Leto XVII., St 197 LfnMjana, četrtek tj, avgusta 1936 Cena 2 Din upravuistvo; ujiKHjmiiis auottiijdv« Ulica X — Teleta® M. «122, «m, 3121, 3126, 8120* Inseratoi oddelek: LtfuDljaoa, Meo-Durgova ol S. — Tet 3392, 3402. Podružnica Maribor: Oospoota attoe St. LL — Telefon tt. 2456. Podružnica Celje: Kocenova uOca tt 2. — ielefOD SC 180. Računi pn podi. Cek. savodHu Ujut>-IJans tt. 11H42 Praga 6Mo TSOM, Wlen 9t 1062U. - ' Po Ribbentropovem imenovanju Imenovanje Ribbentropa za nemškega veleposlanika v Londonu je takorekoč osvetlilo poglavitne mednarodne probleme evropske diplomacije in pokazalo na glavne težnje Nemčije, pa opozorilo hkrati na one odnošaje. v katerih bo premaknitve v razmerju Se mogoče. aM se vsaj smatra, da bo mogoče. Treba si je pred vsemi poklicati v spomin dejstvo, da je bilo mesto veleposlanika v Londonu dobre štiri mesece nezasedeno, pa ■da je ta čas opravnik poslov zadostoval za vodstvo nemškega zastopstva pri vladi Velike Britanije. Da je Berlin dal zasesti mesto prav sedaj, pa da je nanj poslal same ga Ribbentropa. ki je bil ves čas posebni saupnik vodje Hitlerja in njegov diplomatski interpretant napram inozemstvu v aiednarodno-političnih zadeva.h. je vzbudilo v internacionalnem političnem svetu največjo pozornost ter dalo povod in osnovo »a presojo sodobne evropske situacije ter njenih problemov. Bilanca u»pehov hitlerjevske Nemčije je prav za prav skromna. Na pivi pogled bi jje dalo ugovarjati, zakaj Nemčija je ta čas dosegla obnovo lastne vojske in vojne mornarice. kar veliko pomeni, zlasti v očeh velikega dela domačega prebivalstva. Dosegla je tudi povratek Posaarja z ogromno ple-biscita-rno zmago. ki se nikakor ne more podcenjevati, in končno še remilitarizacijo porenske cone ter podrniniranje lokaraskih obveznosti in sporazuma. Ali kljub nedvomnim velikim prednostim novega stanja, je vendarle treba priznati, da so to uspehi takorekoč v domačem krogu, kljub posegu v mednarodno akcijsko sfero, da pomenijo takorekoč šele rehabilitacijo dri a ve na normalno stanje, na podlago, s katere so mogoči nadaljnji uspehi. Toda, kjer so šle nemške težnje preko tega, recimo do-ma-itoga okvira, doslej niso mogle doseči mspehov. To velja glede Avstrije, ki se je ni posrečilo prav nič približati in kjer so »e morale tudi priprave za nasilni anšlus popolnoma likvidirati. Saj se kaže čim dalje bolj, da je najnovejši nemško-avstrij-ski sporazum dejansko v poglavitni meri sporazum med Berlinom in — Rimom, in sicer v smislu odložitve nemških načrtov :f*i koncesije — Italiji. Poskusi, doseči kake ofenzivne uspehe ob Visli ali ob Nje-,nenu. so se morali preložiti na ugodnejšo priliko, tako bodisi v Klajpedi, kjer je že pretila nevarnost vojaške akcije, kot v Gdansku: podoba je, da je moral Berlin v obeh primerih odnehati iz ozirov na Poljsko. ki kljub navidezni rezerviranosti gleda v tej aferi svojo najbolj ranljivo stran. Končno je ostalo v vprašanju vrnitve kolonij ali predrugačitve mandatnih ozemelj, pri starem; trn se zares diplomatska akcija ni mogla nit.i še sprožiti, marveč kvečjemu napovedati. Taka je dejanska situacija, čeprav uživa Nemčija danes nedvomno sloves zelo močne sile. Morda ji prav ta sloves mnogo škoduje. Zakaj Berlin je s svojo močjo in z ofenzivnim duhom, ki ga je tako dolgo proglašal vsemu svetu, vzbudil splošno po-iw>rnost pa nezaupanje in strah, kar je imelo zanj fatalno posledico, da si ne more pridobiti prijateljev, kaj šele zaveznikov. Prav prevelika moč Nemčije njej sami otežuje uspehe, ker sama po sebi odganja veliko večino Evrope v skupni ta-l>or. v solidarnost za obrambo zoper nemško nevarnost. Tako močna pa Nemčija vseeno ni in ne more postati, da bi mogla jjmoči ta v olik i, na njeno opasno moč opo-jiorjeni evropski tabor. Prizadevanja hitlerjevske diplomacije gredo že dolgo za tem. da se država izvleče i« te fatalne osamljenosti. Zopet se ne more reči, da bi bili v tem pogledu doseženi odločilni uspehi. Res da se je dosegel aranžman desetletnega premirja s Poljsko, ki se more označiti kot odnošaj tesnejšega prijateljstva. Toda v glavnem se je to moglo doseči vendarle na račun nemške koncesije, a kar je še važnejše: v trajnost te kombinacije ne verujejo niti v Berlinu niti v "Varšavi, ne glede na to, da se z njo niti ui razdrio prijateljstvo ter vojno zavezništvo a Francijo, kakor je na zelo viden način pokazal zopet Gamelinov poset na Poljskem. V zadnjih mesecih se je zopet ojačilo prijateljstvo z Italijo in brez dvoma imajo prav tisti, ki opozarjajo, da je imela od tega dosedaj koristi samo apeninska velesila. Uspehi v a-besinski odnosno sankcijski kampanji so bili mogoči, ker je hitlerjevska Nemčija ogrožala rensko črto a sporazum glede Avstrije je zopet italijanska korist. Toda za vse to se v Berlinu kaj malo zanesejo na trajnost transalpinskega prijateljstva in si na tej kombinaciji ne morejo delati kaj prida načrtov. Prevdarek se vrača potemtakem vedno znova nazaj na Veliko Britanijo, na potre-bo po zbližanju ž njo. Sicer je za bit-lerjev-sko diplomacijo že ves čas parola, da je treba opustiti vse ono, kar bi prineslo zamero Angliji ter porabiti sleherno priliko, da se ji ustreže. Toda dejansko je ta politika dovedla do jako malo uspeha, kljub temu. da se je v Londonu v vsej povojni dobi očitno uveljavljala težnja, zadovoljiti nemškim težnjam do skrajne meje Saj so bili marsikateri nemSki uspehi po 1. 1918 doseženi po zaslugi tega. Nemcem naklonjenega razpoloženja v Londonu. Ali kljub vsesa js Angfija oetaia &e«Hi(oa in bo je Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dto 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica šter. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. VELIKA VOJAŠKA PREMOČ NEMČIJE NAD FRANCIJO Uvedba dveletnega kadrskega službovanja v Nemčiji bo povzročila novo oboroževalno tekmovanje - Klic po ojačenju francoske vojske Pariz, 26. avgusta, b. V pariških krogih prevladuje po podaljšanju kadrskega roka v Nemčiji splošno prepričanje, da pomeni ta korak nemška vlade velike nevarnost za mir. Francija bo morala takoj resno podvzeti vse potrebne protimere. posebno še, ker je sedaj več ko gotovo, da zaostaja francoska armada v svojih efektivih daleč za nemško. Vse politične stranke so si edine v tem, da je treba na nemška izzivanja odgovoriti s pravim tekmovanjem v oboroževanju, ki postaja za Francijo prava nacionalna potreba. Znani francoski strateg general Herschau je izjavil: Dvoletna vojaška dolžnost daje po mojem mnenju Nemčiji možnost, da lahko takoj in brez vsake mobilizacije začne z vojnimi operacijami. Ta izjava tvori jedro vseh današnjih francoskih komentarjev o najnovejšem nemškem vojaškem ukrepu. Številčna nad-moč nemške armade v primeri s francosko je bila že pred tem ukrepom podana, sedaj pa je izven vsakega dvoma, da je nemška armada še enkrat večja od francoske. Če pa odbijejo Francozi od svojih sedanjih vojaških efektiv okoli 200.000 mož. ki služijo v kolonijah, potem je verjetno, da se je francoska armada skrčila na komaj tretjino nemške. Razumljivo je, da vzbujajo te primerjave veliko vznemirjenost v vseh krogih in da se sedaj pojavlja na .vseh koncih zahteva po povečanju francoskih oboroženih sil Francija ne bo protestirala Pariz, 26. avgusta, o. Snoči so se razširile vesti, da namerava francoska vlada v sporazumu z vladami drugih držav v Ber linu protestirati zaradi podaljšanja vojaški službene dobe na dv» leti. ki pomeni novo prekršitev vojaških določb mirovne pogodbe. Danes je bil objavljen kratek komunike. da so te vesti neutemeljene. Listi pravijo k temu. da bi bila taka reakcija na najnovejše nemške voj-iške ukrepe popolnoma neoport.una. Nemčija je sicer res zopet prekršila vojaške klavzule mirovne pojrodbe. toda vsak protest bi v Berlinu izzval le novo vznemirjenje, ki bi mu neizbežno sledila nova napetost v mednarodnih političnih odnošajih. V ostalem je treba vedeti, da je Nemčiji uspelo že ponovno prekršiti posamezne vojaške do loobe mirovne pojrodbe r indirektno angleško pomočjo Tudi sedaj je britanska vlada po svojih glasilih namignila Franciji in ostalim antifašističnim državam v Evropi. da se tudi njej zdi neoportun vsakršen protest v Berlinu zaradi podaljšanja kadrov skega roka. kei se boji. da bi se s tem položaj le še poslabšal. Današnji listi poročajo, da je načelnik glavnecra generalnega štaba general Gamelin obiskal predsednika vlade Bluma in ova doba v med Anglijo In Egiptom Včeraj je bila v Londonu pogodba med Veliko London, 26. avgusta AA. Danes so v zgodovinski lokarn-ski dvorani zunanjega ministrstva podpisali britansko-egiptsko pogodbo. Za Veliko Britanije go jo podpisali podpredsednik vlade Ramsay Macdo-nald in ministri Eden, sir John Simon in lord Halifax ter glavni komisar v Egiptu sir Miles Lampron. Na čelu 13 delegatov je podpisal pogodbo v imenu Egipta Na-haz paša Ob podpisovanju pogodbe so oddali 21 topovskih strelov, obenem ps so na vseh ja-vnih poslopjih razobesili zastave. Borzi v Kairu in Aleksandri ji sta zaprti v proslavo tega dogodka Ministri so odšli na radijsko postajo poslušat govore v zunanjem uradu v Londonu o priliki podpisa pogodbe. Po podpisu pogodbe je imel zunanji minister Eden govor, v katerem je poudaril srečen potek pogajanj med angleško in egiptsko delegacijo, ki so dovedla do za-ključitve pogodibe, s katero so zavarovani interesi obeh držav. Obenem je pohvalno omenil razumevanje in dobro voljo egiptsko delegacije, ki jo je pokazala pri pogajanjih. Nova pogodba ne po menja konca kake dobe v angleško-egiptskih odnošajih. pač pa pričetek nove, ki naj jih še izpopolni. Z novo pogodbo se bodo še bolj izpopolnili gospodarski interesi obeh držav v bodočnosti. Vodja egiptske delegacije. ministrski predsednik Nahas paša. je izjavil o novi pogodbi, da je bila sklenjena med dvema prijateljskima državama z upoštevanjem obojestranskih interesov. Ta pogodba ot-varja novo dobo v odnošajih med Egiptom in Veliko Britanijo, ker daje Egiptu popolno svobodo. Svečanost podpisa angleSko-egiptske pogodbe sta Eden in Nahas paša potrdila s tem. da sta si segla v roko. Vsebina sporazuma Angleško-egiptovska pogodba, ki še ni objavljena, obsega naslednje določbe: svet Male antante Praga, 26. avgusta, o. Tukajšnji politični krogi se čkn dalje bolj zanimajo za blžnje jesensko zasedanje stalnega sveta Male antante, ki bo tokrat v Bratislavi. Splošno tirdijo, da bodo na konferenci razpravljali predvsem o rezultatih in mednarodnem pomenu Horthyjev:ga potovanja v Avstrijo in Nemčijo. Temeljito bodo obravnavali tudi mednarodno politični položaj glede na revolucijo v Španiji in na najnovejše vojaške ukrepe v N Enači ji. nezaupnost v zadnjih letih, t. j. od Hitlerjeve prevlade še stopnjevala. Spozn.v i . da v dobi podmornic in zračnih bojn h brodovij otoki Velike Britanije niso prav nič več izolirani od kontineota in nič več po morju zavarovani, to spoznanje narekuje Angležem, da se nikakor ne marajo odreči prijateljstvu ter zavezništvu s Francijo in da posredno sprejemajo tudi njene preizkušene m nove aliance, med njimi tudi ono z Rusijo. Neprecenljiva moralna, čeprav samo posredna pomoč, ki jo je berlinska politika nudila Italiji ter s tem pripomogla k rastočemu ogrožanju sredozemske imperialne poti. v Londonu seveda nikakor ni pripomogla do večjega razumevanja za nemške interese. Ribbentropovo imenovanje v Londonu ima nedvomno namen napraviti tu korak in medias res in vplivati na Anglijo v smislu nemških mednarodnih prizadevanj. Ako se v tej zvezi navaja na prvem mestu stremljenje, da se Anglija odmakne od Fmncaje, pa da se hkrati vzbudi ia podžge konferiral z njim o položaja v zvezi g podaljšanjem vojaškega roka na Nemškem. Tudi Belgija bo zvišala vojaški kontingent Bruselj, 26 avgusta, b. Mešana vojaška komisija se je izrekla proti oprostitvam od vojaške službe In proti prevelikim izjemam glede službovanja v kadru. Ce bo belgijski parlament ta pomislek vojaške komisije osvojil, kar je spričo novih vojaških ukrepov v Nemčiji več ko verjetno, se bo letni kontinerent helnrnskih vojakov zvišal od sedanjih 44.000 na 55.000 mož. Vojaška vzgoja po italijanskem vzoru Berlin, 26. avgusta, o. »Angriff« je objavil uvodnik, v katerem se zavzema za vojaško vzgojo nemške mladine po italijanskem vzoru. Politični krogi smatrajo ta članek za prvo napoved novega zakona o organizaciji mladine na vojaški podlagi. Namišljena nevarnost London. 26. avgusta. AA. »News Chro-nicle« piše o podaljšanju kaderskega roka v Nemčiji m se ustavlja pri glavnem nemškem argumentu zanj, sovjetski nevarnosti. List meni. da ni prav nobene nevarnosti sovjetskega napada na Nemčijo, če i pa vlada kakšno nesoglasje med Moskvo in j Berlinom, je odgovorna zanj edino Nem-' črija slovesno podpisana nova Britanijo in Egiptom Po krajši prehodni dobi bodo vse angleške čete odstranjene iz Kaira, Aleksandri-je in drugih egiptovskih postojank. Z letalskimi silami vred jih bodo nato zbrali ob Sueškem prekopu, in sicer v okolici Is-mailije. Vojska na kopnem bo štela največ 10.000 mož, letalcev pa bo 300 do 400. Velika Britanija bo smela to številčno stanje v primeru potrebe povečati. Novo egiptsko vojsko, ki je ne bo več nadziral angleški generalni nadzornik, bo poučevala posebna angleška vojaška misija. Oborože-tev egiptske vojske bo prevzela Velika Britanija. Glede Sudana je določeno, da bodo pri zasedbi te dežele sodelovale tudi egiptske čete. Štabu generalnega guvernerja Sudana bo dodeljen tudi egiptski vojaški tajnik. V bodoče bodo pri gospodarsko-finančni upravi Sudana sodelovali tudi Egipčani. Velika Britanija pristaja na popolno ukinitev kapitulacij. Če bodo prizadete države s tem soglašale, bodo Evropci po gotovi prehodni dobi podrejeni egiptskemu pravosodju. Angleški komisar v Egiptu in egiptski poslanik v Londonu postaneta veleposlanika. V Londonu računajo s tem, da Egipt ne bo dovolil nobeni drugi državi, da bi imela v Kairu svojega veleposlanika. njeno nezaupanje do Rusije, se more z vseh strani ugotoviti potrditev teh domnev. Toda hkrati »e moTa opažati, da se R-ibben-tropova misija prvmotriva s primerno skepso. V dani situaciji je malo upanja, da bi London v bistvu spremenil svoje zadržanje in svojo narodno politično orientacijo. tem bolj. od kar so mu na Medito-ranu nastale nove težave in tako fatalne nevarnosti. Zdi se, da so Ribbentropu tudi tu mogoči uspehi samo na osnovi koncesij in sicer na osnovi velikih koncesij, ki ne bi predstavljale nič drugega kot opustitev vsakršne ofenzivnosti. prilagoditvi celotni situaciji ter — povratku v Društvo narodov. Vrnitev v Ženevo in lojalno sodelo vanje z vodilnimi tamkajšnjimi silami, to se zdi. da bo med glavnimi napisi na vra tih, na katerih bo Ribbentrop preizkuša! svojo izredno diplomatsko sposobnost * Londonu. Saj tudi ona znamenita anglešk vpraša lna pola še vedno ni dobila odgo j vora; novega veleposlanika čakajo seda, obilni io delikatoi, nad vse težavni poeli. ' nemški ukrep Waakington, 26. avgusta. AA. Ameri3d politični krogi so v glavnem mirno sprejeli nemško odločitev o podaljšanja kadrskega roka. Med večjimi listi pišeta neugodno samo »Newyork Times« in W as h in g ton Post«, ki pravita, da ustvarja ta nemški ukrep v Evropi slično ozračje, kakor je vladalo tik pred svetovno vojno, kn so vse evropske države govorile o svoji miroljubnosti, zraven pa se pripravljale za vojno. Rydz Srmgly takoj v Pariz Varšava, 26. avgusta, b. Prvrvtoo je bilo določeno, da bo generalni inšpektor poljske armade Rvdz-Smiglv vrnil nedavni obisk šefa francoskega generalnega štaba generala Gamelina šele sredi prihodnjega meseca. V sporazumu s predsednikom poljske republike je bilo potovanje fiksirano na dan 5. septembra. Sedaj pa se doznava iz dobro informiranega vira. da bo Rydr-Smigly odpotoval v Pariz še ta mesec, In sicer najkasneje v petek ali soboto. V po-litščnih krogih sodijo, da je prišlo do tega nenadnega preokreta. zaradi nemškega vojaškega ukrepa o podaljšanju vojaškega roka, ki je vznemiril tudi Varšavo. Iz vsega tega se da tudi sklepati, da je pot francoskega generala GameKna v Variiavo trotovo rodila dobre uspehe in je bilo tudi nedavna vznemirjenje Berlina zaradi tega upravičeno. Varšava. 