnega zaščitnega zakona. Vse predstavnike našega javnega življenja, zastopnike naše politične, upravne, kulturne, gospodarske, mladinske in športne stvarnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini pozivamo k udeležbi na enotnem deželnem zboru v soboto, 5. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Enotna delegacija Slovencev v Italiji vzetih točk draginjske doklade, ni naletel na navdušen sprejem. CISL v svojem sporočilu namreč poudarja, da je Franco Marini v petek izrazil mnenje, da ni mogoče v nobenem primeru predlagati povračila treh točk draginjske doklade. Kar zadeva predlog sam pa so v CISL mnenja, da gre za pomembno novost samo glede notranjih odnosov v CGIL. Minister za delo De Michelis pa s svoje strani meni, da predstavlja novo stališče CGIL pozitivno spremembo. Fausto Vigevani, ki se je udeležil sestanka tajnikov CGIL pa je dejal, da gre za pomembno novost. Pozitivno se je izrekel tudi Antonio Lettieri, ki je podčrtal politični pomen obnovljene notranje enotnosti v CGIL. Včeraj zjutraj je Lama imel na sedežu KPI dolg razgovor s tajnikom Berlinguer jem. Ob koncu je dejal, da med njim in njegovo stranko ni nobenih nesporazumov. Kar zadeva njegov predlog pa ni v njem nobene spremembe osnovnih stališč CGIL. Novost je le v tem, da CGIL ne zahteva takojšnje povračilo rezanih točk draginjske doklade, temveč predvideva možnost, da se o tem govori, ko se bodo začela pogajanja o reformi plač. Tudi med včerajšnjim pogovorom z Dengom Xiaopingom Kitajci v pogovorih z Reaganom vztrajajo na tajvanskem vprašanju PEKING — Ameriški predsednik Ronald Reagan se je včeraj v Pekingu sestal z najvplivnejšim članom nove kitajske garniture, z načelnikom osrednjega voja škega odbora Dengom Xiaopingom. Tudi z njim kot dan prej s premierom Zhao Ziyangom in s sekretarjem KP Kitajske Hu Yaobangom je moral dobršen del svojih poldrugo uro trajajočih pogovorov posvetiti tajvanskemu vprašanju, o katerem bi najraje molčal. Deng Xiaoping je gostu obrazložil, da LR Kitajska gleda na združitev s Tajvanom na podlagi formule, ki bi »omogočila sožitje dveh različnih družbenih sistemov« v eni državi. Zavzel se je tudi za postopno stopnjevanje stikov med Kitajsko in Tajvanom, kar Dj omogočilo »miroljubno združitev s pogajanji«. Zagotovil je tudi, da ne bi Peking vsilil tajvanskemu prebivalstvu svojih pogledov in bi mu dopustili dosedanje stike z ZDA in Japonsko. Glede drugih zunanjepolitičnih vprašanj so agencijske vesti precej skope. Funkcionarji Reaganove administracije seveda vztrajajo, da so bili pogovori uspešni in kitajske kritike le obrobne. Deng Xiaoping naj bi kritiziral le metode ameriške zunanje politike, ker to vnaša razdor in šibi Zahod, ne pa globalne Reaganove strategije. V tako interpretacijo pa večina političnih opazovalcev dvomi, saj to ne prihaja do izraza iz kitajskih komunikejev, še več, kitajsko časopisje skrbno pazi, da ne bi navajalo Reaganovih obtožb proti Sovjetski zvezi. Kitajci so torej do Moskve skrajno previdni, kar nedvomno preseneča zahodne jastrebe, ki upajo v večjo protisovjetsko angažiranost LR Kitajske. Kitajska previdnost kot kaže ni odveč, saj je Sovjetska zveza ob teh vprašanjih skrajno občutljiva. Tudi včerajšnji sovjetski komentarji v celoti odražajo to občutljivost, saj so vsevprek obsojali Reaganov obisk. Sinoči v košarkarskem prvenstvu C-l lige Zanesljiva zmaga jadranovcev nekakšne demokratične milošči-?; Če bi v Italiji, domovini Mac-li avelli ja, in torej političnega rea-■*. resnično upoštevali politično no ^rnost> bi moralo biti to še poseb-iih a"sno’ saj živimo v času vse več-medsebojnih prepletanj in pove-jpV "a vseh področjih in je lahko sni Ys!l*tomur jasno; da se bo vse-Stn°sR* napredek uveljavljal le v '-ri vse večjega upoštevanja celovi-n ‘ človeštva, v povezovanju različ-v ir j'n nc v egoističnem zapiranju taÌi.Y, *onalne, zamejene ali celo av- lariuine nhiii™ TRST — Jadranovi košarkarji so sinoči doma pred lepim številom gledalcev v predzadnji tekmi regularnega dela košarkarskega prvenstva C-l bge zanesljivo premagali milansko moštvo Monkey sa in so tako vknjižili novi točki za končnico prvenstva. S to zmago pa so se naši košarkarji skoraj zanesljivo uvrstili v »play-off«, saj je malo verjetno, da bi Fiamma v preostalih dveh srečanjih izgubila. Sinočnja tekma ni bila na kdove kako visoki tehnični ravni saj Milančani razen dokajšnje mere pozrtvo vainoti niso pokazali nič kaj posebnega. Poleg tega pa tudi naši fantje niso igrali s polno paro, tako da se igra ni nikoli »razživela« in gledalci so pnsli le občasno ^ svoj račun, ko so jadranovci sprožili nekaj hitrih protinapadov. Tudi taka, nezbrana igra pa je bila dovolj, da so jadranovci premagali Milančane, ki so bili našim nekoliko enakovredni le v prvem polčasu. Med-posamezniki je bil tokrat najboljši Boris Vitez, ki je bil izredno točen pri metu, saj je dosegel kar QQ ter le bil seveda daleč najboljši strelec sre- čanja Velja pa tudi omeniti dobro igro Marka Bana, ki je odlično skakal pod košema. (r Jadran — Monkey’s 84:65 (34:29) JADRAN Ivo Starc 6 (0:3), Rauber 6 (2:2), Klavdij Starc 10 (2:3), Vitez 38 (4:5), Ban 18 (8:8), Žerjal 4 (0:2), Kojanec, Gulič, Sosič, Vremec 2. MONKEY’S MILAN: Bischetti 6, Di Palma 6, Ta-vemelli 6 (2:4), Della Bella 14 (4:5), Fatai 2, Bai, Finito n (1:3), Colonna 10, Picarelli, Blsanzon 10 (4:7). SODNIKA- Pagliariccio (Macerata) in Mariani (Bologna) GLEDALCEV: 1.200. PM: Jadran 16:23 Mon- key's 11:19. ON: Jadran 21, Monkey s 23. PON: Bi-schetti (34) OSTALI SINOČNJI IZIDI: Abitare UD - Maltinti PT 81:79; Castelfranco - Ceam BO 72:69; Delfino PS -Fulgor FO 85:90; San Bonifacio - Servolana 84:74; B. Ravenna - Stefancl TV 69:83; Caveja FO - Budrio Be. Ca. 107:82; danes: Paraboli - Fiamma BZ. Novosti v letošnjih Benečanskih kulturnih dnevih Letošnji Benečanski kulturni dnevi bodo 18. in 19. maja v Špetru. Kulturni krožek Nediža in SLORI iz Čedada letos namreč ne bosta organizirala ciklusa predavanj, ampak bosta v dveh dneh pripravila tri pomembna srečanja, pri katerih bo sodelovala podpredsednica senata Ciglia Tedesco Tato, ki je že zagotovila svojo prisotnost. Na prvo srečanje bodo povabili vse komponente manjšine in govor bo o zaščitnem zakonu. Drugega srečanja se bodo udeležili župani občin videmske pokrajine, v katerih živijo Slovenci (povabljenih bo vseh 21 županov) in bo seveda namenjeno problematiki Beneške Slovenije. Javni delavci v soboto, 5. maja, na zbor v Kulturni dom v Trstu • Samo z enotnostjo NADALJEVANJE S 1. STRANI Siti odprto vprašanje globalne zaščite naše manjšine, da je nedopustno vsakršno nadaljnje zavlačevanje in vsakršen poskus delitve naše narodnostne skupnosti v kategorije. Naša enotnost v tem pogledu se ne bo pustila omajati in naša vztrajnost ne bo popustila. V odgovor na vse poizkuse, da bi do tega prišlo, bomo zamejski Slovenci, po sklepu enotne delegacije, izpričali v Gorici, v nedeljo, 20. maja, svojo enotnost na veliki enotni manifestaciji. Ta zbor vseh Slovencev iz vseh treh pokrajin naj pokaže, našo trdno voljo, da se prebijemo skozi vse težave in vse zapreke, ki nam jih postavljajo na poti do zakona, ki naj nam prizna naše pravice. Ta manifestacija naj nas napolni s samozavestjo, ker smo enotni in ker imamo v sebi trdno vraščeno zavest o vrednosti svojega človeškega in nacionalnega dostojanstva, ki ga ne bomo dovolili pohoditi nikomur. S tem se tudi jasno zavedamo, da je naša borba tudi borba za rast demokracije in vsestranski napredek, v naših narodnostno mešanih krajih. Ta manifestacija mora dokazati tudi tistim, ki so gojili in še gojijo čudne načrte z nami, da ne mislimo pasivno sprejemati njihovih odločitev, da morajo, ko gre za našo usodo v prvi vrsti upoštevati naše misli. Slovenski javni delavci: politični, kulturni, prosvetni, gospodarski, športni, vseh političnih grupacij in strank in vseh treh pokrajin, tržaške, go-riške in videmske, bodo zasedali v soboto, 5. maja, v Kulturnem domu v Trstu zato, da pripravijo točen program vseslovenske zamejske manifestacije v Giorici. Vsi zamejci moramo dati s svojim pristopom temu dogodku tisti pomen, ki ga zasluži! KLAVDIJ PALČIČ Moskva ni spremenila ocene o Reaganovi politiki Konstantin Cernenko obtožil Ameriko da hoče vojaško premoč in nadvlado MOSKVA — Sovjetski partijski in državni voditelj Konstantin Čemenko je včeraj osebno obsodil »ekspanzionistične ambicije« Združenih držav Amerike in njihov poskus, da bi si zagotovile »vojaško premoč« nad Sovjetsko zvezo. Kot trdi sovjetska tiskovna agencija TASS je Čemenko izrekel te obtožbe na včerajšnjem srečanju z voditeljem grške prosovjetske KP Hari-laosom Florakisom. Poleg običajnih obsodb ameriškega »imperializma in militarizma« je Čemenko med drugim poudaril : »Združene države Amerike skušajo mrzlično doseči vojaško premoč in hočejo vsiliti svoj družbeni red tudi drugim narodom. Podobni poskusi doseči nadvlado v svetu so bili tudi v preteklosti, tokrat pa lahko ZDA prvič računajo na svoj jedrski potencial, na raketno in vesoljsko oborožitev. Obenem je tokrat prvič, da ta ameriška stremljenja ne ogro- žajo samo neodvisnosti in svobode drugih narodov, temveč celo njihov obstoj. Konstantin Čemenko je ponovil poziv za »konkretne in uspešne mere«, ki bi preprečile izbruh jedrske vojne. Ob tem je sovjetski partijski in državni voditelj navedel sovjetske predloge, da bi se vse jedrske velesile obvezale, da ne bodo prve uporabile jedrskega orožja v primem vojnega spopada. Prav tako je prikazal vse dosedanje sovjetske razorožitvene pobude od zahteve P° zamrznitvi jedrskih arzenalov do naporov, ki bi preprečili militarizacijo vesolja. V analizi položaja v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu je Čemenko obsodil »vmešavanje ZDA v notranje zadeve držav tega območja« h1 je poudaril »sovjetsko podporo Siriji in rodoljubnim nacionalnim silam v Libanonu«. Pozval Je Arabce in Palestince k enotnosti, saj je to P° njegovem »osnovni pogoj za uspeh njihovega boja«. Poljsko prvomajsko vzdušje VARŠAVA — Poljske oblasti ne varčujejo z napori, do bi letošnji prvomajski prazniki potekali v najlepšem redu. Poleg organizacijskega napora za pripravo shodov in manifestacij pa oblasti posvečajo še največ truda prepričevanju ljudi, naj se ne udeležijo »vzporednih manifestacijo: prepovedanega sindikata Solidarnost. Pri tem se poslužujejo tako odkritih groženj, da bodo s silo preprečili vsako protestno demonstracijo, kot obrekovanja sindikalnih voditeljev, ki so prešli v ilegalo. Obenem pa se trudijo, da bi delavstvo spoznalo uradne sindikate za svoje. Prav iz tega zornega kota je treba oceniti spor med vlado in uradnimi sindikati. Delavski predstavniki so namreč očitali vladi zgrešene izbire v gospodarski politiki, a ne toliko glede globalnih vprašanj, kolikor glede metod. Uradni sindikati zahtevajo namreč predhodna posvetovanja. V skrbi, da bi prvomajski prazniki potekali v miru, so oblasti 30. aprila in 1. maja prepovedale točenje alkoholfnih pijač. Za praznično vzdušje bo torej poskrbljeno. A tudi Solidarnost si ne dela prevelikih utvar v uspeh svojih »vzporednih manifestacij«, saj v zadnjem obdobju prevladuje med Poljaki malodušje in vdanost v usodo. Prav zctio ne bo v Varšavi osrednje »vzporedne manifestacije« temveč več manjših. Magnago noče alpincev BOČEN — Voditelj Južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) Sil-vius Magnago je kot predsednik bocenskega pokrajinskega odbora odklonil pokroviteljstvo nad shodom alpincev treh Benečij, ki bo 9. in 10. junija v Bocnu. Svojo odločitev je utemeljil v pismu v katerem pravi, da niso še zreli časi za tako manifestacijo. Aretirali Gellijevega sina AREZZO — Policijski agenti so včeraj dopoldne aretirali v bližini nekega bara v središču mesta Raffaella Gellija, 32-letnega sina znanega vodje prostozidarske lože P2 in vsestranskega spletkarja Licia. Raffaello Gelli živi že več let na Francoskem in zdi se, da je prišel čez mejo pred nekaj dnevi. Znano je, da je lansko poletje Li-ciu Gelli ju ob pobegu iz švicarske kaznilnice Champ Dollon pomagal sin. Vendar se zdi, da so Raffaella zaprli pod obtožbo kraje in goljufije, ker je bil soudeležen pri preprodaji ukradenega blaga za več milijard lir. Zaporni nalog so izdale sodne oblasti iz Prata. □ VITERBO — Karabinjerji, policija, gozdarski stražniki in celo vojska s pomočjo helikopterjev niso odkrili najmanjšega sledu o zagonetnem izginotju senatorja Della Porte. Med svojci se vedno bolj utrjuje prepričanje, da ni senatorja obšla nenadna slabost, kot so prvotno domnevali, saj bi morali v takem primem najti vsaj njegov avtomobil. Tudi preiskovalci se vedno bolj nagibajo k možnosti ugrabitve, a ne izključujejo tudi drugih variant. Včeraj je v Viterbo prispel predsednik senata Cossiga, ki se je osebno pozanimal s preiskavo in se sestal s svojci Della Porte. Zgodnji »ledeni možje« RIM — Včerajšnja slika meteorološkega satelita zgovorno prikazuje nenadno poslabšanje vremena nad skoraj vso Italijo. Vsa srednja in severovzhodna Evropa je bila pod vplivom vlažnih in hladnih zračnih gmot, ki preko Slovenije in Balkanskega polotoka prodirajo proti jugozahodu. Istočasno se proti vzhodu pomika od Biskajskega zaliva do Alžirije frontalna motnja, ki dovaja nad Italijo v višjih plasteh toplejši zrak. Ob dotiku teh različnih gmot prihaja do deževja. Hladno in nestanovitno vreme se bo torej nadaljevalo »ledeni možje« Pankracij, Servacij in Bonifacij so prispeli za dober teden predčasno. (Telefoto AP) BClKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. Bilanca 25. poslovne dobe 31. decembra 1983 AKTIVA Blagajna...................... 1.038.592.361 Depoziti in tekoči računi bank . . 153.920.866.435 Finansiranja kreditnim ustanovam . 399.144.978 Lastne vrednotnice............ 18.800.704.719 Udeležbe....................... 121.675.000 Eskontni portfelj............. 1.672.943.102 Tekoči računi klientov........ 22.565.037.099 Hipotekarna posojila.......... 3.205.375.123 Osebna posojila...................... 297.997.147 Menice in dokumenti na inkaso . . 6.453.604.253 Razni dolžniki......... 6.396.763.468 Oprema in stroji............... 896.790.061 Nepremičnine.................. 1.941.745.509 Prehodna aktiva............... 1.243.515.877 Reeskont pasive................. 68.437.822 219.023.192.954 Računi obveznosti in rizikov 39.970.544.631 Razvidnostni računi 81.320.881.982 340.314.619.567 PASIVA Glavnica................................ 600.000.000 Redni rezervni sklad.................. 2.660.925.561 Posebni rezervni sklad................... 99.040.684 Sklad za tečajne razlike .... 34.027.518 Sklad za odpravnine...................... 561.657.105 Sklad za amortizacijo opreme in nepremičnin........................ 557.124.690 Sklad terjatvenih rizikov D.P.R. 597/73 ........................ 594.895.190 Revalutacijski sklad.................. 1.259.698.685 Depoziti in tekoči račun bank . . . 117.627.263.189 Finansiranja kreditnih ustanov . . 777.881.600 Hranilne vloge....................... 27.299.335.032 Tekoči računi klientov............... 49.724.694.531 Cedenti menic in dokumentov na inkaso......................... 6.951.463.621 Razni upniki......................... 8.885.520.933 Prehodna pasiva......................... 244.768.628 Reeskont aktive......................... 143.190.261 Dobiček poslovne dobe................ 1.001,705.726 219.023.192.954 Računi obveznosti in rizikov 39.970.544.631 Razvidnostni računi 81.320.881.982 340.314,619.567 IZDATKI Obresti klientom..................... 6.766.648.665 Obresti bankam....................... 5.491.419.925 Stroški za osebje.................... 1.993.761.032 Davki in takse......................... 706.994.849 Komisije, provizije in drugi izdatki . 