14. štev,
V Kranju, dne 3, aprila 1914.
XV. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem nn dom 4 k, po pošti ca celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — UrednišUo in upravništvo je v hiši itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno druStvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, sa četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila M plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, m večkrat znaten popust. — (Jpravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi io novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Slovenci v Gorici.
Sedanje voliive v goriški mestni svet so podale dokaz, da še bivajo in da se celo čvrsto gibljejo v mestu Slovenci, potomci onih davnih prednikov, ki so utemeljili na tem lepem kraju slovensko Gorico in jo potem napravili za glavno mesto goriške grofje. Vkljub mogočnemu pritisku Italijanov, katere je vedno podpirala vlada, pogum Slovencem ni upadel, ampak jih je navdušilo prepričanje, da se bliža čas, ko bodo v Gorici gospodarji spet postali Slovenci. Zndnja leia slovenski živelj ondi mogočno narašča ne-le med delavstvom, temveč tudi med izobtaženstvom.
Lahonstvo v mestnem svetu je vsled pogumnega nastopa združenih Slovencev pestalo tako prestrašeno, da je za božjo voljo prosilo Nemce in socijalce, naj jim pomagajo. Tudi denarja je laške liberalce ta volitev stala silno veliko. Vkljub temu so dobili Slovenci v tretjem razredu 40% glasov, namreč 340, 1'alijani in kompanija pa nekaj čez 500. Samih Nemcev, katerih se je z državno železnico veliko naselilo v Gorici, je za listo laške kamore glasovalo 117. Katoliški Furlani so oddali svoje glasove za laško kri.
Tudi v drugem razredu, ki je volil včeraj, so^pfosfaviTr^fovfHcrsvO^
v tem razredu je bil nekoliko slabši, kakor v tretjem razredu, vender pa za prvi naskok še vedno povoljen. Slovenci so dobili po 286 do 289 glasov, združeni laški liberalci, laški krščanski socijalci in Nemci pa po 582 do 594 glasov. Žal, da je nekoliko Slovencev ostalo doma. Četudi Slovenci zdaj še ne pridejo v mestni svet, se vendar mora pohvaliti sedanji pogumni njihov nastop, kajti moči se vežbajo v boju in po volitvah vsaj vemo, kako stojimo.
Niti za las ne odnehati 1 Na šolskem in gospodarskem polju naprej! Gorica mora postati spet naša!
Sodni dan v Kranju.
Tudi v Kranju ima liberalna stranka svoje mladine, ki niso zadovoljni s sedanjo .farbarijo", ampak hočejo imeti v rokah vesla stranke. Od Časa do časa mladi kopitniki pobrcajo tako občutno po hrbtiščih .siarinov", da je .Jagrova* kavarna vsa po koncu. Tako je bilo zopet zadnji ponedeljek, ko je .Dan" v dolgem članku okrta-Čil .ljudi, ki mislijo, da so se samo zato rodili, da igrajo vlogo voditeljev." Zagrozil je celo, da njegov dopis iahko tem ljudem škoduje. Ciril Pire ta dan ni imel veselja do taroka, ker je dopisnik preveč zadel v živo meso. Začelo se je sumničenje in mrzlično iskanje krivca. Dopisnik pravi, da je na to iskanje Že pripravljen. Vkljub temu trdi v dopisu, da hoče odpreti občutljivo rano v njim neljubem listu .Dnevu".
Sedaj pa pridejo razkritja. Najprej pove dopisnik liberalcem v brk, da imajo v Kranju le zato večino, ker se v njihovem taboru družijo vsi elementi (misli namreč socijalne demokrate in drugo šaro), ki so nasprotniki Slovenski ljudski stranki, in da to ne bo dolgo držalo, ker vse delo liberalcev obstoja samo v negativnem boju proti klerikalizmu. Dopisnik grozi, da se bliža čas, ko liberalci ne bodo več zmagali s par glasovi večifie, kakor pri zadnjih vblirvahriajtrri-'* beralci smo — pravi — .pri svojem delu neodkriti in ščitimo s firmo -narodnega meščanskega odbora" toliko značajev dvomljive vrednosti." — Hud tobak za stare generale!
Nato pa dopisnik začne razkrivati tajnosti stranke in naštevati grehe posameznikov tako-le: Več let se že meče naprednim volilcem pesek v oči v obliki nekakega .političnega društva", ki ga pa čakamo zastonj. Zadnje dežeinozborske volitve so nam zadonele- v Kranju kot nekak .memento mori". Imeli smo potem vsak četrtek v drugi gostilni sestanek, obrali smo skoro vse kranjske gostilne, in kaj je rezultat? Edino to,
da smo bili tudi v gostilni človeka, ki ni niti liberalec, niti pošten klerikalec, temveč človek, ki obrača svoja usta hitreje za koščekom kruha kot vetrnica za najlahnejšo sapico. Slabo bo za nas, ako bomo hodili napredno politično društvo reševat v lokal človeka, ki se je lansko leto tako hlapčevsko klanjal škofu. (Dodamo naj pojasnilo, da je g. Rebolj zato prišel pod nož mladina, ker se je klanjal škofu, vkljub temu pa še vedno imel besedo v zadnji seji mestnega sveta.) Nato pa dopisnik priloži temu gospodu, kvartopircem in liberalnim „slabim duhovom", ki .se opirajo na svoj denar", še par gorkih, ko pravi: .Vsakemu poštenemu človeku mora se tako postopanje gabiti in skoro bi človek sam pristal na to, da si je ta gospod prikartal milost liberalcev, če že ne oficijelnib voditeljev, pa vsaj onih slabih duhov, ki inspirirajo iz ozadja vsak korak, opiraje se na svoj denar".