26. avgusta. AA. Glavni nadzornik polj.cJce vojske armadni geffteral Rydz-Smigiv ho odpotoval v Pariz 28. t. m. Z njim bosta potovala torigadni general Stahijevvicz načelnik glavnega generalnega štaba, polkovnik Strelecki, šef odseka generalnega nadzornika vojafike obrambe in adju tan ta glavnega nadzorni ka polkovnika Vakre in Horov. Fo eksekucfji trockistov Pravi namen moskovskega procesa popolno onemogočeni e Trockega in opozicije Moskva, 26. avgusta, b. Vsa tukajšnja javnost je še vedno pod vtisom procesa, ki se je zaključil z ustrelitvijo 16 »trocki-stov«. JNlagel potek, še bolj pa nagla jkse-kucija presenečata. Proces je tudi v tukajšnjih diplomatskih krogih vzbudil izredno zanimanje. V splošnem prevladuje pri njih mnenje, da je bila obtožba delno pač utemeljena, da pa je zelo težko reči, do kolikšne mere. Zato ostaja vtis, da je bila ona trohica utemeljenosti in resnice namenoma močno razvlečena. V kolikor gre za bistvo obtožbe same, ni bil prav za prav podan na razpravi noben otipljiv dokaz in tudi ni bil predložen proti obtožencem noben obremenilen dokument. Edini dokaz so bila disciplinirana priznanja vseh obtožencev, ki so naravnost osupnila. Opazilo pa se je, da niti obtoženci niso podali točnih ugotovitev in izjav glede atentatov, ki bi jih bili morah izvršiti, ali glede onih, ki so jih nameravali izvršiti. Prav tako je ostala v meglo zavita izpoved nekaterih obtožencev glede njihovih zvez z nemško »Gestapo«. Iz številnih obdolžitev Trockega je bilo mogoče spoznati samo to, da je Trocki fašist, da je plačan agent v službi Nemčije in nasprotnik delavskega razreda. Pa tudi v točkah, glede katerih je javnost domnevala, da je obtožba upravičena, proces ni prinesel prave razjasnitve. Vse je zavito nekam v temo. Tako n. pr. še sedaj ni mogoče ugotoviti, ali je šlo pri zaroti za revolto nezadovoljnežev v stranki, za rivalnost med voditelji ali za kaj drugega. Morda bi to uganko razrešila ugotovitev vzrokov skrivnostnega samomora Tomskega, kar pa se zdi skoro izključno. Prav tako pomembna je okolnost, da nI proti obtožencem nastopila niti ena priča, še bolj je osupnilo dejstvo, da se niti eden izmed obtožencev ni spustil v kritike Stalinovega režima in da so nasproti zahtevi državnega tožilca vsi obtoženci zavzeli enako stališče, kakor da bi se bili že v naprej domenili. Edino razlago za vse te neštete skrivnosti, ki ovijajo v skoro popolno temo moskovski proces, vidijo v tukajšnjih diplomatskih krogih v dejstvu, da je sovjetskemu režimu bilo mnogo na tem, da uniči vpliv Trockega v območju četrte inter-nacionale. Iz tega razloga ga je sedanji režim prikazal kot plačanca v službi tujih interesov in sovražnika sovjetske države, Od 1. — 13. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM 50% popust na železnici, parobrodlh, avijonih. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2.—. Vsedržavna razstava »ZA NAŠ LES«. ŽIVALSKI VRT. DIVJAD V PARKU. VELIKA VRTNARSKA RAZSTAVA. Industrija, obrt, trgovina. Domače preproge. Perutnina, kunci, golobi. Ribe itd. Tekmovanje harmonikarjev 13. sep. KRASNO ZABAVIŠČE. VELIKOMESTNI VARIETft popoldne in zvečer. Vabimo Vas. da bi tako z enim samim zamahom ubil dve muhi: Trockega samega, ki se oči-vidno zdi še vedno zelo nevaren, ter too domačo opozicijo, ki je, kakor je pokazal proces, nevidno razpredla svoje mreže po vsej državi. Trocki zahteva preiskavo proti sebi Oslo, 26. avgusta, o. Lev Trocki je sprejel poročevalca agencije »United Pr©ss< in mu o zadnjem moskovskem procesu izjavil, da pomeni največji zločin, kar jth pozna zgodovina. V Moskvi so ga proglasili za glavnega krivca, zaradi česar ima pač pravico zahtevati, da se uvede pre iskava proti njemu. Vsa teroristična dejanja. ki nru jih očitajo, bi moral izvršiti na Danskem, v Franciji Jn Norveški. Zločini, ki mu jih pripisujejo, so kaznivi tudi po zakonih teh držav. Zato zahteva, da se uvede proti njemu preiskava pil sodiščih v omenjenih državah. Na tisoče novih aretacij Moskva, 26. avgusta b. Stalinova borba proti trockistom se nadaljuje z vso vahe-menco. Do sedaj je bilo izvedenih že več tisoč aretacij, čiščenje v komunistični stranki se izvaja z vso strogostjo- Vsi, ki eo kakorkoli obdolženi simpatij za načrte Zinovjeva, 60 brez obzirov 5rtani iz seznamov stranke, postavljeni pred sodišče in podvrženi celo bojkotu. Velika središča trockistov so bila odkrita zadnje dni tudi v Uralu rn S&birijL Pa tudi na Kavkazu in v Georgiji ja prišlo do velikih aretacij. Med aretiranci v TifHsu je tudi Stalinov nečak, kar dokazuje, da je ruski diktator v svojem boju proti nasprotnikom brezobziren. Pričakujejo ee te dna še nove aretacije. Rusija na predvečeru usodnih dogodkov London, 26. avgusta o. Stalin je imel vče_ raj popoldne po radiu govor, ki so ga prenašale vse radijske postaje Rusije. V svojem go voru je med drugim izjavil, da je Sovjetska unija na predvečeru usodnih dogodkov-V6ak trenutek so lahko vojaki pozvani pod orožje, da žrtvujejo svoje življenje za domovino. Za Stalinom je govoril šef zračnega brodovja, ki je poudarjal, da se mora posvetiti največja pozornost zračni mornarici. Dogodki se eni no naglo razvijajo. Prišel bo dan, bo bodo imeli vojaki prilik® pokazati svojo ljubezen do domovina hi njenih voditeljev. Zaključek češkoslovaških manevrov Praga. 26. avgusta, o. Včeraj popoldne 90 se zaključile velike vojne vaje češkoslovaške vojske. V Pardubicah se je vršil velik defile vseh čeft, ki so sodelovale pni vajah. Reviji čet je prisostvoval prezident dr. Beneš s člani vlade in vojaškimi delegacijami prijateljskih držav. Pri defileju je nastopilo 30.000 vojakov s svojimi oficirji in podoficirji. Goebbelsov obisk v Benetkah Benetke. 26. avgusta, o. Po doslej nepotrjenih vesteh bo prispel v soboto ▼ Benetke nemški propagandni minister dr. GObbete. Uradni krogi te vesti niti ne po-tadjajejo, uid bo demontirajo. Ofenziva upornikov pred San Sebastianom Na fronti ob Biskajskem zalivu so se razvili novi, silno srditi boji za Irun Madrid, 28. avgusta, o. Po več dneh mrzličnega pripravljanja se je pričela skoraj na vseh španskih frontah zopet živahna akcija. Danes, ko traja revolucija že 40. dan, so si vladne čete nekoliko zbolj-žale svoj položaj na jugozapadni fronti v Estremaduri. Zasedle so nekaj novih postojank, iz katerih se bodo vse lažje branile proti novim poizkusom upornikov, da bi prodrli proti Madridu. Tudi njihovo zaledje je končno očiščeno. V Toledu je padla vojna akademija, ki se je cele tedne upirala vladnim četam. S tem je kapituliralo tudi mesto in vlada je sedaj gospodar položaja v mestu in vsej okolici. Uporniške čete so zopet razdeljene v severni in južni del. Letalska bitka S fronte pri Somosierri in na Sierri Guadarrami proročajo, da se je že včeraj zjutraj pričelo ostro topovsko obstreljevanje z obeh strani. Proti večeru so topovi za nekaj časa utihnili, v akcijo pa so stopila letala in nad obema frontama se je razvnela prava letalska vojna. Vladni poveljniki poročajo, da so v bližini vrha Navafrije sestrelili dve uporniški letali. Obe letali sta že v zraku eksplodirali in se vneli. Danes se je na obeh frontah nadaljevalo topovsko streljanje in vse kaže, da se bo proti večeru razvila huda bitka na nož. Maroške čete naskakufejo Irun Prav tako živahno je postalo tudi na fronti pred San Sebastian. in Irunom kjer sta se nasprotnika v poslednjih treh dneh z vso naglico pripravila na končni obračun. Poveljstvo vladne vojske je izvedelo, da so bili uporniki v tem času zelo ojače-ni. Predvsem so jim poslali na pomoč 700 Maročanov, ki so zelo dobro oboroženi, nadalje 10 tankov, 8 topov kalibra po 6 palcev in še več drugega takega vojnega mate riiala. Zato so zahtevali tudi na vladni strani nova ojačenja. Pravijo, da je prispelo včeraj v San Sebastian tisoč rudarjev iz Asturije ki so zelo izvežbani v rabi dinamitnih patron, ki jih uporabljajo kot ročne granate. Užigajo jih kar s cigaretnimi ogorki. Vladne čete so se na svojih postojankah še bolj utrdile, tako da so lahko davi brez velikih težav odbile že prve napade. Bitka se je razvnela davi kar nenadoma. Spočetka so se oglasili uporniški topovi z Latene in s treh cest, ki vodijo iz San Sebastiana proti Irunu. Borba se je vršila v gosti megli. Prvi napad upornikov ie bil strašen. Več sto Maročanov je naskočilo utrjene postojanke vladnih čet pod zaščito tankov ln uporniške artiljerl-je, toda napad je bil z vso odločnostjo odbit. Opoldne se je pričel drugi napad, o katerem se še ne ve, kako je potekel. Vsekakor s trdnjav San Marco in Guadalupe ur nežno podpiralo vladne čete na postojankah in se hkratu branijo tudi proti letalskim napadom in bombardiranju z morja. Predor uporniške fronte pri Oviedu V Asturiji je rudarjem uspelo predretl uporniško fronto pri Oviedu, ki ga oblegajo že več dni. že snoči se je rudarjem vdalo več uporniških oddelkov, davi pa se je ofenziva nadaljevala z vso ogorčenostjo in je pričakovati, da se bo zaključila s popolnim uspehom, če bo vladna vojska zasedla Oviedo in zavzela vrhove eantabrijskega gonovja, todo uporniki na skrajnem severu doživeK poraz, ki jim bo prekrižal zaenkrat vse njihove račune, da bi si priborili d<®top do severne španske obale. Davi je bila prekinjena tudi zveza med Sevillo in Cordobo. Trdijo, da so vladne čete opustile borbo za Cordobo iz taktičnih razlogov. Vendar pa se zdi, da je položaj vladnih čet na jugu bolj slab. Saragossa obkoljena Z a rajonske fronte poročajo, da so vladne čete sedaj oddaljene le še 11 km od Te-ruela in 30 km od Hues^e, Saragoeso pa so že povsem obkolile. Katalonski delavci se odločno bore, da bi čim prej zajedli to mesto, ki je izredno važno železniško križišče in odkoder bodo zlahka prodrli v Novo Kastilijo na pomoč Madridu. Najnovejši komunikeji vojnega ministrstva potrjujejo vse zgornje vesti in pravijo, da je položaj vladne vojske na vsem severu zelo trden. Snoči je ministrski predsednik sprejel inozemske novinarje in jim podal dialjšo izjavo o interven. ciji tujih sil v Španiji. Izjavil je, da je sedaj z absolutno gotovostjo dognano, da so uporniška letatla metala na letališče, ki je kakih 10 milj oddaljeno od Madrida bombe, ki so bile izdelane v neki evropski državi. Nekatere bombe so se zarile v mehko zemljo, ne da bi eksplodirale. Sedaj bodo služile kot dokaz, da je dotična država podpirala španske upornike v borbi proti zakoniti narodni vladi. Tudi o letalih je minister izjavil, da so tujega izvora. - V ostalem se že nekaj dni govori po Madridu, da bo španska vlada zbrala ves dokazni materijal, ki obremenjuje nekaite-Te tuje države in njegov popis s posebnem snremnim pismom poslala vsem vladam prijateljskih držav. dB-žite, ruši le!« Kakih 14 delavcev io pob^mjlo. eni na levo, drugi na DVOJNI UŽITEK OSaMai O BONBONI IZDELEK: UNION, ZAGREB desno stran. OrfL, ki so bili sredi spodaj pod blokom, pa niso mogli pobegniti, ker jim je pot zapirala kompozicija vagooč-kov. V tem je žte treščilo. Blok se je zrušil nanje.« Zaslišan je bfl prvi dan še Fortunov zaveznik pri umoru litja Kneževič- ki zvrača vso krivdo na Fortuno. Pravd, da je imel Fortuna mnogo dolgov, da je rad pil in da si je denar izposojal tudi od njega. Kne. ževičevie izpovedi popolnoma nasprotujejo prejšnjim izjavam v preiskavi. Razprava se nadaljuje in vlada zanjo Izredno zanimanje. ^imitacija mladine v Julijski Krajin! Potrebnih je še SOO dečjih zavetišč in vrtcev Te dni je tržaški »Piccolo« objavil daljši članek, ki v njem znova obravnava vprašanje narodnostne »asimilacije« slovenskega ljudstva in predvsem mladine v tržaški, goriški, istrski in reški pokrajini ter celo v Slovenski Benečiji, ki je končno vendar že celih 70 let pod italijansko oblastjo. Menda v zadnjih letih list še nikoli ni govoril tako jasno in razločno, kakšne so naloge fašistovske vzgoje mladine v Julijski Krajini. Njena načela in sistem so v članku točno obeleženi. Zato posnemamo iz njega nekaj značilnih odstavkov. članek je posvečen prav za prav znani družbi »Italia Reuenta«, fašistovski naslednici predvojne »Lege Nazionale«, od katere je sedanja organizacija v prvih štirih zgoraj omenjenih pokrajinah prevzela 80 otroških vrtcev in zavetišč. »Italija Re-denta«, ugotavlja list, je imela koncem zadnjega šolskega leta 175 takih vrtcev in zavetišč z 8500 otroki v starosti 3 do 6 let. Poleg teh je še kakih 75 vrtcev, ki jih upravljajo posamezne občine. Ker pa je na ozemlju med Karnskimi Alpami in Kvar-nerom 750 krajev z ljudskimi šolami, bi bilo treba ustanoviti vsaj še 500 dečjih zavetišč in vrtcev. Njihove naloge in metode »V pokrajinah ob meji, kjer govore v domačem hlapčevskem narečju (vernaco-lo), « utemeljuje list svojo zahtevo, »imajo dečja zavetišča poleg socialnega in vzgojnega značaja še posebno nujno nalogo, pripraviti deco na šolski pouk v italijanščini, ker prihajajo sedaj v prve razrede osnovnih šol otroci, ki mestoma ne znajo niti ene italijanske besede. Kjer pa imajo taka zavetišča, se otroci, ki se še niso dodobra navadili govoriti v domačem hlapčevskem narečju, spričo stalnega občevanja z vzgojiteljico, že naučijo italijanščine in potem tudi v domačem krogu rajši rabijo naš blagoglasni in muzi-kalni jezik. Tedaj prično celo sovražiti trdo govorico z njenimi guturalnimi akcenti, v kateri se z njimi pogovarjajo njihovi starši«. »V obmejnem ozemlju, pravi list na koncu svojega članka, pomeni dečje zavetišče za deco pravo pravcato materinsko šolo, ki ji dejansko nadomešča mater pri nčenju prvih italijanskih besed, ki lahko ž njimi izrazi svoje prve želje in svojo prvo molitev«. Tudi v Slovenski Benečiji »Tudi v dolinah Nadiže in Rezije«, priznava anonimni člankar v posebnem odstavku, »so se ohranila hlapčevska narečja z one strani Alp, čeprav je ta dežela že stoletja duševno intimno vezana na Čedad in Videm. Tega si ni mogoče razložiti drugače kakor s pomanjkanjem italijanskega osnovnega pouka v onih krajih, ki ž njimi posebno v prejšnjih časih ni bilo dobrih prometnih zvez. L. 1866., ko je prenehala avstrijska oblast nad njimi, je bilo v teh krajih 92% prebivalcev nepismenih in še 1. 1923 je bilo v Reziji skoraj 50% šoloobveznih otrok, ki niso obiskovali osnovnih šol. V takih razmerah pač občutno zastaja spontani proces jezikovne asimilacije in zaradi tega tudi tvorba italijanske narodnosti, Id jo je širil Rim že pred 2000 leti«. Znano je, da se asimmilacija mitidine ne omejuje le na šolo, nego jo izvajajo tudi v večernih nadaljevalnih tečajih pri mladini do 18. leta, nato v obveznih predvojaških tečajih do 21. leta. starosti in jo zaključijo pri moških šele v dobi njih vojaške službe. Njen duh in smoter ostaneta ista. le način se spreminja. Vse pa kaže, da je bila zahteva po 500 novih dečjih zavetiščih in vrtcih glede na dosedanje rezultate asimilacije mladine v Julijski Krajini s člankarje-vega vidika bržkone res utemeljena. Lov in zaslužek jadranskih ribičev Split. 