40.648.252 Razni izdatki......................... 786.383.091 Amortizacije........................... 203.049.773 Akantonacije....................., 279.864.775 Nepredvideni razhodki................... 25.457.246 SKUPNI IZDATKI 16.294.227.608 DOBIČEK POSLOVNE DOBE 1.001.705.726 SKUPNO 17.295.933.334 DOHODKI Obresti klientov.............. 5.338.928.878 Obresti bank................. 7.009.339.624 Obresti poštnega t/r in hranilnih vlog................ 124.409 Obresti na donosne bone in vložene listine.............. 53.421.240 Obresti, premije, dividente in drugi dohodki...............2.914.205.968 Dobiček pri vnovčenju vrednotnic . 116.387.217 Dobiček pri vnovčenju valute . 180.046.539 Komisije, provizije in drugi dohodki . 1.500.357.194 Razni dohodki.................. 2.501.860 Izkoriščene akantonacije .... 133.875.651 Nepredvideni dohodki........... 49.744.754 SKUPNI DOHODKI 17.295.933.334 BC1KB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST — Ul. Filzi 10 Tel. centrala (040) 61446 — Devizno tržišče 68727 Telex 460264 BANKRD — Devizno tržišče 460116 BCT EX Rimska razsodba, ki bo najbrž sprožila plaz Državni svet dvomi v zakonitost štetja po narodnosti v Bocnu Med podpisniki priziva je tudi Slovenec Stanislav Zgaga BOČEN — Vsakdo ima pravico javno izkazati svojo narodno pripadnost, tudi če ta ni priznana od krajevnih oblasti in od lokalnih izvoljenih teles. Tako se je pred Kratkim izrekla četrta sekcija državnega sveta, ki je sprejela priziv štirih prebivalcev bocenske pokrajine proli' zakonu, da se prebivalci Južne Tirolske obvezno izjavi0- kateri izmed treh pravno priznanih jezikovnih sku-Pin pripadajo, ali nemški ali italijanski ali ladinski. Odločitev državnega sveta, ki lahko postavi v dvom celo zakonitost popisa prebivalstva iz leta 1981, bo gotovo povzročila v Bocnu val zelo ostrih polemik, ki lahko v rnarsičem skalijo povolilno vzdušje in komaj sklenjeno *premirje« med Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP) in njenimi italijanskimi partnerji, v prvi vrsti Krščansko demokracijo. Prebivalci bocenske pokrajine so bili, kot znano, pred tremi leti poklicani, da se izrečejo, kateri izmed treh Priznanih narodnosti pripadajo. Na podlagi tega popisa ]e b}la nato tukajšnja avtonomna pokrajina (ta ustanova ima več pristojnosti kot dežela s posebnim statutom m seveda tudi več finančnih sredstev) pooblaščena, da izdela na podlagi narodne proporčnosti splošen načrt za zaposlitev javnih uslužbencev. Nemci, ki jih je približno odst., imajo tako pravico do enakega odstotka mest v vseh državnih in javnih ustanovah in tako po vrsti Italiani in Ladinci, ki so kot najmanjša narodna skupnost, Postavljeni na rob vseh dogajanj. Mimo vseh političnih implikacij in težav različne narave je preštevanje prebivalstva po narodnosti odprlo še drugo, navidez obrobno, a zato nič manj pomembno vprašanje. Kako naj se izreče prebivalec bocenske pokrajine, ki želi konkurirati za državno službo, ni pa ne Italijan, ne Nemec in ne Ladinec. Velika večina takih »tujcev«, kot jih imenujejo nazadnjaški krogi tukaj v Bocnu, se je enostavno odrekla svoji pravi narodnosti in se pri popisu zlagala, drugi (pogumnejši) pa so po zgledu odvetnika srbske narodnosti Dragogne ubrali pot boja, seveda s kolkova-nimi papirji in z republiško ustavo vedno pri roki. V tej bitki se je osebno angažiral tudi mladi slikar slovenske narodnosti (njegovi starši so doma iz Hude-južne v Baški grapi) Stanislav Zgaga, ki je na popisni poli iz protesta napisal, da je Italijan, Nemec in Slovenec. Istočasno pa je skupno z nekaterimi Bocenci slovenskega porekla predložil priziv državnemu svetu o nezakonitosti narodnega preštevanja. Rekurz je poleg že o-menjenega Dragogne podpisal tudi znani pravnik in bivši minister Massimo Giannini. »Zelo sem zadovoljen, da je državni svet sprejel naše pripombe, čeprav ni še objavil vsebine te razsodbe, ki bo znana komaj čez dva meseca,« nam je dejal Stanislav Zgaga, v čisti slovenščini, čeprav je bil rojen in od vedno živi v Bocnu (!) V obrambo odloka državnega sveta se je doslej javno izrekla le »Alternativna lista za drugo Južno Tirolsko«, ki je svojčas vodila pravo politično kampanjo proti obveznemu popisu in proti tako strogemu ločevanju narodnih skupnosti. Druge stranke spretno molčijo in se očitno bojijo, kako bo reagirala SVP, ki baje že pripravlja »protiofenzivo« preko svojega neuradnega glasila, dnevnika »Dolomiten«, ki po desetih dneh ni še seznanih svojih bralcev o razsodbi državnega sveta. SANDOR TENCE Kje plapola zastava italijanske etnije Kraje so določili na skupščini občine Reka REKA — Na podlagi zahteve .občinske komisije za narodnosti je socialno - politični zbor občinske skupščine Reka na svojem zadnjem zasedanju v četrtek povečal število krajev, kjer pripadniki italijanske narodne skupnosti razobešajo svojo zastavo, ki je tradicionalna italijanska zastava z rdečo zvezdo na belem polju. V skladu z novo odredbo bodo zastavo italijanske narodnosti v Jugoslaviji na Reki izobešali na drogu na periferiji mesta, kjer sta glavni vpadnici, se pravi na Kantridi in Pečinah, Mlaki in Obali, Titovem trgu, na poslopju regionalne skupščine, sedežu Unije Italijanov za Reko in Istro, gledališču, poslopju tiska. Naravno bodo zastavo izobešali tudi na vseh tistih poslopjih, kjer živijo in delujejo pripadniki italijanske skupnosti. Ko bodo zaključili dela na vzhodnem križišču, bodo na Piramidi prav tako nameščali tudi italijansko zastavo. Zastava italijanske manjšine bo nadalje plapolala na javnih manifestacijah, svečanih akademijah, zasedanjih družbenopolitičnih organizacij, na katerih so prisotni pripadniki etnije. »Vse to predstavlja korak dalje pri uveljavljanju pravic italijanske narodnostne skupnosti«, je zapisalo njeno glasilo La Voce del Popolo. Pogovor o vlogi manjšin ZAGREB — Med svojim obiskom v Zagrebu (vest o njem smo objavili pred dnevi) se je podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel pogovarjal o italijansko - jugoslovanskih odnosih in o vsestranskem sodelovanju med F—JK in Hrvaško. Beseda je tekla tudi o vlogi, ki jo pri razvijanju teh stikov imata obe manjšini. Tonel je bil na Hrvaškem gost predsednika sabora Milana Rukavine. Sestal se je še s predsednikom družbenopolitičnega zbora sabora Miloradom Indjičem in predsednikom komisije za zunanje zadeve Dušanom Vejnovičem (tu je bil navzoč tudi generalni konzul Italije v Zagrebu Sandro Maria Siggia). Tonel se je na Zvezi komunistov sešel še z Lucianom Beno li čem in Vladimirom Staničem. Boj za kulturo miru zajel še furlanske šole VIDEM — Včeraj in danes imajo v prostorih zavoda Tomadini v Vidmu ntirovna zborovanja namenjena šolski mladini. Gre za nadaljevanje lani spomladi v Vidmu spočetega gibanja pod naslovom Furlanija zemlja vojn — Furlanija zemlja miru, ki je zavzelo nepričakovane razsežnosti in so se vanj prvenstveno vključili mladi. Na valu spontane in množične privrženosti furlanske mladine idejam miru so jeseni ustanovili Furlanski odbor za mir, 1(1 je v Zanonu priredil več uspelih manifestacij, na katerih so katoličani in Marksisti bolje opredelili izhodišča in cilje kulture miru. Kolikšna je moč ideje miru pa dokazujejo tudi sedanja zborovanja, mfd katerimi naj predvsem omenimo današnje, ki se ga bo, poleg drugih, udeležil tudi videmski nadškof Alfredo Battisti. SSG gostuje danes na Ljesah .k-JESE — Slovensko stalno gleda-ašče iz Trsta bo jutri gost beneškega Kulturnega društva Rečan. V telo-uanici m Ljesah bo namreč ob 17. uri Predstavilo igro Vsem galjotom vile v vamp. Gre za igro, ki zajema iz puntarske tematike in jo je po noveli Ivana Preglja »Matkova Tina« dramatiziral Tone Partljič ob 100-let-nici rojstva pisatelja. J .N. SGP Gorica bo delalo v Libiji . NOVA GORICA — Splošno gradbeno podjetje »Gorica« v Novi Gorici si zelo Prizadeva za pridobitev novih naročil, saj ima na voljo precejšnje zmogljivosti, j ® unj je delovna organizacija podpisala pogodbo o sodelovanju pri velikih mvesticijskih gradnjah v Libiji. Tam bo opravila dela v vrednosti okrog 7 “Uujonov dolarjev. Gre za projekte, ki jih bodo izvajali skupaj z gradbenim P?ujetjem »Primorje« iz Ajdovščine ter z italijanskim grabenim konzorcijem Montedii Donnear iz Mantove. V gradbenem podjetju »Gorica« pričakujejo, da bo sedanja pogodba utrla sn ^.uudaljnje posle v Libiji, in nova naročila naj bi dosegla vrednost okrog P uulijonov dolarjev. Ob tem velja pripomniti, da gradbeni delavci iz Nove rice sodelujejo tudi pri raznih delih v Kami ji. Mladinski zbor GM v Ukvah — Neutrudljivi pevci Mia nskega zbora Glasbene matice se o.'1.es v spremstvu svojega dirigenta ^ Jana Kureta mudijo v Kanalski zar!f*'i.V SV0.i program so si namreč Pisali, gostovanji v Kanalski dolini tov« vendar je zaradi tehničnih av koncert v Reziji tokrat odpadel, zato so ga preložili na kasnejši čas. Po kosilu v prijetnem in gostoljubnem planinskem domu Mangart v Žabnicah bodo imeli ob 14.30 koncert v župni cerkvi v Ukvah, ki ga organizira tamkajšnje kulturno društvo Lepi vrh. Mlade pevce bo na orglah spremljal Andrej Pegan. Senatorka Tedesco obišče Benečijo ČEDAD — Podpredsednica senata Ciglia Tedesco je sprejela povabilo Študijskega centra Ncdi-ža in Slovenskega raziskovalnega inštituta, naj prisostvuje posvetu o vprašanjih slovenske narodne skupnosti, ki bo od 18. do 20. maja v naši deželi. Ob tej priložnosti se bo senatorka pogovarjala s predsedstvom deželnega sveta, gospodarskimi, kulturnimi in političnimi ustanovami slovenske narodne skupnosti v Italiji in s slovensko govorečimi župani v videmski pokrajini. Senatorka Tedesco bo nadalje skupno s Fortuno in Baraccetti-jem sedela ob okrogli mizi, posvečeni našim vprašanjem. Sodelovanje univerz v Trstu in na Dunaju TRST — Te dni se je mudila na študijskem obisku delegacija dunajske univerze, ki jo je vodil rektor prof. Mathis, spremljal pa tudi bivši rektor prof. Brusatti. Delegacija je obiskala pristanišče in tržaške go spodarske ustanove. Prišla je namreč, da bi s tržaškimi gospodarskimi operaterji pregledala možnosti nadaljnjega razvoja gospodarskega sodelovanja z Avstrijo. Dunajski vseučiliški profesorji so pokazali posebno zanimanje za izpolnitev cestnih in železniških povezav med Avstrijo in Trstom. Z zadovoljstvom so vzeli na znanje, da bo avtocesta dograjena do Kekovega leta 1986 in da dobro napredujejo tudi dela za odprtje drugega tira železniške proge Videm - Trbiž, ki pa bo v celoti dograjen čez kakih 5 ali več let. Dežela F-JK prisotna na graškem sejmu GRADEC — Ob navzočnosti avstrijskega zveznega ministra za trgovino Norberta Stegerja so včeraj slovesno odprli spomladanski velesejem v glavnem mestu avstrijske Štajerske. Na velesejmu letos sodeluje 2.104 raz-stavljalcev, od katerih je 1.079 iz tujih držav. Med temi še vedno prednjači Zvezna republika Nemčija, po številu razstavljalcev pa si nato sledijo Italija, Jugoslavija in Švica. Italijanskih razstavljalcev je skupno 174, od katerih je 40 iz Furlanije-Julijske krajine, ki je letos tudi u-radno prisotna. Dan Furlanije - Julijske krajine bo v četrtek, 3. maja. Za ta dan bo odpotovala v Gradec uradna delegacija, ki jo bo vodil deželni odbornik za trgovino Renato Bertoli. Graški spomladanski velesejem bo odprt do nedelje, 6. maja. Razprodaja gostinstva KOPER — V torek se je sestal svet obalne skupnosti za cene, da bi sprejel formalni sklep o odmrznit vi, pač v okviru pristojnosti, ki mu bodo še ostale. Delegati so na sestanku precej kritizirali zamrznjene cene gostinskih storitev, ki so, kot je znano, namenjene tudi tujim gostom. Navedli so celo vrsto podatkov o izgubah, ki jih je na račun zamrznjenih cen utrpelo gostinstvo. Portoroški hoteli Palače in Riviera so na primer samo v januarju in februarju zaradi zamrznjenih cen izgubili 12 milijonov dinarjev. Gostje izr Italije na primer pri nas kosijo v hotelih za ceno, za katero bi doma dobili kvečjemu pizzo. Člani sveta so menili, da pri tem ne gre le za razprodajo gostinstva, ampak tudi za upadanje ugleda in vredno- sti naše turistične ponudbe v očeh tujcev. Če bodo letos v turizmu dvignili cene le za 25 odstotkov — toliko predvideva projekcija cen, ki jo predlaga Z IS — ni mogoče pričakovati, da bodo izpolnili plan deviznega prihodka, pač pa se utegnejo pojaviti celo izgube, (zf) Gazzettino je izšel v skrčeni obliki BJCNETKE — Dnevnik II Gazzettino je izšel v skrčeni obliki. Večji del časnikarjev je namreč stavkal, ker je direktor Gustavo Selva odredil objavo Mussolinijevega nekrologa. Časnikarji so se za stavko odločili na skupščini. in ugleda Ob odsotnosti številnih časnikarjev je morala za izid lista poskrbeti skupina petih, med katerimi je bil tudi direktor. KD LEPI VRH UK VE priredi danes, 29. aprila, ob 14.30 v župnijski cerkvi v UKVAH KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE Dirigent: STOJAN KURET Vabljeni! Sestanek na sedežu društva I. Trinko Dolhar in Bratuž (SSk) pri Beneških Slovencih sprejemljiva je ločitev od Slovencev na Goriškem in '1 ržaškem v ČEDAD — Na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu sta se . Petek, 27. aprila predsednik in tajnik Slovenske skupnosti Rafko Dolhar Andrej Bratuž srečala s predstavniki slovenskih organizacij videmske po-in v"2’ y središču pogovorov so bila vprašanja medsebojnega sodelovanja skupnih prizadevanj za dosego globalnega zaščitnega zakona za vse Slo-jMpe dežele Furlanije Julijske krajine. Obe strani, ki sta si izmenjali po-in informacije o lastnem delovanju, sta soglašali s tem, da ni spre-n»rviIVa Hikakršna ločitev Slovencev videmske pokrajine od ostale slovenske arodnostne skupnosti, in da mora zaščitni zakon zagotoviti enake pravice i :Slovencem. Precejšen poudarek sta obe strani dali vprašanju poglab-r ia in razvijanja medsebojnih stikov, ne le zaradi boljšega spoznavanja crmer _*)& celotnem območju, kjer živijo Slovenci, temveč tudi zato, da bi v Prečili morebitne nesporazume in hkrati, da bi skupaj gradili enotnost lSetl Slovencev. JOLE NAMOR FIERA Dl PORDENONE 19. SEJEM RADIOAMATERJEV ELEKTRONIKE. HI-FI. GLASBENIH INSTRUMENTOV FOTO KINO - OPTIKE 29-30. aprila - 1. maja 1981 Urnik 9-12.30 / I 1,30-19.30 Obračun 25. poslovnega leta Tržaške kreditne banke Uspehi so spodbuda za še tesnejše povezovanje banke z gospodarstvom Preteklo poslovno obdobje, ki je bilo za dobršen del gospodarskih dejavnosti izrazito težavno, je Tržaški kreditni banki prineslo novo rast in širjenje dejavnosti tako med prebivalstvom kot na različnih gospodarskih področjih v naši deželi, kar gre pripisati 25-letnemu organiziranemu in učinkovitemu delu tega našega bančnega zavoda. Razveseljiva in v današnjih gospodarskih razmerah izjemno dobrodošla ugotovitev izhaja iz včerajšnjega rednega letnega ob čnega zbora delničarjev Tržaške kreditne banke. 