OBČINSKA ORGANIZACIJA ZVEZE SOCIALISTlCNE MLADINE PO VOLITVAH IN PRED KONGRESOM ZSMS
Mladi strokovnjaki bi morali bolj sodelovati
V času, ko se večina Ijudi odpravlja na zaslužen počitek na morje, planine in drugam, so mladi, vključeni v ZSM še posebno aktivni. V poletnih mesecih pojejo krampi in lopate, brzijo samokol-nice - ob delu pa teče tudi družbenopolitično izobraževanje, kujejo se nova poznanstva, kre-pijo se stari in oblikujejo novi aktivisti organiza-cije mladih; poleg tega pa tečejo že tudi priprave na slovenski mladinski kongres, načrtujejo se nove akclje...
To in pa dejstvo, da Je od volitev vodstev občinskih konferenc ZSM že preteklo nekaj časa, je botrovalo našemu pogovoru z Miletom Šetincem, ki je tudi pred nedavnim, kot sekretar konference, prijel za krmilo te naše občinske družbenopolitične organizacije.
Dogovori: »Nedavno so se končale mladinske volitve. Kaj so novega prinesle, po-sebno v osnovnih organizaci-jah?«
Mile Šetinc: »Te volitve so
4 / DOGOVORI
bile del priprav za kongres, vendar je težko reči kaj so no-vega prinesle, saj se delo v os-novnih organizacijah zaradi novega vodstva ne bo spre-menilo. Lahko se spremeni le
kvaliteta. Trenutno smo še v fazi ustanavljanja osnovnih organizacij in je kontakt z nji-mi težko vzpostaviti. Na tem področju bo potrebno še veli-ko dela.«
Dogovori: »Koliko vpliva ima družbenopolitična orga-nizacija v osnovni organiza-ciji, koliko prispeva k izo-braževanju mladega člo-veka?
Šetinc: »Na to vprašanje težko odgovorim, ker o tem nimamo podatkov, niti o splošnem niti o družbenopoli-tičnem izobraževanju. Lahko pa trdim, da bi to izobraževa-nje moralo potekati na dveh nivojih: v samih osnovnih or-ganizacijah in pa preko občin-ske konference, težišče pa bi le moralo biti na občinski konferenci. Kratka politična šola ne more dati veliko, vse-kakor pa le nudi osnovni po-
gled in vzbudi navdušenje v mladem človeku.
Dogovori: »Kakšno živa-hnost kažejo, predvsem v zadnjetn obdobju, občinski odbori oziroma področne konference?«
Šetinc: »Trenutno smo v fa-
zi kadrovske krepitve oziro-ma organiziranja teh komisij. Do sedaj so bile te komisije neki čudni delegatski organi, saj ni bilo pregleda nad tem, da so te komisije dejansko kvalitetno sestavljene. Sedaj bi morali končno te komisije sestaviti na drugačni osnovi; v komisijo bi morali pritegniti čim več mladincev, ki bodo dobro poznali področje delo-vanja komisije. S tem bi pri-dobili na strokovnosti. Nada-lje, vsaka teh komisij bo obravnavala kongresno gradi-vo s svojega vidika, na pri-mer, komisija s področja izo-braževanja svoje področje, področne konierence svoje področje in tako naprej.«
Dogovori: »Sedaj je čas ak-cij. Resolucija bo sprejeta po kongresu in kaj potem sledi kot naloga osnovnih organi-zacij?«
Šetinc: »Osnovne organiza-cije je ootrebno usmeriti v konkretizacijo resolucije. To pomeni, naj ne ostane samo na tisti ravni krepitve samou-pravnih odnosov, ampak naj se osnovne organizacije na podlagi svojih izkušenj uk-varjajo s tem, kaj zanje pome-nijo ti samoupravni odnosi, oziroma  kaj   je  sploh  delež
mladih v teh samoupravnih odnosih. Tu namreč obstaja cel kup problemov, kot so ka-drovski kriteriji, stanovanj-ska problematika in podobno, ki prizadenejo predvsem mla-de. To so načela, ki pa jih lah-ko uresničimo le, če se zave-damo konkretnih nalog. Tu-kaj je po mojem mnenju ta resolucija premalo, čeprav je to kongresna resolucija, ven-dar je še vedno premalo kon-kretna, saj pri družbenoeko-nomskih odnosih ni oprede-ljeno, kje je sploh mesto mla-dinske organizacije in zakaj sploh obstaja v podjetju. Se-stavljalci resolucije skoraj v nobenem primeru niso upo-števali specifike ravno teh družbenopolitičnih organiza-cij. Vse se reducira na sledečo raven: to ni mladinski pro-blem, ampak samo splošno družbeni. Gotovo se mladin-ska organizacija ukvarja tudi s splošnimi problemi, vendar pa obstaja tudi neka ožja pro-blematika mladinske organi-zacije, zaradi katere ta sploh obstaja.«
Dogovori: »Če izvzamemo ekonomski učinek tnladin-skih delovnih brigad, kakšno obliko angažiranja predstav-ljajo le-te?«
Setinc: »Ekonomski učinek delovnih brigad vsekakor ni več toliko pomemben kot je to bil pred leti. Danes je glav-ni vzrok mladinske akcije ti-sta njena druga funkcija, to je družbena, politična funkcija. Akcija je šola samoupravlja-nja, vendar tu mladi delajo hudo napako, ko skušajo v nakaj tednih postaviti celotno strukturo samoupravljanja. Dalje, področje političnega izobraževanja je še v veliki meri prepuščeno zunanjim faktorjem in ne lastni iniciati-vi mladih.«
Dogovori: »In kaj bi bilo treba storiti, da bi bile akcije v skladu s tem, kar smo rav-nokar ugotovili?«
Šetinc: »Najprej se je treba spustiti z oblakov na tla. Od delovne akcije ne smemo za-htevati preveč, ta naj bo pred-vsem delovna akcija, izobra-ževanje pa naj bo dodatni ele-ment, ki pa naj bo bolj spon-tan, kot je to bil do sedai.