26. avgusta. Centrala ribarskih zadrug je imela včeraj glavno skupščino, na kateri je bilo podano obširno poročilo o stanju ribarstva na Jadranu. Centrala šteje 70 ribarskih zadrug, od katerih jih je 45 na btokih, 25 pa na Primorju. V območje splitske centrale spadajo tudi ribarske zadruge na primorju savske in zetske banovine. Centrala je organizirala lov z modernimi napravami, motornimi ladjami in parobrodi ter z vlačil-nimi mrežami. Večino tvorijo ribiške zadruge, nekaj pa je včlanjenih zadrug za predelovanje in konzerviranje rib. Skupno je včlanjenih 2.700 članov z družinami, vsega skupaj pa živi na Jadranu 170.000 ribičev izključno od ribolova. Številke same povedo, kako malo je med jadranskimi ribiči smisla za organizacijo. Letno vlove okrog 7 do 8 milijonov kg rib, za katere dobijo okrog 38 milijonov Din. Dve tretjini lova odpadeta na poletno sezono. Naši ribiči močno občutijo konkurenco drugih držav, ki opremljajo svoje ribiče z modernim orodjem. Na skupščini bo je razvila po poročilu obširna diskusija, naposled pa je bila ministru za poljedelj-stvo odposlana resolucija, ki zahteva; znižanje carinskih uvoznih postavk za vse ribiške potrebščine, trgovinske pogodbe z raiznimi državami za izvoz rib. ureditev ribiških vzgojevališč v Splitu in Šibeniku. Za dobo petih let naj ministrstvo določi letno postavko po 400.000 Din za. podporo ribičem na Jadranu. Iv vojašnico in se obvezal za tri leta. Častnik ije govoril resnico. V legiji se dobro ravna z "vojaki, imajo lepo plačo in dobro brano, po djosluženem toku pa dobe brezplačno dovolj zemlje, da se stolno naselijo — r Maroku. Jaz sem služil vso vojno pioti Abdal Krimu, dobil sem dve visoki odftikoviamji; prostovoljno sem ostal v legiji le dve lefe, nakar so md odmerili veliko površino zemlje v oaza Alah u Maker. Mnogi legionar ji se za to zemljo ne brigajo. Za malenkostne vsote prodaja.jo svoje pravice do nje, jaz pa sem agronom, zato sem jo 'pograbil z obema rokama, dasi je bfla t pokrajini, kjer vlada sedem mesecev rtmhovšta vročina. Pnutaifl sem si hišo, kakor je Sto, iz pri-bnfitiurr An odipraviufoe. Bdi sem ▼ bojih z naengSkatni RMovc4 dnfant ran jen in sem tudi prav dobro. Pustili smo seveda vse tam, oni Nemec je pribežad na ladjo bos in v sami srajci in hlačah« »Škoda, da ste vse izgubilo.« »Samo začasno. Polja mi ne more ni-h8e odnesti in madridska vlada je poštena, jaz se nadejam celo, da mi bo vrnila teh 13.000 maroških frankov, ki jih je kot davek iztisnil iz mene general Franco.« (Beneš izgovarja Frandžo z naglasom na 3oo®čmem o). »Kako pa je prišlo do revolucije v Maroku.« *Pred dobrim mesecem se je pojavil Franoo v Maroku in se začel predstavljati kot vribomi poveijnak vseh polkov tujske legije. Polkov je osem. Višji častniki so mu zaupali — kdo vpraša generala, dali so njegovi papirji v redu? Domenjeni so bili ž njim. Nato je on pozval 1. in 2. polk, naj se pripravita, da bosta premeščena na celino. Vkrca® so se za eno noč, da so jim pobrali orožje, nato pa jih je Franco zopet (izkrcal In jim razodel, da hoče dvigniti upor proti Madridu. »Kdor hoče z menoj, naj stopi na desno, kdor ne, aa levo,« je ukazal. Med legionar ji je gortovo dokaj čudnih tipov, aii izdajalcev med njimi ni. Od 1. polka jih je osemsto stopilo na levo. ti so bili takoj postreljani, saj ste morda čila K v listih. Drugi polk je bil prestrašen, pa je moral Franoo dati nsftre- Prišel je iz Španije in pripoveduje o doživljajih sredi bratomorne vojne Vihar španske revolucije in strahote dr žavljanske vojne so mnoge mdrme tuje naseljence, ki so jim notranje prilike in srdito razračunavanje med Strankami res prava španska vas, izkoreninile iz vročih tal in jih pognale po svetu. Pred por dnevi je pristala v Šibeniku neka grška ladja, ki je na naši obali izkrcala dva naša državljana, dva Nemca, enega iNizozetmca ter štiri češkoslovaške državljane. Med temi je nedvomno najzanimivejša slednja četvorica, obstoječa iz očeta Fratntiska Be-neša. lepe njegove žene, domačinke iz Maroka in dvoje otrok, rojendh v djaljnem Maroku na oazi pri naselbina Vasdri Bedi. Iz Sibenika se je Beneš naipoti] na Sušak, da si pri čsl konzulatu preskrbi potrebnih dokumentov in denarne pomoči. Tam pa *> mu povedali, da čsl. konzulata na Sušaku ni, zato je krenil v Ljubljano. Spotoma so mu nekateri ljudje, ki jkn je pripovedoval svoje dogodivščine, naročili, naj se javi v našem uredništvu, češ da bo tudi širša slovenska javnost rada čitaila njegovo zanimivo pripovedovanje. Franta Beneš je Pražan, visok, plavoias mož v najlepših letih. Biti je med vojno leg onar na Ruskem, ob povratku v domovino pa men dia ni mogel dobilti pripravnega mesta, ali -pa mu romantika vojaškega življenja ni dala. da bi se bil kje stalno naselil. Odpotoval je v tujino, misleč, da bo v Španiji, ki ni bila prizadeta po svetovni vojni, najlažje našel primernega dela. Beneš je kmetijski strokovnjak, agronom- Beneš v tujski legiji Toda ni imel sreče in nekega dne se ie v neki kavami v Barceloni nameril na čast- »Kaj sem boitel?« pripoveduje Beneš. niika, ki ga je silno vabil v špansko tujsko »Častnik mi je zatrjeval, da se v poljski legijo, brž ko je bil slišal, da je Beneš I legiji vojakom dobro godri,« — sam je tudi služil med vojno v čsl. legiji na Ruskem. | legionar, — in konec je bal ta, da sem šel beno ceno. Seveda, mnogi kriče, da so komunisti pa nimajo pojma o tem. Anarhisti pa so, to je pa zopet res, v španskem narodnem značaju je opazna ta črta. ki od časa do časa udari na dan. Sicer je pa Španec prijetem, priden, skromen in dober človek. — Živel sem dobro s svojo družino. posestvo je rastlo po vrednosti, za 400000 peset ga ne bi bil dal. S sosedi sem bil v dobrih odnosa jih. Arabci so omi- Njegova lepa soproga Arabka Domače vesti * Odlikovanje nemškega publicista. G. Gerhart Kiti, ki živi kot publicist v Gelsen-kirchenu v Westfaliji, je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnja- Odlikovanje mu je izročil naš generalni konzul dr. Fantič v Diisseldorfu. Gerhart Kili je lani prepotoval vso Jugoslavijo in je s svojim publicističnim delom že mnogo dobrega storil za propagando Jugoslavija v Nemčiji in za ugled naših rojakov v Westfal>iji. Zvestemu prijatelju toplo čestitamo k odlikovanju! * Priprave sa teden Rdečega križa. Kakor prejšnja leta, bo RK tudi letos v zadnjem tednu septembra priredil teden Rdečega križa, katerega namen je. da ideje in stremljenja te naše plemenite organizacije popularizira tudi v najširših plasteh našega naroda. V nedeljo 20. septembra dopoldne se bodo v vseh krajih, kjer ima RK svoje postojanke, vršiti svečani sestanki in akademije s priložnostnimi predavanji o pomenu in važnosti dela RK, zlasti še z ozirom na cilje, ki so društvu naloženi z novim zakonom, in glede na potrebo čim širšega sodelovanja jn čim večje podpore od strani celotnega prebivalstva. Ves teden se bodo obenem zbirali prostovoljni prispevki za RK vse prireditve tedna pa bodo združene s propagando za pridobivanje novih članov. Napad jf* —^f na velesejmu Lutz-tovarna peci, tel. 3252. * Prekratek bo i?n za ogled vseh razstav, ld jih pripravljajo na velesejmu. Večkrat bo treba priti na ogled razstave »Za naš les« in večkrat bomo morali peljati svoje male v živalski park. Prijatelji cvetlic 'pa bodo itak dnevno na velesejmu, ker se bodo razstave cvetja neprestano manjale. Zato si namesto dnevnih vstopnic po 10 Din nabavite velesejemsko legitimacijo. ki stane samo 25 Din in velja za 13 dnevnih in 13 večernih obiskov, skupaj torej za 26 obiskov! Posebna privlačnost na veseličnem prostoru bo letos resnično velemesten variete. * Tožba Jadranske Straže zaradi vžigalic. Izvršni odbor Jadranske Straže v Splitu je 15. junija 1929 sklenil z družbo »Zižica« v Beogradu pogodbo, da bo tovarna izdajala vžigalice v imenu Jadranske Straže. Pogodba se je glasila na 5 let, a ko je ta doba potekla, je bila podaljšana do 15. junija 1939. Leta 1931. je bil letni pavšal dohodkov od vžigalic v prVid Jadranski Straži določen na 300.000 Din. Ker pa je Jadranska Straža uvidela, da so dobički družbe »Zižice« izredno veliki, jo februarja 1934. predlagala, naj se pavšal poviša na 600.000 Din. Do tega pa ni prišlo. lani 15. avgusta je »Ž-ižic-a« sporočila, da bo s 1. septembrom prenehala izplačevati prispevke Jadranski Straži. Ker se pogodbe ne morejo samovoljno razveljaviti, je zdaj izvršni odbor JS po svojem odvetniku dr. Hugosmu Werku vložil tožbo. 8 katero zahteva, da plača »Zižica« dosedanji ji zaostanek 230.000 Din s obrestmi po 6 odstotkov in da do 15. junija 1939. plača nadaljnje letne pavšale po 300.000 Din. Za^ deva se bo v kratkem obravnavala pred zagrebškim sodiščem. Najzanimivejše pri tem je pač. da se »Zižica« izgovarja: Zal, da smo morali tako ravnati, toda tu so bile na delu višje sile. * Vozne in prevozne ugodnosti v prihodnjem letu. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 69. prinaša uredbo o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji in z njo vred občni pravilnik o uvoznih in prevoznih ugodnostih. Vse ki so interesirani na teh ugodnostih, posebno opozarjamo na ta pravilnik, ki podrobno pojasnil je. kdo vse uživa popuste, kakšne bodo nove legitima^ eije. postopek pri potovanju ter prehodne in končne določbe. Določbe o uvedbi legitimacij. ki jih navaja ta pravilnik, stopijo v veljavo z novim letom. Dosedanje legitima-cije veljajo do tega dne, kolikor imajo njih lastniki ugodnosti po novem pravilniku. * Umrl je g. Danilo Pahor, star šele 32 let in bo danes ob 16. pokopan v Dobu pri Domžalah. Lep mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Prijavite se v Enoletni trg. tečaj HERMES Maribor — Zrinjskega trg 1. Tu dobite solidno trgovsko izobrazbo. — Vpisovanje dnevno od 10. do 11. ure. Nizka šolnina. Pišite po prospekt. I » Pred proslavo 60.1etniee RK. 20. sep-' tembra bodo vse edinke Rdečega križa v državi slovesno proslavile 60-letnico obstoja te naše osrednje humanitarne in podporne organizacije. V Beogradu lo glavni odbor priredil razstavo, ki bo nazorno prikazala organizacijsko razširjenost in delavnost R-K, proslava v prestolnici pa bo združena tudi z velikim manifestativnim sprevodom, v katerem bodo korakali zastopniki skoraj vseh društev in poverjeništčv v državi, z Avstrijskim turističnim uradom v Zagrebu organizirajo za jesenski velesejem velik izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Odhod izletniškega vlaka v soboto 5. septembra okoli 22. iz Zagreba čez Zidani most. Celje in Maribor. Udeleženci iz Ljubljane bodo potovali do Maribora z rednim vlakoan v posebnih vagonih 5. septembra ob 18.23. Od. hod iz Maribora v nedeljo 6- septembra ob 2.30. Na Dunaj prispe še istega dne okoli 8. Na Dunaju ostanejo izletniki do 10. septembra. Cena vožnje; Zagreb—Dunaj in nazaj 280 Din v III. raziredu in 380 v II. razredu, Maribor—Dunaj in nazaj 240 Din v III. in 300 Din v II, razredu. Potovali bodo s kolektivnim potnim listom, ki stane z vizumom 50 Din. Prijave in vse informacije v bilje-tarnicah Putnika in pri Avstrijskem turističnem uradu, Zagreb, Praška ul. 9., do 25. avgusta. * Proslava 30-letnice obstoja Kamniške koče bo v koči na Kamniškem sedlu v nedeljo 30. t. m. Ob 11. bo maša pred kočo, nato planinska zabava Priporočljivo je, da gredo udeleženci proslave že v soboto do kamniške Bistrice ali do Kamniškega sedla. * Naši v Ameriki. V Chicagu je Albert Muha. star 43-let. skočil skozi okno tretjega nastropja bolnišnice in obležal mrtev. V bolnišnico je bil prepeljan, ker je zaradi žalostnih družinskih razmer použil veliko količino joda. — Družina Topolovšek — mati, sin in hči - se je ponesrečila z avtom na vožnji iz Kalifornije v Montano. Mati in hči sta bili na mestu mrtvi, sina pa so v obupnem stanju prepeljali v bolnišnico. — Iz New Yorka bo 3. septembra odpotovala večja skupina naših ameriških rojakov proti Hamburgu, od koder pridejo v staro domovino na trgatev. — V Pitts-burgu je umrl Jožef Grilc in je imel zelo lep pogreb. Zapustil je vdovo in tri otroke v Podkorenu pa starše, tri brate in tri sestre. * Samo v trafiki na velesejmu si bomo lahko od 1. do 13- septembra privoščili posebej v ta namen izdelane cigarete »Var-dar« in »Drina«, ki ne bodo nič dražje, vendar pa znatno boljše od običajnih ciga^-ret tega imena. Napad ----- na velesejmu Lutz-tovarna peči, tel. 3252. * Cerkniško jezero je presahnilo in kakor vsako leto omogočilo domačinom obilen ribji lov. Nekateri love ribe po kotanjah kar z roko, Jezerani pa smejo po stari pravici loviti ribe s saki. Kdor se hoče prepričati o zanimivosti usihaj očega jezera in kdor se hoče posladiti z izvrstno pripravljenimi ribami, ima v teh lepih dneh najlepšo priložnost. * Huda zakonska kri. Peter AlekBandro-vič je nedavno dobil službo pri nekem trgovcu v Smederevu kot stražar vinogradov. Njegova žena Marija mu je v tem času postala nezvesta. Pa se je prevarani mož pretekli torek odpravil po njo v domači kraj Lugavštino. Tu ga je žena sprejela s svojim1 ljubimcem in ga z njegovo pomočjo strahovito premlatila, da je Peter obležal nezavesten. Ko se je proti jutru znašel pred hišo in je prišla žena spet nadenj, jo je Peter začel daviti in pretepati s palico, da je zdaj ona obležala nezavestna. V tem so prihiteli pastirji in so spet ti začeli pretepati Petra, da je obležal na tleh kakor imrtev. V tem se je prebudila žena Marija, planila nad moža in m-u v jezi raz-grizla ušesa. Njeni starši so naposled napravili red in poklicali zdravnika-, ki ima mnogo skrbi in truda, da bo oba huda zakonca ohranil pri življenju. * Maturant, ki je streljal na profesorja. V Sarajevu je trajal dva dni proces proti maturantu Antonu Kobačiču, ki je v juliju streljal na svojega profesorja Atanackovi-ča. Priče so izpovedale, da je prof. Ata-nackovič hudo mrzil Kobačiča, ker je sodil, da je lenuh, v resnici pa je Kobačič bolehal in večkrat bruhal kri, zato ni mogel redno slediti pouku. Priče so tudi tr- Iriti le še 150 lju«fi, ki so hoteli ostati zvesti svoji prisegi dn madridski vladi. General je bil že prej zbrati veliko vojsko iz domačinov, obljubil je avtonomijo Maroka, vojakom pa vsakemu po 5000 peset predujma in 25 peset na dan. Dokler je bilo kaj denarja, ki so ga zaplenili v podružnici Narodme banke, je šlo tka i dobro. Nato pa so se začele konfcribucije. Rekel sem že, da sem moral plačati 13.000 peset kot davek za pet let naprej. Pa to še- nd bilo vse. Zdaj so stvorili tu-pravice. * Aparati »Tura« zabranjeni. Kr. banska uprava v Ljubljani je včeraj s posebno odredbo zabranila vsako nadaljnjo uporabo aparatov »Tura«, ki so bili nameščeni po raznih gostilnah in od katerih je dobivala nekaj dobička naša pomorska organizacija Jadranska straža. * Lahke noge si ohranite z uporabo sa-nopeda. Imajo lekarne, drogerije, parfu-merije. * Enodnevni avtoizlet po Koroški priredi v nedeljo 30. t. m. izietna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. * Putnikov izlet na jesenski velesejem na Dunaju. Zastopništva društva Putnik v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru skupaj * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vze-miite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobiljeno perilo v najlepšo izdelavo- France