25. poslovno leto ji je prineslo dve pomembni pridobitvi: 2. maja lani je odprla svojo prvo a-gencijo pri Domju, družbeno glavnico pa je po sklepu izrednega občnega zbora lanskega decembra povišala s 600 na 2.400 milijonov lir. Vrsta drugih podatkov in primerjav, ki jih je v poročilu upravnega sveta TKB prebral njegov dosedanji predsednik Libero Polo jaz, pa že sama po sebi dokazuje zavidljivo raven poslovnih uspehov, ki jih je zavod dosegel v teh letih vztrajnih prizadevanj. Poročilo upravnega sveta izhaja iz analize svetovnega gospodarskega položaja, kjer ugotavlja znake nove in kvalitetnejše gospouarske oživitve na Zahodu, v katero se Italija le s težavo vključuje, na drugi strani pa vse večji tehnološki zaostanek in zadolženost tretjega sveta. Za jugoslovansko gospodarstvo ugotavlja prve pozitivne rezultate resne stabilizacijske politike, zlasti zmanjšanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja, kar pa ima po drugi strani vidne posledice na vsem našem obmejnem območju. Omejevalni ukrepi jugoslovanske zvezne vlade, kot sta omejevanje prehodov meje in devalvacija dinarja, so v tržaškem in goriškem drobnem gospodarstvu povzročili krčenje prometa za 600 milijard lir, zaradi česar je samo v tržaški pokrajini izgubilo delovno mesto 2.503 oseb. Razveseljivo ugodno pa je bilo poslovanje po tržaškem in goriškem avtonomnem računu, ki je lani doseglo skupno vrednost 721 milijard lir, pri čemer znaša samo promet po tržaškem računu 501 milijardo lir in pomeni 91-odstotno povišanje z ozirom na leto prej. Ob ugotovitvi, da hudi krizi tržaškega gospodarstva še vedno ni videti konkretnih možnosti izhoda, je v poročilu posebej omenjena uspešnost našega kmetijstva, ki jo je treba pripisati prizadevnosti in odločenosti naših ljudi, ki se ukvarjajo s to panogo kljub temu, da pogoji zanjo niso najugodnejši. Poročilo nato podrobno razčle-nja poslovne rezultate TKB v preteklem letu, ki se je zaključilo s 25-odstotnim porastom čistega dobička, kar z ozirom na razmere na finančnem tržišču v pokrajini predstav- lja znaten uspeh in potrjuje pravilnost poslovnih izbir. Poročilo nadzornega odbora je prebral njegov član Giorgio Bevk in ga zaključil s priporočilom, da delničarji sprejmejo in odobrijo bilanco in obračun fzdatkov in dohodkov, ki ju je predlo liil direktor TKB Vito Svetina in da razrešijo upravni svet in nadzorni odbor. Zbrane delničarje so nato pozdravili zastopniki drugih slovenskih denarnih zavodov s Tržaškega in Goriškega, sledila pa je razprava, iz katere je poleg splošne pozitivne ocene preteklega poslovanja banke izšlo tudi nekaj konkretnih predlogov za njeno še učinkovitejše in ne-posrednejše vključevanje v slovensko gospodarstvo. Banka naj postane sodobna finančna ustanova vse naše narodnostne skupnosti, ki naj se z ugodno kreditno politiko neposredno vključi v načrtni razvoj slovenskega gospodarstva, za kar bi kazalo razmišljati o primerni obliki združeva- OBVESTILO Zaradi predčasnega zaključka redakcije ob 1. maju bomo jutri sprejemati razna obvestila in objave samo do 12. ure. nja bančnih sil tako v kadrovskem kot v finančnem smislu. Delničarji so nato sprejeli predlog, da ostane število članov upravnega in nadzornega odbora nespremenjeno in izvolili novi upravni odbor, ki ga sestavljajo: Milan Čebulec, Anton Gašperšič, Marko Tence, Aljoša Vesel, Egon Kraus, Drago Milič in Igor Peta ros. Predsednik nadzornega odbora ostane še naprej Silvan Mesesnel, sestavljajo pa ga še Aleš Lokar in Giorgio Bevk ter Darij Cu-pin in Sergij Peloza kot nadomestna člana. Delničarji TKB so svoj občni zbor zaključili z zahvalo vsem članom dosedanjega upravnega sveta in zlasti njegovemu predsedniku Liberu Polo-jazu, ki je skozi dve mandatni dobi uspešno in vestno opravljal zaupano odgovornost in predlagali, da bi jim oktobra, ko bo banka praznovala 25-letnico svojega obstoja, podelili javna priznanja. Polo jaz pa je v imenu odhajajočih članov dosedanjega upravnega sveta zagotovil, da bodo še naprej navzoči pri delu zavoda. Nov upravni svet je po občnem zboru iz svoje srede za predsednika izvolil Egona Krausa, za podpredsednika Milana Čebulca, za tajnika pa Marka Tenceta. (vb) Z včerajšnje tiskovne konference Tudi gledališče Verdi v hudi finančni krizi Včeraj je bila v prostorih tržaškega Krožka za umetnost in kulturo tiskovna konferenca na kateri so predstavili spomladansko simfonično sezono gledališča Verdi. Ni pa bila to samo predstavitev, saj so upravitelji tržaške operne hiše prikazali težak finančni položaj, v katerem se slednja nahaja. Tako je v imenu upravnega odbora Giorgio Cesare dejal, da Verdi jamči, da bo simfonična sezona stekla po predvidenem načrtu in da bo v Trstu tudi tradicionalni festival operete, upravni svet pa nikakor ne ve, je poudaril Cesare, kaj se bo zgodilo s prihodnjo sezono. Če ne bo prišlo do sprememb in finansiranja, ne bo pač mogoče pričeti z novo glasbeno sezono. Cesare je bil nato zelo kritičen do načinov, kako država finansira posamezna gledališča, dejal je, da Verdi nikoli ni mogel sprejeti takšnih postopkov. Predvsem ne, ker so bile dobro finansirane določene operne hiše, ki so potem slabo upravljale sredstva pa tudi take, kjer so interne pogodbe prezrlo zakonske norme. Posledice slabega upravljanja pa plačujejo sedaj hiše, ki so, kot Verdi, dobro delale in skrbno gospodarile. Cesare je tudi poudaril, kako prejemajo velike hiše, kot na primer milanska Scala, najrazličnejše podpore, ki jih Verdi ne prejema in zato toliko bolj občuti krizo. Čeprav bo letošnja sezona tekla do konca pa je znake krize opaziti že pri festivalu operete, kjer so morali črtati iz repertoarja eno delo in bodo uprizorili namesto treh običajnih operet samo dve. Zelo jasen in kritičen je bil tudi intendant Verdija De Ferra, ki je jasno poudaril, da je prihodnja sezona Verdija pod vprašajem, ker pač ne bo sredstev niti za plače. Ne bo jih, če ne bo prišlo v najhitrejšem času do zakona, ki bo dal opernim hišam podpore. De Ferra je tu kritiziral vlado, da zavlačuje z rešitvijo problema in tudi politike, saj je naglasil, da se samo nekaj parlamentarcev zanima za usodo glasbenih inštitucij. Ob tem pa je Verdijev intendant dejal, da si ne moremo privoščiti propada znanih in pomembnih glasbenih ustanov in opernih hiš, saj gre za veliko kulturno dobrino, ki daje Italiji sloves in podobo, ki poleg ostalega privlači ta tudi veliko število turistov (primer Verone). De Ferra je tako najavil vsedržavno manifestacij0 glasbenih delavcev, ki bo 10. maja v Rimu. O simfoničnem programu bomo natančneje še pisali, naj napišemo le, da se bo pričel 15. maja, zaključil pa 16. junija. Program predvideva nastop znanih glasbenikov in skupin. Festival operete bo julija in avgusta. Izvedli bodo deli »Viktorija in njen huzari in pa »Frasguita«. Zaradi praznovanja Prazika dela, uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu, dne 1. in 2. maja 1984 ne bodo poslovali. Na prijavo tajnika FdG Menie Jutri proces proti Primorskemu dnevniku Pred prvostopenjskim sodiščem bo jutri proces po hitrem postopku proti odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika Bogumilu Samsi in časnikarki Nadji Filipčič. Proti njima je vložil prijavo tajnik zloglasne misovske organizacije »Fronte della gioventù« Roberto Menia Bogatin, ki trdi, da ga osebna oznaka, napisana v članku o njegovem nasilnem nastopanju v ro-janski družinski posvetovalnici (članek smo objavili 20. decembra lani), obrekuje. Menia je takrat skočil na mizo, okrog katere so sedele predstavnice upravnega odbora posvetovalnice in ob podpori melonarjev ter drugih neo-fašistov skušal prekiniti skupščino, ker je bila sklicana z dvojezičnimi lepaki. Izredno napeto ozračje so nato pomirili agenti Digosa, ki so Menio prijavili sodišču, kjer je v teku sodni postopek. Proces se je že začel 19. marca, vendar samo po formalni plati. Zaradi zasedenosti odvetnika Battella je odv. Sanzin namreč zaprosil za preložitev. Obravnava se prične jutri ob 9. uri. • V Nabrežini bo v soboto, 5. maja, koncertiral akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, ki spada med najboljše in med najbolj uveljavljene zborovske ansamble v Sloveniji. Koncert prireja domače SKD Igo Gruden v sodelovanju s kriškim društvom Vesna. Od petka dalje najprej v Trstu in nato še v Gorici Drama SNG bo gostovala pri nas s Feydeaujevo Barillonovo poroko Obljuba terja dolg. In Slovensko stalno gledališče v Trstu je na začetku sezone obljubilo svojim obiskovalcem, ali bolje abonentom, štiri predstave v lastni postavitvi in dve gostovanji. Obljubljeni program je naše gledališče, kljub že obupni finančni situaciji, speljalo z veliko požrtvovalnostjo skoraj v celoti. Skoraj, kajti kot vsi dobro vemo, je bilo naše gledališče prisiljeno odpovedati gostovanje Drame SNG iz Ljubljane, ki bi morala nastopiti pri nas z Bulga kovim Molièrom. Gostovanje pa je moralo odpovedati iz čisto enostavnega razloga, ker ni imelo možnosti za izplačilo gostovanjskih izdatkov. Toda vrnimo se k začetnemu stavku, k tisti obljubi, ki vedno terja, svoj dolg. Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča v Trstu se je v trenutku, ko je bil primoran odpovedati gostovanje istočasno tudi zavzel, da bo skupno z ljubljansko Dramo iskal novo rešitev. In rešitev, oziroma alternativa, je sedaj tu. Od petka, 4. maja, dalje bo najprej v Trstu in nato še v Kulturnem domu v Gorici ljubljanska Drama, v rednem abonmaju, nastopila Feydeaujevo Barillonovo poroko v režiji Zvoneta Šedlbauerja. In zakaj s tem delom? Ker v Barillonovi poroki nastopa man] Prizor iz Feydeaujeve komedije Barillonova poroka v postavitvi ljubljanske Drame SNG. Režiser predstave je Zvone Šedlbauer igralcev in so torej izdatki manjši in manjša, oziroma manj zahtevna -»d Molièra je tudi scenska postavitev, kar še enkrat pomeni manj ur dela in torej manj denarja. In da bi bili izdatki še nižji, sicer bi si naše gle- HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VABILO Spoštovani član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju DANES, 29. APRILA 1984 ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, z naslednjim DNEVNIM REDOM 1) Poročilo upravnega sveta In nadzornega odbora 2) Razprava o poslovnem obračunu 1983 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil In predloga o delitvi dobička 3) Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo 4) Določitev najvlšjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem 5) Določitev sejnin za upravitelje In nadzornike 6) Ponovna preučitev predloga za nabavo rešilca po sklepu lanskega občnega zbora 7) Volitve treh upraviteljev In celotnega nadzornega odbora 8) Slučajnosti UPRAVNI ODBOR V Gallusovi dvorani Koncert pianista P. Levija v spomin Sergija Radoviča V Gallusovi dvorani v Ulici Ruggero Manna je bil v petek zvečer koncert posvečen Sergiju Radoviču, dobro poznanemu a prezgodaj umrlemu glasbeniku in pevovodji, ki ga naša tržaška javnost ni pozabila, saj je bil eden izmed tistih najbolj aktivnih in domiselnih glasbenikov in kulturnih delavcev, ki so ogromno pripomogli za našo glasbeno in kulturno raven. Posebej pa ga niso pozabili v devinsko - nabrežinski občini, kjer je dolga leta vodil tamkajšnje pevske zbore in z njimi dosegel izredne uspehe. Oddolžiti se njegovemu spominu s koncertom je tako pomenilo za Glasbeno matico iz Trsta spregovoriti o njegovem najglobljem bistvu, to je o veliki ljubezni do glasbe, ki je žarela iz vsega njegovega delovanja. Na koncertu je v spomin na Sergija Radoviča nastopil pianist Pierpaolo Levi. Zakaj prav mladi pianist Pierpaolo Levi na omenjenem večeru pred štirimi leti preminulega glasbenika Sergija Radoviča? Na to vprašanje je Glasbena matica dala odgovor v spremnem listu za petkov večer, v katerem je poudarjeno, da je bil Levi, tako kot Radovič, učenec iste uči- teljice, to je pedagoginje prof. Nives Caetani - Buzzai, in tako je postal nastop pianista Levija na tem večeru neka vezna nit med spominom na preminulega Radoviča in pa na glasbeno kontinuiteto dveh generacij glasbenikov. Glasbena matica je imela izredno srečno roko pri izbiri omenjenega pianista, saj je Tržačan Levi diplomiral na konservatoriju »Monteverdi« v Bocnu z odliko, zmagal že na različnih državnih kot tudi mednarodnih tekmovanjih ter že mnogokrat koncertiral v Italiji in tujini. Z odliko je tudi diplomiral na akademiji Mozart v Bologni in prejel že številna vabila za razne turneje. Večera so se udeležili, poleg svojcev pokojnika, številni slovenski glasbeniki pa tudi ljubitelji glasbe, najbolj številno pa je bilo italijansko občinstvo, med temi številni italijanski glasbeni pedagogi kot Gianpaolo Comi, skladatelj in pianist Massimo Gori in pa sama pedagoginja Nives Caetani - Buzzai. Navzoči so bili tudi številni docenti in gojenci tržaškega konservatorija Tartini, kot tudi številni gojenci Glasbene matice iz Trsta. N.L. dališče že spet ne moglo privoščiti tega gostovanja, sta se SSG in Drama SNG dogovorili za manj predstav, kot jih predvidevata redna abonmaja v Trstu in Gorici. Ljubljanski gostje bodo tako odigrali v Trstu le tri predstave, v Gobici pa dve. Abonmaji bodo potemtakem združeni in Slovensko stalno gledališče prosi že vnaprej svoje zveste obiskovalce in abonente za razumevanje, ker sedeži ne bodo rezervirani. Pa še eno vprašanje, ki terja odgovor. Zakaj se je vodstvo našega gledališča odločilo prav za Barillonovo poroko, poleg že zgoraj omenjenih razlogov? Prvič, ker je Barillonova poroka prav gotovo ena izmed uspešnic letošnjega repertoarja ljubljanske Drame. Gledališka kritika je delo dobro ocenila in prav tako izreden ie še vedno tudi odziv ljubljanske publike. Drugi odločilni razlog je ta, da je Feydeaujeva komedija izredno zabavna. Taka, da se gledalec, ob vsakem zapletanju in odmotavanju raznih situacij na odru, lahko prav veselo in od srca nasmeje. Slovensko stalno gledališče v Trstu želi torej zaključiti svojo sezono v kar-se da prijetnem in sproščenem razpoloženju, v takem razpoloženju, ki ga je resnici na ljubo, te dni v, našem gledališču bolj malo. In tudi ne more biti, ko je bodočnost naše osrednje kulturne ustanove tako malo jasna. Pa še podatek. Slovensko stalno gledališče bo gostovalo v ljubljanski Drami od četrtka, 3., do torka, 8-maja, in od 18. do 24. maja z Albee-jevo komedijo Gospa iz Dubuqua v režiji Dušana Mlakarja. • V kongresnem centru velesejma bo jutri ob 18. uri okrogla miza o »Evropskem parlamentu in deželah v letih ’80«. Proslave mednarodnega delavskega praznika Številne manifestacije ob l.maju Danes v Repnu občinska proslava osvoboditve Prvomajske prireditve v okolici Mednarodni praznik dela bodo tu-9? kfos proslavili po številnih na-sih vaseh. V Križu bo trajalo prvomajsko slavje kar tri dni. Danes ob uri bo v Ljudskem domu v okviril praznika, ki ga prireja sekcija Josip Verginella, nastopil izolski ansambel »Dixieland«. Mladi izol-.1 mojstri bodo izvedli vrsto tradi cionalnih jazzovskih skladb tudi vrsto zahtevnejših pesmi. Jutri zvečer bo v domu Albert kulturni večer v priredbi KD ©sna. Nastopili bodo učenci krajev-c osnovne šole Albert Sirk in do-mj'ca godba na pihala, nakar bo sle-uu tradcionalni kres na spodnjem dvorišču doma. . delavski praznik bo v zgodnjih jutranjih urah budnica z godbo, ob ''■JO pa bo na Kržadi sindikalni shod, na katerem bosta govorila Ivana Pla-cer 'n Paolo Macaiuso. Popoldne bo Ua dvorišču Ljudskega doma praznik ■?a Pobudo komunistične sekcije. Ob ■ bo zaigral harmonikarski an-ambel »Synthesis« Glasbene mati-{*■ ki ga vodi Klavdij Furlan. Sledil “o koncert moškega zbora Vesna, akar bo shod s poslancem Cuffa-°m in deželnim svetovalcem Ivanom Bratino. v Proseku in Kontovelu bo domače kulturno društvo priredilo na predecer praznika dela tradicionalni pr-omajski miting. Letos bo priredi-ev posvečena 100-letnici rojstva kulturnega in političnega delavca, kon-velikega, rojaka Ivana Regenta. Do-mačmi si že vrsto let prizadevajo, a bi po njem poimenovali proseško osnovno šolo, vsi napori pa so bili °alej zaman. Na prireditvi bodo nastopili godbeno društvo Prosek, ^anponikarh GM, pevski zbor Va-uij Mirk in mladinski pevski zbor, r? bo tokrat prvič nastopil. Po pro-,^°^0 mladinci na Vejni pri-kres. Kresovanje bo na pobudo miachne tudi pri Ferlugih in v Zgo- Na 1. maj bodo domače organi-Položile vence k spomenikoma Padlim na Proseku in Kontovelu, Prevoda pa se bo udeležila tudi do-hrf a ®°^ba na pihala. V Nabrežini la k^ba godba na pihala zaigrali ob 9. uri na glavnem trgu, kjer tudi zbirališče, od koder bo kre-1 sprevod proti Križu na sindikalni shod. Jutri zvečer bo sekcija KPI Zorko <.k 5*' jz Trebč priredila ,v Ljud-domu v