O .Narodnem parasitu" se pripoveduje, da tačas, ko ga je z daljšimi članki fotografiralo pokojno .Jutro", se je v kavarni slišalo, da bo že treba nekaj žrtvovati. .Jutro" je res precej potem prekinilo s članki. Nekaj podobnega ima znabiti v mislih tudi dopisnik .Dneva", ko nadalje začne obirati bivšega predsednika .Narodne Čitalnice", ki bi rada prišla pod svojo streho. Tu - Str «zimtjS*1rrDc1tanir. lESItffttairne šTišTJo Via* dan. Govori se v članku o .nujnih opravkih" za časa zadnjih volitev, o teroriziranju g. Pirca, da bi bil ta gospod imenovan za častnega Člana .Čitalnice", o razkošju .naprednjaka" in primerjanju njega s tiskarskim strojnikom in čevljarjem; dopisnik mu očita stotake za .Slovensko Stražo" in za ložo ob priliki katoliškega shoda, ne molči celo o .Flottenvereinu" in Ja Furlana", ter neokusno namiguje, da bo drugič še nekaj povedal.
.Dnevar pravi na koncu članka, da se mora rabiti .trda pest", ker liberalna stranka v Kranju potrebuje .manj ljudi, pa več značajev." Koliko bo ta trda pest izdala pri g. Vinku Majdiču, bomo
PODLISTEK.
las ptičjega življenja.
1. Seničica.
Iz češčine priredil V. Hyba$ek.
Na hribčku nad vasjo sedi stara cerkvica sv. Lavrencija. Dolga stoletja tam sedi, vsa bela kakor starka. Modro in molče gleda v dolgo dolino. Solnce jo poljubuje, veter jo hladi, dež jo natepa, a ona tiho in mirno prenaša lepo in grdo vreme.
Videl sem enkrat oko čebele pod drobnogledom. Čela mreža drobnih očesec, krasnih in pravilnih. Taka okna ima cerkvica na našem hribčku. Sestavljena so iz samih drobnih, v svinec skrbno vdelanih šesteroogelnih steklenih tablic in skozi ta posebna okna opazuje cerkvica obširno pokrajino. Dolgo je risal mraz na oknih svoje čarobne cvetlice, vihar jih je tresel, sneg se je vanje zaganjal, — toda okna so vse to prenesla, in končno dočakala — pomlad. Orosila so se, kakor solze se je stekala po njih zgoščena para in kapala na vlažen, mrzel tlak.
Takrat je že na pokopališču, na grobovih krog cerkvice, poganjala prva travica, gosta in mehka kakor kožušek, le tuintam je izmed nje boječe pokukalo nežno očesce marjetice.
In visoko nad temi grobovi so v še golih kronah lip nemirno poskakovali ptiči, smejali se
in Kregali, podili se in si nagajali, tako da to niti petje ni bilo, ampak le tako veselo in razposajeno vpitje, kakor ga le ptiči znajo, kadar se bliža pomlad. Posebno koszdrozdom, oba mojstra, sta si izmišljala vedno nove in nove melodije kot bi se kosala in za stavo žvižgala svoje kratke kompozicije.
S prekrasnimi biseri posuti škorci so same nevoščljivosti utripali s krili in so poskušali oba pevca posnemati, toda želi so le posmeh ptičjega zbora. Posebno vrabci so se repenčili kot neu-trudljivi in strogi kritiki, d oči m so se strnadi s seničicami vred zadovoljevali s kratko, presekano melodijo — kakor bi delali le posmešne opazke — pa so jo zato vedno in vedno ponavljali. Le dva ali trije škrjančki so se to jutro dvigali v višave nad pokopališčem, nad drevesi in cerkvico, in kakor drobno cvetje so se jim sipali iz gneč veseli trilci in popevke.
Solnčece božje stopa polagoma višje in višje. S svojimi žarki se poigrava kakor z nežnimi prsti v brezlistnih glavah dreves. In, glej, v žilah starih velikanov se jame samega veselja pretakati sok in na konceh vejic se napenjajo, nalivajo in pokajo zeleni popki. Pogledalo je solnce skozi špranje tudi v zvonik. Siari zvon se je za-kolebal; ljudem tam doli na vasi se zdi, da jih že davno ni tako slovesno in veličastno vabil k jutranji sv. maši, kakor danes, na praznik oznanjenja Device Marije. Le malo je takih, ki bi se upirali in bi ne bili pokorni temu vabilu.
Najprej so prihiteli otroci, pomešali svoj brezskbni smeh med ptičji spev, privabili deklice, za temi so prišli fantje, in predno se je sv. masa pričela, je bila že vsa župnija zbrana v svoji cerkvi. Tu je sicer še dišalo po zimskem zraku, debeli zid je še dihal vlažnost, kamniti tlak se je potil, toda okna so bila že suha in radostno so se lesketala v solncu, ki se je sem vlivalo v širokem toku .. . Vsa vrata v cerkev so bila na stežaj odprta, cerkvica ni mogla danes niti sprejeti vase vseh svojih vernikov. Zato so se stiskali ljudje, glava pri glavi, med vrati in pred njimi, spomladanski veterc pa je pihljal nad njihovimi glavami skozi cerkveno ladjo do samega altarja v svetišču ...
Tam je stal duhovnik v masni obleki z evangelijem v roki in je s preprostimi besedami razlagal pomen praznika: .oznanjenje" pomladi ne le v naravi, ampak tudi pomladi duhovne v novem življenju enkrat, po smrti, potem pa pomladi idealne, namreč prihoda Kristusa, katerega spočetje je .angel Gospodov oznanil Mariji" na današnji dan.
Ko je končal, zadonele so resno orgle in takoj se je tudi oglasilo navdušeno petje ljudske množice. Še petje se je danes glasilo bolj radostno, prsi so se širile, lica so rdela, duša se je zlivala z dušo in tako si je ta svečani praznični trenutek in pomladansko razpoloženje vse podjarmilo in napojilo vso množico z najčistejšim veseljem.
videli. Gotovo pa je že danes, da ni varen pred trdo pestjo nihče, ki se ne klanja starim generalom ali pa mladim frajtarjem liberalne stranke.
DOPISI.