Kralj bo razstavil za časa velesejma svoja najnovejša dela v Jakopičevem paviljonu. Iz Ljubljane u— Zadnja pot Jožeta Lapajnarja. Izr pred hiše žalosti na Mirju se je včeraj popoldne po cerkvenem obredu, ki ga je opravila trnovska duhovščina, razvil velik žalni 6prevod. Na čelu sprevoda z godbo »Sloge« je pod vodstvom poveljnika Stanka Pristovška in z gasilskim praporom korakala gasilska četa prostovoljnih gasilcev Ljubljane, šiške, Barja in tobačne tovarne. Za njimi so se razvrstili mizarski pomočniki z zastavo. Gasilec je pred krsto nosil na blazini sedem odlikovanj. Za krsto so razen pokojnikovega brata Josipa-, šolskega upravitelja, treh otrok in daljnih sorodnikov stopali župan dr. Adlešič, deputacija sodnih uradnikov z a. 8. dr. Stuhecom, ker je hčerka uradnica pri apelacijskem sodišču, načelnik gasilske župe Ivan .Vrbinc in mnogi gasilci, med njimi najstarejši tovariši Fran Medic, Ivan Perme, Ivan Breskvar in J. Kadunc. V dolgi vrsti so sledili Trnovčani in Trnovčanke in mnogi izaned njih so pokojnika spremili do Sv. Križa. Večja skupina naših rojakov iz West-falije prispe v teku današnjega dne v Ljubljano. Pripeljejo se z avtobusi pod vodstvom Pavla Baiihe. predsednika Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji. Dospeli bodo najbrž okrog 19. ure in se ustavijo pri Mikliču. Drage rojake toplo pozdravljamo in jim želimo, da srečni in zadovoljni prebijejo dni oddiha v svoji domovini Jugoslaviji. Otroci se vračajo z morja. Mestno poglavarstvo opozarja starše, da se vrnejo otroci s počitniške kolonije pri Sv. Jakobu-Šiljevici jutri, v petek zvečer, z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 20.39. Otroci iz okolice Galjevice in Dolenjske ceste izstopijo na dolenjskem, vsi ostali pa na glavnem kolodvoru. Počitniška kolonija Kola iugoslovenskih sester odpotuje iz Kraljeviče v ponedeljek 31. t. m. in prispe v torek popoldne ob pod 14. v Ljubljano. Otroci, ki izstopijo spotoma na raznih postajah, eo starše obvestili, naj jih tam čakajo. Drug: naj sprejmejo svojo deco v Ljubljani na kolodvoru. Na ljubljanskih osnovnih šolah se 1 prične šolsko leto v torek dne 1. saptean-| bra z naknadnim vpisovanjem. Na manjšinski šoli bo vpisovanje od 11- do 12. ure^ V sredo 2. septembra je otvoritvena služba božja. V četrtek 3. septembra pa se prične redni pouk. Pouk na bežigrajski šoli se bo začel pozneje in bo dan pravočasno objavljen v dnevnem časopisju. Vpisovanje v vse otroške vrtce bo v sredo 2. septembra od 9. do 12. v prostorih posameznih vrtcev. u— Šolski odbor strokovno-nadaljevalnih šol obvešča mojstre, vajence in starše, da bo vpisovanje v I.. II. in ni. razred za zamudnike še v nedeljo 30. t. m. med 8. in 12. uro dopoldne pri vodstvih strokovno-nadaljevalnih šol na Grabnu, pri Sv. Jakobu. na Ledini na Vrtači in na Prulah. Šolski odbor opozarja mojstre, da je njihova zakonita dolžnost vpisati vajence v šolo ter skrbeti za točno obiskovanje šole. u— Vpisovanje dijakov, dijakinj v privatno trgovsko šolo, znani Christofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska 15. za enoletni dnevni tečaj vsak dan ustno v pisarni ravnateljstva (tudi pismeno). Poučujejo stro. kovno kvalificirane učne moči, profesorji tudi s trgovske akademije Šolnina 120 Din Zavod nudi interesentom najcenejšo temeljito izobrazbo za raznovrstne pisarniške 111 trgovske službe. Zavod obstoji že 33 let, je najstarejša, najbolje obiskana in oblastveno dovoljena šola s pravico izdajanja veljavnih šolskih izpričeval in edina v lastnem novo-zidanem eolskem poslopju. Moderne, higi-jenično novourejene učilnice. Stanovanja tu. di na zavodu. Nova ilustrirana šolska poročila brezplačno na razpolago. u— D«m visokošolk. Prošnjo za sprejem je treba vložiti do 15. septembra na naslov: Gradišče 14-1. s priloženo znamko za odgovor. Isiotam ee dobi formuiar; enako j pri vratarju univerze. Dom spreime 2o visokošolk. Zaradi podpor oblasti in privatnikov more nuditi vmes enako, popouio oskrbo po različnih prispevkih, ki se določajo glede na gmotni položaj prosilke: 150 do 550 Lin. Podrobne informacije daje upraviteljica doma. u— Vpisovanje na konservatoriju. Šola Glasbene Matice sprejema dosedanje in nove gojence 1., 2. in 3. sept. od 9. do 12. in od 15. do 17. v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Začetek rednega pouka bo v ponedeljek 7. sept. Razdelitev urnika in dodelitev k posameznim učiteljem pa v soboto 5. sept. v Hubadovi pevski dvorani. Dosedanji in novi gojenci drž. konser-vatorija ljubljanskega naj se vpišejo od L do 7. sept. od 9—12. ure dop. v koos. pisarni. Sprejemni izpiti za nove gojence se vršijo od 10. do 12. sept., redni pouk pa se začne 15. septembra. Vse podrobnosti na razglasni deski v vešy zavoda. u— Šentjakobski gledališki oder pripravlja za otvoritev sezone in proslavo 15 letnice obstoja odra dramski komad z mnogo osobja in vabi vse, ki imajo veselje do igranja, da se prijavijo pismeno ali osebno v petek 28. t. m. ob 20. uri na odru v Mestnem domu. u— Razbremenitev sadnega trga. Zaradi velikega navala ob tržnih dnevih na sadni trg je tržno nadzorstvo odredilo, da se odslej kanečki prodajalci sadja dirigirajo tudi na druge trge. Tako bodo v bodoče prodajali razno sadje na Šentjakobskem trgu Belokranjei in Ozaljčani. Tudi trga v Šiški in na Viču dobita večje število prodajalcev sadja. Cene so precej stalne: lepe hruške, masi etike in vodenke do 5 Din; groedje se je pocenilo na 5 do 6 Din: bosanske sortirane slive so po 3 do 4 Din, domače 2 do 2.50 Din kg. Na Šentjakobskem trgu so včeraj prodajali slive celo po L75 Din. u— Daviea, Skrlatinka in griža ee oglašajo. Med bolniki, ki prihajajo v ljubljansko bolnišnico, so zadnji čas zmerom številnejši primeri davice, škrlatice in griže. Največ primerov davice prihaja iz ljubljanske okolice, škrlatinke z Gorenjskega, griža pa 6e je v zaskrbljivem obsegu pojavila v okolici Strug pri Dohrepolju. Izoijrnl oddelek je zadnje dini vzdržema čez mero prel kak komad obleke, ee ni moglo ugotoviti. u— Obsodba mednarodnega pustolovca iz Prekmurja. Ko so Gradovi v Sv. Jakobu od Savi 22. julija popoldne odšli z doma na polje, bo vežna vrata zaklenili. Kmalu pa je mimo prišel neznanec, ki je vrata nasilno odprl in v nezaklenjeni spalnici pobral 700 Din, praznično obleko, čevlje tri ure in nekaj drobnarije. Potem je neopažen izginil. Gradovi so še le proti večeru opazili tatvino in jo takoj naznanili orožnikom. Ti so že drugi dan dopoldne imeli tatu v rokah. Bil je 83-letoi trgovski pomočnik Ignac Salaj iz Crensovcev v Preknmrju. Salaj je znan kot mednaroden pustolovec in drzen vlomilec. Bil je že obsojen na večletno zaporno kazen in tudi inozemska sodišča so že imela opravka z njegovimi vlomi Pred malim kazenskim senatom je Salaj prostodušno priznal vlom pri Gradovih in je bil obsojen na 1 leto in 2 meseca robije. kakor tndi v izgubo častnih državljanskih pravic. Kazen je sprejeL Vltuimnfi Okusen Stedljiv apocesd Izdelek: Osješke livarne železa in tovarne strojev d. d. - Osijek Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB, železniiia - VVolfova ulica. Za Maribor: PINTER , še prav posebno pa zastopnikom časopisja. Tajnik zadruge g. Gilly je prečital obširno poro čilo, iz katerega povzemamo, da je letošnjo jubilejno prireditev MTT sicer motilo deževje, zaradi česar je bil splošni obisk nekoliko slabši. Ugotavlja pa, da je bil obisk razstav najmanj za 100 odstotkov boljši kakor lani. kar še posebno podčrtava pomen naše vsakoletne prireditve, ki ee iz lasta v leto izpopolnjuje. a— Kulturni jubilej v osrčju Pričuje. V nedeljo je Soikolslka četa pri Mali Nedelji, ki nadaljuje kulturno delo pred 60 leti ustanovljenega kmetskega Bralnega društva, proslavila ta jubilej s predstavo »Desetega brata« na prostem. Ob tej priliki je otvorila novo letno gledališče ,kjer bodo vsako leto dne 15. avgusta predstave. K proslavi so prispeli gostje iz Gornje Radgone, Sv. Andraža in Sv. Antona v Slovenskih goricah, Ljutomera., štrigove in dnugih bližnjih krajev. Režija je bila v rokah br. Kolarja, soenjčna dela sta Izvršila br. Luikačič in br. Golob, pevske točke pa je naštudiral br. Ceh. Lepemu uspehu častno priznanje! e— Sprejem v železniško obrtno šolo. V naši objavi je po pometi izostalo, da morajo kandidati priložiti prošnjam za »prejem kot šesti dokument še- uverenje o neposrednem in dopom.lnom davku zaradi šolnine. Prosilci, ki so prošnje že vložil brez tega dokumenta, naj ga pravo-vočasno predložijo. a— Na šolo Glasbene Matice je bil imenovan g. Bajde Oton, ki bo poučeval violončelo, glasbeno teorMo in mladinsko Petje. Poleg tega bo vodil pripravljalni tečaj za pouk v glasbilih. a— Društvo Jadran bo priredilo drevi ob 20.30 v mestnem parku pevski koncert umetnih in narodnih pesmi. Vstopnina 1 Dun. a-— Slorenjegoriški fant atonil v Moravi. ff Smsderevski Falaaki je služil sin posestnika Ivan Senekovič od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah Pri kopanju v bližnji Moravi ga je zgrabil krč in ee m mogel več rešiti iz valov a— Arnuševi grehi prihajajo ua dan. Pri včerajšnjem zasliševanju je vlomilec Ar. nož vendarle priznal svoje grehe Na vesti ima *e vlom v stanovanje učitelja Miloša Ledi neka na Teznem, kjer je odnesel dva plašča in perilo v vrednosti 1000 Din. Policija je med tem tudi iztaknila v Ptuju nekaj ukrad3nih oblek in drugih predmetov, ki eo bili odneseni sodniku dr Kejžariu. in mu jih ie vrnila a— Zgorela remiza za 300.C00 Din. V Josipdotai pri Ribnici na Pohorju je nastai požar v remizi kamnoloma, ki je last inž. Lenarčiča. Ogenj je upepelil vso remizo-v kateri so bile tri lokomotive industrijske železnice ter drugi stroji in aparati, tako da znaša skupna škoda preko 300.000 Din. V nevarnosti je bila tudi velika žaga, vendar se je posrečilo gasilcem ogenj lo- kaliziratl Kako je požar nastal, do«tej ni bilo mogoče ugotoviti, domnevajo pa, da so ga zanetite tekne industrijske lokomotive. — Zgorel je nadalje vefak mlin na ščavnici v Slovenskih goricah, last Matije Skubca iz Lugarevcev. škoda je zelo velika. a— Aretacija te 32krat kaznovane tatice. Mariborska policisti so aretirali 56-1 etno Ljudmilo St&nkovo iz Apač v trenutku, ko je hotela na Glavnem trgu prodati neki kmetici budilko. Pri preiskavi so našli pri njej več budilk, neko žensko obleko in visoke ženske čevlje in druge predmete, ki jih je včeraj ukradla neki Mariji Tomažičevj v Mlinski ulici. Ker ni znano, kje je ukradle ure, naj se oškodovanci zglasijo pri predstojmštvu mariborske policije Starkova je nevarna tatica. Bila je zaradi raznih tatvin te 32krat kaznovana Včeraj popoldne so jo oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. aritvo rudniška produkcija Oddelek za rudarstvo pri ministrstvu za šume in rudnike objavlja podatke o naši rudarski produkciji v letošnjem prvem polletju, iz katerih posnemamo naslednje: Premog Produkcija premoga je bila v prvem letošnjem polletju za malenkost večja nego lani. Predvsem se je povečala produkcija lignita, dočim je produkcija ornega premoga in rjavega premoga le nebistveno napredovala. V primeri z lanskim prvim polletjem in z najslabšim letom 1933. vidimo naslednje spremembe (v tisočih ton): I. poletje premog lignit skupaj 1933. 1542 437 1979 1935 1568 431 1999 1936. 1575 464 2039 Skupaj je znašala v prvem polletju premogovna produkcija 2,039.000 ton, to je za 40.000 ton ali za 2u/o več nego lani in za 60.000 ton ali za 2.5% več nego v prvem polletju 1933. Znatno povečana produkcija železne rade Največ spremembe vidimo pri železni rudi. V letih najhujše krize, ko se je docela ustavil izvoz železne rude, je tudi naša produkcija padla na minimum. Tako smo v prvem polletju 1932. nakopali le 16.000 ton železne rude in naslednje leto tudi le 21.000 ton. Leta 1934. pa seno pričeli zopet izvažati železno rudo in smo v prvem polletju zabeležili produkcijo 62.000 ton, lani v prvem polletju 81.000 ton, letos pa je produkcija poskočila v primeri a: lanskim letom za več nego 100%, kajti nakopali smo 179.000 ton železne rude in je šk> od tega 160.000 ton v inozemstvo. Tudi produkcija železa, ki je po zopetnetn cTv-igu v letu 1934 lanj hudo nazadovala, se je letos znova povzipela. Dočim smo v pr-'ern polletju 1934. proizvedli 18.450 ton surovega železa, ie lani ta produkcija v prvem polletju padila ne 2350 ton, letos pa se ie zopet povzpela na 19.750 ton. Manjša produkcija bakrene in svinčene rud© Produkcija bakrene rude je že lani nekoliko popustila in je letos ponovno nazadovala. Kai je vzrok temu nazadovanju, nam ni znano, zdi se pa, da gre za redukcije v smislu mednarodnih dogovorov pro-duceirtov4 surovega bakra v okviru mednarodnega bakrenega kartela. V prvem polletni 1932. je naša produkcija bakrene rude dosegla najnižje stanje 87.000 ton. Naši e-dnje leto se je produkcija že popravila ua 274.000 ton in smo v prvem poftetfu 1934 dosegli 319.000 ton; v lanskem prvem polletju pa smo zabeležili zopet nazadovanje na 263.000 Km in letos na 266.000 ton. Tuda produkcija svinčene (svinčeno-cin-k«ve rude je bila letos manjša, kar je menda pripisaiti stavki v rudniku Trepča Letošnja produkcija je znašala namreč le 344 000 ton nasproti 364.000. 358.000. 321.000 in 236.000 tonam v prvem polletju zadnjih štirih let. V nasprotju z gibanjem produkcije bakrene rude se produkcija surovega bakra ni zmanjšala rn je zoašaila v prvem polletju 20.150 ton nasproti 18.080 tonam v lanskem prvem polletju. Svinčeno-cinkovo rudo predelujemo po večini v svinčena in cinkov koncentrat, ki se izvažata. Produkcija samega svinca je znašala v prvem letošnjem polletju 3840 ton nasproti 3630 tonam v lanskem in 5440 tonam v predlanskem prvem polletju. Produkcija cinka pa je znašala 2130 ton nasproti 1680 tonam v lanskem in 2390 tonam v predlanskem prvem poletju. Znatno povečanje produkcije bavksita V naglem skoku se je v zadnjih letih dvignila naša produkcija bavksita, saj je zmalala v prvem polletju 1932. le 20.000 ton in nesleKolnische Zeitung« piše, da bodo mogle podunavske države izkoristiti ugoden položaj, ker je žetev v teh državah nasproti ostali Evropi znatno večja od lanske. = Pojasnilo davčnega oddelka finančnega ministrstva o dobrodelnih društvih. Na vprašanje, ali se morajo izrazi »dobrodelna in človekoljubna društva« iz čl. 39. pravilnika ta; Za dobrodelna ali človekoljubna društva se smatrajo taka društva^ ki eo ustanovljena v duhu zakona o združevanju, shodih in dogovorih z dnem 18. septembra L 1931., katerih namen je ublažitev ali odstranitev siromaštva in pomanjkanja, nastalega zaradi bolezni in nesposobnosti ®a delo, ali pa, če delujejo v splošno blaginjo v duhu podpirani a*'gmotno potrebnih. = Nemci bodo avažali presne fcešplje i« naše države. >Jngoslovenski Kurir« poroča, da ja nemška vlada pristala na uvoz 500 vagonov presnih čespelj iz naše države. To je prvi kontingent. Baje nameravajo Nemci prevzeti 1610 vagonov presnih češ pel j. = Ceškosl« vaško-»tal ijanska trgovinska pogajanja se vršijo že mesec dni, vendar še niso dospela do končnih rezultatov. Zaenkrat bo sklenjen menda samo provreorij za september. Končna ureditev trgovinskih odnošajev med obema državama 9e bo opirala na rezultate, ki jih todo pokazale izkušnje provisorija za september, v Rimu eo razen češkoslovaške tudi še delegacije drugih držav, ki se pogajajo za obnovo trgovinskih odnošajev z Italijo. Po večini eo to delegacije sankoijekžh držev. — Odlog plačil Je dovolje« Posojila iei v Frankolovem. Ministrstvo za kmetijstvo je z odlokom od 24. ju«ja dovolilo Posojilnici v Frankolovem, r. z. z n. z., odlog plačil za šest let od 24. jalija dalje. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 odstotka. = v trgovinski regk^er sta se vpisali nastopni tvrdki: Prva slovenska, žed-emina. družba z o. z. v Celju, to Franc To-ros, carinsko posredništvo v Ljubljani. = likvidacija- Po sklepu občnega rt>ora 18. julija se je tvrdka Dolenc & T8nnis, avtoprodajma družba z omejeno zarezo, raadružila im prešla v likvidacijo. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Niklsbacher & Smrkolj, trgovine z žitom, deželnimi pridelki to mlevakimi issdefflri na debelo v Ljubljani (poravnalni sodnik Aveec Anton; poravnalni upravnik odvetnik dr. Grablovic Josip; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljrri, soba 140, 25. septembra ob 9; rok za oglasttev do 19. septembra.) = Gradbena dela. Dravska banska uprava razpisuje javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo del za zgradbo novega železobetonskeqa mostu preko Radulje pri Zalogu (odobreni uradni proračun 184.^5 Di) in za oddajo instalacijskih del v nadzo-rovalnem oddelku za moške v državni bolnišnici za duševne bolezni na Studencu (odobreni uradni proračun: za instalacijo tople in mrzle vode in delne centralne kurjave 377 809.95 Din, za instalacijo centralne kurjave 390.348.83 Din m za električno instalacijo 42.954.90 Din). ... — Oddaja rasnih del pri rekoastrukeiji razkuievalniee v Zalogu. Dne 16. septembra bo pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani I. javna ofer-takia licitacija za različna dela ob pnliii rekonstrukcije razkuževalmce v Zatogu. L*r citacijski pripomočki se dobijo od 1. septembra naprej pri direkciji državnih teiez-nic. Ljubljanski dvor. II. nadstropje _ = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo remeljnov. letev, pločevine, razne železnine in vijakov; računovodstvo uprave vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu do 2. septembra ponudbe za dobavo raznih ventilov za paro; direkcija državnega rudnika v Kak n ju do 3. septembra ponudbe za dobavo^ raznega električnega materiala, izolirne žice. elektrod za varjenje železa m risalnega orodja; uprava 1 oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu do 4. septembra ponudbe za dobavo manometrov; do 7. septembra ca dobavo jraencarih duk, do dobavo bukovih desk, do 18. septembra za ! dobavo 12 mikrometrov in raznega orodja; ! direkcija driavnega rudnik« v Velenju do 9. septembra ponudbe za dobavo žganega apna, gramoza in peska; glavno mornariško skladišče komande pomorskega arzenala v Tivtu do 11. septembra ponudbe za dobavo usnjatih jermenov za copate, srebrnih in modrih port (trakov) srajc, čepic, 200 piščalk in raznih gumbov; komanda pomorskega arzenala v Tivtu do 14. septembra ponudbe za dobavo tkanine za preproge do 15 septembra pa za dobavo 2000 kg kalafo-niuma in 200 kg smole za kalfatiranje. Ofertalne licitacije: 14. IX. v pisarni referenta inženjerijč štaba dravske d'vizijske oblasti v Ljubljani za oddajo del (popravil) vojašnice vojvode Mišiča v Ljubljani; 15. septembra v skladišču 1. oddelka vojnotehnič-nega zavoda v Sarajevu za dobavo firne-ža. cinkovega belila, asfaltnega laka, sikati-va in drugega: pri direkciji pomorskega prometa v Splitu 28. septembra za dobavo zakovic m vijakov. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled. Borze 26. avjrusta. Na ljubljanski borai so bili ofic*elnl te čaji deviz brez posebnih izpremiemto. Berlin in Bruselj sta neznatno popufftfla. a London se je n malenkost okrepil. Avstrijski šilingi so se tpgwa»I ▼ Ljubljani po 8.65 (za malenkost krepkeje kakor včeraj), v Zagrfbu po 8.87 to v Beogradu po 8.54. Anglefiki funti so biti v privatnem kiiringu v LJubljani po 268.26, v Zagrebu in v Beogradu pa po 238. Gršld boni so bili v Zagrebu po 91.50, a r Beogradu so se tskaK po 31. Španske pezete so se v beograjskem privatnem kttrhigu ponujale po 575. Nemški kltrinški čeki so se zaključevali v LJubljani po 13.36 in za konec oktobra po 13.62 v Zagrebu po 13.24 tn v Beogradu po 13.16. Na zagrebškem efektnem trttStu je Vojna Skoda notiraJa netepre»enjeoo jn se je zaključila po 365 (včeraj 364). Zaključek je bil dalje v 7% Btejru po 73.75 (>evi7i Ljnbljana. Amsterdam 2866.37—2960.96, Berlin 1754.20—1768 06, Bruae^ 737.03— 742.10 Curih 1424.22—1431.29, London 219.41—221.46, Newyortc 4333.22—4369.56, Pariz 287.69—289.13, Praga. 180.47— 181.58. Curih. Beograd 7, Pariz 20.20, London 15.44, Newyork 306.75- Brueety 51-80, Milan 24.15, Amsterdam 208.2750 Berttn 123.35, Dunaj 57, Stookbota 79.60, Oslo 77.55, Kobenhavn 68.90, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 364—365, 7% tavest 82.50 den., 4% agrarne 47.50 den., 7% Blair 73.60—74. 8% Blair 83.25 den., 7% posojilo DHB 86.26— 87, beglu&ke 68.75—69.25, 7% štabih*. 82.50—83.25, 6% dalm. agrarne 6650 den; drf"ice: PAB 233—235 Trbovlje 130 den., isia 15—26, dečerana Osijek 185 bi Beograd. Vojna škoda 364.75—375 (364.75), za dec. 365 bi, 4% agrarne 48.76 bi., 7% stabiMa. 83.50 UL, 6% begtuSke 68.85—69 (68.90), 9% Bak 83—84, 7% Blair 73.25—73.75, PAB 282 dc&- (232.75 —233). flTO -t- Cbfaogo (26. t mj ZaAetm tečaji: pšenica.: za sept. 111.75, aa de«. 110.50, za maj 109 1250; tarMfea: aa sept. 113^50, za dec. 97.50. 4- Winnipe>g, (26 L m.) Začetni tečaji: pšenica; za okt 07, aa dec. 96.50, za maj 98.75. -J- Novoead*ka biagovnu bona (26.t.nv) Tendenca nespremenjena. PSeoica (cece Prizada«): potiska, škšp. 79 kg, 2»/* 127-50 — 128.50; gomjebaška hi gornjebanatska, 79 kg. 2% 122.50; baška in banatska, 79 kg, 2% 120-50; sremska in slavonska, 76 kg 3% 114-50. Rž: baška nova 105 — 107.50. Ječmen: baški in sremski novi. 64 kg 90 — 92. Oves; baški, sremski, slavonski novi 85 — 87.50.' Turšfica: baška in fcenatska 92 — 93. Moka: baška. sremsloa. slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 206 — 215; »2« 185 — 195; »5« 165 — 175; »6« 145 — 15a; »7« 125 — 135; »8« 95 — 100. Otrobi: ba-škd 71 — 73; banatski 69 71; sremska 70 — 72 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 160 — 165; z vrečami 170 — 175. -}- Budimpeštanaka termlnska borza (26. t. m.) Tendenca prijazna. Promet slab. Bi: "za Okt 12.94—12.95; trščica: za sept. 12 47—12.48, za maj 11.32—11.34. BOMBAŽ + Liverpooj (25 t. m.) Tendenca mirna ln stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.19 (prejšnji dan 6.18) za dec 6.12 (6.12) + Newyork (25 t m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 11.61 (1155). Iz Julijske Krajine Drobne novice Preko meje so brez potnih lk*ov zbežali 21-letni Josip Leban, I84etni France Pe-ternelj in 19-letni Stanko Mezgon u Cerknega ter 26-letm France Marinič »z Anho-vega. Karabinerji so jih prijavili sodiš&i. Strogi režCm glede cen v promet« aa drobno se še zmerom nadaljuje, čeprav so »e sankcije že davno akinile. Te dni »o v Trstu spet kaznovali 3 togovoe zaradi raznih tozadevnih prekrškov. Kazen je doletela tudi podjetje Brajnik & Medved. Tudi v Puli so iz enakih razlogov kaznovali 2 trgovki. V Gorenji vaai nad Asovim je bila ustanovljena nova župnija. Gorenja va« je doslej pripadala župniji v Anhovem. V Mirnu pri Gorici so dobili nov občinski svet. ki ga je v smislu zakona imenoval goriški prefekt. V občinskem svetu so Rihard Kokelj. Leopold Pavletič, Ivan Ko-dermac. Lojze Piek, Josip Pahor in Italijan Ivan Rossi. V Vzhodno Afriko so pred dnevi odpo-sM b 3Bst» fflft ~ ~ -- Odpotovati ao najprej ▼ Bim, k)er m se pridro&Ui ostalim oddelkom železniške Milice, ki bo dodeljena upravi abesinske le-leonoe in "bo stražfla progo Adie Abeba — Diredava. Demografeki podatki. V tržaški pokrajini se je meseca julija rodilo 426 otrok, umrlo je 319 ljudi, v istrski pa 471 odnoeno 290. Naravni prirastek prebivalstva na deželi je bH v primeri e prirastkom v glavnih mestih obeh pokrajin preko tri in pol kra* večji. Občinska uprava v Velikem Losinja je najela prt zveznem zavodu beneških hranilnic posojilo v znesku 80.000 lir v svrho sanacije občinskih financ. Mladinske faSietovske organtzacije v Istri. Letos je bilo po uradnih podatkih, ki jih je pred dnevi objavi »Corriere Istriano«, včlanjenih v organizacijah f.išistovyke moške dece do 8. leta s+arwti 650. ženske dece 477, v »Balilli« 11.269. pri >Malih Itar-lijaskah« 10.029. avangard istih 3495, pri »Mladih Italijankah« pa 2053, skupno torej 27.973 dečkov in deklic. Zanimivo je. da se ftohfc« oblasti spravile v te organizacije kar 19.055 otrok in da se jih je včlanilo v njih brez posredovanja učiteljev in učiteljic le 8540. Ža poveljnika 59. legije faftistoveke nri-Boe, ki ima svoj sedež v Sežani na Krasa, je bil imenovan miliSniSki Sastnik Anton Rnno iz Polja. BHza Prvajfae se je smrtno ponesrečil 77-letai poeeetaflc Alojzij Salič. Padel je s voza. si prebil lobanjo in pretresel možgane. Poškodbi je kmalu nato podlegel. Nje-gvrega pogTeba W J6 udeležilo lepo Število pokojnikovih znancev in prijateljev iz Prva-čme hi bližnjih vasi. Bfbn Lofie pri St Vidu na Vipavskem je pretekli četrtek v Močibiiku ustonil 8-letni Marijan Zgur. Deček se je kopal in mu je nenadoma postalo slabo, da je omahnil v vodo. Voda je njegovo truplo odnesla nekoliko dalje navrdol in ga vrgla na breg, kier so ga proti večeru našli vaščani, ki so že slutili, da se je moralo dečku pripetiti nekaj hudega. V Vratih pri čepovanu je nastal preteklo sredo požar v hiši 42-letnega Ivana Rojaka. Na pomoč so posestniku prihiteli sosedje. med njimi tudi 23-letni Albin Mrak. Fant se je pri gašenju spotaknil ob tiečem tramu, padel ter dobil hude opekline in druge poškodbe, da so ga morali z v»o naglico prepeljati v goriSko bolnišnico. V Vrtojbi je zgorela, domačija posestniki Mariji Gorkičevi. Ogenj ji je aničil tudi 25 stotov sena m vse poljsko orodje. Škode je 15.000 lir. V Dornbergu je pretekli petek zgorela hiša kolona Vincenca Sinigoja. Hkratu je pofaT uničil 200 stotov sena. 10 stotov krompirja in vse poljsko orodje. Škodo so ocenili na 25.000 lir. V Jamah pri Otaležn na Cerkljanskem pa je strela udarila v hišo 30-letnega kolona Josipa Jazbeca. Poslopje m je vneto m pogorelo skoraj do tal. Po7.ar je uničil tudi vso letošnjo kolonovo žetev, poleg sena ln dragih pridelkov kar 16 stotov žita. 9kod« je preko 10.000 lir. Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih ln dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in hrezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5>. Četrtek, 27. avgusta Ljubljana 12; Citraški koncert na ploščah. — 12.45; Poročila, vreme. — 13: Cas, spo^ red, obvestila. — 13.15: Koncert radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Nacionalna nota v jugoslovenski umetniški fotografiji (Karlo Kocjančič, iz Ljubljani). — 19.50: Harmonika na ploščah. — 20.10; Slovenščina za Slovence (dr. R**-dotf Kolarič). — 20-30: Prenos koncerta iz Beograda. _ 22; Čas, vreme, poročila, spored. _ 22.20: Radio jazz. Petek, 28. argusta Ljubljana 12: Kmečka godba na ploščah. — 12.45; Poročila, vreme. — 13. Čas, spored, obvestila. — 13.15; Slovenske pesmi in slovenska glasba. — 14; Vreme, borza. _ 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30- Nac. ura: Naša gledališča (Josip Kuiunčič, Beograd). — 19.50: Re-producaran orkestralni koncert. — 20.10: Ženska ura: Zena in tujski promet (ga. Vida Lapajne). — 20.30; Operetne pesmi poje g. Janko Venoslav, član Nar. gled... pri klavirju prof. Marjan Lipovšek. — 21.20: Instrumentalni dueti — klavir in harmonij (gdč. Melita Gnjezda in g. Kaskarov). — 22; Čas, vreme, poročila, spored. — 22-20; Ronny-jazz igra na ploščah. — 22.80; An-gileška plošče. Beograd 17.20: Narodna glasba. _ 18: Komorne skladbe. _ 19.50; Plošče. — 20; Klavirski koncert — 20.30: Humor. —21.30: Plošče. — 22.20: Orkestralna glasba. — Zagreb 20: Klavirska koncert. — 20.30; Kon_ cert pevskega kvarteta. — 21; Violinske skladbe. — 21.30; Tamturaški zbor. — 22-15: Lahka in piesna muzika. __ Praga 19.20: Plošče. — 20; Prenos W©issove operete »JEtiviera«. — 21; Zvočne slike iz »Doa Juanac. — 22.20: Plošče. — Varšava 19.30: Italijanska glasba. — 20.15; Iz zvočnih filmov. — 21; Orkestralen koncert. — 22.15: Plesna glasba m plošče. — Dunaj 11.05; Prenos iz Satlzburga; koncert dunajskih fii-harmonikov. — 15.20: Mladinska koncert. — 16.05; Plošče.'_ 17.30: Koncertna ura čz Celovca. — 19.10; Nova ameriška in angleška glasba. __ 19.55: Vojaška godba. — 22.10: Lahka godba orkestra. — 23: Nadaljevanje koncerta. — 23.45: Barska muzika. _ Berlin 19; Petje in igra- — 20; Večer vedre glasbe. _ 22.30; Iz Stuttgarta. — Miinehen 20.10: Pa veki koncert s plošč. — 21: Zvoki poletne noči. _ 23.30; Prenos rt Stuttgarta — Stuttgart 19-30; Pevski koncert. — 2o,10: Schumannov večer. — 20.50; Ples. — 22.90: Koncert orkestra. — 24: Noč. ni koncert. — Rim 30.40; Operetni večer. Joia Boki; Pol stoletju ie deluje CMD, darujmo M m fiaS j&Mgo-' Avstralski medved izumira Avstralski drevesni medved koala, ki je danes prav tako nekakšen simbol te celine kakor k3nguruj, izumira. Noel Burnet eden najboljših poznavalcev avstralske favne, pravi, da je v vsej državi Viktoriji komaj še kakšnih 100 koal, ki žive v prostosti. Isto velja za Novi Južni Wales. Samo v Queenslandu še ni neposredne nevarnosti, da bi te živali izumrle tam jih bo nekako pol milijona. Lepa žival je začela izginjati, ker so io s pastmi loviili zavoljo njenega kožuha. Samo 1. 