Trebčah kulturni ve-z godbo na pihala Parma, pev-J~n zborom Slovan in mladinskim n„ r?rn vzhodnega Krasa, na 1. maj » bo v Padričah, Gropadi in v i “b'nci budnica z godbo Parma padi' afian^ vencev k spomenikom V Trstu ne bo enotnega sindikalnega shoda Tudi letos bo potekalo praznovanje prvega maja v znamenju številnih delavskih manifestacij, tako v mestu, kot v okolici. Osrednja manifestacija bo v Trstu, prvič po več letih pa ne bo enotna. Priredil jo bo le sindikat CGIL, medtem ko sta sindikata CISL in UIL odklonila sodelovanje na tej prireditvi. Tržaškim osrednjim sindikalnim organizacijam torej ni uspelo dobiti skupnega jezika (kot so to dosegli na Goriškem, kjer bo manifestacija enotna) po znanih polemikah o vladnem dekretu o ukinjanju premične lestvice. Sindikat CGIL je povabil tržaško delavstvo na prvomajsko manifestacijo, ki se bo začela ob 8.30 z zborom delavcev na Trgu Pestalozzi, od koder bo krenil sprevod po mestnih ulicah do Trga Unità, kjer bosta govorila vsedržavni tajnik FIOM Pio Galli in, v slovenščini, član izvršne komisije tržaškega vodstva CGIL Igor Tuta. Sindikat CISL bo proslavljal praznik dela v Veroni, na vsedržavnem ljudskem prazniku CISL na temo »Delo, ljudstvo, barve in glasba«. Po računih vodstvo CISL se bo udeležilo manifestacije v Veroni 180 tržaških delavcev članov CISL. Sindikat UIL bo pripravil proslavo 1. maja na sedežu na Trgu Papa Giovanni 6. Začetek ob 10. uri. 1. maja bodo v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice podelili priznanja »Zvezda za zasluge za delo« delavcem iz Furlanije - Julijske krajine, ki so se še posebno odlikovali na delavskem področju. Podeljevanja se bo udeležil posl. Dal Castello, podtajnik za šolstvo. V Miljah se bodo delavci zbrali ob 10. uri na Drevoredu 25. aprila, uro kasneje pa bo sindikalno zborovanje na Trgu Marconi, kjer bosta govorila Clyde Cofone, član izvršne komisije tržaškega vodstva CGIL in Bruno Mosetti, tajnik sindikata upokojencev CGIL, Na predvečer praznika dela bo miljska sekcija ZKM1 priredila v dvorani Verdi večer ob prvem maju z ansamblom »1984« in sodelovanjem radia Trieste popolare - Trst Ljudski val. Začetek ob 21. uri. Danes dopoldne ob 11.30 bo pred spomenikom padlim v NOB v Repnu občinska proslava osvoboditve. Ves program in tudi priložnostni govor bodo pripraviti predstavniki repenta-brskega kulturnega društva Kraški dom. Zbirališče bo ob 11.15 pred Domom Albina Bubniča v Repnu, pred tem pa bo občinska uprava položila venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu in na grob komandanta bazoviške brigade Franca Nem-garja. Polaganje vencev v dolinski občini Jutri bo dolinska občinska uprava polagala vence pred spomenike padlim. Vence bodo polagali po naslednjem vrstnem redu: ob 18.30 — o-srednji spomenik, ob 18.40 v Dolini, ob 18.50 v Prebenegu, ob 19. uri v Mačkoljah, ob 19.10 pri Domju, ob 19.20 v Ricmanjih, ob 19.40 v Groča-ni, ob 19.55 na pokopališču v Bor-štvu, ob 20. uri pri plošči v Borštu in ob 20.10 v Boljuncu. • Tržaška občina obvešča, da deluje v občinski palači na Trgu Granatieri 2 center za sprejem obrazcev za davčne prijave 760, 770 in 770 bis. Spominske značke OF 53 tržaškim aktivistom Sinoči je bila v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu pomembna slovesnost, na kateri je Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje podelilo spominske značke Osvobodilne fronte 53 tržaškim aktivistom, ki so delali na tem področju v narodnoosvobodilnem gibanju, pa tudi tistim, ki so bili v to gibanje povezani kje drugje, pa so se kasneje preselili v Trst in tu bili aktivni v naprednih organizacijah in naših društvih. Poleg odlikovancev so se slovesnosti udeležili številni gostje, med temi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, konzul Aleksander Nikolič, predstavnik Zveze združenj borcev iz Kopra in obalno-kraškega področja, predstavniki VZPI - ANPI, Branko Babič -član republiškega odbora Zveze združenj borcev Slovenije, predstavniki društva Slovencev miljske občine, predstavniki Zveze vojnih invalidov in še mnogih drugih društev. Nekaj priložnostnih besed je ob samem podeljevanju spominskih značk spregovorila predsednica Združenja Neva Lukeš, ki se je spomnila med drugim tudi 27. aprila, dneva ustanovitve OF. »Ta dan je bil tudi za vse nas primorske Slovence,« je dejala, »pomemben, saj so se naši lju- OB VESTILO IZLETNIKOM Vse bralce in naročnike, ki so se vpisali na naše letošnje tradicionalne izlete obveščamo, da bo treba 3. maja, med 9. in 12. ter med 15. in 17. uro vplačati zadnji obrok vpisnine za izlete v Ligurijo in Grčijo. Plačilo v prostorih naše uprave v Ul. Montecchi 6. Uredništvo Razstava diatoničnih harmonik pri Domju Sinoči so v Družbenem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju otvorili edinstveno razstavo diatoničnih harmonik in razstavo slik boljunskega slikarja Stana Žerjala. Prireditev je organiziralo KD Fran Venturini. Pobudnika za razstavo diatoničnih harmonik sta bila Tiberio Maver in Pier Paolo Sancin. V pre-pletenju bogatega kulturnega programa, ki je spremljal obe razstavi sta po pozdravu predsednika društva Borisa Kocjana nastopila Ženska pevska skupina Stu ledi, ki jo vodi Vihra Kodrič in Tamburaški ansambel KD France Prešeren, ki ga vodi Drago Žerjal. O slikarjevih delih je izčrpno spregovoril Franc Udovič, pomen, obliko in obseg razstave frajtonaric pa orisala Pier Paolo Sancin in gost iz Slovenije Julijan Strajnar. (ris) d je že borili proti fašizmu, okusili ječe, konfinacije in pa uničevanje vse slovenske dejavnosti. Naš prispevek v boju proti nacifašizmu je bil zato velik, velik je bil tudi davek, ki ga je naše ljudstvo plačalo s svojimi žrtvami za svobodo. Tem žrtvam smo postavili dostojne spomenike. Spominske značke naj bodo zato,« je dejala, »vsekakor spodbuda, da bo po svojih močeh nadaljeval za uveljavitev idealov, za katere so se borili naši najboljši sinovi ter padli za mir, svobodo in enakopravnost.« Sledil je bogat kulturni program, ki so ga začeli otroci šole iz Gropa-de - Padrič, ki so pripravili lep recital ob spremljavi pevskega zbora iz Križa. Lepo je bilo videti te mlade, ki so nosili na prsih rdeče na-geljčke in ki so občuteno recitirali številne partizanske pesmi. Po podelitvi spominskih značk pa je.nastopil pevski zbor kulturnega društva Vesna iz Križa, ki je pod vodstvom tov. Frančka Žerjava zapel vrsto partizanskih pesmi. Med nastopom je z recitacijami sodeloval tudi priljubljeni igralec SSG v Trstu Jožko Lukeš. Na slovesnosti je predsednica Neva Lukeš v imenu vseh izrekla čestitke tudi tov. Dušanu Furlanu, predsedniku Zveze vojnih invalidov za njegovo visoko priznanje, ki ga je prejel pred dnevi v Ljubljani. Prisrčno pa je čestitala tudi dirigentu Frančku Žerjalu, ki bo prav v tem letu dopolnil 35 let svojega neprekinjenega plodnega delovanja kot pevovodja pri kriškem pevskem zboru. Včeraj na prvi televizijski mreži Simpatičen nastop učencev zgoniške osnovne šole »II slfrlPatičnim nastopom v oddaji sta,Sa, a*'° dello Zecchino« so pred-ne - , 4- razreda zgoniške osnov- rai S°t • 1113Ì 1945« predstavili vče- kat • p 0 osv°bojenem vrabčku, s in n*m 80 zma8ali na natečaju RAI * ten .tudi videoregistratar, ki bo - mski šoli s celodnevnim poukom prav prišel. Trije otroci iz serka 8 ~ Marjan, Elizabeta in Bi--. a — so po prvi televizijski mre ^ spregovorili tudi o značilnostih . -, Vrpo-ojjj so voditelju odda- jo .darovali Spacalovo monografijo. , d1 ni šla mimo, kot smo vajeni narin',''x'1I2avnin oddajah, njihova pri-odda°St ■ s*ovenski manjšini. Voditelj udari6 *° dejstvo s primernim pori] Tlm Podčrtal in obenem pouda-VaL,da vodi razumevanje in spošto-nin • etnifrdh manjšin k razumeva-ln spoštovanju Evrope. hica^a so^e^av^ca in vzgojite- ERIKA KOŠUTA j® . “spešno opravila diplomski *z psihologije m Ijubljan-1 fakulteti. Z iskrenimi čestit-TOi ji želimo, da bi svoj po- beznijPTaV^a^a s skr^° in ^u' Delovni kolektiv in učenci dijaš-Kega doma »S. Kosovel« - Trst K našim čestitkam ob tej uveljavitvi, želimo še pripisati imena vseh 18 učencev, ki so ob pomoči učiteljice Leonide Gruden in suplentke Ksenije Kante izdelali nagrajeni strip. To so: Irena Živec, Biserka Simone-ta, Nadja Bizjak, Valentina Sardo, Emanuela Crevatin, Aldo Pahor, Janez Milič, Darjo Šavron, Marjan Milič, Valter Vodopivec, Kristjana Pieri, Elda Jercog, Štefan Savi, Elizabeta Grilanc, Debora Grilanc, Maja Purič, Elvis Auber in Willy Emili. Zakaj se še ni sestal pokrajinski svet? Pokrajinski svetovalec KPI Mar-tone je včeraj poslal tržaškemu prefektu dr. Marrosuju in deželnemu kontrolnemu odboru pismo, v katerem ju seznanja z dejstvom, da je po seji pokrajinskega sveta 12. aprila, ko so sprejeli na znanje odstop predsednika in odbora, deset svetovalcev predložilo pokrajinskemu tajniku predlog za sklicanje nove seje 27. aprila. Do tega pa ni prišlo. Martone v imenu komunistične skupine KPI prosi, da se preverijo vzroki neupoštevanja predloga desetih svetovalcev. Ob denarnico pa še v bolnišnico V zadnjem času so se v Trstu mladi roparji očitno lotili starejših profesoric, saj smo bili včeraj in predvčerajšnjim priča popolnoma enakima dogodkoma. V petek zjutraj je namreč mladenič napadel neko starejšo,, Solnico, ji iztrgal iz rok torbico, v kateri je imela med drugimi rečmi tudi denarnico s 40 tisočimi lirami, jo porinil, tako da je ženska padla ter si zlomila nos, včeraj pa se je na stopnišču Joyce v jutranjih urah dogodil zelo podoben dogodek. Ko se je 55-letna profesorica Angela Sacco odpravljala na izpite v višji tehnični zavod Galvani, kjer je članica neke izpitne komisije, sta jo dva mladeniča napadla, ji iztrgala torbico (v kateri je imela »le« 25 tisoč Mr) ter nato zbežala. Profesorica se je sicer branila, tako da sta jo roparja porinila ter ji zadala nekaj telesnih poškodb. Zdraviti se bo morala 20 dni. Pravljična nadaljevanka na radiu Trst A Danes ob 10.30 bo radio Trst A oddajal prvi del pravljične nadalje vanke »Strahek«. Tekst je napisal Ottfried Preuffler, prevedel pa ga je Stanko Jarc. Dramatizacijo je oskrbela Zora Tavčar, ki je vanjo vpletla tudi prikupne verze. Uglasbil jih je Tullio Možina, na kitaro pa je spremljal Marko Feri. Izvedba je poverjena članom Radijskega odra v režiji Marijane Prepeluh. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage Ivice Simonič roj. Mahnič se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ah kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala župnikoma g. Žerjalu in g. Živcu, dr. Hrovatinu, bolničarki gospe Mariji, kolegu Arman-du Škerlavaju za ganljivi govor, gospe Mileni za neprecenljivo pomoč pokojni ter vsem prijateljem, ki so ji vseskozi stali ob strani in z ljubeznijo lajšaU njeno trpljenje. Maša zadušnica bo v sredo, 2. maja, ob 18.30 v openski župnijski cerkvi. SVOJCI Opčine, 29. aprila 1984 29. 4. 1980 29. 4. 1984 Ob 4. obletnici smrti dragega Danila Ukmarja Slovenca se ga z ljubeznijo spominjamo Marica, Ljuba, Marino, Jadranka in Devan Prosek, Opčine, 29. aprila 1984 Našega dragega Darkota Flega ni več med nami. Pogreb bo jutri, 30. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice na škedenjsko pokopaUšče. Žalujoči: sestra, brata, sorodniki in znanci Trst, 29. aprila 1984 (Občinsko pogrebno podjetje) t Za vedno nas je zapustila naša predraga žena, mama in nona Karmela Zobec vd. Žerjal Datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Žalostno vest sporočajo: mož Mario, hči Vilma z možem, vnuka Robert in Daniela, sestra Marija in drugo sorodstvo Krogi je, Mačkolje, Dom jo, 29. aprila 1984 Zapustil nas je ŽUPNIK Auguštin Zelé Pogreb bo jutri, 30. aprila, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: brat Franc ter drugo sorodstvo. Trst, 29. aprila 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Leonarda Carlija Metota se igkreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoU način počastili njegov spomin. SVOJCI Opčine, 29. aprila 1981 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega Giuseppa Renzija Posebna zahvala dr. Hrovatinu, župniku Beden Čiču, prijateljem in vaščanom. SVOJCI Fernetiči, 29. aprila 1984 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin naše drage Lucije Petaros vd. Ota Posebna zahvala pevskemu zboru F. Venturini. SVOJCI Krmenka, 29. aprila 1984 ŠD Breg izreka Vladi ju Oti iskreno sožalje ob izgubi drage mame. I. b srednje šole »Fran Erjavec« izreka sošolki Tiziani ob izgubi očeta svoje iskreno sožalje. Ob prerani izgubi dragega Pinota se pridružujejo žalosti svojcev družine Collini, Godnik, Furlan, Civardi in Jagodic. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje LONDONSKI SPORAZUM IN POSEBNI STATUT ki bo v sredo, 2. maja 1984, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v TRSTU. Predaval bo prof. SAMO PAHOR. Od 5. do 8. maja v Dolini MAJENCA in XXVIII. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN z ljudskim ocenjevanjem. SOBOTA — ob 20.00 uradna otvoritev razstave vin in nagrajevanje — od 20. ure vso noč postavljanje MAJA NEDELJA — ob 15.30 pričetek kulturnega sporeda: pihalni orkester BREG iz Doline folklorna skupina KUD KAROL PAHOR iz Pirana — ob 19.00 prihod PARTERJEV in PARTERC — ples z ansamblom TONETA KMETCA iz Ptuja PONEDELJEK — ob 19.30 koncert kantavtorja ANDREJA ŠIFRERJA — ples z ansamblom TONETA KMETCA iz Ptuja TOREK — ob 18.00 nastop pihalnega orkestra BREG iz Doline — ob 19.00 slovesno podiranje MAJA Galerija TORKLA: razstava slikarjev amaterjev »«S V TRSTU GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LUBLJANE v Kulturnem domu v TRSTU Georges Feydeau BARILLONOVA POROKA Režija: ZVONE ŠEDLBAUER v petek, 4. maja — ob 20.30 — ABONMA A, D, E v soboto, 5. maja — ob 20.30 — ABONMA B, F v nedeljo, 6. maja — ob 16. uri — ABONMA C, G gledališča KD FRAN VENTURINI DOM JO GLAS HARMONIKE V torek, 1. maja, ob 16. uri v centru A. Ukmar - Miro SREČANJE GODCEV LJUDSKE HARMONIKE S TRŽAŠKEGA, GORIŠKEGA, IZ BENEČIJE IN SLOVENIJE. Sodelujejo VESELI GODCI iz Boljunca. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA -v četrtek, 3. maja, ob 9. uri v otroškem vrtcu v Križu; v petek, 4. maja, ob 9. uri v osnovni šoli v Zgoniku, ob 11. uri v osnovni šob v Šempolaju-, v soboto, 5. maja, ob 9. uri v osnovni šoli v Devinu, ob 11. uri v osnovni šoli v Nabrežini. E. Albee: GOSPA IZ DUBUQUA - 3., 4. in 5. maja ob 19.30 v Drami v Ljubljani. VERDI Danes, 29. aprila, ob 16. uri sedma predstava Verdijeve opere »Moč usode«. Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini. Red D. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana V ponedeljek, 7. maja, ob 18. uri: ciklus »Evropske filmske šole« Vel. Britanija. Velika dvorana V soboto, 5. maja, ob 19.30: Naša pesem 84. Okrogla dvorana v po.iVueyeix, v. maja, ob 19.30: Mladi mladim, koncert prirejata Glasbena mladina Ljubljane in Cankarjev dom. koncerti Openski glasbeni večeri. V petek, 4. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT DUA RICARDI Dl NETRO - TARABOCCHIA (violončelo in klavir). Na sporedu Vivaldi, Beethoven in Schumann. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž. V Domu A. Sirk v Križu je na ogled razstava Silve in Liane Bogateč. Občinstvo si jo lahko ogleda danes, 29. a-prila, med 11. in 13. ter med 16. in 18. uro. KD PROSEK - KONTOVEL priredi jutri ob 20.30 na KONTOVELU PRVOMAJSKI MITING SODELUJEJO: godbeno društvo Prosek, harmonikarji GM, pevski zbor Vasilij Mirk, mladinski pevski zbor. Vabljeni! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD J. Ra po tee iz Prebenega vabi na večer ob kresu, ki bo jutri, 30. t.m., ob 21. uri. Nastopila bosta nevski zbor V. Vodnik in igralec Stane Raztresen. Člani TPPZ P. Tomažič so naproše-ni, da se zberejo v torek, 1. maja, ob 10. uri v Opatjem selu, kjer bo generalka z vojsko in mladino in ob 14. uri koncert. Vabljeni so tudi svojci. KD Vesna prireja jutri, 30. aprila, v Domu Albert Sirk v Križu ob 20.30 kulturno prireditev na predvečer delavskega praznika. Sodelujejo učenci osnovne šole A. Sirk in domača godba na pihala, sledil bo kres. razna obvestila MLADINSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k u spetemu gostovanju mladinskega zbora TIENERKOOR. Posebna zahvala požrtvovalnim staršem in dr. Oskarju Volpi ju. Na skupno življenjsko pot sta včeraj stopila MILENA in NIKO Vse najlepše jima želi DTTZ »Žiga Zois« ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNH DRUŠTEV sklicuje 25. redni občni zbor ki bo v soboto, 12. maja 1984, ob 15.30 v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju v Domu A. Sirk v KRIŽU DNEVNI RED: 1. podelitev priznanj Z S K D 2. izvolitev organov občnega zbora 3. poročila 4. pozdravi 5. diskusija 6. poročila nadzornega odbora in razrešnica 7. volitve 8. povzetki in poudarki, diskusije za delo v novem mandatnem obdobju 9. razglasitev volilnih rezultatov in sklep mali oglasi Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec organizira izlet 12. maja v Vipavsko dolino: Podnanos, Nova Gorica, Trnovo in Brda. Jutri, 30. t.m., ob 17. uri bo na pokopališču v Barkovljah komemoracija padlih borcev z recitacijami in nastopom pevskih zborov. 50-letniki dolinske občine (letnik 1934) so vabljeni da se udeležijo sestanka v petek, ll. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Državno učiteljišče A. M. Slomšek prireja v četrtek, 3. maja, ob 18. uri v dvorani liceja Dante Alighieri, Ul. Giustiniano 3, predavanje pedagoga prof. Alda Visalberghi ja na temo: »Trst in Evropa - vzgojni problemi in perspektive«. V Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva št. 3, bo jutri, 30. aprila, svečana podelitev nagrade VSTAJENJE goriški pesnici Ljubki ŠORLI - BRATUŽEV! Pri prireditvi bodo sodelovali mačkoljanski otroci, o pesnici pa bo spregovorila prof. Bruna Pertot. Začetek ob 20.30. Sekcija KPI J. Verginella prireja praznovanje 1. maja v Ljudskem domu v Križu. Danes, 29. aprila, ob 18. uri koncert skupine »Dixieland«; v torek, 1. maja, ob 6. uri budnica z godbo na pihala, ob 17. uri kulturni program z ansamblom »Synthesis« in z moškim zborom Vesna in shod, na katerem bosta govorila posl. Cuffaro in deželni svetovalec I. Bratina. čestitke Vzela sta se MILENA in NIKO Obilo srečnih in zdravih skupnih dni jima želijo člani pevskega zbora in KD Primorec Draga MILENA in NIKO z veseljem pozdravljamo vajino skupno življenje in vama želimo obilo sreče in zadovoljstva. Sekcija KPI »J. Verginella» in odbor kriškega Ljudskega doma včeraj - danes kino La Cappella Underground 18.00, 20.00 »La terza generazione«. Režija R. W. Fassbinder. H. Schygulla. Maxivideo 18.00 »The three sisters«. Režija L. Olivier. Ariston 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Star 80«. Režija Bob Fosse. Mariel Hemingway. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.30 — 22.00 »Yentl«. Barbara Streisand. Fenice 16.30 — 22.15 »Footloose«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 »Cenerentola 80«. P. Cosso, B. Bianco. Dvorana št. 2 15.20 — 22.10 »Silk- wood«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Girls USA«. Prepovedan mladini pod 18. le-' tom. Grattacielo 15.30 —- 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine. Mignon 15.00 — 22.00 »Oštržek«. Walt Disney. Jutri isti film ob 16. uri. Capitol 17.00 — 22.00 »Gorky Park«. Aurora 16.00 — 21.45 »Scarface«. Al Pacino. Moderno 15.30 — 22.00 »II giorno dopo (The day after)«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Storia di Piera«. H. Schygulla, M. Mastroianni. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 — 22.00 »Cocaine cowboy«. Radio 15.30 — 21.30 »Erica, quando l’amore non è peccato«. Alcione 16.00 — 22.00 »Ballando, ballando«. Režija E. Scola. Danes, NEDELJA, 29. aprila MARINA Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.09 — Dolžina dneva 14.14 — Luna vzide ob 5.31 in zatone ob 18.25. Jutri, PONEDELJEK, 30. aprila KATARINA Vreme včeraj: temperatura zraka 11,5 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, veter 12 km na uro severozahodnik, vlaga 46-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11 sto- ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Raoul Prezza, Swann Troha, Andrea Bonanno, Erik Starec, Linda Damato. UMRLI SO: 75-letni Antonio Marussi, 54-letni Stellio Sain, 73-letni Oscar Šušteršič, 78-letni Alberto Zanetti, 50-letni Giuseppe Starez, 77-letna Bianca Derossi vd. Valdemarin, 83-letna Ema Lorenzi, 53-letna Licia Crismani, 89-letni Guido Metton, 75-letni Paolo Pergolis, 85-letna Maria Portnar vd. Martini, 74-letni Alberto Verderi, 6l-letna Bruna Riccarelli por. Tessaris, 68-letna Maria Braidotti vd. D’Andrea. Prvo sv. obhajilo Slika, ki prvi trenutek nikoli ne pozabi Ceretti Trst - Korzo Italia 13 Telefon 68580 OKLICI: biolog Marino Zerial in študentka Perla Del Conte, odontotehnik Claudio Lucio Vai in bolničarka Giovanna Vinoni, inženir Enzo Mumolo in u-radnica Carla Broccaioli, delavec Amedeo Taboga in prodajalka Renata Da Re, uradnik Paolo Gurtner in delavka Laura Antinori, kuhar Valter Ferraresi in strežnica Lucia Prato, prodajalec Alfredo Cominotto in strežnica Antonietta Dibenedetto, strojnik Roberto Cerque-nich in uradnica Erica Bossi, kantavtor Giancarlo Biecar in gospodinja Anna Pegani, uradnik Giovanni Pilato in trgovka Barbara Gianeselli, vulkanizer Marino Pestelli in učiteljica Marina Mosetti, čevljar Adino Melato in otroška negovalka Mirella Perini, linotipist Fabrizio Bilotta in uradnica Arianna Celino, geometer Franco Liuzzi in knjigo-vodkinja Marina Vascotto, finančni stražnik Paolo Ficarra in bolničarka Ornella Batto, zdravnik Leonardo Pac- N06NA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. |t% K7 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, tel. 209-197. LOTERIJA Sesljali : BARI 76 50 74 43 75 CAGLIARI 11 10 12 65 82 FIRENCE 1 85 19 47 88 GENOVA 72 81 48 79 16 MILAN 68 11 53 46 90 NEAPELJ 60 72 1 59 7 PALERMO 75 56 86 13 42 RIM 6 15 74 8 50 TURIN 6 44 5 12 71 BENETKE 31 85 51 ENALOTTO 90 83 2 11 2 KVOTE; 2 X 2 1 1 X 2 1 ul. MAZZINI 51 @711111 12 — 30.233.000 lir 11 — 985.000 lir 10 — 80.200 lir telejon 040 775275 OSMICO odpre danes Albert Parovel -Mačkolje št. 50. Toči belo in črno vino. V NABREŽINI sta odprla brata Gruden osmico. Točita belo in črno vino. PRODAM zazidljiv teren v dolinski občini. Telefonirati na št. 228-217. PRODAM skoraj novo avtomobilsko prikolico (carrello), dolžina 2 m. Tel. na št. 231-069. FIAT 127 ali PANDO v odličnem stanju kupim v gotovini. Telefonirati na št. 52277 ob urah obedov. MOŠKI - dobro situiran, išče žensko z dobrimi nameni za skupno življenje, staro približno 50 let, po možnosti prosto. Pisati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Lepa pomlad«. PRODAJAM na Proseku športno trgovino. Tel. 212-618. GOSTINSKO SEZONSKO DELO išče študent z znanjem nemščine in angleščine s prakso v gostinski dejavnosti. Ponudbe na: Jure Kovač, Cesta talcev 8, 63212 Vojnik. OSMICO je odprl Silvester Švara - Trnovca 14. Toči belo in črno vino. RIVIERA prodaja v bližini Saleža 3.000 kv. m ograjenega zemljišča in montažno hišo s kletjo in garažo. Tel. , na št. 224-426. Jutri, 30. t.m., bo praznovala v Šempolaju NATAŠA PERIC rojstni dan. Vse najboljše ji želita Dina in Bruno. Jutri praznuje ALBIN KRALJ 50. rojstni dan. Vse najboljše ti želimo vsi, ki te imamo radi. Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita ENZU FORAUSU ob srečanju z Abrahamom in mu želi še mnogo zdravih in srečnih let. Mama, Bruna, Livio in Marko iskreno čestitajo ROMANI MAJ ANO por. ŠTOKA ob uspešno opravljeni diplomi za socialno delavko. Kolegi zborovodske šole češtitajo ALENKI ob rojstvu male ZINAJDE. Sekcija KPI »Zorko Kralj« Trebče -Padriče - Gropada želi obilo sreče in uspehov na novi življenjski poti novo-poročencema MILENI PADOVAN in NIKU SIRKU. V sredo je praznovala svoj 86. rojstni dan naša nadvse dobra mama in nona MARIČKA MACAROL iz Gropade. Da bi bila še vrsto let med nami srečna in nasmejana, so želje sina Pepija z Justino, Danice in Mitkota z družinama. DRAGA PRABABICA! Voščimo ti vse naj, naj... Tvoji pravnuki Franka, Kristina, Elisa, Katja z Jožkom, posebno pa Sonja. FRIZERSKI SALON SONJA ROLIČ Nabrežina — tel. 200-203 Novi urnik poslovanja od 1. maja dalje: 8.30 - 12.30 16.00 - 20.00 ob sobotah neprekinjeno 8.30 - 15.00 RIVIERA prodaja v bližini hipodroma 162 kv. m veliko panoramično stanovanje v zadnjem nadstropju z vsemi udobnostmi. Za informacije telefonirati na št. 224-426. RIVIERA prodaja zazidljivo zemljišče v bbžini Sesljana z odobrenim gradbenim načrtom. Za podrobnosti telefonirati na št. 224-426. RIVIERA išče novo ali skoraj novo stanovanje, 120 kv. m, v mestnem predelu od hipodroma do Lovca. Tel. na št. 224-426. RIVIERA prodaja v Devinu stanovanje, 90 kv. m, s pogledom na morje; v Skednju majhno stanovanje v 1. nad-. strop ju z garažo; pri Sv. Jakobu ekonomično 2-sobno stanovanje v zadnjem nadstr. ; na Trgu Puecher zidove drogerije za 22.000.000 Ur. Tel.. 224-426. PRODAM novo 100 kv. m veliko stanovanje v bližini Ul. Conti. Po žeUi tudi garaža. Telefonirati med 14. in 15. uro aU zvečer na tel. 793-364. OSMICO je odprl v Križu št. 202 Lucijan Košuta (Šime). Toči dobro belo in črno kapljico. PRODAM Fiat 131 Supermirafiori 1600. Za informacije tel. 040/200-491 ob sobotah in nedeljah od 13. do 14. ure. OSMICO je odprl Damjan Žerjal (Boljunec 211). Toči belo in črno vino. PRODAM motorček Fifty Black - Special v dobrem stanju za 500.000 lir. Tel. 040/224-407 v popoldanskih urah. ZLATO, zlate kovance kupi aU ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uL 44, Opčine, Trst. chiere in študentka Donatella Pergami, litograf Luciano Baiez in grafičarka GiuUana Naso. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Str. per Longera 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA tK’ foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 J ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Za vaše zlate želje draguljarna cJKalalan Narodna ul. 28 Opčine FOTOKOPIJE IBS UR Z ABONMAJEM ELIOGRAFICA SERVIS IN VEZAVA Ul. F. Severo 149 (Univerzo) Tel: 568688 Ul. F. Severo 4 (Sodišče) Tel: 60354 Goriška trgovinska zbomita za industrijo, obrt in kmetijstvo 14. sejem za vzhod Mednarodni vzorčni Gorica 28. april - 6. »Prepričani smo, da bo letošnji go-•"’ski sejem Espomego veliko boljši 7 Ustih prejšnjih let in da bo, še z.st* zaradi številne in zelo kvalificirane prisotnosti slovenskih in hr-askih podjetij, pridobil na novi ve-nam je v pogovoru dejal pred-sednik goriške trgovinske zbornice uclio Lupieri. Espomego je nastal pred štirinajstimi leti, komaj nekaj časa potem ko je bil Lupieri imenovan za . —______ _________ ™ pred- alnika trgovinske zbornice. Prej je U več časa odbornik na goriškem upanstvu in je pobliže spoznal potre-e goriškega mesta, ki je takrat pri-7 ° na veliko sodelovati s sosedno °vo Gorico ter odprlo vrata italijansko - jugoslovanskemu sodelova-*U se je kasneje uzakonilo v •mednarodnih dogovorih na državni ravni. Espomego prvih let je bila le maj-,7 razstava goriških trgovcev in o-v .i'lkov *®r male industrije. V telo-adnici v Dolini Koma in na prostem Krog te dvorane ni bilo veliko razstavnega prostora. Tedaj so si mno-trgovci prizadevali pridobiti jugoslovanske kupce, ki so pričeli prihajati k nam. V Dolini Korna je bil spomego nekaj let. Potem pa je trgovinski zbornici uspelo dobiti dežel-p finansiranje in na sedanjem raz-favnem prostoru ob ločndškem mo-m je bil zgrajen prvi paviljon. Pomen sejma je medtem rastel, u. bratje Miklus Import - Export GORICA — UL. TORRIANI 4 — Tel. 83-081 Kltl - silikoni - dvokomponentnl kiti ter stro|l In orod|e za steklar|e TECHNA TRST IMPORT/EXPORT Ul. Ghega 2 Tel. 64-535 Telegr.: TECHNAKAFOL TX: 460517 RONKE (GORICA) Drevoted Serenissima 18 WINKLER S R L PODJETJE ZA MEDNARODNO ŠPEDICIJO GORICA SKLADIŠČA: Ul. Terza Armata 187 Tel.: 0481 - 21261/2/3 — Telex: 460216 WINKGO I OPERATIVNI URADI: Tovorno postajališče - štandrež Tel.: 0481 - 20961/2/3 — Telex: 460680 WINKGO I MOTOCIKLI TOMOS S. p. A. GORICA UL. S. MICHELE 334 TEL 21-621 - 21-622 AGRARIA terpin IMPORT-EXPORT ■ ULICA CARDUCCI 47 — GORICA — TELEFON: 81900 Vam nudi vse za sodobno ♦ kmetijstvo ♦ kletarstvo ♦ vrtnarstvo po ugodnih cenah, kakovostno in hitro Obiščite nas! s.r.l. Import-Export Adriano Corsi Sedež: ŠTEVERJAN (Gorica) Uradi in skladišče: PRADAMANO (Videm) Via Nazionale 24 telefon (0432) 670396 — teleks 450162 NUDI: — za GRADBENIŠTVO: valjarje BITELLI in hidravlična kladiva MONTABERT — za KMETIJSTVO: traktorje, goseničarje, motokultivatorje, kosilnice itd. SERVIS IN NADOMESTNI DELI s.r.l kemikalije za zaščito rastlin Sedež: GORICA — Ul. XXIV Maggio 8 Filiala: TRST — Ul. Aleardi 1 Uprava: GORICA — Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. 0481/84776 - 34763 — Telex 460656 TEKNO I j) Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica—i VAŠ PARTNER V TRGOVINSKI IZMENJAVI MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 TELEX 460412 AGRBAN BANCAdel FRIULI banka, ki ji lahko zaupaš Družbeni sedež in glavna direkcija: VIDEM (UDINE), Via Vittorio Veneto 20 POSLOVALNICE: TRST (Trieste) — Via Rossini 14 — Via del Roncheto 28 GORICA (GORIZIA) — Corso Verdi 125 TRŽIČ (MONFALCONE) — Piazza Cavour 22 KRMIN (CORMONS) — Piazza Libertà 1 ČEDAD (CIVIDALE) — Piazza Diaz TARČENT (TARCENTO) — Via Udine TRBIŽ (TARVISIO) — Piazza Unità 17 ^ S Ccwturtsped TRŽAŠKA ŠPEDICIJSKA DRUŽBA z o. z. TRST, Drev. Mlramare 3 GORICA, Ul. Cravos Blagovni terminal Standrež FERNETIČI Blagovni terminal FILIALA MILAN Ul. Palazzi 2/a tel. (040) 417831-5 telex: CENTTS I 460140 tel. (0481) 20233-20345 telex: CENTGO I 460386 tel. (040) 213344-213345 telex: CENTFE I 460143 tel. (02) 209190 telex: CENTMI I 314007 ESROMEGO Urnik obiskov: ob delavnikih od 10. do 20. ure ob nedeljah in praznikih od 10. do 21. ure UVOZ - IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA mirini in pi TRST — Ulica Geppa 9/111 — Telefon: 68802 - 64489 — Telex: 460231 'X TRST Ul. S. Giacomo In Monte 24 Telefon: 775770 ZIDNE TAPETE SLIKARSTVO OKVIRI O O i IMPORT J EXPORT „ ZASTOPSTVA A 160 TRST GORIC tel. 631002, 61242, 61060 Ulica Trieste Ulica Geppa 9 telex: 460134 agrof n MEBLO MEBLO ITALIANA d.d. PROIZVODNJA IZVOZ - UVOZ GORICA - Tržaška c. 138 Tel. 0481/20433 Telex: 460266 ITAMEB radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 29. aprila 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 n trio Drač 10.25 Misijonarji v Tanzaniji H.OO Maša jl.55 Tednik o verskih aktualnostih }".15 Linea verde 13.00 Dnevnik - ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti JLOO V teku nedelje.. . J5.00 športne vesti 16 00 Discori ng l«nn ^ 1^-30 Športne vesti J8.00 Italijansko nogometno prvenstvo 16-30 90. minuta « Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20- 30 El Cid, film, 1. del 21- 45 Dnevnik ,1-65 Športna nedelja 23.00 Mister Fankasy menske razmere 23.55 Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere Drugi kanal 11J-60 Veliki izvajalci 10.55 Più sani, più belfi: tednik o .. zdravju in estetiki i,™ Charlie Chan alle Olimpiadi, film 13.0° Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Blitz: oddaja o predstavah in i„ ^Portu 14.00 Piccoli fans 14.30 Blitz i šport : Zolder: avtomobilizem: VN Bel- 16.50 Izidi prvih pa.