Iz ČirčiC. V Čirčičah prekopavajo na Gor-jančevem travniku veliko grobljo in so našli v sredini v lončeni posodi človeške kosti.
Iz Smlednika. V petek, 27. marca, smo pokopali .fanta od fare", našega župana, blagega g. Antona Burgerja. Udeležba je bila velikanska. Sam Škof dr. Kar I in, ki je v svojih mladih letih tukaj kaplanoval, je pnhitel iz daljnega Trsta, zadnjo čast izkazat svojemu staremu prijatelju. Deželni glavar dr. Šusteršič je izrazil z brzojavko svoje sočutje. Rajnki je županoval občini Smlednik celih 35 let. Dosegel je starost 75 let Bil je neoženjen. Od svojega velikega premoženja je zapustil, kakor slišimo, precej veliko v dobre namene, med drugim po 200 K vsakemu, kateremu je birmo vezal. Naj vživa pri Bogu plačilo! — Dedič je vrli Jože Burger, posestnik in župan v Lahovčah. Le pridi kmalu k nam! Takih .faritov" potrebujemo 1
Brezje. Predavanje je imel v društvenih prosiorih dne 19. marca g. Franjo Bartol o kmetijskem gospodarstvu, posebno o živinoreji, kmetijski družbi in strojni zadrugi. Brezjani so ga z zanimanjem poslušali. Izobraževalno društvo ima po svojih pravilih namen, da člane strokovno izobražuje. Zato naj pridejo Brezjani k predavanjem v obilnem številu. Posebno vabimo Brezjane k sestanku, ki se bo napravil po veliki noči, da se ustanovi strojna zadruga. Na shodu bo razgovor in g. ravnatelj Remec bo govoril o koristi strojne zadruge. Dne 25. marca se je vprizorila ljudska igra: .Mala pevka." Med domačini je bilo zanimanje jako veliko in zato je bila dvorana natlačeno polna. Razni gostje so vsled deževnega vremena izostali. Igralci so mojstersko rešili svojo nalogo, tako da je častitati društvu, ki razpolaga s tako izvrstnimi močmi. Ker je igra .Mala pevka" zelo ugajala, in ker je vsled slabega vremena veliko prijateljev izobraževalnega društva izostalo, sc ponovi igra na belo nedeljo. Takrat bcdemo imeli v svoji sredini presv g. knezo-škcfa, ki pridejo blagoslovit nove orgle.
Gorje-Bled. Na cvetno nedeljo bo predaval v društveni dvo;ani dr. Josip Gruden iz Ljubljane. — Neugodno vreme zadnjih tednov je zelo zadržalo deia pri vodovodu; pota so na več krajih zaprta in ljudje ne morejo z živino na polje. ' Treba bo hiteti. — Naš vodovod bo v maju toliko dogotovljen, da bo voda iz Zmrzljeka v Ra-dovni tekla že na Stražo, hrib na vzhodni strani blejskega jezera, kjer bodo gradili velik rezervar. — Dne 29. marca se je vršil v naši dvorani občni zbor čebelarske podružnice. Ob tej priliki je govoril tudi nadučitelj in urednik g. Julij Slapšak iz Radovljice.
POLITIČNI PREGLED.
Cesar Viljem je obiskal našega prestolonaslednika v Miramaru. Ob tej priliki je priplula iz P ulja naša eskadra in si je Viljem ogledal naš dridnavt .Viribus Unitis". Viljem se je potem odpeljal na grški otok Kri.
Zaradi oboroženja Rusije je zadnji čas Nemčija bolj v strahu, kakor Avstrija. Sicer so se Nemci dozdaj sramovali, javno pokazati ta strah, vendar se je cesarju Viljemu zdelo potrebno, potrkati na solidarnost pri obeh zaveznicah. Šel je tedaj obiskat našega cesarja na Dunrj, prestolonaslednika v Miramar in laškega kralja v Benetke.
HrvaŠki sabor je razveljavil Rad cev mandat, češ da Radič ni mogel biti izvoljen, ker je bil prej obsojen zaradi hudodelstva javnega nasilstva. Sabor je bil nato do srede majnika odgoden.
Rusija je postavila na avstro-rusko mejo 14 armadnih zborov z 1 milijon 400 tisoč možmi.
Poraz socijalistov v Bolgariji. Pri volitvah v državni zbor, ki so se pred kratkim izvršile, so bili soc. demokrati hudo tepeni. Izgubili so 17 mandatov, tako da jih imajo sedaj samo 20 in so nazadovali za 21.000 glasov.
Kriza na Angleškem. Vojni minister Seely ter generala French in Ervard so odstopili, ker niso hoteli nastopiti proti upornim Ulster-čanom, sovražnikom Ircev. Ministrski predsednik Afquith je potem prevzel vojno ministrstvo. Vsled tega je pa moral odstopili kot poslanec in bo zato kmalu nova volitev. Pravijo, da je Arquith to storil radi tega, da mu ni treba v zbornici odgovarjati na interpelacije opozici onalcev.
NOVIČAR.
Kranjski deželni zbor bo sklican po veliki noči h kratkemu zasedanju.
Naš odgovorni urednik, kateremu je slučajno ime Lavoslav, kakor onemu od .Save", dela gosp. Cirilu Pircu velike preglavice. .Sava" piše, da se gnojnica steka po .Gorenjčevih" gredicah in da nad .Gorenjce vi ni" odgovornim visi venomer Damoklejev meč kazenskega zakona. Mi pa pravimo, da naj se g. Ciril rajši briga za svojega Lavoslava, nad katerim res visi oni meč, ki se je že začel premikati. V kratkem bo go p. Lavoslav Muekusch lahko prišel v .Kreditno" povedat, kaj misli sodnija o gnojnici, ki se je prepeljala z one strani Save na Podrtino. Vožnja utegne biti draga, ker je vmes hud klanec!