1927. so n. pr. ujeli in pobili kakšnih 600.000 koal. Sedaj so avstralske države izdale 6troge odredbe, ki prepovedujejo lov na koale 6 pastmi. Letni krosi pri ribah Ribe se selijo kakor ptice pred zimo — Na jugu v toplejših vodah hitreje rasejo in boljše uspevajo kakor na severu Selitve rib so prizadevale že pokole-njem učenjakov težke uganke. ki so jih mogli šele v zadnjih desetletjih z večjim ali manjšim uspehom reševati. Zoolog Yal©ske univerze v Ameriki Daniel Mer-riman je sedaj osvetlil še prav zanimivo skrivnost, že prej je trdil, da se ribe se- Kraj presenetljivih odločitev lijo kakor ptice seJilke v zimsk-j dobi proti jugu. To trditev .e mogel sedaj vsaj do neke meje dokazati z raziskavami mikroskopsko majhnih kdogov na lu-sinah progastih okunov. Preiskal je na stotine oku-nov ob ustju reke Niantic in je dognal, da ustrezajo neznatno majhni krožki na luskinah teh rib letnim krogom dreves. Pod mikroskopom razodevajo tj krožki raziskovalci s oatrtsbiedr raziskovalci starost ribe in način njene rasti Pri tem mu odgovarjajo tudi na vprašanje, da-li ribe v zimskem času potujejo proti jugu, v poletnem pa proti severu. če gre riba na jug in ostane za dalj časa v toplejših vodah, hitreje rase-Prostor med posameznimi krogi se poveča Poleti pa se riba zadržuje v hladnej- ših vodah tal rase počasneje. Tb Htsta jo dr. Merriam dognal doslej pri 10 odstotkih luskin, ki jih je bil prelskaJ. Iz tega je tud sklepal, da se sel pretežni del otamov, ki obljudujejo connecticutska vodovja, pozimi proti jugu. Ulova je okrog 500 teb rib v reki Nianticu in jih opremil s posebnimi znaki. Ribiči so mu pozneje oddali kakih 8 odstotkov teh zaznamovanih rib. I vseh podatkov Je učenjak sklepal, da 6e pričnejo progast^ okuni seliti spomladi proti severu v aprilu, v maju in ja-niju priplavajo že do Narragansettskega zaliva v višini Newporta. Zanimivo je tudi, da sestavljajo samice pretežno večino prvih ribjih tropov, ki potujejo protj severu, dočim ji msledijo samci po večin nekaj pozneje. General von Blomberg, nemški vojn! minister Ameriška bolezen Njujorški zdravnik za živčne bolezni dr. William H. Miller, ki izvršuje že četrt stoletja svojo prakso po šolah, pravi, da boleha ameriška mladina za novo živčno boleznijo, ki jo on imenuje »dementia americana«. Ta bolezen je posledica današnjega socialnega življenja v Zedinjenih državah, nezadostnega nadzorstva po starših, prekrokanih noči, nedostajanja telesnega gibanja, slabe vzgoje in prenapenjanja živcev. Polod rasli otroci si upajo danes ob vsaki uri povsod. Mladina išče užitkov, se I mehkuži itd. Posledica je ta, da rod hitro ; propada. Med 35 člani neke šolske nogometne skupine je Miller našel komaj dva, ki bi ju mogel označiti za popolnoma zdrava. Najmanj dve pokolenji bi se bilo treba truditi s sistematičnim delom, da bi ajme-» riško ljudstvo spet ozdravelo. Ponarejeni mrtvaški listi V Carigradu so oblasti prijele 45 oseh, ki so zapletene v zavarovalno goljufijo 2 mrtvaškimi listi. Med aretiranimi je več zdravnikov, inženirjev in državnih uradnikov. Vsi so se bavih z izdajanjem dokumentov, potom katerih so hotele razne osebe izsiliti plačilo zavarovalnih premij pri neki večji zavarovalni družbi. V afero je zapleten celo armenski patriarhat. ki je izdajal spričevala, ne da bi se bil vedno prepričal o dejanskem srtanju. Skupna VBota zavarovalnih goljufij doseže pol milijona turških funtov. Zasežena posestva abesinskih rasov Z odlokom italijanskega podkralja v AJbesiniji so zasgeli vsa abesinska posestva rasa Nasibuja in bivšega abesinske-ga poslanika v Parizu Volde Mariama z utemeljitvijo, da razvijata delovanje, ki je naperjeno proti miru te dežele V Addis Abebo je dospel bivši vojaški poveljnik Severne AteSrnije. dedžas Ajelu Buru in se podvrgel italijanskim oblastem- 10.000 funtov na uro Predor pod Temzo V kratkem se pričnejo v Londonu dela za mogočni predor, ki bo vodil pod Temzo od Dartforda do DinKeet Tri mala. Najprvo bodo izkopali rov, ki bo imel kakšne 4 me-premera. Samo za ta rov t odo potrosili 300-000 funtov šterlmgov. Rov bo 7 m pod dnom Temze. Toda pet Jih je po porodu umrlo in samo Sesti živi Kanadske petorčice bi bil te dni kmalu zasenčil otroški blagoslov žene ameriškega farmerja Filipa Speichingerja iz Men-dona v državi Missouri. žena je namreč rodila šest otrok, toda pet novorojencev je umrlo kmalu po porodu. Pri življenju je ostala samo šesta deklica, ki je z materjo vred zdrava. Kmetica se kajpada ni nadejala tako obilnega otroškega blagoslova. Ker ni bila pripravljena na šestorčke, niso mogli ob času pozvati zdravnika, da bi pomagal materi. Samo nespretnosti je pripisati, da je pet otrok kmalu potem, ko so prišli na svet, umrlo. Okrajni zdravnik, ki je prišel k porodnici ko je bilo že prepozno, je izjavil, da bi bilo mogoče šestorčke ohraniti pri življenju, če bi bila pomoč o pravem času na mestu. Mati šestorčie -f stara šest in trideset let ter ima že deset otrok. VHa nemškega državnega kancelarja Hitlerja v Berchtesgadenu na Bavarskem, kamor hodi vodja Nemčije na oddih. Tukaj je tudi padla odločitev o podaljšanju vojaškega roka v nemški vojski na dve leti. Na sliki vidimo Hitlerja, zaposlenega z dresuro svojih psov. Pri drogu kancelarjeva sestra, ki mu vodi gospodinjstvo Muhaste ženske Maria Antoinetta, Mata Hari, Sara Bemhardova V objemu polipa Učenec in učitelj plavanja v borbi z morsko pošastjo Kraljica Marija Antoinetta, ki je 1. 1793 sklenila svoje življenje na morišču, bi biLa. de bi se znala nekoliko obvladati, lahko spremenila lastno usodo in usodo Evrope. Bila je namreč fanatična igralka in je posebno ljubila šah. Ko so jeli v Franciji udarjati valovi revolucije, so prispeli z Dunaja tajni kurirji, ki so obljubili kraljici sigurno pomoč, če se umakne na alizaško mejo. Za ta umik je bilo že vse pripravljeno, kraljica pa je neprestano odlagala odhod. Spraviti ni utegnila skupaj svoje popotne obieke, poleg tega pa je bil napovedan važen šahovski turnir z grofom Akselom. Na prigovarjanje zaupnikov, naj se že vendar dvigne na -pot, je dajala stereotipen odgovor; >Odpotovala tom šele tedaj, ko bo igra končana!« Kraljici se je v tej igri res posrečilo premagati nasprotnika, rok za beg pa ie bil s tem zamujen. Še tisti dan, ko je kraljica dobila partijo šaha, so ji odsekali glavo. Tako je kraljica pač dobila partijo šaha, izgubila pa igro lastnega življenja. Mata Hari je bila ena najbolj nervoznih in muhastih žensk, kar jih je bilo kdaj na svetu. Vsaka želja se ji je morala takoj izpolniti. Ta nestrpnost, ki je spremljala vse njeno življenje, je končno postala zanjo usodna. Vohunka je čakala v Madridu na izplačilo večje vsote, katero ji je bila naka- zala nemška vohunska centrala. Ker pa je bila nemška brezžična služba v Španiji pod strogim nadzorstvom, se je bala Mata Hari, da ne bi obtičala v tujini brez denarja. To nervoznost so izvrstno opazili francosKi protivohuni, ki so izvabili vohunko v past s pretvezo, da ji bo v Parizu takoj izplačana vsota četrt milijona frankov. Pičlo uro potem, ko se je Mata Hari odpeljala iz Madrida, je pridirjal v šansko prestolnico nemški sel in nesel denar naravnost v hotel, kjer je vohunka čakala nanj. Toda Mata Hari je bila tedaj že na poti v mrežo, ki ji je prinesla smrt. Tragedinja Sara Bernhardtova je slovela zaradi svoj netočnosti. Pri nekem sprejemu v Petrogradu so dolgo čakali nanjo brez uspeha. Med povabljenimi gosti je bil tudi neki švedski princ. Njegov adjutant je komentiral nejevoljo svojega gospoda zaradi čakanja z glasnimi opazkami. To je dalo povod nekemu ruskemu polkovniku, ki je bil zaljubljen v francosko igralko, da je že hotel izzvati Šveda na dvoboj, do katerega ni prišlo samo zategadelj, ker je prišla tragedinja v zadnjem trenutku in je dosegla spravo med nasprotnikoma z eno 6amo besedo, pri čemur je pobožala oba srditeža s svojo pahljačo. V francoskem morskem kopališču Juan les Pinsu se je primeril te dni pri kopanju nenavaden incident z morsko pošastjo. Neki trinajstletni angleški učenec z imenom Guy Philipps je plaval od brega precej daleč na odprto morje. Tam ga je zgrabil polip, ki ga je z vso silo potegnil pod vodo. Deček je začel klicati na pomoč. Njegove klice je slišal na bregu se mudeči učitelj plavanja Jean Dudley, ki je urno planil v valove potem, ko se je na kopnem oborožil z nožem. Med učiteljem plavanja in dečkom ter polipom se je v vodi razvila trdovratna borba. Polip ni hotel izpustiti svoje žrtve, dokler mu ni Dudley prerezal lovk, s katerimi je pošast ovila učenca. Philipps je bil, ko ga je Dudley prinesel na breg, tako izčrpan, da se je onesvestil. Morali so mu dati okrepčila in ga takoj odpeljati v bolnišnico, kjer bo po sodbi zdravnikov okreval. Mrtvi in ranjeni ležijo na tleh 1 Slovite kanadske pertorčke, ki eo pred kraOdnn »sodelovale« v filmu »Podeželski zdravnik«, so bile sedaj angažirane za nov film. Oblasti, ki skrbijo zanje, so se s filmsko družbo zmenile, da bo morala otrokom ptečati za vsako uro snemanja po 10.000 funtov šterlingov. ANEKDOTA Opera. »Seviljski brivec« je nastala po naročilu. Ker je bfl pust pred vxa£L, je impresarij ftilii mojstra Rosshrija, da M jo dovršil čim prej. V skladateljevi hffij so se u tabo rili pisec teksta Sterbini, kopiet in njegovi ljudje. Cim je skladatelj dofctt 8e mokro stran libreta, jo je skomponirai m oddal še mokre note prepisovalcu, pevec Zarobooi je takoj začel peti, skratka opera je nastajala na tekočem traku v dveh tednih. Ves ta čas se Roesini m ganil tz hiše in ko je delo dokončal, si je oddahnil. Toda v Štirinajstih dneh mu je zrasla lepa razbojniška brada. Ko ga je takšnega zagledal neki prijatelj in se začel čuditi, je mojster odgovoril s smehom: »Da. če bi bil šel k brivcu, bi svojega »Brivca« ne mogel končati.« VSAK DAN ENA S »MHem francoskem kopališču se kopajo, sončijo |n tudi pridno telovadijo Rudarjeva mrtvaška srajca Devet mrtvih v bolgarskem rudniku — Prepozna pomoč Umor španskega generala V rudniku čemo more pri Burgasu v Bolgariji se je primerila huda nesreča. Zaradi kratkega stika, ki je nastal, ko se je pretrgal električni kabel, se je vnel v rovih pokalni plin. Izbruhnil je požar, ki je povzročil, da se je v rudniku utrgala zemlja. Ob času katastrofe je bilo pod zemljo na delu dvanajst rudarjev. Samo eden od njih se je utegnil rešiti, enajst jih je podsulo. Organizirali so nemudoma reševalno akcijo, ki je pa imela edino ta uspeh, da sc> potegnili izpod razvalin dva rudarja z močnimi opeklinami. Ostali delavci so še nekaj časa dajali znake s trkanjem, potem pa so udarci utihnili. Mrtvih je, kakor sodijo, najmanj devet rudarjev. Reševalna akcija je bila zelo težavna. Iz državnega rudnika Pelnika pri Sofiji so poslali ponesrečencem pomoč z letalom. Aeroplan je odletel v Burgas, toda med >Diario de Lisbao« poroča, da je umrl general Lopez Ochoa, bivši vojaški poveljnik v Asturiji, nečloveške smrti. Ležal je bolan v bolnišnici blizu Madrida. Nenadoma so k njemu vdrli rdeči miličniki in so otvorili proti njemu ogenj iz pušk. Usmrtili so ga s štiridesetimi streli. »Sinko, sporoči mami, da danes ne morem tako kmtlu priti domov, ker nas je obiskala štorklja in nam prinesla eloniča«. bPo&tiken«) vožnjo je zašel v mogočen vihar in je moral zasilno pristati. Reševalno osobje je moralo nadaljevati potovanje proti Burgasu z železnico. S tem so bili ponesrečeni rudarji zelo prikrajšani, kajti če bi bili dospeli reševalci z letalom na cilj, bi bilo mogoče še katerega rešiti živega izpod razvalin. Pogled na cesto v Oyarzunu tik Iruna po bombardiranju naselja iz vladnih letal Padalo rešuje življenja V Angliji je izšla statistika, ki pravi, da se je na njenem ozemlju rešilo 145 oseb s padali. To je rezultat predpisa iz 1. 1926.. ki določa, da mora biti vsako letalo za primer nesreče opremljeno z rešilnimi padali za potnike. V Zedinjenih državah je število rešencev te vrste še večje, znaša namreč 843 oseb. Američani so celo ustanovili društvo rešenih po padalih. Ta klub šteje zdaj nad 800 članov. Panter je utekel iz kletke Beg gledalcev iz cirkusa — k sreči brez žrtev! V pomorskem mestu Llbaavg blizu Rige je predvajal te dni neki potujoči cirkus predstavo na tržni dan. Krotilec zveri je bj.l pri tem tako nepazljiv, da je pustil | odprto kletko, iz katere je nenadoma pla-j nil panter. Zver je skočila naravnost v Deauville se zabava areno ln se Je pripravila na .^kok med gledalce. Nastala je panika. S krikom: »Panter na« bo«! so gledalci jeli pritiskati proti izhodu, kjer se je prerivalo na tisoče ljudstva. Vse je bežalo čez trg m ulice in hiše ter zapiralo vrata v strahu za življenje. Krotilec je bil medtem dovolj hladnokrven, da je z zvijačo zvabil pantra nazaj v kletko ter spustil vrata. Zver se je na ta način vrnila v ujetništvo ne da bi bila zapustila cirkuško areno. Ljudje so odnesli zdravo kožo, prestanega strahu pa ne bodo pozabili menda nikoli. Nekaj žensk in otrok je bilo kljub temu ranjenih v gneči, ko s je vsak skušal preriniti skozi množico na presto. ZANE GRET: 56 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije »Zdaj smo vsi zbrani, Bessie, in čas Je, mislim, cla sedemo za mizo,« je rekel polkovnik Zame. »In, dragi prijatelji, dovolite mi, da rečem: nekaa veselega nas je zbralo. Ne gre toliko za poroko, ampak za to, da si obetamo od Izakove ženit ve mir z mogočnim indijanskim plemenom. Za nas, še bolj pa za vas, ki ste mladi, je to zelo važna zadeva. Prijateljstvo s Huronci mora vplivati tudi na druge rodove. Morda celo jaz učakam dne. ko se uresničijo moje sanje: miroljubno in prijateljsko razmerje do Indijancev, svoboda dežele, urejene kmetije, rastoče naselbine dn nazadnje to. da bo naša krasna dežela na stežaj odprta svetu. Zato bodimo veseli in se radujmo, smejmo se z najbolj prisrčnim smehom in pripovedujmo svoje najboljše zgodbe.« Ko je Alfred vsttopiil v azbo, je Betty kar mučno zardela; in v svojo še večjo zadrego je morala odkriti, da sedi Alfredu ravno nasproti. To je bilo po tistem nedeljskem pripetljaju v molilnici prvič, da se ji je približal, m položaj je šel Betki čudno do živega. Čutila jfc, kako jo je mahoma obšla nerazumljiva pla-host, tako da ni mogla odtrgati oči od krožnika. Na- zadnje se jI je pa vendar posrečilo, da se je skrr vaa ozrla na Alfreda. Na njegovem radostnem obrazu ni bilo videti nrti sledu taste otožnosti m obupa, o katerem ji je biil brat namignil. Prav za prav je bil zelo čil na pogled; pospravljal je svojo jed kakor vsak drug zdrav moški in kramljal z Lidijo in se smejal. In zdaj se je znova oglasilo v Betki nerazumljivo Čuvstvo, a to pot je bilo očitamie in srd. Kdo je že kdaj slišal o možu, ki bi bil tako zaljubljen, kakor je trdilo njegovo pismo, hkratu pa toli zdrav na oko, in ki bi se zabaval z drugimi ženskami, ne pa s predmetom svojega nagnenja? Premagal je bil vso reč, to je bilo vse... Tisti mah se ie Alfred obrnil in čvrsto pogledal Be>tki v oči. Takoj jih je pobesiila, a ne dovolj hitro, da ne bi bila brala v njegovih očeh razločnega očitka. »Nekaj časa ostaneš pri nas, kad ne?« je Betty vprašala Izaka. »Ne, Beitts, ne del;j kakor dan ali dva. Nu, nikar tako žalostno ne glej. Sati se ne vnnem ujetnik. Z Majiro te bova pogosto obiskovala. Zdai pa moram nazaKrsla pri Savici«, 7 druge debelejši zvezek Ci-glerjeve »Sreče v nesreči«. Z ene strani izraz pesniške genialnosti in enkratnosti, z druge medlo pripovedno prozo, zraslo iz zmerne janzenistidne miselnosti in dozorelo ob slabo-nih vzorih avstrijsko nemških moralističnih zgodb »za pouk in kratek čase. Prozo, ki je našla jezikovno in stilistično podlogo v slovanski nabožni književnosti in ki se ni vanjo včlenil niti en prvek naše dotihmal najbolj avtentična narodne epike: slovenske narodne pravljice. Giglerju ni moč prisoditi tvornega talenta, naisi je si. cer Fran Levstik ugodno ocenil njegov prvenec; ne v obravnavi pripovedne snovi ae v jeziku ne slogu ne kaže kakršnekoli tz-virnejših in pomembnejših odlik. Tako nu. di redka slovenska literarna žetev 1. 