časov in intervjuji 17.50 Končni izidi in lestvice 18.50 Dnevnik 2 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.50 Dnevnik 2 - Poročila 20.00 Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.30 Ci pensiamo lunedi 21.50 Hill Street giorno e notte - TV film 22.40 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.50 Dnevnik 2 - Trentatrè, tednik o medicini 23.20 H martin pescatore, 1. del 23.45 Dnevnik 2 Zadnje vesti Tretji kanal 12.30 Tenco ’83; avtarjevska srečanja 13.10 Dancemania : jazz dance 14.10 I racconti dei 5 cerchi 15.05 Dnevnik 3 - Neposredni športni prenosi Rimini: telovadba Misano Adriatico: kolesarstvo Rim: konjske dirke 17.15 Una strana coppia di suoceri, firn 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Maledetto rock: trideset let glasbe za mladino 20.30 Domenica gol: kronike, komentarji, raziskave in debate 21.30 Perchè si, perchè no 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo A lige 23.15 Jazz club JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 3.20 Poročila .6-25 Živ žav, otroška matineja m.15 Modro poletje, mladinska r nizanka ;,45 Življenje Berlioza, nadaljevan H-40 625, oddaja za stik z gledalci il.59 Mozaik ji? 66 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 14.35 Prisluhnimo tišini, oddaja za 14 rr sll*šno prizadete ^.55 Pred Luksemburgom; predsl vitev 2. dela letošnjih popevk E „ rovizije 15.25 Poročila ,6-66 Letniki, praznična izdaja jji'36 Športna poročila ™ 'la nori, nori svet, ameriški fi! 16-15 Risanka ,q'24 TV in radio nocoj s saur ™ 16-55 Vreme 26-00 M. Kranjec: Strici so mi poi 91 tr ?a£l’ nadaljevanka •15 M. Ravel: La Valse, balet 9i oddaia »is te!,preeled Koper 14.30 Avtomobilizem: Zolder — VN Belgije 16.00 Dogo iskanje, dok. oddaja 17.00 Videomix, glasbena oddaja 1Q Ofl Ricanlfp 19.30 Stičišče - tednik TV dnevnika 19.45 Visok pritisk: glasba, vesti in novosti iz glasbenega sveta 20.30 Razbojniki v Parizu, firn 22.00 Prihodnost preteklosti, dokumentarec 22.30 Orkester »Spettacolo« Raula Casatici ja Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška piatine ja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober (Kan 14.00 Narodna glasba 14.30 Modro poletje, nanizanka 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 Dnevnik 17.05 Bleščanje, ameriški film 18.55 Risanka 20.00 Strici so mi povedali, nadajlj. 21.15 V gosteh v Singjungu, 2. del 21.45 Športni pregled 22.15 Dnevnik ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 a 66 L'albero delle mele - TV film lnVv. ftolphsupermaxie-roe - TV film U-°6 Šport: košarka i, dA Philadelphia - Los Angeles inVr Šport: ameriški football 14^ luPerclassifica Show ,fi66 Šport: tenis "*6 Sette volte donna, film io oA ì-uu Giani - TV lilm 6 30 Dallas - TV firn “6-25 La luna, film 24 rS f'amingo Road - TV film ,u° vita privata di Henry Orient, film RETEQUATTRO 9 no j?*atrus' risanke ci'.,,. Storie buffe in TV, risanke g'ij? Superamici, risanke 10 no v.uomo ragno, risanke Masters, i dominatori dell’uni-in m Yerso' risanke 11a Team - TV film l2no !part: A tutto gas i3 oo Sport: n°eomct 15 m t ascination speciale ^® 56 La srnemora*x) di Coiegno, film Non_____ 20 25 Senasty ■ TV film 22 in 1Vl ama 110,1 m’ama show 23 Mai dire si - TV film |)i h® rose che non colsi, film 130 Strike Force - TV film 19 no ì*1 m,ia geisha, film 19-30 Ponovitev 17.30 Supercar - TV film 18.30 Be Bop a Lula 19.30 R circo di Sbirulino 20.25 Canta Brasi! 22.30 II teschio maledetto, film 00.10 La lunga fuga, film TELEPADOVA 12.30 Lupin in., risanke 13.00 Šport: catch 14.00 Falcon Crest - TV film 15.00 II favoloso dottor Politile, film 17.00 Shogun, risanke 17.30 Tigerman, risanke 18.30 Anche i ricchi piangono, TV film 20.20 Picnic, film 22.00 Agente Pepper - TV film 23.00 D dominatore di Chicago, film 00.30 Gli invincibili - TV film TRIVENETA 6.00 Film 7.30 Risanke 8.30 in 9.00 TV film 10.00 Q. P. Coupon, ponovitev 13.00 Film 14.30 Dražba preprog 20.00 TV film 20.30 Zitto e. .. mosca!, film 22.00 Sport: vse o motorjih 23.00 Al di là dell’orrore, film 01.00 Horoskop 01.10 Film 3.00 Non stop spored •TALIA 1 6-30 Mimi e la nazionale di pai 8 ss ;av°h). risanke 9 9n ^arco P°h>, risanke Mimi e la nazionale di pal-n . »avolo 1035 r3'"0 Pq,° 12 nn a atnantc di ferro, film 13 Oft 6geli volanti - TV film 14 00 nPKirt: grand prix l6 5n day Television Magnum P. I. - TV film TELEFRIULI 10.00 Čas obrtništva 10.30 Regione verde 11.00 Da in ne 13.30 Starzinger, risanke 14.00 Fogolar 19.30 Friuli sport 20.25 La moglie in bianco, l'amante al pepe, film 22.15 Ciao Èva 23.15 Horoskop 23.30 Oriazi e Curiazi, film Ponedeljek, 30. aprila 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Hallo... Raffaella? vodi Raffaella Carrà 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Hallo... Raffaella? - zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark znanstvena oddaja 15.00 Trije nečaki in majordom TV film 15.30 Šolska vzgoja 16.00 Secret Valley - 12. epizoda 16.30 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Problemi gospoda Rossija 17.30 Evrovizija: UNICEF predstavlja »Concerto per il mondo« 19.00 Italia sera dogodki in osebnosti 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 El Cid - film 22.20 Dnevnik 1 22.30 Srečanje s kinematografijo 22.35 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.30 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai mangi? oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Jole, Jole - otroška serija 17.55 Varčevanje - izobraževanja odd. 18.15 Naši znanstveniki: Friderik Pregl 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Glasba za mlade 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 20.00 Noč trepeta - TV drama 21.15 Studio 2 22.15 TV dnevnik II Zagreb 16.30 Videostrani 16.40 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Slovenske ljudske pravljice: O treh kraljevih sinovih - 2. del 18.00 Zgodbe iz davnine 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Varaždin 18.45 Glasba za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama CANALE 5 8.30 Dober dan Italija vodi Aba Cercato 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.00 Aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help! - nagradno tekmovanje 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV roman 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.25 L'ingorgo »Una storia impossibile« - film 22.25 Flamingo Road - TV film 23.25 Šport Ob koncu Aquile del mare - film RETEQUATTRO 8.30 Giatrus - risanka 9.00 Alberto il ciccione - risanka 9.30 Arcie e Sabrina - risanka 10.15 Chico - TV film 10.45 Fantasilandia - TV film 11.45 Mai dire si - TV film 12.45 Superamici - risanka 13.30 Fiore selvaggio - novela 14.15 Magia - novela 15.00 Totò e le donne - film 17.20 Masters, i dominatori dello spazio - risanka 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - novela 19.30 M’ama non m’ama 20.25 Una vacanza bestiale - film 22.15 Maurizio Costanzo Show 00.15 Privilege - film 1.30 Šport ITALIA 1 8.30 Arrivano le spose - TV film 9.30 Paradiso notturno - film 11.30 Phyllis - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 13.30 Piccolo mondo inglese 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - otroška oddaja 16.30 Šolska vzgoja 17.00 Vediamoci sul due vodi Rita Dalla Chiesa 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 18.15 Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Dnevnik 2 - dogodki in osebnosti tedna 21.25 II bacio della violenza po romanu D. Hammetta - 1. del 22.10 Dnevnik 2 - Nocoj 22.15 II bacio della violenza - 2. del 23.10 Protestantizem 23.35 Foggia: sabljanje 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 00.05 Šolska vzgoja Tretji kanal 15.10 Italijansko nogometno prvenstvo B lige 16.00 Alessandria: kolesarstvo 16.50 Italijansko nogometno prvenstvo A lige 18.25 L'orecchiocchio - glasbena odd. 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne športne vesti 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Ho ancora una valigia a Berlino 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šolska vzgoja 22.10 Ponedeljkov športni proces 23.15 Dnevnik 3 21.15 Izbrani trenutek 21.20 Zunanjepolitična oddaja 21.50 En avtor, en film 22.10 TV dnevnik 22.30 Reportaža z atletskega mitinga v Splitu Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja V današnji Odprti meji bo na sporedu daljša reportaža o borcih preko-morcih, ki so se borili v Grčiji, Albaniji in Makedoniji. Sledila bo reportaža nogometne tekme: Videomix proti izbrani ženski vrsti Slovenije. oddaja v slovenščini 17.00 TV poročila 17.05 TV šola Čudeži narave - dok. oddaja 17.30 Razbojniki v Parizu - film 19.00 Športni pregled 19.30 TV dnevnik - Stičišče 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Opera narave - dok. oddaja 20.30 Monrojevi - TV film 21.20 TV dnevnik - Vse danes 21.30 Plesni korak - Zlodej na vasi 22.00 Nočni balet 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 17.30 Una famiglia americana 18.30 II principe delle stelle - TV film 19.50 I Puffi - risanka 20.25 La luna nel pozzo odd. z Domenicom Modugnom 22.30 New York New York - TV film 23.30 Samurai - TV film 00.30 Èva contro Èva - film TELEPADOVA 13.30 Lupin HI - risanka 14.00 Mama Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - novela 16.00 Magnetoterapia Ronefor 16.30 Peyton Place - TV film 17.30 Tigerman - risanka 18.00 Lupin III - risanka 18.30 Sampei - risanka 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Anche i ricchi piangono 20.30 Una notte movimentata - film 23.00 Birombo TV - športna rubrika 24.00 I due sergenti - film TRIVENETA 12.40 Sloane - TV film 13.30 Yoghi - risanka 14.00 Scooby Doo - risanka 14.30 Desideri nel sole - film 16.00 Filmski program 16.30 TV film 17.30 Yoghi - risanka 18.00 Risanka 18.30 Harry O’ - TV film 19.30 Clic, ti piace la fotografia? 20.15 Glasbeni trenutek 20.30 I pascoli dell’odio - film 22.00 TV film 22.30 Dražba 1.10 Film TELEFRIULI 13.30 Starzinger 14.00 Cara cara - TV roman 15.30 Mariana, il diritto di nascere 16.45 Si o no 19.00 Cara cara - TV roman 20.25 Mariana, il diritto di nascere 21.30 Šport - nogomet: Udinese - Lazio 23.30 America, America dove vai? Nedelja, 29. aprila RADIO TRST A ' 8.00. 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Strahek«. Napisal Otifried Preussler; 11.00 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni pot-pun; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO OPČINE Do 10.00 Glasba ; 10.00 Prostor intervjuju; 10.30 Jutranji val radia Opčine — v studiu Mira in Marino; 13.00 Oddaja slovenskega kulturnega društva Tabor iz knjižnice Pinko Tomažič in tovariši; 14.00 Glasba po željah z direktnimi pozivi; Dalje nonstop glasba. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 7.00 Dober dan dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Luciano vi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Napoved programov; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 14.30 Kaj je novega?; 15.30 Popevka tedna; 16.00 RK Count down; 17.45 Lestvica LP; Športna nedelja. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Radijski koledar; 7.30 Za zdravje - Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah -Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik - Objave, EP; 17.30 Nedelja na športnih igriščih; 18.00 Zaključek. RADIO 1 8.00, 8.40, 10.12, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Radijski katalog; 8.00 Mirrar; 8.50 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.15 Varietejski spored; 11.50 Vam ugaia kino? ; 13.20 Start, nedeljski šport; 13.30 Cab-anch’io; 13.56 Informacije za turiste; 14.00 Posebna oddaja Radia 1; 14.30 in 18.02 Carta bianca stereo; 16.52 Vse o nogometu; 19.15 Šport: košarka; 19.50 Verska rubrika; 19.55 Glasbeni odmor; 20.00 Stičišče; 20.30 Hosanna, opera - The Medium, tragedija ; 23.05 Zadnji poziv. Ponedeljek, 30. aprila RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: 7.40 Pravljica; 8.10 13.00 Dopoldanski zbor- nik: Almanah: Sedma stopnja sreče. Svoje podvige opisuje Igor Škamperle; 8.45 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Skrivnost verstev. Pripravlja Helena Jovanovič; 12.30 Glasbeni potpuri ; 13.20 Gospodarska problematika ; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: »Veter v vinogradu«; 14.30 Tja in nazaj; 16.00 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. Pripravila Minka Pahor (ponovitev) ; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nediških dolin; 18.30 Glasbene raznolikosti. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 7.00 Dober dan, dan; 9.00 Štirje koraki ; 9.15 Paolo Chinassi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 O-troška oddaja; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Plesna glasba: 12.00 Glasba pp željah; 14.30 Popoldanski spored; 14.35 Popevka tedna; 15.00 Ciao ragazzi; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz ... ; 17.00 Popolari e dintorni; 18.00 New dance; 18.45 Operni glasovi; 20.00 Zaključek. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 0-tvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 0-tvoritev - Danes na valu radia Koper; 13.45 Glasbene šole; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz filmskega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik - Objave, EP; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.33 Primorski zbori na tekmovanju - Naša nesem - Maribor ’84; 18.00 Zaključek. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Zaupana jim sredstva so se povečala za 41 odstotkov Izreden uspeh lanskega poslovanja Kmečke banke ob 75-letnici obstoja Kmečka banka v Gorici je v lan skem poslovnem letu kar za 41,14 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom povečala zaupana ji denarna sredstva. V letu 1982 so imeli namreč 35 milijard lir vlog, ob koncu lan skega leta pa so imeli 49.303.913.364 lir zaupanih jim vlog. To je lep uspeh in dokaz zaupanja, ki ga Kmečka banka uživa pri goriški slovenski in italijanski klienteli, saj porast v odstotkih prekaša ne le lansko stopnjo inflacije marveč tudi dosežke vseh drugih bank v naši pokrajini in tudi deželi. To je najlepši uspeh poslovanja v 75. letu življenja Kmečke banke, je na včerajšnjem jubilejnem občnem zboru poudaril predsednik upravnega odbora Ksaverij Leban. Na občnem zboru, ki je bil v mali dvorani Kulturnega doma, je predsednik prebral daljše poročilo. Najprej se je dotaknil splošnih gospodarskih premikov v svetu in v državi ter se še posebej zaustavil ob trendih na Goriškem. Kriza v nekaterih industrijskih obratih, v obrti, v tistem delu trgovine, ki je bil navezan na jugoslovansko klientelo in tudi nazadovanje v tu- Kulturno društvo JEZERO DOBERDOB Spevoigra KOVAČEV ŠTUDENT Sobota, 5. maja 1984, v občinski telovadnici. rizmu, so bili in so še zaskrbljujoči. Kljub tem negativnim tendencam pa je Kmečka banka povečala, to precej, svoje poslovanje, kar je znak, da ji ljudje zaupajo, in da to zaupanje narašča. Veliko je bilo govora o industrijski kooperaciji med tukajšnjo in jugoslovansko industrijo, pa so se le nekateri obrtniki pozanimali in izvedli tako sodelovanje. Delno se je v težavah znašlo tudi kmetijstvo. Precej je narasla trgovinska menjava po goriškem sporazumu, lani je bila menjava rekordna, saj je dosegla 211 milijard lir. Tudi kar se tiče prevozov s tovornjaki čez mejo se je položaj rahlo izboljšal, čeprav gre upati v večji razmah tega prometa, ki ima zelo velik pomen za goriško gospodarstvo. Leban se je seveda dotaknil notranjega poslovanja Kmečke banke. Ta je povečala število servisov, ki jih nudi klienteli, ponudbo bodo še povečali. še letos bodo pridobili nove prostore, kajti sedanji, pa čeprav odprti šele pred nekaj leti, ne zadoščajo več zahtevam in potrebam. Znaki gospodarske krize pa so se kljub vsemu