Socijalisti o liberalcih. V 823. štev. je napravila soc. demokraška .Zarja" našim liberalcem sledeč poklon: 314 od 1000! Na Kranjskem je od vsakih 1000 prebivalcev 314 takih, ki ne znajo brati in pisati. Na to pač Kranjci ne moremo biti ponosni,; najmanj pa tisti, ki se morajo ob pogledu na te številke potrkati na prsi in reči: Naša krivda! Dolgo let so gospodarili na Kranjskem liberalci in šolstvo se je razvijalo v tem času pr«v v polževem tempu. Liberalci niso bili gospodarji, kakršne je potrebovala dežela, zanemarjena in .zaostala tako, kakor naša. Liberalci v deželnem gospodarstvu so samo za-beleževali prejemke in izdatke, to je bil začetek in konec njihove gospodarske modrosti." .Zarja" sedaj očita liberalcem nazadnjaštvo, ko bodo pa kake volitve, bo pa svojim pristašem priporočala, naj volijo .nazadnjake", dr. Ravniharja in učitelja Gangla.
«Sudmarka» nadaljuje zasedanje slovenske zemlje in naseljevanje Nemcev iz .Relcha". Vse to delo gre korak za korakom, da se slovenska meja po določenem načrtu potiska proti jugu. Pred kratkim so Nemci zopet na ta način zasedli 220 oralov slovenske zemlje v Slovenskih
Goricah na Štajerskem. Premalo se še pri nas podpira .Slovenska Straža", ki ima nalogo vsaj deloma zajeziti nemško povodenj.
Slovenščina po sodnijah Velika krivica so godi Slovencem po sodnijih na Štajerskem in Koroškem, ker se ondi zelo zanemarja slovenski jezik in proglaša nemščina kot uradni jezik. Trije slovenski odvetniki so se zaradi tega pritožili pri justičnem ministru in so zahtevali rabo slovenščine pri sodnijah. Justični minister je izjavil, da je to pravilno, če je sodnik zmožen jezika, katerega govori stranka, oziroma jezika, katerega stranka zahteva, da se v njem razpravlja. Brž nato je pa šel k istemu ministru protestirat nemški poslanec Markhl in je zahteval, da bi Slovenci ne dobili nobenih pravic.
Šolstvo v kranjskem okraju. Dasiravno je večina ljudstva v kranjskem okraju katoliškega mišljenja, je, žal, še precej veliko učiteljev v tem okraju prepojenih s svobodomiselstvom. Tudi v listih se drznejo javno ti ljudje napadati katoliško vero in smešiti tiste, ki jo spoznavajo v življenju. Zadnja .Sava" nam o tem podaje nov dokaz. Dopisnik pravi, da se zahteva od učiteljev .biti kuhan in pečen v cerkvi" in .plaziti se okoli spovednice". Ko bi se le res kaj zahtevalo! Poznamo pa nekaj učiteljev, ki drugače niso nikdar .kuhani in pečeni v cerkvi", kakor takrat, ko službeno morajo iti k šolarski maši, in ki so se zadnjič .plazili okoli spovednice" pred svojo poroko. Nad tem se pač katoliško ljudstvo pohujšuje in zlasti mladina, ki gleda na učitelje in na njegov slabi zgled. Naročeni so ti učitelji na najbolj zagrizene liberalne liste, samo na tiste, ki so najhujši nasprotniki katoliške vzgoje. Kako naj naše verno ljudstvo to mirno prenaša! Čast in hvalo bo pelo možem, ki bodo pomagali očistiti šolo okuževalcev.
Cvetje z jelenovega klanca. Če greš v Kranj po Jelenovem klancu, t[ mora ugajati smre kov gozdiček pod skalami. Čez vrhove smrečja pa nikar ne glej preveč Tam vidiš gnojnico curljati čez skalovje. Čez nekaj tednov boš videl ob robu smrek zopet polno takih izmečkov, katerih nikjer ne maraš videti, obilo smeti, in to vsake vrste, črepinj, ubitih šip itd. In te lepe reči se le enkrat na leto odstranijo — drugače krase rob kranjskega mesta. Po skalah pa lazijo tudi fantiči, krušijo zidovje in skalovje ter to mečejo navzdol, kakor tudi na vrtove in tam vse pokvarijo. Vse to bi se moralo na vak način zabranitr. Olepševalno društvo naj bi storilo potrebne korake.
Dr. Mravlag in Slovenci. Na občnem zboru nemškega .šulferajna" je zadnjo soboto govoril dr. Mravlag o nem|tvu _ na. Slovenskih tleh. Drznil je trditi, da Slovenci nimajo pravice obstanka, ker se o njih do 16. stoletja ni nič slišalo, kajti te kraje so zasedli Nemci, ker so vse listine do tistega časa pisane nemški. To je čuden dokazi Znano je, da so bile do 13. sto letja vse listine pri nas latinske in so tedaj po logiki dr. Mravlaga bivai do tistega časa tukaj Rimljani.
Konji in vozovi za slučaj mobilizacije.
Vsi posestniki konjev in vozov morajo od 11. do vštetega 18. aprila t. 1. naznaniti svojemu županstvu število in vrsto svojih konjev in vozov in oprem, ker se bo letos vršila njih klasifikacija za slučaj mobilizacije.
V pomorsko akademijo v Reki bo sprejetih pričetkom prihodnjega šolskega leta (16. sep-
.Kdo pa? — Kako pa? — Kje, kje? je donelo prestrašeno in zmešano iz ptičjih grl — toda, ne da bi čakali odgovora, iskali so zavetja in rešitve, kjer je kdo mogel. V nemi grozi so se pritisnili ptički k vejam, razleteli se med grmovje in se krčili v svojih gnezdih.