1836-poleg tankega snopa zlatih pšeničnih zrn Prešernovega »Krsta pri Savici« obilnejši snop Oiglerjevega literarnega ovsa, ki je dal širšim množicam prebujajočih 6e Slovencev črni kruh ljudske povesti; kruh, ki ga poznejši nadarjenejši pripovedniki pri, pravljajo s čedalje boljšo in okusnejšo moko. Slovenska prcea je bila do Ciglerja omejena v glavnem na versko slovstvo ter na gospodarske in šolske priročnike in malenkostne prevode. Najpomembnejši prozni sp>isi izven verske literature so bila Linhartove drame in Vodnikovi sestavki v prvem slovenskem časopisu »Lublanske Novice?. Čeprav ie bila Ljubljana po nekaterih svojih krožkih in posameznih osebnostih v etiku s sodobnimi tokovi in strujami Evropa, se vendar lepa proza sorazmerno pozno vključuje v naše slovstvo. Vzrokov je več. Predvsem ni bilo med našimi tedanjimi literarnimi in kulturnimi delavci nobenega nadarjenega proznega pisatelja. Vsi pomembnejši možje slovenskega preporoda so sa nagibali bodisi v poezijo bodisi v znanost. Prešeren je sicer mislil tudi na prozo, a navdulen za njo ni bil. Naši prvaki so videli v prozi bolj utilitarno kakor umetniško obliko Mterarnega izživljanja, kar ni čudno, saj je šele romantika v polni meri povzdignila pripovedno prozo na višino umetniškega pesništva. Zato pa ee Je pn?e slovenske povesti loiil pisatelj, ki ja videl v nji nekako to, kar je pozneje toliko časa in tako trdovratno zagovarjal Luka Jeran: pripomoček katoliške prosvete in morale. Kajti vsi drugovrstni delavci v tedanji slovenski kulturi so bili ljudje brez širokih evropskih razgledov, tipiona notra-njeavstrijska in maloniestna inteligenca. Če zaradi nalika vržemo bežen pogled na pr. v tedanje stanje češkega preporoda, vidimo, da enciklopedični Jungmann, ki ni imel umetniško tvornega talenta in je obtičal v tesnem krogu klasicističnega epi-gonstva, prevaja Čehom pomembna dela svetovne literature (Chateaubriandova »Ata. la« 1805. Miltonov »Izgubljen paradiž« 1811). Še dvajset let pozneje je Slovenska pri povedna proza životarila ob prevodih iz Krištofa Schmida. Tudi pomanjkanje domačih prevodov pomembnih pripovednih spisov je doprineslo svoj delež k poznemu in medlemu začetku slovenske pripovedne proze. • Pravi začetnik te literarne vrsta pri Slo-vennih je bil šele Fran Levstik (prim. navodila. ki jih daje pisateljem v »Potopisu iz Litije do Čateža« in vzor, ki ga je po- stavil e povestjo »Martin Krpan z Vrha«). Njegov literarni program so prevzeli pri-povedniško nadarjeni pisatelji Stritar, Trdina, Jurčič in drugi- Šele ta generacija je postavila slovensko prozo na trdne temelje. Po šibkem začetku prihaja doba vzgona m razmaha in prav v prozi se začenja odražati celoten vzpon slovenskega narodnega, kulturnega in političnega razvoja, v nji opažamo zrele poglede v preteklost, ki preko zgodovinske povesti ali romana silmeje kakor pod vplivom zgodovinskega pouka zaživi v občutju našega naroda in prejwji njegovo zavest o samem sebi. V pripovedni prozi se oblikujejo značaji in tipi našega lj'udstva; iz nje vstajajo umetniško doživ. ljene podoba naše zemlje in 6e .tako pripravlja — brez posebnega programa in tendence — domačnost no občutje, ta topli inspiracijski vir prave narodne misli. V prozi prihaja do polnejšega izraza domač-humor, povest se postavlja v službo občih časovnih problemov, v nji se izživljajo 6ati-rično-moralizatorične potrebe, ki jih ima vsaka doba. Tako je pripovedna proza postala funkcionalno pomembni čiinitelj slovanskega dit-hovnega življenja, sodelavka pri oblikovanju narodne zavesti, zrcalo, v katerem se odražajo naše kulturnotvorne sile in družbeni procesi. Njen vidni in nevidni vpliv bi se dal dognati v najrazličnejših oblikah slovenskaga življenja. Nesporno ja ,da je naša pripovedna proza dobila v teh 6to letih od Schmidovega učenca Ciglerja do najnovejših pisateljev, ki so jim vzori ruski, francoski, skandinavski mojstri, višji smisel, ki daleč presega golo zabavnost fantazijskih umotvorov: postala je skriti sociološki in psihološki stimulans, kvas, pod katerim je marsikje vzkipelo plodnejše življenje. Literarno umatniški rezultati tega, eedaj že stoletje trajajočega razvoja niso za naše razmere majhni. Res j a sicer, da še vedno nimamo romana, ki bi se lahko v vsakem pogledu vzporejal z najpomembnejšimi daii svetovne prozne epike. Za tak veliki, res umetniški tekst našega jezika eo morda storjena samo še pripravljalna dela. Toda tam, kjer je začel pred sto leti Cigler in kjer je Fran Levstik pred 78 leti videl ledino, je zakopan plemenit življenjski trud Levstika, Jurčiča, Trdine, Kersnika, Tavčarja, Cankarja in drugih. Posebej je tra-ba omeniti znaten napredek slovenskega pripovednega 6tila in jezika, ki se iz prvotne in osnovne kmečke govorice, kakor jo je gojil še Levstik, diferencira v nova, sociološko utemeljene plasti ter tako sega mnogo globlje in nudi pisatelju neprimerno večje izraževalne možnosti. Takisto je sloven ska povesi dosegla lep napredek v tehniki zgradbe in v drugih fonmalnih odlikah. Družbena razčlenjenost, živahnejši inne-posrednejsi dotok slovanskih in zapadnih vplivov, ^nove politične razmere, vstop novih družbenih plasti, razkvašenost in nemir naša velike dobe, vse to in drugo daja proznemu pisatelju obilo pobud in hvaležne snovi; odpira mu svet. bi ga še ni mogel naznačiti Fran Levstik v svojem, sicer tako vzpodbudnem »Potovanju iz Litije do Čateža«. Kakšna razlika v vidikih in pogledih med njegovo in našo dobo! Kvalitetno povzdigo slovenske lepe proze utegnejo pospeševati tudi številni prevodi iz svetovnega slovstva. Toda treba je, da se naša lepa proza tesno oklene življenja, vendar ne za ceno svoje umetniške smotrnosti, ki jo loči od vsakdanjih proizvodov ozko tendenciozno publicistike. Takisto se mora razvijati v ritmu svoje dobe, ne da bi se odpovedala stremljenju k nad-časovtniim vrednotam. To pa pomeni; premagovati veliko in nesporno krizo iitera-ture sploh, krizo, ki jo povzroča nesklad med vitalnimi potrebami naroda in umetniško vezanostjo literarnega ustvarjanja, literatura je vržena v tesni prostor med viharnimi frontami norih svetovnih nazo rov in prizadeta od prevrednotenja vseh vrednot, zato zopet išče poti k narodu in narod poti k literaturi. Odtod je tudi pri nas toliko njenih proizvodov zaznamovanih s temnion pečatom prehodnosti. (Izvleček iz pradavanja v nacionalni uri radia). _o. be dokazujejo visoko-seriozno osnovo in tehnično v pevskem in klavirskem oziru neoporečno formo ter so v formalnem in v^pbinskem oziru karakteristične. Zato opozarjam na to edicijo zlasti naše koncertne pevce in pa pevske profesorje, ki bodo z njimi lahko obogatili svoj repertoar. Tisk (litografija) je izredno lep, jasen in čitljiv, izdanje v vsem okusno in vzorno Za propagando v inozemstvu imajo nekatere pesmi podložen tudi nemški prevod. Kakor obeta založnik, namerava njegovo podjetja izdati tudi skladbe srbskih in slovenskih avtorjev in tako postati središčno izdanje Jugoslovenske glasbe, kar je treba spričo doslej dokaj nesistematično uravnanih jugoslovenskih edicij samo pozdraviti. L. M. š. Literarni natečaji. Filmsko podjetje War-ner Bros First National, ki je izdelalo veliki film o Pasteurju, je preko svojega zagrab škega zastopstva razpisalo nagrado za najboljši esej z naslovom »Pasteur kot rešitelj človeštva« (pisec mora biti študent medicine) in za esej >Kdo je bil večji — Napoleon ali Louis Pasteur?« (ta natečaj ja za pisatelje in novinarje). Vsaka nagrada znaša 1000 Din. Rok: 1. oktober t. 1. — Matica hrvatskih kazailnšnih dobrovOljaca v Zagrebu je razpisala šesti naitačaj za novo hrvatsko ljudsko igro. Najboljše drame bodo nagrajene s Freudenreichovo (7500 Din) in Bachovo (2000 Dm) nagrado. Končni rok 31. avgust t. 1. Nasfov; Zagreb, Gajeva ul. 2. Priročni pregled svetovne literature je pričela izdajati (v 6-8 zvezkih po 96 strani) založba Klostermann v Frankfurtu pod naslovom »Handbuch der Weltliteraltur«. Piše ga Hanns W. Eppelsheimer. Iz francoske knjiže mosti. Znani esejist Ramon Fernandez se v pravkar izlili knjigi >L'Homme est — fl humain?« bavi r današnjim pesimizmom glede možnosti izboljšanja človeka v smislu humani tetnih idealov in razpravlja o možnosti in učinku sinteze idealizma in materializma* — Daniel Guerin je izdal knjigo »Fascisme et grand Capital«, v kaiteri dokumentarno razglablja začetke fašizma in piše o usodnem pomenu srednjega stanu v današnjih socialnih nasprotjih. — Mussolinja. Hitlerja in Stalina prikazuje spis Johna Guntherja >les Pilotes de 1' Europe«. — Zivtljenje sultana Abdula Hamida je obdelat v zveri, z novejšo politično zgodovino otomanskega cesarstva Gilles Roy v knjigi »Abdul Hamid, le Sultan Rou-ge«. _ Gčrard Pesma je spisom »Les dar- nieres peuras de Napoleon a van t rexil« prispeval zanimiv donesek k napoleonski 'literaturi. Podrobno opisuje Napoleonov položaj v prvih dveh tednih julija 1815. Obupani cesar 6e je Burbonom ponudil, da vstopi kot navaden general v njihovo vojsko, kar eo seveda gladko odklonili. Pod angleško varstvo se je bil postavil v trdnem upanju, da bo lahko mirno živel kje v okolici Londona. Toda Angleži so ga dali internirati na daljnem, nezdravem Otoku Sv. Helene. — Joseph Voisin je vzbudil pozornost z romanom »Jean Veyre et eon mena-ge«. Pisec je dolga leta sam obdeloval zemljo in se odlikuje po svežem prikazovanju kmečkega življenja. — Najnovejši zvezek glasila francoskih založnikov in knjigarnarjev >Le Bul let in du Livre francais« je v celoti posvečen knjižnicam. Japonska čita. Pod tem naslovom eo objavile praške »Literarna novin e« članek svojega v Tokyu živečega sodelavca Jaroslava Pruška. Pisec poroča, da Japonci sila mnogo čita jo in kažejo presenetljivo strast do učenja. V vlakih, cestnih železnicah, v parkih — povsod vidiš množice čilateljev. Medtem ko v E/vmopi večina ljudi čita časnike, nekateri iliustrirane liste in drugi romane, čitar jo na Japonskem kaj malo romanov. Čita-telji imajo v rokah znanstvene in poljudno znanstvena knjige, jezikovne učbenike itd. Umetnostne potrebe izživljajo Japonci bolj v likovni in dekorativni umetnosti kakor pa v literaturi. Na Japonskem izhaja cela vrsta umetnostnih časopisov s krasnimi ilustracijami, ki lahko tekmujejo z najboljšimi časopisi te vrste v Angliji ali Franciji. Japonska ima 4G00 časopisov revialnega značaja in nekateri izhajajo v nakladi več sto tisoč izvodov. Posamezne številke teh revij štejejo včasih kar več sto strani. Romani izhajajo v majhnih nakladah, le redkokateri doseža več tisoč izvodov. Največji uspeh ima v zadnjem času prevod Arišimove »Žene«, ki smelo opisuje seksualno življenje. Zato pa so spomini nekega poročnika na boje pri Port Arturju presegli naklado pol milijona izvodov. Padlo je tudi zanimanje za prevode. Izmed 25.000 japonskih knjig v enem letu je komaj sto prevodov iz evropskih literatur. Zato pa mnogo čita jo v izvirnih jezikih: v Tokyu so knjigarne izvrstno preskrbljene z angleškimi, francoskimi in drugimi knjigami. Znanstveni in tehnični spisi eo tudi tu v pretežni večini- nim sporazumom n« s razlastitvijo. Bauska uprava je pred časom izdala pogodbo za, uvedbo razlastitvenega postopka za pridobitev tega prostora, po izjavi sreskega načele tva pa je ta odločba zdaj razveljavljena. — Tako lahko pravda za rudniško pokopališče teče Iznova. PRI HEMOROIDIH. BOLEČINAH V KRI2U, ZASTOJU KRVOTOKA V JETRIH IN NEZADOSTNEM IZLOČEVA« NJU IZ 20LCA, nastalem zaradi zapeke,, se dosežejo z naravno FRANZ - JOSEFOVO vodo odlični uspehi Bolniki radi uživajo preskušeno FRANZ • JOSEFOVO grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. OfL m«. & hr. 1tMgV95 Sp© Pokalni turnir na igrišču Reke Da bo Imela »portna publika zopet priliko videti pri delu naše nad vse dobro obetajoče juniorje, je SK Reka v okviru proslave 10-letnice razpisal krasen pokal, za katerega bo v nedeljo 30 t. in. popoldne na igrišču jubilanta pokalni turnir. Izbrani kandidati za ta turnir, juniorji Korotana, Mladike, Jadrana in jubilanta, so vsekakor dovoljno jamstvo, da bo borba na taki športni Tišini, kot ae le redko vidijo Naši mali, ki po večini igrajo že v prvih mo štvih vsekakor zaslužijo pozornost športne publike in se zato pričakuje, da bodo prišli »kibici« vBeh vzpodbujati svoje ljubljence. Borba za pokopališče se Je razvila na Hodniku In farani izvajajo bojkot Zapiski O slovenski knjižni produkciji v 1. 1919- 1935, poroča v zvezi z nedavno izišlo statistično študijo dr. Melite Pivec-Stele v »češkem slovu< z dme 25. t. m. dr Oton Berkopec. V uvodu svojega daljšega članka omenja pisec nedostajanje jugoslov. bibliografije in poudarja uvažefvanja vredno prizadevanje slovenskih bibliografov, Zlasti dr. felebingerja. Nova Jugoslovenska glasbena edicija. — V Zagrebu je ustanovil Julij Albini svojo edicijo, »muzički-nakladni zavod«. Njegov namen je, publicirati nove skladbe jugoslovenskih avtorjev. Tako je napravljen znaten korak dalja v naši glasbeni kulturi in izpolnjena dolgo zevajoča vrzel v našem za- i ložništvu, saj je le redkokdaj knjižni za-ložnik pri nas žrtvoval denar za muzikalne edicije serioznejšega značaja, dobro poznavajoč težave, s katerimi se ima boriti naša mlada glasbena kultura in premajhno zanimanje širše publike za novosti na glasbenem trgu. Albinjeva edicija začenja s samospevi hrvatskih avtorjev Luja Šafraneka Kaviča, Božidarja Kunca, Oskarja Jozefovi-ča in Žige Hi ršlerja-našemu glasbenemu svetu dobro znana imena. Vsak je prispeval eno ali več pesmi. Kavič je zastopan s pesmijo »Sjaj sunčece« iz zbirke hrvatskih narodnih pesmi. Kune s tremi pesmimi za bas i,n klavir (Smrt karnevala. Zima, Na-pitnica), JozefoviČ s pesmijo »Jagoda« za bariton in klavir in Hiršler s eopranskim samospevom »Ranjeno srce«. Vse te sklad- LJubljana, 26. avgusta. Naši sosedje Rudničana so se v zadnjem času spustili v borbo, ki v nekaterih podrobnostih spominja na nevadni upor žup-ljanov proti župniku na Golem pod Krimom, čeprav je rudniška zadeva bolj pre prostega, mirnega značaja, in bo bržkone v d oglednem času, vsaj tako upamo, rešena brez hujših pretresljajev. Gre namreč za zgradbo novega ali za razširitev starega pokopališča, ki je nameščeno ob cerkvi in že zdavnaj več ne moTe ustrezati svojemu namenu. Ker je stara božja njiva prenapolnjena, se je sedanja občinska uprava, ki je — to bodi samo mimogrede omenjeno ■ v naprednih rokah, že svoj čas odločila, da pri domačih činiteljih in pri nadrejenih in stancah izposluje, da se za grobove pritegne dobršen kos travnika za cerkyijo, ki je cerkvena last. Banska uprava je vlogi občine ugodila, nato pa se je rudniški župnik pritožil na upravno sodišče. Odločba upravnega sodišča sicer še ni znana, a kakor se čuje, pritožba navaja med drugimi razlogi, ki govore proti uporabi cerkvenega travnika za pokopališče, da mrtveci v tej zemlji ne trohne. Med svojimi župljani je župnik pričel iskati pristašev za takšno rešitev, naj bi občina odkupila Žagar je vo njivo, ki se nahaja samo nekaj dobrih korakov od cerkvenega travnika in ki očitno ne more imeti dosti prikladnejše zemlje. Po vrhu pa je Zagarjeva njiva mnogo bližja na-selju. kar za pokopališče nikakor ni kdo ve kaj priporočljivo, obenem bi bili tudi stroški za občino, ki si je naložila že dovolj žrtev z gradnjo nove Sole, dosti večji. Za kulisami je pravda počasi tekla dalje, dokler ni sresko načelstvo v Ljubljani presekalo vozla z odločbo, da se po 1. avgustu mrtveci iz rudniške župnije ne smejo več pokopavati na domačem pokopališču, temveč jih bodo morali, dokler ne bodo imeli novega pokopališča, pokopavati v Štepanji vasi. Takšna odredba je pač po pravic.i vzbudila med prebivalstvom mnogo nezadovoljstva in ogorčenja. Med ljudmi se je raznesla vest, da znaša v Štepanji vasi samo taksa za grob 500 Din, poleg tega pa bodo morali Rudničani svoje mrliče odslej prenašati nekaj dolgih kilometrov daleč skozi mesto, kar bo pogrebne stroške in nevšečnosti še v izredni meri povečalo. Rudničani so znani kot dobri, verni ljudje, a v grenki domnevi, da bi rad župnik s svojim držanjem vrSil pritisk na občinsko upravo, da reši vprašanje občinstva po njegovi volji, so ee pošteno ujezili na dušnega pastirja. Na lepem so se na Rudniku pojavile pole za nabiranje podpisov, s katerimi naj bi se hišni gospodarji drug za drugim zavezali zase in za svojo družino, da tako dolgo ne pojdejo na Rudnik k maši, dokler župnik zahtevi svojih župljanov ne ugodi. In to se lahko reče, da so Rudničani razen nekaj redkih izjem brez ozira na stranko in položaj edini tem, da se mora za pokopališče uporabiti cerkveni travnik. In ^zadnjo nedeljo je bila cerkev na Rudniku v resnici precej prazna — ljudje so šli rajši na Rakovnik k marši. Pred dnevi je vsa reč dobila tudi majhno, prav za prav tudi malo komično politično obeležje. Dne 12. t. m. je »Domoljub« objavil dopis z Rudnika, ki skuša domači občinski upravi očitati, da je ona zakrivila vse komplikacije s pokopališčem in da ona nosi odgovornost za nove stroške, ki padejo na ž upi ja ne. Teden pozneje je »Domoljub« objavil popravek, ki je prav zanimiv in iz katerega povzemamo: Zadnjič je »Domoljub« omenil, da je sedanja odčinska uprava v glavnem kriva, da še nimamo novega pokopališča. S tem je pisec priznal, da je poleg občinske uprave kriv še nekdo drug. kar dobro vedo tudi tukajšnji občani. Njih 99 odstotkov želi, da se pokopališče napravi za starim pokopališčem, a občina te zemlje ni mogla pridobiti ne z mir- Sportni dan v Konjicah Dne 6. septembra 1936. priredi SK Slov. Konjice svoj športni dan v Slov. Konjicah. Športni dan se prične ob 9. uri s startom kolesarjev, ki tekmujejo za prvenstvo konjiškega okraja na progi Slov. Konjice— Celje in nazaj. Start in cilj bo pred Narodnim domom v Slov. Konjicah. Zmagovalec prejme naslov prvaka konjiškega okraja, prvi trije dirkači pa primerna darila. Popoldne bo na klubskem igrišču v Slov. Konjicah nogometni turnir, na katerem sodelujejo štirje klubi, domačin t. j. SK Slov. Konjice, SK BoČ iz Poljčan, SK Štore in SK Gasilec iz Babna pri Celju. Začetek ob 14. uri. Za nagrado bo zmagovalec prejel lep pokal. Ker je to prva športna prireditev večjega obsega v vsem okraju Slov. Konjice in Dravinjski dolini, vlada povsod zanjo izredno veliko zanimanje. Prijatelji športa vabljeni! SK LJubljana. Za drevi »klicani občni zbOT kluba bo v kletni (lovski) dvorani restavracije MSkllč na Masarykovl cesti. Začetek ob 20. Vabljeni vsi člani kluba! Glasovalno pravico imajo .samo člani, ki so v redu plačali članarino. SK LJubljana. Danes od 17. naprej strogo obvezen trening prve skupine, zaradi igranja na dva gola. Službeno O. O. Trbovlje. PO-zivajo ln naprošajo se vsi klubi teritorija okrožnega odbora v Trbovljah, da pošljejo delegate na sejo O. O., dne 31. t j. v ponedeljek ob 18. v Delavskem domu. Dnevni red: Žrebanje za jesensko prvenstvo tekmovanje. Ker je g. Kokalj podal ostavko kot tajnik 0. O. T., se prosi, da odda svoje posle t. 5. imenovanemu tajniku g. Hvaletu do 31. t. m. Predsednik 0. 