pokazali tudi v poslovanju Kmečke banke, kajti če so vloge narasle kar za 14 milijard so posojila v primerjavi s prejšnjim letom porasla le za tri milijarde in so ob koncu leta dosegle 32, iti odstotka v primerjavi z vlogami. To je znak,, da malokdo gradi stanovanje s posojilom in tudi, da poslovni ljudje ne vlagajo v posodobitev trgovskih, o-brtnih oz. industrijskih obratov. Po- doben je položaj tudi v drugih bankah na Goriškem. Kmečka banka je seveda odvišni denar vložila v državne vrednotnice, tako da je bil denar vseeno dobro vložen, vendar pa ni ta denar šel v tukajšnje gospodarstvo. S povečanjem prometa pa so narasli tudi stroški, tako za posodobitev naprav kot za osebje. Vse njihovo delovanje so mehanizirali in opravljajo ga z računalniškim centrom v Padovi, ki ga upravljajo skupno z drugimi ljudskimi bankami. Čistega dobička so v lanskem poslovnem letu ustvarili za 419.92o.29U lir. Velika večina tega bo šla v rezervni sklad, nekaj bodo dali tudi v dobrodelne namene. Z rezervnim skladom in tudi z lansko revalvacijo nepremičnih, kar je bilo določeno z zakonom, so društveno premoženje povečali na štiri milijarde 381.427.821 lir. Skoraj milijardo in pol so vredne nepremičnine. Poročilo predsednika Ksaverija Lebana so člani sprejeli, zatem so postavili še nekaj vprašanj. Lanski poslovni uspeh krona prizadevanja u-pravnega in nadzornega odbora, vsega osebja z ravnateljem Borutom Lebanom, in je najboljši dokaz, da je bil in je upravičen obstoj Kmečke banke, tega slovenskega kreditnega podjetja v Gorici, ki je bilo ustanovljeno v začetku leta 1909 in ki je pričelo poslovati v palači Attems na Kernu sredi aprila tistega leta, ter posluje nekaj let na Verdijevem korzu, najbolj prometni goriški ulici. (mw) 14. mednarodni sejem Espomego V znamenju rahlega optimizma, da bo vendarle mogoče zaustaviti negativno tendenco in da se bodo že kmalu pokazali določnejši znaki oživljanja gospodarstva, ob spoznanju, da je za dosego teh ciljev potrebno združiti prizadevanja na različnih ravneh, se pričenja 14. mednarodni blagovni sejem Espomego. Slovesno, v prisotnosti številnih predstavnikov o-blasti, krajevnih in deželnih ustanov, gospodarstvenikov, predstavnikov družbenega in gospodarskega življenja iz Slovenije in Koroške, so ga od prli včeraj dopoldne, na razstavišču ob Ločniškem mostu. Sejem bo odprt do nedelje, 6. maja. Osrednjo vlado je na slovesnosti predstavljal poslanec Marino Corder, podtajnik pri ministrstvu za notranje zadeve. Corder je potrdil veljavnost obvez, ki jih je nedavno sprejela vlada, da bi ublažila in zaustavila proces dedndustrializacije in gospodarskega nazadovanja. Predstavnik vlade je posebej potrdil namen prisotnosti padjetij z državno udeležbo 'in še zlasti ladjedelnice v Tržiču. »Ta objekt je in ostaja osnova gospodarstva v teh krajih, s tem pa ne trdimo, da ostaja vse kakor prej, nespremenjeno« in izrekel prepričanje, da bosta vlada in parlament čimprej — po hitrem postopku — izdelala sklop operativnih norm. S tem pa je Corder izzval pripombo komunističnega parlamentarca Baracettija. PRAZNIK FRTALJE V RUPI DANES, 29. aprila, ob 16. uri: nastop zborov in folklorne skupine »Javorje«, PLES. TOREK, 1. maja, ob 16. uri: recitacije in nastop dramske skupine PD Štandrež z burko »Moč uniformi«, zvečer PLES. Na razpolago DOMAČA FRTA- LJA in pijača. »Parlament bo že opravil svojo dolžnost, mora se zganiti vlada in predložiti zakonski načrt«. Vladni podtajnik je v govoru omenil tudi nekaj aktualnih gospodarskih in družbenih vprašanj splošnega značaja. Tako je govoril o potrebi, da se prične pripravljati vrsta ukrepov za zagotovitev delovnih mest mladim, o davčni politiki itd. Glede pomena sejma Espomego je dejal, da je najboljši pokazatelj politike miru, sodelovanja in skupnega premagovanja gospodarskih težav. Gorica pa mora v še večji meri izkoristiti svojo geopolitično lego povezovalca in posrednika med podonavskimi deželami in Italijo. Na otvoritveni slovesnosti so govorili še predstavniki trgovinske zbornice, komendnik Tacchino, goriški župan Scarano, predsednik pokrajine Cumpeta in deželni odbornik Mario Brancati. Slednji je poudaril, da vlaga dežela velik napor in finančna sredstva v poživitev gospodarstva in odpravo neskladij v razvoju med posameznimi področji, vendar pa ta sredstva sama ne zadostujejo. Skoraj vsi govorniki so v svojih posegih omenili novo usmeritev in novo vsebino letošnjega sejma, na katerem bodo imela mala industrijska in o-brtniška podjetja — tako imenovano drobno gospodarstvo — glavno vlogo. Ta podjetja so množično prisotna na sejmu s svojimi izdelki, o drobnem gospodarstvu, zlasti o možnosti sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji, tudi v luči a-nalize dosedanjih konkretnih izkušenj, bodo razpravljali na posvetu, v petek, 4. maja, ko bo na sejmu dan Jugoslavije. Sicer se bo v prihodnjih dneh zvrstilo kar precej drugih vzporednih prireditev različnega značaja, o čemer bomo še poročali. Naj ob koncu omenimo še zares številno predstavništvo gospodarskih združenj, ustanov in organizacij iz Slovenije. Poleg dr. Borisa Zidariča, predstavnika gospodarske zbornice Jugoslavije, smo med udeleženci opazili delegacijo novogoriške občinske skupščine z županom Bašinom na čelu, predsednika in tajnika medobčinske zbornice iz Nove Gorice Arturja Štruklja in Davorina škarabota, predstavnika Zveze obrtnih združenj, Franja Verdnika in Matka Kavtičnika, konzula Marjana Banka in seveda predstavnike številnih podjetij. ŠTIRI OSEBE RANJENE V NESREČI PRI JAMLJAH Štiri osebe, od katerih tri precej hudo, so bile ranjene v prometni nesreči, včeraj okrog 16.30 na državni cesti med Jami jami in Sabliči. V tržiški bolnišnici se zdravijo 20-letni Mario Croscili iz Doberdoba, 19-letna Manuela Croscili, prav tako iz Doberdoba in 48-letni Raffaele Serafini iz Tržiča, Ul. Ceriani 1. Vsi trije so zadobili hude poškodbe na nogah in se bodo zdravili pred vi dorpa 40 dni. Prvo pomoč so v bol- nišnici nudili 33-letnemu Nordiu Ger-goletu iz Doberdoba, Kosovelova ulica 14. Dinamika nesreče še ni povsem razjasnjena. Kaže, da je Mario Croscili, najbrž zaradi mokrega cestišča, izgubil nadzorstvo nad fiatom 127 in trčil v fiat 128 v katerem se je peljal Serafini, medtem ko je Gergolet, ki je menda vozil za Croscili jem, trčil v že karambolirani vozili. V torek popoldne tradicionalni prvomajski shod v Steverjanu Zborovanji tudi v Gradišču in Opatjem selu Pričenja se teden v znamenju številnih prvomajskih prireditev. Zborovanja. sprevodi, kulturne manifestacije, športna tekmovanja se bodo te dni, v glavnem pa v torek zvrstil v Steverjanu, Gradišču, Opatjem selu na Krasu, Doberdobu in v raznih drugih krajih na Goriškem, tostran meje in pri sosedih. V slovenskih vaseh bodo jutri zvečer dvignili mlaje z rdečimi zastavami, zagoreli bodo kresovi ob mednarodnem delavskem prazniku. Osrednje prvomajsko slavje na Goriškem bo tudi letos v Steverjanu, kjer so že sinoči, v okviru prireditev, ki se bodo zvrstile do konca tedna, odprli tradicionalno razstavo in pokušnjo vin. Prvega maja bo v dopoldanskem času vrsta športnih tekmovanj, ob 16. uri pa bo na Trgu svobode prvomajsko zborovanje. O trenutnem političnem položaju ter o prizadevanjih naše narodnostne skupnosti za priznanje globalne zakonske zaščite bo govoril predsednik TO SKGZ Mirko Primožič. Po zborovanju bo na prireditvenem prostoru v Dvoru še zanimiv kulturni spored. Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL bo na Goriškem, za razliko od drugih krajev v državi, pripravila tudi letos enotno prvomajsko manifestacijo ter s tem potrdila, da je enotnost med delavskim razredom v naših krajih globlja, še zmeraj prisotna in predvsem potrebna spričo zaskrbljujočega gospodarskega položaja. Osrednja sindikalna manife stacija bo letos v Gradišču, kjer se bo ob 9.30 pričel sprevod delavcev in kmetov, ob 10.30 bo na glavnem trgu shod. Prisotna bo tudi delegacija Zveze sindikatov iz Nove Gorice. Tradicionalno prvomajsko slavje bo v torek, ob 14. uri v Opatjem selu na Krasu. Slavnostni govornik bo Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov. Tudi v Doberdobu bodo v torek zjutraj pripravili tradicionalni prvomajski shod. Godba na pihala bo igrala budnice, ob 9. uri pa bo zborovanje pred gostilno Peric. Nobene odločitve na seji rajonskega sveta v Pevmi Odsotna je bila polovica svetovalcev Nobene spremembe ni glede predsedniškega mesta v rajonskem svetu za Pevmo, Oslavje in Šlmaver po o-stavki Nede Domikove. Na seji, v petek zvečer, ko naj bi razpravljali o ostavki Domikove in o izvolitvi novega predsednika, je bilo prisotnih samo šest svetovalcev od dvanajstih. Odsotni so bili trije svetovalci SSk ter po en svetovalec KPI, PSDI in KD. Ker se za izvolitev predsednika zahteva dvotretjinska večina, o tem vprašanju na petkovi seji sploh niso razpravljali, pač pa so vzeli v pretres nekatera druga vprašanja. Tako nadomestitev svetovalke Benkovičeve (PSDI), njeno mesto naj bi prevzel Božo Gruntar, organizacijo rekreacijske kolesarske dirke in nekatera druga vprašanja. O ostavki predsednice in izvolitvi novega predsednika bodo razpravljali na prihodnji seji, v petek, 4. maja ob 21. uri. Po dogovoru, ki je bil dosežen med predstavniki KPI, PSI in SSk ob začetku mandatne dobe, naj bi predsedniško dolžnost izmenično o-pravljali predstavniki omenjenih treh strank, vsak za dobo 20 mesecev. Prvi del mandata je dolžnost opravljal predstavnik SSk Kosič, zatem je mesto prevzela Domikova (KPI), v smislu dogovora pripada predsedniško mesto do konca mandata predstavniku socialistične stranke. ' -GLEDALIŠČE V TRSTU IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP danes, 29. t.m., ob 17. uri — v telovadnici na LJESAH v sredo, 2. maja, ob 20.30 v Domu A. Gregorčič v ŠTANDREŽU. Cumpeta sprejel delegacijo ustanove Friuli nel mondo Predsednik pokrajinske uprave Silvio Cumpeta je sprejel delegacijo ustanove Friuli nel mondo, ki jo je’ vodil Mario Tor os. V pogovoru s predsednikom pokrajine je Toros izrazil potrebo po bolj usklajenih odnosih na področju navezovanja in združevanja stikov med raznimi ustanovami v Furlaniji Julijski krajini in združenji emigrantov. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi 7. maja avtobusni izlet v Trbovlje. Prijave in pojasnila na društvu. Ženski odsek KD Jezero iz Doberdoba prijela v nedeljo, 13. maja, izlet h domskemu jezeru v Lombardiji. Prijave do 7. maja v trgovini pri Mili in trgovini De spar v Doberdobu. Zainteresirani naj pohitijo, ker je še malo razpoložljivih mest. SLOVENSKO K,STALNO „. ^GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE v Kulturnem domu v GORICI Georges Feydeau BARILLONOVA POROKA Režija: ZVONE ŠEDLBAUER v ponedeljek, 7. maja, ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 8. maja, ob 20.30 — ABONMA RED A, C kino Gorica VITTORIA 15.30—22.00 »Porno copie n. 2«. Prepovedan mladini pod 18-letom. CORSO 15.30-22.00 »Bad boys«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 15.30-22.00 »Ludda follia«. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 »Cenerentola 80«. PRINCIPE 16.00-22.00 »All’ultimo respiro«. COMUNALE 17.30-22.00 »Tradimenti«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.30 »Robin Hood«. 16.30-18.30 »Meč barbarov«. 20.30 »Seks na motorju«. SVOBODA 16.30 »Robin Hood«. 18.30 —20.30 »Modra strela«. DESKLE 17.00 »Mladi in svobodni«-20.00 »Ljubezenska pisma nune«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. POGREBI Ob 8. uri Caterina Rusigno vd. Pa-truno iz bolnišnice Janeza od Boga", ob 12.30 Marcello Percovich iz sputane bolnišnice. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, kf so sočustvovali z nami ob težki izgubi naše drage Marije Vizin por. Hmeljak Posebna zahvala žuoniku g. Kom-jancu, ženskemu pevskemu zboru m Sovodenjskemu nonetu, darovalcem cvetja in v dobre namene ter vsem-ki so nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi domačemu zdravniku dr. Cijanu za izkazano skrb. Mož Mirko, sin in hčeri z družinami Sovodnje, 29. aprila 1984 V Franciji izkrivili pomen Giorgio Celiberti v Trstu filma »Sto dni v Palermu« Film prikazuje umor Carla Alberta Dalla Chiese in mafijsko ozadje atentata »Odločno protestiram kot avtor zaradi kršitev avtorskih pravic, pa tudi zaradi tega, ker so iz komercialah razlogov izkrivili politični smisel našega protimafijskega filma,« je Pred dnevi izjavil v razgovoru v Klubu tujih dopisnikov v Parizu režiser novega italijanskega filma: £>to dni v Palermu« (Cento giorni a Palermo) Giuseppe Ferrara, ki je Prišel v Pariz v zvezi s premiero tega svojega filma v francoski ver-z*ji- Film je kot znano, prikazal resnično zgodovinsko tragedijo, zločinski uboj Carla Alberta Dalla Chiese v Palermu, za snemanje katerega se le ustanovil na Siciliji poseben od-7.0r' ki ga je podprl poseben pokrajinski zakon in za katerega so lju-nje organizirali tudi ljudsko denarno zbirko. ^daj pa so ta denar s Sicilije v Parizu producenti izkoristili za to, da so film spremenili v navaden senzacionalistični izdelek, kot so ame- riski gangsterski filmi« je protestiral Ferrara. Menil je, da se bo za svoje pravice in za pravi politični smisel tega filma zavzel tudi na Pravnem področju in vložil preko odvetnika tožbo. Prav tako namera- va, če se bodo s tem strinjali italijanski producenti, prikazati izvirno italijansko verzijo filma tudi v Parizu in na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. V Italiji je ta film prišel na program ob koncu meseca marca in je deležen velike pozornosti občinstva. Toda tudi družina pokojnega Dalla Chiese se je s filmom strinjala. V Franciji pa je očitno, skušal zlasti glavni igralec Lino Ventura, francoski umetnik, ki je sicer po rodu iz Parme, stvar spreobrniti predvsem v film, ki bi poudaril njegovo filmsko in zvezdniško genialnost brez politične vsebine. Očitno je tudi do preloma prišlo zaradi tega, ker je režiser Ferrara, ko je pregledoval italijanski izvirnik filma ugotovil, da italijanščina igralca Venture ni najboljša in da je obremenjena s francoskimi naglasi, zaradi česar se je obrnil na Lina Venturo s prošnjo, da njegov govor v filmu sinhronizira z italijanskim igralcem. Kljub ponovnim urgencam Ventura na to prošnjo ni odgovoril, čeravno je bilo v začetku dogovorjeno, da bo film dupliran tudi v italijanščini. Ko je bila ta sinhronizacija izve- dena je prišlo pa nasprotno do preloma in očitno iz maščevalnosti so sedanji francoski koproducenti filma tudi nad filmom, kot pravi Ferrara izvedli popolno nasilje. Predvsem so še bolj poudarili zvezdniško vlogo Lina Venture, po drugi strani pa so izločili vse politične osti proti mafiji, pa tudi širino boja proti mafiji v celotni Italiji in ljudsko podporo. Sam končni prizor pobitih žrtev, kar je snemal Ferrara z velikim posluhom za zgodovinsko resničnost in obenem z največjim spoštovanjem so izmaličili, delno tudi zaradi tega, ker Venturi tu ni bila všeč njegova o-sebna maska, vse skupaj so prekrili z napisi filma, tako da je zadnji prizor izzvenel pravzaprav popolnoma v prazno in so. kot je omenil pretreseno režiser Ferrara ob tem že prižgali tudi luči Režiser Giuseppe Ferrara je dopustil tudi možnost, da se je »mafija, ki ni uspela preprečiti filma v Italiji, zdaj znesla nad tem protimafij-skim filmom resnice v Franciji, kar je tembolj važno, ker so francoski producenti tudi odkupili pravice filma za izvoz po svetu.