Samo majhne seničice ni bilo takrat doma; ni slišala svarečega glasu in brez skrbi se je vračala v lahnem poletu na svoj dom. Presenetila jo je grobna tišina. Začula je svarilni klic sestric: .Skrij se, skrij se, skobec leti!" Pomerila je hitro k votli lipi, kjer si je ravno delala toplo gnezdeče, nastlano z mahom in perjem, — toda kar začuje za seboj dobro ji znani šum perutnic in zagleda roparja nad seboj: .Zastonj, ne dosežem cilja, smrt me čaka!" Šine ji v glavo — ko se ji prav pred očmi prikaže odprt vhod v cerkev, poln človeških odkritih glav in na altarju goreče sveče. Brez premišljevanja jo nameri proti njim in skobec — za njo.
Tako sta skupaj priletela v cerkev, kjer sta za trenotek izginila. Čižki in lisčki, drozgi in kosi in škorci v svojih hišicah in golobje na stolpu so onemeli groze; srčeca so jim hitro utripala — očesca uprla na vrata cerkve — ko je v krasni krivulji kakor pušica priletel iz nje skobec — priletel sam.
(Konec prih.)
Duhovnik se je ravno obračal, da od altarja pozdravi svoje ovčice z besedo Kristusovo: .Gospod z vami!" — ko se je naenkrat zgodilo nekaj čudnega. Oster žvižg, kakor bi bil kdo z mečem švignil po zraku, — vsi so obrnili na mah oči kvišku in tudi že stisnili glave med ramena, — duhovnik pri oltarju je obstal kot bi bil okamenel, roki, ki ju je imel za pozdrav iztegnjeni, sta otrpnili in beseda mu je zamrla na ustnicah. Kakor kačasto črn blisk sta švignila v tem trenutku prav nad glavami i j udi j dva ptiča, — majhna, bojazljivo cvileča seničica, za njo pa velik skobec. Seničica je letela ko strela naravnost k altarju, skobec se je pa v sredi ladje v poletu nenadoma obrnil in, predno so se ljudje zavedli, je zletel nizko nad njihovimi glavami skozi vrata ven na prosto. Kakor da jim je stisnila nevidna roka grla, naenkrat so vsi prenehali s petjem, glas presenečenja in groze je zadonel po cerkvi, — gospod učitelj, ne vedoč, kaj se je zgodilo, se je vzdignil za orglami. stegnil vrat, gledal presenečen k altarju, in le globoki pedal je vztrajno in temno donel dalje, ker je na njem
Nihče iz cele ptičje družine ni do danes niti najmanj slutil, da se je vrnil iz juga tudi strašni njihov sovražnik — stari skobec. Vrnil se je na skrivnem v nočni temini in, ko so vsi drugi brezskrbno počivali, utrujeni vsled dolge poti, poiskal si je v bližnjem črnem gozdu na hribu
gnezdo. Tuje gnezdo! S silo je izgnal iz njega dva črna krokarja in nastanil se je sam v njem kakor bi bil doma. Dobro se je naspal in, ko je solnce vzšlo, podal se je ves lačen prvič na lov v širno polje. Prijetna sapica se je poigravala z mehkim njegovim perjem, topli zrak ga je obdajal kakor gorka kopelj, visoko nad njim je sijalo zlato solnce. Z veseljem se je dvigal proti njemu in v neizmerni višavi je plaval tiho in potuhnjeno, ne da bi se bil oglasil s svojim zoprnim bojnim krikom. Dvoje dolgih, ozkih in špičastih perutnic je molelo kakor dvoje mečev od njegovega slokega trupla, kakor pahljača so se razprostrla v polkrogu toga peresa v njegovem repu. Tako se je že nekaj časa veselo zibal in kopal v redkem in čistem zraku, ko je nenadoma udarilo na njepovo tenko uho brezskrbno čivkanje ptičev . . .
Obrnil je oči od solnca in jih je uprl doli na zemljo. Iz svoje oblačne višave je zagledal nad vlažnim poljem sive Škerjančke, ki so se dvigali proti nebu, na pokopališču je videl cerkvico, obdano z drevesi, in na drevesih je mrgolelo ptičev vsake vrste kakor mravelj.
Kot pribit je obstal skobec za trenotek v zraku, da si izbere svoj plen — a v tem ga je že zagledal škrjanček. Poznal ga je in kot zvest tovariš in stražnik je takoj letel z grozno novico k tlom in kriknil med brezskrbno ptičje petje samo eno besedo:
.Skobec! — Skobec!"
priloga „Gortnlcu" iltv. H la: 1.1914.
tembra) kakih 65 gojencev, in sicer 30 popolnoma ali vsaj polovico prostih mest. Natančnejša pojasnila se dobe pri c. kr. okrajnih glavarstvih.
Gledališko predstavo priredi .Društvo Kranj" v Kranju v nedeljo, dne 5. aprila. Predstavljala se bo lepa narodna igra s petjem »Revček Andrejček". Pričetek igre ob 72 8-uri zvečer. Ker se igra ne bo ponavljala, udeležite se je v nedeljo v toliko večjem številu.
Smlednik. Namesto umrlega Antona Bur-gerja je izvoljen za župana g. Andrej Dolinar, posestnik In mlinar v Smledniku, značajen pristaš Slovenske Ljudske Stranke.
„Peterspfennigu. V Novern Mestu je bila na 2 K globe obsojena neka Kočevarica, ki je raznašala brošuro »Seraphischer Kinderfreund". Znani novomeški žurnalist je pa naznanil o tem dogodku v .Slovenski Narod" 133 vrst dolg članek. Ker je zavohal v brošuri besedo »Peters-pfennig", je želel tudi sam nekaj zaslužiti, zato je vse tako obširno opisal, da je zaslužil 6 kron. List slovenske inteligence pa hrani svoje bralce s takim žaganjem. Ni čudno, če vse proč beži od neumnih liberalcev.
O obdelovanju domače zgodovine piše v zadnjem snopiču .Časopisa za zgodovino in narodopisje" g. dr.Fr. Kovačič: , V vseh slovenskih pokrajinah začnimo že enkrat marljivo in skrbno obdelovati domačo zgodovino. Celo med razum-ništvom je pri nas še premalo zanimanja za domačo zgodovino; ne moremo potem zahtevati od ljudstva, da naj ceni svoje starine in se zaveda svoje narodne individualnosti. Razvit zgodovinski čut je velikanskega pomena za narodno kulturo in za obstoj naroda, kateremu od vseh strani preti pogin."