Po drugi strani pa je prepri-čanje mladih, kaj jih v brigadi čaka, še vedno precej različ-no. Zato je bila letos priprava bolj temeljita, dobili so se že prej. Najhujši problem je tu
srednješolska mladina gimna-zijske smeri, ki od brigade pričakuje le zabavo in zato skušamo ustvariti čim bolj heterogene brigade, ki se tudi najbolj obnesejo.«
Dogovori: »Sedaj si novo izvoljeni sekretar občinske konference Center. Kako gle-daš na svoje bodoče delo?«
Setinc: »V preteklosti sem tudi jaz včasih imel nejasne predstave o tem, kaj se dela na občinski konferenci, ven-dar je jasno, da mladinska or-ganizacija, tako kot vsaka druga politična organizacija, brez vodstva, brez forumov ne more obstajati. A to vod-stvo mora znati vzpostaviti stik z ljudmi v bazi, ukvarjati se z dnevnimi problemi. Sku-šal se bom izogniti okostene-losti, ki se na žalost včasih le pojavlja in se ne spremeniti v papirnatega birokrata.«
Dogovori: »Kako naj se prebijejo te bariere, ki ločijo vodstvo od baze?
Setinc: »V mladinski orga-nizaciji ni vgrajenih mehani-zmov, ki bi forume prisili v dejansko delo, še težje je oce-niti delo posameznika. Vtis, da delaš, je vedno možno ustvariti. Rezultati so odvisni
predvsem od same kadrovske zasedbe.«
Dogovori: »Kaj pomeni in-formiranje mladinske orga-nizacije, kakšno naj bo in kaj naj dela?«
Šetinc: »Do sedaj smo na tem področju premalo naredi-li. Samo informiranje je pove-zano s problemom dela mla-dinske organizacije, ki ga je treba občutiti, ne samo preko raznih biltenov ali člankov v »Dogovorih«. Mladi naj bi bili kritični, skušali naj bi sami sprožiti določene probleme in jih tudi reševati in naj ne ča-kajo na iniciative od zgoraj. To je tista glavna in resnična oblika informiranja. Potrebno je torej vzpostaviti tak meha-nizem, v katerem se bodo mladinski kadri preverjali tu-di v praksi.«
Dogovori: »In kje je torej vzrok stagnacije na tem po-dročju? Zanima me še vklju-čevanje družbenih organiza-cij in društev, ki so pretežno mladinskega značaja.«
Šetinc: »S temi organizaci-jami in društvi res pridobimo določeno število mladih, a je tu še veliko dilem. Lahko je dati neko formalno pokrovi-teljstvo mladinske organizaci-
je, težje pa je pri usklajevanju njihovih programov. Le ver-balno vzpodbujanje k večji politični aktivnosti ni dovolj. Zakaj ne bi v čbliki, recimo anket ali razgovorov, izvedeli kaj ti ljudje sploh mislijo in jih nato ipritegniti k politič-nemu izobraževanju, a ne na nasilen način. Tu naj omenim tabornike, kjer je že prišlo do premikov v tej smeri. To je zaenkrat še premalo, a vendar so   prvi   rezultati   že   tu.«
Dogovori : »Če se za zaklju-ček vrneva na področje orga-nizacijskega, forumskega in nujnega dela, kaj je bilo stor-jeno do sedaj?«
Setinc: »Podlaga je dana in to neka pametna podlaga, na kateri lahko gradimo dalje. Mladinska organizacija je dej-stvo, je organizirana in ima neko osnovno organizacijo. Za to gre največja zasluga do-sedanjim kadrom. Imamo ši-roke možnosti, da preko osta-lih DPO skušamo rešiti dolo-čene probleme. Prav tako imamo dobre stike z bivšimi mladinci. In sedaj nam ne preostane nič drugega, kot dobro nadaljevati njih delo, obdržati obstoječo kvaliteto, oziroma jo skušati izboljšati.«
M. Javornik, V. Vlajki
DOGOVORI / S