0. T. Kuhar s. r. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! I JESENSKI IIP5KI ftlEJEJH od 30. avgusta do S. septembra 60% popusta na nemških državnih železnicah; železnicah drugih držav znatne olajšave. po Vse informacije daje častni zastopnik: Ing. 6. Tonnies — Ljubljana fjrševa c. 83, Telefon 2762, to Zvaničnl biro Lajpdfikog Sajma, Beograd, Knez MDiajlova SS. patrulja oman v s Ambrož je stopil v Tomyjevo spalnico. Jedva je prestopil prag, ko je planil Hektor proti njemu m mu renče zastavil ;pot. Ambrož je odskočil in nehote zapahnil vrata. Copyright »Pantheon« & »Jutro«. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi bi ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— Ka šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objava oglasa Din 17*—« Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TL odgovor, priložite ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanfa, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana. iSIMhMobi Beseda 1 Din, davek 3 Din ki šifro ali dajanje naslova B Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več zidarjev I?veibanih tkkovalcev za tlak ovalna dela struge Ljubljanice, potrebujem. — Zglasiti se v pisarni ing. Dukič in drug ob Grudnovem nabrežju. 20350-1 Perfektno korespondentinjo d-iavnih in nemSke^a jezika; urno steno-daktilografi-n.(0, sposobno za samostojni delo, išče tovarna v S o veni ji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steno-d:iktilografraja<. 20339-1 Pomočnika mojstra apretiranje belega blaga, ki ima večletno prakso, išče tovarna. Ponndbe n.i ogl. odd. Jutra pod »Apretura belega blage«. 20338-1 Tkalskega mojstra izurjenega, samostojnega, z večletno prakso, popolnoma usposobljenega za pisano blago _(Buntware) in svilo spTejme tekstilna tovarna. Jugoslovani imajo prednost, sicer pa z dovoljenjem zaposlitve. Ofer-te pod »Tkalski mojster« na ogl. odd. Jutra. 20337-1 Več pletilj sprejmem za takojšen nastop. Plača po dogovoru. Tajner. Črnomelj. 20283-.1 Damsko frizerko dobro Izvežbano v železni in vodni ondiilaciji sprejme salon Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresna trg 6. 30881-1 Mesarskega pomočnika zmožnega prodaje mesa ter tudi drugih gospodarskih del takoj sprejmem. Leopold Jesih mesar Medvode. 30300-1 čsevljarskega pomočnika sprejmem takoj na deželo i& stalno. Naslov v vseh posl. Jutra. 30663-1 Kmetski mladenič 20-letni, išče kakršnokoli zaposlitev. Peterk« Anton Kokošnje, 4. p. Dob-Dom-žale. 20301-2 Uradnica z dovršeno trg akademijo zmožna poleg slovenske, srbohrvatske, italijanske, nemške in francoske korespondence. tudi perfektno italijanščine v govoru in pisavi, slovenske, nemške stenografije, strojepisja ter ostalih kontorskih del, želi takoj menjati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Korespondentka«. 20280-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje na-slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Francoski otroški vrtec FOgnerjeva 17 — začne redni pouk 1. septembra vsak delavnik od 9—13. Sijajen uspeh, najboljše reference, istotam posamezne ure angleščine in francoščine za odrasle in šolsko mladino. Informacije od 10 do 3. popoldne. 20367-4 Instruktorico za nižjo gimnazijo iščem. F onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Instruktorica« 20389-4 Gosli poučujem grem tudi na dom. Horvat Poljanska cesta 69. 20388-4 _____U2L Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šolske torbice aktovke, nahrbtnike in pe-resnice — vse v veliki izbiri priporoča — IVAN KRAV0S, Maribor. Aleksandrova 13. 19040-6 Statičarji konstralcterji za železno konstrukcijo ako iščejo nameščenje, naj naslovijo svoje obširne pismene ponudbe takoj na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod »Statičar«. 20365-1 Akviziterje za. prodajo srečk državne razredne loterije v Ljubljani in po deželi iščem. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in agilen«. 20378-1 U* Vsaka beseda 00 par; davek 3 Din. ta dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek IS Din. Jazz kapela se priporoča za jesenski velesejem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezni«. 2031rt-2 Brivci pozor! Brivski pomočnik star 23 le*, dober delavec išče službo za takoj. Ponudbe no: Dravšnik Anton, Maribor. Mlinska ul. 9. 20 Poštena postrežnica želim zaposlenja. Ponndbe na osrl. odd. Jutra pod »Marljiva in čista«. 2TM01-2 Brivski pomočnik išče nameščenje. Nast-opfi lahko takoj ali po dogovoru. N. C. Ivkovič Du-bcvar 3. Karlovac. 20399-2 Pekovski poslovod ja zeli premeniti službo. Gre tudi za skupnega delavca, najraje v mesto ali večji kraj. Vse drugo po dogovoru. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesliv pek«. 20366-2 Najlepše vence, šopke in aranžmaje — nudi po najnižjih cenah cvetličarna Tyrševa cesta 9 (Dunajska). — Vrtnarstvo Vrazov trg pri 5t. pe trškem mostu. Adolf Vatovae. 210-6 Starinska ura z 4 alabaster stebrički, re-petirka in z (nnrcikverkom) krasna in brezhibna naprodaj. Golob — Gallusovo nabr. 29. Ljubljana. 20397-6 Furnir za mizarje večjo partijo (tudi v malih kod|5činah) orehovega furnirja in slepega jevšega furnirja oddam. Blago se la>hko ogleda vsak čas pri Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Tel. 2344. SJ2C6-6 Železno blagajno dobro ohranjeno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna«. 21671-6 Stavbno orodje kakor stavbni les in tovorni vozovi naprodaj. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavbno orodje«. 20370-6 Tricikel iahtke ta trpežne konstrukcije, noslvost 100 kg, malo rabljen, popolnoma nove gume — se proda po zelo ugodinl ceni. Ponudbe pod »Tricikel« na ogl. odd. Jutra. 30B63-6 Otroško posteljo medeninasto, malo rabljeno prodam kot novo. Ko-menskega ul. 16. pritličje. 30883-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo novo, prvovrstno in glavice za sarmo v sodčkih, dobavlja po naročilu v vsak! množini po brezkonkurenč □i ceni Gustav Erklavec, Ljubljana. Kodeljevo, Pov-šetova 10. Telefon 25-91. 209-33 Sušene fige dobite po nizki ceni na Tyrševi (Dunajski) cesti ■18, Ljubljana. 20386-33 gggggfl Beseda 1 Din, davok 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa kupite najbolje pri A. Adamič & Co. Ljubljana. Igriška ul. 3. Zaloga dirkalnih koles in pribora. 18345-111 Kolesa ponkVia na in pokTOmana radi direktnega uvoza iz Nemčije naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tjrrševa 36. 20356-11 Kupim Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parni kotel izvlečni, lokomobilni, z gTe-dično rešetko, 10—46 atm. 32—355 m2 kurilne ploskve, kupimo. Plačilo takoj. Detajlne ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Reela«. 10033-7 /Z ragocenosti Vsakovrstno zlato supuje po najviš^il) eenah ČERNE - juvelir Ljubljana. Wo!fova oliea 3. Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din- Hranilne vloge vseh hranilnic in posojilni« kupujem po najvišji ceni in proti takojšnji gotovini Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38—10. — Priložite znamke. 303-16 30—35.000 Din v gotovini ali odgovarjajoči hranilni knjižici, rabim za izvršitev sigurnega naročila v iznosu 300.000 Din. Plačam primerne obresti in soudeležbo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 20341-16 Lep salon jedilnico s tapec. stoli in erker, bardžere. spalnico, več visokih omar pregrinjala za postelje in mizo, prevleke za radiatorje, — orig. oljnate slike, vaze, damsko Bedlo in avto »Adler«, 4-sedežno limuzino, prodam. Vsak dan od 10 do pol 12 in 3—7. — Tržaška cesto 4/a. vila »Nasta«. Golob. 20379-6 Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje Al. Planinšek ai». bančnih kredit, poslov, Ljubljana, Beethovnova nI. štev. WL 17356-16 Hranilne vloge Mestne hranilnice v Kamniku 00.000.-, Kmečke hranilnice in poeojilnioe v Šmartnem 19.000.-, in Obrtne banke 30.000.- prodam ali zamenjam za vloge Kmetske posojilnice ljubljanske ali Kmečki hranilni i.n posojilni dom. Alojz IPlaifinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. ;1'4/I. Telefon 35-10. 203S5-16 LokajLi Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Velik lokal dolga leta vpeljan oddam v Kočevju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekstilna branža«. 30280-19 rl Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večja trgovska hiša rentabilna, v centru Ljubljane, ngodno naprodaj. — Poizvedbe: Tehnični biro, Nunska ;7. 30358-20 Stavbno parcelo kupim. Bližnjo periferija Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »10—30«. 20396-30 Opekarna s strojnim obratom za zidake, sedaj izven obrata, cca 16 johov zemljišča v bližini Ljubljane kjer obstoji tovarniški čimnik uporabljiv tudi za druge tovarniške svrbe naprodaj, ali se zamenja z drugim posestvom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opekarna« 20369-30 Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. V Celjn sprejmem dijaka na stanovanje in dobro hrano v Gosposki ulici 36. 16968-22 2 dijaka (inji) sprejmem. Krasna olnčna soba, kopalnica, eentralna kurjava, vrt, nemška kon-verzacija. Vestno nadzorstvo, prvovrstna oskrba. — Bližina Trg. akademije in srednje tehnike. — Mirje, Verstovškova 27. 20400^2 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano, nasproti gimnazije, Poljanska cesti lio/FV levo, HI stopnjišče. Elektrika, kopalnica. 30354-22 Profesor sprejme nižješolca na stanovanje. Dobra oskrba, pomoč pri učenju, klavir, nemščina, francoščina, angleščina. Prijave na ogl. odd. Jutra pod »Mala matura«. 20369-32 Dijaki, visokošolci sončna stanovanja oddajam na Prnlah. Vprašati pri »Gradidom«, Sokolska 15. 20875-22 Dijaška stanovanja Ba hčerko in dva sina srednješolca 16, 14, in 12. let iščem pri boljši rodbini, sobo s prvovrstno oskrbo v sredini mesta ali bližini. Ponudbe takoj na: Inž. Hemrla — Trbovlje. 20301 -22 SobooAda Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši sneeek 17 Di n. Opremljeno sobo v mestu, oddam 1. sept. gospodu. Telefon na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20285-28 Prazno sobo veliko, v vili oddam n« Mirju solidni osebi. Ponudbe n. septembra. — Pogoje pod ■»Profesorica« na ogl. odd. Jutra. 3U305-23a Za tri dijake srednješolce, iščem stanovanje z vso oskrbo v boljši hiši ali vili. Javiti na Dcmetrovii, Rogaška Slatina. 20309-23a KLIŠEJE ENO VEČBARVNE JUGOGRANKA mmmm Vzorec poSTje zastonj »RADIOSAN«, Zagreb, Dukljaninova L L Vsaka beseda ž D'n: lavek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova 8 Din oajmanjši znpoek 80 Din- Akz ■Milan, nemogoče. N^jsern sama. Svidenje na Bledu. K. 3fM0e-2i4 or a pri dnevni uporabi odličnega RALODERMA-PUORA za lice ne trpite od sonca, niti od vetra. Nanešeni puder je komaj mogoče opaziti na koži. Lahko se ga dobi v vseh mogočih vrstah barv po potrebi teinta. Parfumi ran je pudra je diskretno. Dama, ki uporablja KALODERMA -PUDER, ne izgleda, da je »napudrana«, a koža ima vendar baržunast izgled. Vonj pudra pa navdušuje vsako damo! Za poletne mesece priporočamo barvo BEUNE CLAIRE, ki prekriva vse znake na licih. Maribor prosim 2. na glavnem kolodvoru .10. uri 39 minut, na peronu, p. 30877-31 Uspešen preobrat V PRANJU FINIH TKANIN Potem, ko je po vsem svetu dosegel odličen uspeh, je dospel tudi k nam pod imenom epohalno sredstvo, ker je brez loga in mila. Trpežnost tkanin je mnogo večja! Pranje je udobno, hitro in poceni! Da tudi v najtrši studenčnici obilno peno! Samo enkrait preczkusote ki uporabljali boste oaito 1« TEXIL čudovito pralno sredstvo! Dobite g« v vsa/ki Arogerrjd, pariumerijl, trgovini x mešamm blagom, trgovini i barvami in trgovini z nogavfaaani. Originalni zavod Mn »"SO Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb. uspehov oa en oglas f »JUTRU« šfCdcr ci ta napi*emuf@ ZAHVALA Za izraze globokega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadni smrti naše nepozabne, ljubljene soproge, matere, stare mamice, gospe MARIJE KOŠIR Izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo prečastitemu g. patru dr. Romanu Tomincu, gg. dr. Kačarju in primariju dr. Guzelju, ki so lajšali bol blagopokojne. Iskrena hvala vsem darovalcem prelepega cvetja in vsem, ki so blagopokojno spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja 28. avgusta ob 7. uri. LJUBLJANA, 27. avgusta 1936. I Žalujoča rodbina KOŠIR FRANC in sorodstvo. ZAHVALA Za mnogoštevilne Izraze iskrenega sočutja ob prebridki, tako tragični izgubi našega predobrega očeta, tasta in starega očeta, gospoda MARTINA RADAJA izrekamo vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, primariju g. dr. Cholevvi, ostalim zdravnikom in osobju bolnice v Brežicah, gg. pevcem iz Čateža za kr&sno petje, tukajšnji gasilni četi za častno spremstvo in vsem darovalcem mnogoštevilnih krasnih vencev in cvetja. V veliko uteho nam je bila pri pogrebu tako mnogoštevilna udeležba prijateljev in znancev iz bližnje in daljne okolice, dokaz da naš predragi očka med poštenimi ljudmi ni imel sovražnika. Bog plačaj vsem! CERINA, 23. avgusta 1936. Žalujoči ostali. KC. " " _—• — ^————^^ rejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ea Konzorcij »Jutra« Adoll Oibnlkar. — 2a Narodno rinfrarno d. A. Kot tiskarnana Prane Jezeršek, — Za uueratnt del je odgovoren AI0J2 Novak. — Val t LJubljani