Agro-Merkur. Pred deželnim sodiščem se je pričela v ponedeljek kazenska obravnava proti bivšim voditeljem propadle zadruge Agro Merkur. Državno pravdništvo toži odvetniškega koncipi-jenta dr. Žerjava, tovarnarja Lenarčiča, bivšega ravnatelja .Kmečke posojilnice" v Ljubljani B.yerja, bivšega ravnatelja Agrc-Merkurja Rozmana in bivšega voditelja tržaške podružnice Žida Gabriela Cohena. Obtoženi so, da so s svojo nesposobnostjo, oziroma malomarnostjo zakrivili, da je zadruga prišla z velikimi, nepokritimi dolgovi v konkurz. Cohen pa je tožen še posebej, da je pobasal nad 5000 kron za druginega denarja. Agro Merkurja so ustanovili liberalci zato, da bi škodovali »Gospodarski zvezi", toda, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. O izidu obravnave bomo prihodnjič poročali bolj natanko.
vodovod v občini Hrastje. Velikonočni torek ob 9. uri bo kolavdacija vodovoda v občini Hrastje pri Kranju. *  ., r i    r , j.
Telovadni odsek „Orcl" v Kranju ima svoj redni obCni zbor na cvetno nedeljo, dne 5. aprila ob 11. uri dopoldne v dvorani »Ljud skega doma" v Kranju. Vabijo se vsi člani in prijatelji »Orla" k obilni udeležbi. Odbor.
Velik požar je uničil v Zagorici pri Čatežu na Dolenjskem petim posestnikom hiše in gospodarska poslopja.
Požar v Mostah pri Komendi je 1. aprila uničil dve hiši in gospodarsko poslopje Marije Kimovec in hišo Janeza Plevela.
Napačen zdravnik. Orožništvo je prijelo nekega agenta, ki se je izdajal kot zdravnik in prodajal ničvredna zdravila v škofjeloški okolici.
Vlak belokranjske železnice pojde prihodnji torek od Novega Mesta do Metlike. Slovesna otvoritev železnice bo okoli 10. maja.
t Č. g. I. Plahutnik, župnik v Motniku, je umrl 29. marca. Rojen je bil 1. 1878. v Ljubljani. R. i. p. — V Selcah je umrl g. Jakob Megušar, vneto delaven na zadružnem polju. N. p. v m. — V Meranu je umrl grof Thurn Valsassina. Truplo prepeljejo v Pliberk.
Nesreča v naši mornarici. Na nekem motornem čolničku vojne ladje »Franc Ferdinand" se je užgal plin. Nastal je ogenj, ki so ga kmalu pogasili. Pri tem se je nevarno opekel en mornar.
Parna žaga pogorela. V Borovnici je dne 31. marca pogorela veiika parna žaga g. poslanca Kobija. Škode je okoli 40.000 kron.
Zlato poroko je obhajal v Begunjah eksce-lenca podmaršal Gustav Limer.
Poneveril je poslovodja Bencjan pri mlekarni v Krašinji iU)0 kron in pobegnil, a so ga orožniki že prijeli.
Novo vojaštvo v Ljubljani. Iz Ljubljane so premestili domači domobranski polk na Goriško. Iz Brna je pa prišel v zameno 1 bataljon 31. domobranskega pešpolka.
»Slovenski sadjar". V rokah imamo prve 3 štev. drugega letnika »Slov. Sadjarja". Da je v deželi, ki ima tako ugodno lego za sadjarstvo in kjer raste toliko stotisoč sadnih dreves, potreben strokoven list za to panogo, so dokazali najboljše naročniki, ki jih šteje list že lepo število. Uredništvo pa tudi stori vse, da napravi list zanimiv. Vsako drugo številko krasi barvana slika ene vrste hrušk; te slike po lepoti še prekašajo priloge I. letnika in so listu naravnost dragocen okras. Vsaka številka obsega navodilo za sadjar-jevo delo v posameznih mesecih. Članki v listu
obdelavajo vprašanja, v katerih mora biti poučen vsak sadjar. Letos so njtd drugim izšli članki o drevju na njivah, gojenjk orehov, vzgoji drevesc v drevesnici, kvarnosti slabega sadnega naraščaja, o precepljanju odrastlih debel in še več drugih. Spisi se odlikujejo po poljudni obliki in aktualnosti v dotičnem letnem času. Letos nadaljuje list tudi opis sadnih vrst, primernih za naše kraje, in sicer hrušk, da pridemo že enkrat do tega, da bomo sadili in zacepljali le sadje, ki bo v naših krajih dobro uspevalo in se tudi dobro prodalo. Listu želimo kar največ prijateljev in naročnikov, zlasti ker nizko naročnino — 3 K na leto — stotero odtehta tudi denarni dobiček, ki ga bodo imeli bra!ci od svojega napredka v sadjarstvu. List se naroča pri upravništvu »Slov. Sadjarja" v Ljubljani, Linhartova ulica 12.
Pozor. Krasne razglednice o ustoličenju koroških knezov je izdala Slovenska kršč.-socijalna zveza za Koroško. Razglednice so zelo lepo izdelane in predstavljajo ustoličenje koroških knezov. Slika je fotografični posnetek znamenite zgodovinske slike Jos. Ferd. Fromilerja iz 1. 1740. Slovenci 1 kupujte te razglednice v tem jubilejnem letu ustoličenja. Cena komadu 12 h, 100 kom. 10 K Dobijo se: Slovenska kršč.-soc. zveza za Koroško v Celovcu. Hotel Trabesinger.
Na tedenski semenj v Kranju dne 30. marca
je bilo prignanih:
domače govedi bosenske . hrvaške .
telet .....
domačih prašičev hrvaških     , . domačih koz domačih ovac .