« BOGDAN POGAČNIK Znani slikar in kipar Giorgio Celiberti razstavlja v treh različnih krajih v Trstu svoje skulpture. Gre za veliko manifestacijo, ki bo trajala čez pomlad in poletje. Na sliki vidimo Celibertijeva bronasta konja novost na knjižni polici Igor Torkar: Umiranje na obroke »Ni razlike med človeškimi družba-' i v tem, da od časa do časa delajo , eg umnih stvari tudi neumne, po-pravičnih tudi krivične, razlika je vtem, da ene imajo dovolj nravstvene [™či, da- neumnost in krivico, ki je na storjena, popravijo ali vsaj sku-ajo popraviti, medtem ko druge te avstven6 moči nimajo. Zgodovinski Paradoks bi bil, če bi naša družba, ki 1 Je pridobila dosti resničnega ugle-a doma in v svetu ker skuša ne le z j temveč tudi z dejanji združiti t0 te socializem in se je zato ui uprla raznim oblikam tota libariz-a. te nravstvene moči ne zmogla o, VJ?° °b primeru, ko gre za žrtve nJ~novega političnega in policijskega P tiska na naše pravosodje». . Te .besede je zapisali poet naše remi,11^®’ pesnik, dramatik, pripovedni -i1 Prevajalec Matej Bor v pismu ir°®a’ t*a se bodo tečaji za začet-' odrasle pričeli dne 16. majo Inf ur* *n bodo obsegali 10 lekcij. „ °rniacijc in vpisovanje na igriščih Badričah ob začetku tečaja. SK Devin sporoča, da bo v sredo, 2. maja v 2(1 *K° Gmden v Nabrežini ob rea U °®®n' *bor društva. Na dnevnem „ u 80 poleg predsedniškega, tajniške-lit ln. blagajniškega poročila tudi vo-e izvršnega in nadzornega odbora. Ob 20-letnici BD Gradina Balinarski turnir za člane Pod pokroviteljstvom ZSŠDI prireja Balinarsko društvo »Gradina« iz Doberdoba v nedeljo, 20. 5. 84 s pričetkom ob 9.30 balinarski turnir za članska moštva. Turnir bo potekal na igriščih gostilne »Vid Primožič« v Drev. XX. septembra v Gorici in gostilne »Peric« v Doberdobu. Zaradi časovne stiske, bo število sodelujočih ekip omejeno na osem. Štiri ekipe bodo igrale v Doberdobu, štiri pa v Gorici. Prvi in drugouvrščeni moštvi iz Doberdoba iz Gorice bosta igrali nato v finalu, ki bo istega dne popoldne v Doberdobu. Prvo-plasirani ekipi iz Gorice in iz Doberdoba bosta igrali za 1. oz. 2. mesto, medtem ko bosta drugouvrščeni ekipi igrali za 3. oz. 4. mesto. Pravilnik tekmovanja je naslednji: 1. Vsako moštvo sestavljajo po 4 i-gralci. 2. Na turnirjih v Doberdobu in Gorici bodo moštva igrala po sistemu vsak proti vsakemu. 3. Sistem igre je mednaroden (po pravilih italijanske balinarske zveze). 4 Vpisovanje: moštva, ki nameravajo sodelovati na turnirju, naj se do 15. 5. 84 javijo na sedežu ZSŠDI v Gorici (tel. 33029). Finale bo v Doberdobu, ker BD Gradina letos praznuje 20-letnico ustanovitve. Prireditelji nameravajo s tem turnirjem ponovno obuditi zanimanje za to Sfiorino zvrst, ki je bila na Goriškem še nedolgo tega zelo priljubljena, Vili Prinčič mladinske igre Lep uspeh lokostrelcev Mladi lokostrelci društva Naš prapor so dosegli izreden uspeh v pokrajinskem delu mladinskih iger, saj so v raznih kategorijah odnesli dve prvi ter po eno drugo in tretje mesto. Če upoštevamo še, da so mladi tekmovalci z vadbo pričeli pred dvema mesecema, lahko rečemo, da je bil rezultat, ki so ga dosegli, izreden. S tem uspehom pa so si lokostrelci Našega prapora zagotovili vstop v deželni finale, ki bo maja meseca v Gorici. Rezultati Dečki (letnik 1971) : 3. Aleksander Ko-čeani. Deklice (letnik 1971): 1. Suzi Makuc. Deklice (letnik 1972) : 1. Vesna Lutman. Najmlajši: 2. Boris Lutman. JADRANJE Sirenina jadralca v Ravenni Včeraj sta odpotovala v Ravenne dva mlajša Sirenina jadralca v razredu optimist in sicer Karlo Ferfoglia in Aleksander Pan jek v spremstvu vaditelja Romea Ferfoglie. Danes in jutri bo namreč v Ravenni prva jadralna selekcija za evropski in svetovni pokal v omenjenem razredu. Odbojka: pokal prijateljstva Začetek kvalifikacij pri moških na Goriškem on 0t ^ vrste let, so tudi letos stekle ske>FaVe za organizacijo »Odbojkar-D ®a Pokala prijateljstva«, ki ga skusi organizirajo odbojkarski zvezi J^je in Hrvaške ter Komisija za ^oojko pri ZSŠDI. Letošnji finalni rj-iX.katerem bodo nastopali po dve k ženski in moški ekipi z vsa- ga Področja, bo jeseni na Reki. Na Ki u .torej kvalifikacije, na podla-na n61"**1 bodo znane ekipe, ki bodo a Reki zastopale ZSŠDI. Df., ?dtem ko ženski del kvalifikacij že Hio ka itemeli kvalitetnejših ekip saliti tna-'*'rza®*{eTn). bo prvi krog kva-'p. a.Cli za moške ta teden v Gorici. k(iir/lr, b° v četrtek, 3. 5. 84 s pričet-Kuit °® I®-30 v telovadnici goriškega Pom Uri?ega doma. Med seboj se bodo Na*,, a moštva Jamelj, Sovodenj in ];i ga. Praporja. Moštva bodo igrali sistemu vsak proti vsakemu in na 2 dobljena seta. Zmagovalec tega turnirja bo naknadno igral na dodatnem turnirju, skupaj s štandreškim Valom in tržaškim Borom. Naj pri tem omenimo, da je bil spričo kakovosti Val iz Štandreža pripuščen v drugi krog tekmovanja brez predhodnih kvalifikacij, medtem ko bo Bor na tem dodatnem in obenem zaključnem turnirju v zamejstvu sodeloval, kot edina prijavljena moška ekipa s Tržaškega. Iz tega turnirja, katerega datum še ni določen, bosta izšli ekipi, ki bosta kot predstavnici ZSŠDI sodelovali na finalu na Reki. Vili Prinčič • SPAMLADANSKI SLALOM. Na Ne-vejskem sedlu bo v torek, 1. maja spomladanski slalom, ki se ga bodo lahko udeležili vsi smučarji včlanjeni v FISI. V dosedanjih izdajah je ta prireditev imela velik uspeh. domači šport Danes NEDELJA, 29. aprila 1984 NOGOMET 1. amaterska liga 1G.00 v Križu: Vesna - Costalunga. 2. amaterska liga 16.00 na Proseku: Primorje Radio Sound; 16.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Stock - Kras; 16.00 v Bazovici; Zarja - Fontitudo. 3. amaterska liga 16.00 v Trebčah: Primorec - Italcan-tieri ; 16.00 v Zagraju: Sagrado - Gaja; 16.00 v Doberdobu: Mladost - IJ-nion ; 16.00 v Dolini: Breg - San Na-zario. Naraščajniki 11.15 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Zarja; 9.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Costalunga - Breg. Začetniki 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS B - Breg; 9.45 na Proseku: Primorje -S. Andrea A. KOŠARKA Promocijsko prvenstvo 10.00 v Repnu: Polet - Bor Raden- ska; 11.00 v Trstu, Ul. Scoglio: Sco-glietto - Kontovel. 1. moška divizija 12.00 v tržaški športni palači: Santos-Sokol. 1. ženska divizija 11.30 na Opčinah: Polet - Ente porto. Kadeti 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Breg. ODBOJKA Ženska D liga 9.30 v Štandrežu: Olympia Bertoli-ni - Rivignano. 1. ženska divizija 9.30 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Gcld Fašsl - Sokol; 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Le Volpi. Intcriiga - pionirke 9.30 v Dolini: nastopajo Breg, Sloga, Kanal; 9.00 v Trstu, stadion »1. maj«: nastopajo Bor, OŠ »A. U.«, Nova Gorica in So'kan. Jutri PONEDELJEK, 30. aprila 1984 ODBOJKA 1. ženska divizija 20.15 v Gorici, telovadnica Kultur- nega doma: Sovodnje - Corridoni. NOGOMET Cicibani 16.00 v Trstu, igrišče Soncini: Son-cini - Breg; 16.00 na Proseku: Primorje - Portuale. Pojutrišnjem TOREK, 1. maja 1984 NOGOMET Naraščajniki 10.30 v Dolini; Breg - Olimpia; 10.30 v Bazovici: Zarja - Giarizzole. KOŠARKA 1. moška divizija 12.00 v Dolini: Breg - Fiorentina. 1. ženska divizija 11.00 v Trstu: Chiarbola - Polet Kadeti 8.30 v Miljah: Intermuggia - Bor; 8.30 v Trstu, Ul. della Val/e: Iibertas A - Polet; 9.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Kontovel; 10.00 v Dolini: Breg -Barcolana A. Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zoseb nike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250,00. letno 2.500.00 din Poštni tekoči ročun ta Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro ročun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale In sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L in tiskaj ZTT Trst Člen italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 29. aprila 1984 Smrtne žrtve in velikanska škoda zaradi naravne ujme v ZDA Velikanski izbruhi Divjanje tornadov pustošilo Oklahomo OKLAHOMA CITY (ZDA) — V noči od petka na soboto je vrsta tornadov hudo pustošila po ameriški zvezni državi Oklahoma. Obračun te ujme je težak: umrlo je 17 oseb, na stotine ljudi pa je brez strehe. Po izjavah oklahomskega guvernerja Georgea Nigha naj bi celotna gmotna škoda znašala okrog 2,2 milijona dolarjev, se pravi približno 3,6 milijarde lir. Najhuje so tornadi prizadeli naselje Morris, ki leži kakih 60 kilometrov južno od Tulse. Tu je bilo od skupnih 1.800 prebivalcev 11 mrtvih in večje število ranjenih, vse zgradbe pa so bile hudo poškodovane, če že ne do tal porušene. Na sliki: področje Morrisa, čez katero je divjal orkan, je podobno onemu v Hirošimi, potem ko je tam eksplodirala atomska vojna. Celo ni ostalo niti eno poslopje, številna pa so zračni vrtinci zmlinčili v kup ruševin, izpod katerih je bilo treba izkopati mnogo mrtvih in ranjenih (Telefoto AP) na površini Sonca WASHINGTON — Američani sd sprožili »geomagnetični alarm«. Satelit Solar Max, ki ga je posadka Challengerja pred dvema tednoma popravila, je namreč sporočil na Zemljo, da je prišlo na površini Sonca so velikanskega izbruha, kakršnega ni bilo že vsaj pet let. Ker je usmerjen naravnost proti Zemlji, pričakujejo izvedenci, da bo prišlo v naslednjih osmih, devetih dneh do večjih radijskih in televizijskih motenj, verjetno pa tudi do vremenskih nevšečnosti. Do teh sončnih izbruhov je prišlo v obdobju med soboto in torkom, _ satelit Solar Max pa je ravno o pravem času spet začel delovati, da je to lahko sporočil strokovnjakom. Upniki morili živali Po anketi ameriške ustanove, ki proučuje življenjske stroške v tujini v živalskem vrtu TOKIO — Neki manjši japonski živalski vrt je zašel v težave, ker si je nakopal velike dolgove. Ker upnikom ni mogel izplačati tega, kar jim je šlo, so ti enostavno pobili enajst dragocenih živali iz tega vrta. Štiri sibirske tigre, leoparda, štiri malajske in dva himalajska medveda so nato nagačili in vso to mene-žerijo nato prodali. Člani japonskega društva za zaščito živali so »morilce« prijavili policiji, ta pa ni hotela posredovati, ker pri tem pač niso ubili nobenega človeka. Z vso zadevo se zdaj ukvarja sodišče. Najdražje je življenje v Tokiu in Lagosu ŽENEVA — Po trditvah »Business International Or ganisatioiu, ki proučuje življenjske stroške ameriških menežerjev v tujini sta najdražji mesti na svetu Tokio in nigerijska prestolnica Lagos. Obe mesti imata nezavidljiv primat že dobri dve leti. Sledi jima Kairo, za njim pa so še Chicago, Džida (Saudska Arabija), San Francisco in Singapur. Seznam, ki vsebuje 93 mest ima kot osnovo življenjske stroške v New Torku, ki so navedeni z indeksom 100. V taki primerjavi ima Lagos 139, Tokio pa 130. Glede na precenjevanje vrednosti ameriškega dolarja so seveda evropska mesta cenejša od ameriških. Najdražje evropsko mesto je tako Oslo (99), sledijo Ziirich (89), Ženeva (88), najcenejša pa sta Bruselj (67) in Madrid (61). Rim je nekako v sredini (73), medtem ko je bil pred leti dražji od ameriških mest. Za ameriške poslovneže pa so še najcenejša latinskoameriška mesta, kljub strahoviti inflaciji, ki otežuje točno računanje življenjskih stroškov. V Buenos Airesu so tako lani zabeležili 466-odstotno inflacijo, v Rio de Janeiru 228-odstotno, v Limi 122-odstotno in v mehiški prestolnici 80-odstotno inflacijo. V primerjavi z New Yorkom pa je indeks življenjskih stroškov v teh mestih 58, 53, 59 in 55. MOSKVA — Leninov besedni zaklad je bil izredno bogat, saj so v njegovih delih doslej našteli kar 37.500 različnih besed. Inštitut za ruski jezik pri sovjetski akademiji znanosti pripravlja analitični slovar vseh besed, ki jih je Lenin rabil. Zanimivo je, da se je tretjine besed, približno 12 tisoč, poslužil samo enkrat v svojem opusu. Prve angleške žrtve bodoče atomske vojne LONDON — Anglija ima že prve štiri smrtne žrtve bodoče atomske vojne. Miroljubni 52-letni knjižničar Frank Parry iz Kidlingtona je namreč iz samega strahu pred atomsko vojno umoril najprej svojo mater, ženo in hčerko, nato pa še sebe. Sam je pravzaprav storil samomor j zato, ker je menil, da je njegovo življenje zavoženo. V poslovilnem zapisu pa je sporočil, da bi ob tem ostali tisti, ki jih ima najraje, v bližnji atomski vojni podvrženi posledicam jedrskega žarčenja, česar ni mogel dopustiti. Zato je vse tri ženske umoril, vsako na drugem kraju, sam pa se je ustrelil sredi ceste, ko ga je obkolila policija, ki ga je iskala. »Dokler mi ne postrežejo s sladoledom, jo bom že nekako izvozil« si je verjetno mislil Reagan med svečanim kosilom pri kitajskem premiero Zhao Ziyangu v Pekingu (Telefoto AP) Kje ste, dobre, stare vilice Padlo ameriško letalo je bilo baje »nevidno« WASHINGTON — Vedno več podatkov govori o tem, da je bilo ameriško letalo, ki se je skrivnostno zrušilo na tajnem poligonu v puščavi Mojave - »nevidno«. V tej nesreči je izgubil življenje general Robert Band, ki je sedel za krmili. Letalo naj bi bilo obdano s posebno oblogo, ki »vpija« radarske žarke in naj bi bilo tako za sovražne radariste nevidno. Bilo naj bi zelo zaokroženih oblik, povsem črno in baje ima hlajene izpušne cevi. Američani so kot pišejo strokovne revije, preizkušali tri taka letala, od katerih pa sta se dve zrušili že pred časom. Vse kaže, da teh letal sovjetski radarji res še dolgo ne bodo zaznali na svojih ekranih. TRST Ul. S. Giacomo In Telefon: 775770 ZIDNE TAPETE SLIKARSTVO OKVIRI Monte 24 »A. if PRVA IN EDINA TRGOVINA KI Tl PRIHRANI ČAS IN DENAR STENSKE BARVE, OLJNATE BARVE, LAKI. MAVCI, RAZNE STENSKE OBROBE, LADIJSKI POD, ČOPIČI, DROBNA ŽELEZNINA, ZIDNE OBLOGE, PLUTA. S.A.C.A.T. nadomestni deli za oJ Špansko armado bodo posodobili obenem pa tudi demokratizirali MADRID — Španska armada načrtuje temeljito reorganizacijo, ki bo s posodobitvijo svoje udarne moči stala španske davkoplačevalce več kot 20 milijard dolarjev. Za 25 odstotkov bodo znižali poveljujoče kadre, vojakov bo 20 tisoč manj, medtem ko bodo končali z upokojitvami častnikov »Francove generacije«, od katerih je sleklo uniformo že 4.500. Bistvena sestavina reforma je tudi demokratizacija španske vojske, ki je bila glavna opora Francove diktature. Po novem bodo vojaki pokorni premiero, ki je po kralju »prvi general« španske vojske. Armada postaja torej branitelj španske neodvisnosti in ne več »domači žandar«, kot za časa Francove diktature. V zameno bo vojska dobila najsodobnejše orožje, od letalonosilk do najnovejših tankov. Socialisti so že podpisali sporazume o nakupu novega orožja v vrednosti treh milijard dolarjev, v prihodnjih dneh pa bodo odločali še o nakupu orožja, vrednega eno milijardo dolarjev. Socialistična vlada se je obenem odločila znižati trajanje vojaškega roka na 12 mesecev in da bo sprejela v armado tudi pripadnice nežnega spola. Kralj je socialistično reformo španske vojske vsestransko podprl. Majhni koraki Indije v boju proti revščini NEW DELHI — Leta 1982 je 282 milijonov od skupnih 648 milijonov Indijcev živelo v slabših pogojih, kot so tisti, ki s sociološkega vidika opredeljujejo revščino. Podatek je te dni objavilo indijsko ministrstvo za načrtovanje. Isti vir omenja, da se je leta 1980 nahajalo v omenjenih pogojih 339 milijonov Indijcev, in na poveduje, 'tla bo prihodnje leto ob koncu petletke, v istih pogojih ostalo »le« še 215 milijonov prebivalcev Indije. Te številke so res grozljive, še huje pa je to, da Indija niti ni dežela, kjer ljudje živijo najslabše na svetu, čeprav počasi, vprašanje svoje revščine vendarle rešuje, marsikje drugod pa se stanje celo slabša. Navihani Buni prav hudomušno Opazuje svojo gospodarico, 14-letno Danno iz Lavrencevtila v Georgiji, ker ga išče v napačni utici. Verjetno premišlja, če bi ji zalajal: ku-ku! (Telefoto AP) FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 AG ROMAR KIT GORICA Ul. Faveti! 5 — Telefon: (0481) 84741 Thrjrir/lnrhifl VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — ENOLOŠKI STROJI itd. Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na krašklh poljih. Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123