173
9 16
za pitane vole .... 86 v 2 za srednjft pitane vole 78—80 . 3> za nepitane vole .  .   76—78 .
« za teleta......96— K
£3 za pitane prašiče . . . 1*18 . J5f za mašiče za rejo .  .  .   0 — .
0.- . ,  0- .
za bosensko goved za domače ovce .
Za 100 kg:
pšenice..... 24*—K detelja.....1-60 K
rži...... 21.— , seno......10*— .
ječmen..... 19'— . .pšenična moka .  kg 041 ,
oves...... 17 — . kaša......032 .
koruza..... 17-— . ješprenj    ...    . 028 .
ajda...... 25'— . maslo.....3*— ,
proso..... 21*— , jajce......0.6 .
krompir   .... 4 — . drva (trda) (klaftra)   20*— .
fižol (rdeč)   .  .  . 28-— . drva (mehka)  ,   .  10— .
koks...... 50*— ,
Godovi prih. tedna. Nedelja (5.) sv. Vin-cencij; ponedeljek (6.) sv. Sikst; torek (7.) sv. Herman (Radivoj); sreda (8.) sv. Albert; četrtek (9.) Vel.četrtek; petek (10.) Vel. petek; sobota (11.) Vel. sobota.
NesreCa na morju. Angleški parni k »Ga-veut-let" je zadel ob danski parnik »Niels Joel", ki se je takoj potopil. Rešili so samo enega mornarja.
Velik štrajk. Na Angleškem štrajka 40.000 rudarjev.
Velikanska povodenj v Srbiji. Zadnje dni marca so srbske obmejne reke silno narasle. Donava in Sava sta preplavili deželo. Železniški promet je močno oviran. Vlaki iz Bolgarije ne morejo do Belgrada. Vasem ob Donavi preti ne-varnost, zato je ministrstvo izdalo naredbo, naj' se vsi vaščani ob Donavi in Savi izselijo. Podrobnosti o poplavi v notranjosti dežele se še ne ve, ker so telefonske in brzojavne naprave uničene.
NOVEJŠE VESTI.
Solnograd, 2. aprila. Za nadškofa v Solno-gradu je izvoljen krški škof dr. Boltežar Kaltner. Korošci dobe novega škofa.
Dunaj, 2. aprila. Vlada je proti temu, da bi bil sedež laške fakultete v Trstu.
Trst, 2. aprila. Pri volitvi za deželni urad splošnega pokojninskega zavoda za nameščence so zmagali združeni Lahi in Nemci, Slovenci so bili izvoljeni le v nekaterih kategorijah za namestnike delegatov.
Budimpešta, 2. aprila Ogrski konjeniški polki pojdejo spomladi na rusko mejo in na njihovo mesto pridejo češki in laški polki.
Petrograd, 2. aprila. V Rusiji štrajka 90.000 delavcev. Štrajk je tudi v tvornicah za izdelovanje orožja.
V Albanijo je zopet odšlo 60 mož 3. bataljona 97. pešpolka v Trstu. Vojaki bodo stražili obmejno komisijo.
RAZNOTEROSTI.
Obsojena vohuna. Bivši železničar Lindner in agent Petnč sta bila obsojena na Dunaju, prvi v dveletno, drugi v dve in pol letno ječo, ker sta vohunila za Rusijo.
Bolgarska kraljica je prišla z otroki v Opatijo.
Ruski špijon, neki polkovnik ruske armade, je bil aretiran na Južnem Tirolskem, ko je fotografiral utrdbe pri Moriju.
Proti katoličanom. Nemški cesar Viljem je hud protestant. Nemški listi so dobili v roke cesarjevo pismo, ki ga je pisal neki hesenski princezinji, ki je prestopila h katoltčanstvu. Cesar piše: »Ti hočeš pristopiti onemu praznoverju, ki je sovražim iz dna svojega srca in ki smatram za nalogo svojega življenja, da je izkoreninim." Čedne cesarske besede to I
Nenavaden gost. Veletržec Lopec v Madridu na Španskem je zašpekuliral svoje imetje. To ga je tako razburilo, da je šel na stolp stolne cerkve in od tod skočil na tla. Pri tem pa je priletel na žico poulične železnice. Žica mu je odrezala glavo od telesa. Telo je padlo na tla, glava pa je odskočila v neko kavarno.
Vlom v davkarijo. V Limanovem v Galiciji so do sedaj še neznani tatovi vlomili v davčni urad, navrtali blagajno in odnesli 25.000 K.
Zrakoplovna pošta. Nemško ministrstvo za kolonije bo uvedlo v kolonijah v Afriki poštni promet z zrakoplovi.
Parnik se razletel. Parnik »Mane*, ki je vozil strelivo, je zletel v zrak pri nekem vzhodno-avstralskem otoku. Posadka, 12 mož, je bila ubita.
Daleč po zraku. Avstrijski nadporočnik Macher je stopil v zrakoplov v Fischamendu. Najprej ga je veter pognal na Ogrsko, potem ga je tiral proti severu. Z naglico 60 kilometrov v uri je plul Fischer dva do tri tisoč metrov visoko v zraku in stopil na zemljo na Švedskem.
Ponesrečen parnik. Francoski parnik „St. Paul" je na vožnji v Sajdni v Avstraliji zadel na skale in se potopil. Utonilo je 18 oseb.
Izseljevanje v Ameriko. Neki Gross je brez potnih listov spravil iz Galicije v Ameriko 18.000 vojaščini podvrženih oseb. Grossu so pomagali slepariti orožniki, katerih se je nekaj póstrenlo, nekaj so jih pa zaprli.
Nesreče parnikov. Vsled viharja so se potopili ob zahodnem francoskem obrežju trije parniki, namreč angleški parnik »Carusdal" in francoska parnika »Faure" in »Aleksandria*. Moštvo vseh treh parnikov je utonilo.
Redilna in zdravilna moč
ribjega olja je povsod znana, ravno tako znano je pa tudi dejstvo, da se le malo-kateri premaga vživati to neukusno, slabo prebavljivo olje. Kdor radi tega poseže po Scottovi ribji emulziji, ta ne bo nikdar več hotel navadnega ribjega olja, ker Scottova emulzija je tako okusna in lahko prebavna, da se je z veseljem poslužuje staro in mlado. Do tega pride tudi, ker Scottova emulzija radi svojih redi I ui h sestavin prekaša navadno ribje olje, in je pri odraslih in otrocih takoj v rabi, ako se hoče telo okrepiti: po prehlajenju, pri oslabelosti, pri težkem dobivanju zobkov, kjer so otroci slabotnih kosti, po bolezni, pri
hujšanju itd. Seveda samo Scottova ribja emulzija, in nobena druga I
Cen« originalni steklenici 3 K 60 vin. Dobi m v vseh lekarnah. Kdor posije 60 vin. t znamkah na SCOTT & BOWN£, O. m. b. H., Dunaj, VII., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu 1 pošiljate v potom lekarne ca poizknsnjo.
PISARNA
urejevanje sploinih gospodarskih sadov
J. Rozman, Erasj«
I. Denarni promet: Izposlovanje po-
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično - kamere, zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti In proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—26
Steckenpferd milo
od Bergmann & Co., Tetschen ob I.ibi
je Čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti I ozirom na negovanje kože in telesne lepote.
Tisoči priznalnih pisem Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko .Steckenpferd" in na celi naslov, ("ena 80 vin. v lekarnah, drogerijnli in parfumerijali itd Istotako priporočila vredno je tudi Hergmünovo hüjno mazilo ,Man«,ra" za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 70 v za tubo
je iz najboljših rastlin in po lastni sestavi pripravljen Čaj, kateri se rabi z vspehom kot
domače sredstvo proti živčnim obolelostim.
Učinek tega čaja se pokaže posebno v tem, ker umiri živce, lajša bolečine, redi kri, odpravi krče, povrne spanec, sploh vpliva kar najbolje na telesno moč in dobro razpoloženje,
kakor tudi na prebavo. Gangllonal se dobi pristen edino le pri c. in kr. dvornem
in komornem založniku
JULIJU BITiNEHJU, lekarnarju
Reichrnau, Nižje Avstrijsko.
Cena eni škatljici z natančnim navodilom 3 krone. Dobi se se pa tudi v vseh lekarnah, drugače pa od zgorajšnjc lekarne proti poiiljatvl 3 krone poštnine prosto.
» »
I
I I ft > ft ft ft ft
ft ft ft
ft ft
V najem
se odda s 1. julijem t. 1. stara, že
lli 1H M obstoječa gostilna
nasproti farne cerkve v Šenčurju pri Kranju Natančneja pojasnila daje Ivan Gralser, Primskovo pri Kranju.
Obenem naznanjam, da imam v w logi veliko množino raznovrstnega
pristnega vina
od 36 vin. dalje na debelo, ter da sem znlžaB cene tudi na drobno.
luan Gralser
Primskovo pri Kranju.
=£1
i - i - i - s - s
Kak lepo diši.
To je pa tudi popolnoma res! Krasen duh, fin okus, krasno ::: barvo, vse to ima moja :::
žitna kava.
Ni je bolje in ne bode je bolje. Samo K 3*50 stane 5 kg v lepi vrečici vsake poštnine prosto vrhu tega dobite še lepa koristna darila. Ne čakajte, ampak naročite si takoj a samo pri
Karlu Tliler-Ju,
Schonfeld pri Bečovn tCelko).
Slavnemu občinstvu najuljud-neje naznanjava, da bodeva od sedaj naprej prodajala
vse vrste ia po 80 v
ter se priporočava za obisk.
Z veiespoštovanjem
Mob Gorjanec io Franc kMi,
gostilničarja na Priasketea.
MM
Zahvala.
Ob britki  izgubi  našega iskreno ljubljenega, nepozabnega brata in strica, gospoda
INTONH BURGER
veleposestnika in gostilničarja v Hrašah, imejitelja srebrnega zaslužnega križca s krono, župana in častnega občana občine Smlednik itd. itd.
si štejemo v dolžnost, da se zahvalimo vsem in vsakemu posebej za izraze sočutja in pietete, ki so jih izkazali pokojniku. Iskrena zahvala prečastiti duhovščini za zadnja tolažila in spremstvo pri pogrebu, zlasti prevzvišenemu škofu tržaškemu dr. Andreju Karlinu ki je blagovolil rajnkega pokopati. Topla zahvala velejblago-rodnemu gospodu kranjskemu deželnemu glavarju za poslane izraze sočutja, gospodu poslancu Zabretu, vsem gospodom županom in občinskim odbornikom, cenjenemu učiteljstvu in šolski miadini, gospodom orožnikom, znancem in prijateljem, kakor tudi faranom za zadnjo čast, ki so jo izkazali pokojniku. Vsem bodi Bog obilen plačnik
Hraše pri Smledniku, dne 31. matca 1914.
Žalujoči ostali.
naznanja uljudno slav. občinstvu iz mesta in dežele otvoritev svoje po-
polnoma na novo založene
tnauttiaHttmie in Kottf «Hci jsKc trgovine
v prostorih dosedanje trgovine g. J. Pfeifer v Kranju št. 23. -----= poleg dobro znane Jahačeve gostilne. =
< i
i
Ugoden nakup, iveza s prvovrstnimi tovarnami ter dolgoletno delovanje ln Izkušenje v te) stroki ml dajejo upanje, da vsem zahtevam vslecenjenega občinstva v vsakem ozlrn nstrežem.
Ker se Je dosedanja zaloga prejšnje trgovine razprodala, obstoji nova zaloga iz najnovejšega In najokusnejšega prav dobrega blaga vseh vrst tako, da lahko slavnemu občinstvu kar najbolje postrežem.
Priporočam se na obilen poset In beležim
z najodlicnejsim spoštovanjem J#       $|„g  prcj j pfclfer.
i