Leto XLVII. - Stev. 23 (2344) - Četrtek, 8. junija 1995 - Posamezna številka 1400 lir
glas
Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Pubblicita inferiore 50%
Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 Poduredništvo: 34133 Trieste - Trst - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307 - Poštni t/rn 10647493 Zadruga Goriška Mohorjeva
TAXE PERQUE	GORIZIA
TASSA RISCOSSA	ITALY
NAS UVODNIK
Janez Pavel II. bo obiskal Slovenijo
Vsi Slovenci smo klicani k duhovni pripravi na dogodek
Popolnoma popačena slika
V	okviru cerkvenih struktur se neprenehoma objavljajo dokumenti in listine, ki obravnavajo razne probleme današnjega človeka v odnosu do Boga, Cerkve same, vere in morale. Tako izhajajo papeževe enciklike, izjave škofov-skih konferenc ali posameznih škofov. Na kakšen način se ljudje seznanjajo s temi dokumenti? V glavnem prek televizijskih poročil ali časopisov, ki jih ponavadi berejo.
Verniki, ki čutijo s Cerkvijo, berejo poročila iz verskih časopisov in v njih lahko dobijo kar točne informaci je; tisti pa, ki berejo samo laične časopise, se ne zavedajo, da skoraj vedno prejemajo netočne informacije. Laični časopisi se namreč pogosto ustavljajo pri partikularnih in obrobnih temah, opuščajo bistvo, celo izkrivljajo dejstva. Tako seje zgodilo s Katekizmom katoliške Cerkve, z Direktorijem družinskega življenja, z zadnjimi enciklikami itd. Nekateri časopisi ravnajo tako namerno, drugi pa iz površnosti ali neznanja. Napačno poročanje o cerkvenih dokumentih se navadno zreducira na naštevanje ali iskanje novih grehov, s pretiranim in izkrivljenim poudarkom predvsem žgočih tem, kot je npr. spolnost. Poleg te še najraje obravnavajo politiko in denarne zadeve. To seveda ni prava in celostna informacija; nasprotno: je zavajanje, ki ustvarja vedno nove predsodke. Tako dobivajo ljudje napačno podobo o vodstvu Cerkve in o Cerkvi sami; le-ta postane pred njihovimi očmi le institucija, ki se brani. Take vrste informiranje neizbežno vodi do napačnega zaključka, da Cerkev ni sodobna, je srednjeveška, ni vezana na realno življenje itd. Tako mišljen je pa negativno vpliva tudi na površne kristjane, logično povzroča oddaljitev od Cerkve in vodi do usodnega - žal pogostega - zaključka: Bog da, Cerkev ne. Ta zgodba se nadaljuje in ljulka se širi na njivi pšenice.
Cerkveni dokumenti pa nam govorijo o čisto drugih stvareh: z nasveti hočejo pomagati ljudem, kako prebresti težave današnjega vsakdanjega življenja, česa naj se izogibamo, da bi ohranili vero v Boga, ki nam daje življenje, smisel, veselje, jasnost, pomoč v naših slabostih.
Zato poudarjamo in zdi se nam res potrebno opozoriti na pomembnost verskega časopisa, ki točneje informira o Cerkvi.
g.s.
Krivci v Bosni so...
O strahotni in sramotni vojni v Bosni še nimamo jasne slike. Podobni smo športnim navijačem, ki kričijo v korist enega ali drugega, za svojega bližnjega političnega človeka. Če obsojamo le ubijanje enih in drugih, smo krivični. Veliko krivdo imajo velesile, ki podpirajo in nudijo orožje eni in drugi strani ter tako nadaljujejo kalvarijo tega ljudstva, te čudovite dežele.
Poleg vsega je še satelit prestrelil ameriško letalo. K sreči ta strel ni podoben strelu Gavrila Principa, kije leta 1914 umoril Ferdinanda. Ta strel je počil po domovih Američanov, na mizah pogajalcev, v pogovorih diplomatov. Vojna v Bosni ni več vojna Evropejcev; postala je svetovna vojna, ker so zaprepadene in vanjo vpletene vse velesile.
Reakcije so lahko različne: novi napadi ali pa še večja indiferentnost. Strel naj poči predvsem v Beogradu, kjer je lahko ključ miru. Za to prosimo in molimo!
Kot je bilo napovedano, bo Janez Pavel II. srečal slovenske ljudi v njihovi domovini 18. in 19. -maja prihodnjega leta. Komaj je prišel namig, da bo sv. oče prišel v Slovenijo, se je takoj začelo zahtevno pripravljalno delo. Kdor je bil za to zadolžen, je že navezal stike s sosednimi deželami, ki so že imele tovrstno izkušnjo.
Nedvomno je, da pričakovani dogodek že sproža celo kopico problemov, ne nazadnje tudi političnih (marsikateri politik si želi in bo poskusil nastopiti in se razkazati ob njem, da bi si prislužil ceneno reklamo). Tudi takim in še mnogim drugim problemom bo treba najti primerne rešitve, da bosta pomembna dneva obiska čimbolj uspešna in plodovita za duha, ne pa tarča pretiranega drugačnega obravnavanja. Vsi smo poklicani, da za to poskrbimo.
Pripravljalni odbor dela s polno paro. Središče in smisel njegovega truda je predvsem duhovna priprava; to velja še najbolj za verne ljudi, ki čakajo na papežev prihod kot na edinstven praznik vere. Kaj pa za neverne oz. zlasti tiste, ki se imajo za oddaljene? In kaj za tiste agitprope, ki bodo nastopili proti gostu, svetovnemu popotniku in misijonarju, raznašalcu sporočila miru med ljudmi dobre volje? Ti so že začeli prikazovati papeža v zlobni podobi bodočega lastnika slovenskih gozdov. Laži se žal kopičijo. Marsikdo ga proglaša kot
enega glavnih krivcev za spremembe v bivši Jugoslaviji. Najhujši in najbolj glasni boj se bo nedvomno bil v sredstvih javnega obveščanja, posebno v pismih bralcev, kot se to že očitno dogaja. Pripravljalni odbor mora biti pozoren na njihove odmeve, sicer bosta duhovna priprava in učinek obiska vprašljiva.
50-letnica vojne nas je razdvojila; ne bi bilo dobro, ko bi to bolečo ločitev poglobil še papežev obisk. Zato je pomembno, kako se bo o njem govorilo, kako bo dogajanje ob njem prikazano. Vloga nameščenega odbora in slovenske Cerkve sploh ter vpletenih civilnih oblasti je torej resnično delikatna, potrebna podpore in vztrajne molitve.
Verni zamejci bomo duhovno spremljali dogodek. Kolikor nam
bo dano, bomo delili tudi težo in odgovornost priprav ter veselje prihoda. Kdor pa misli, daje obisk papeža Janeza Pavla II. zadeva, ki se tiče izključno Slovenije, se krepko moti. Odbor za pripravo je namreč že pravilno naglasil, da je to stvar tako Slovencev v matični domovini kot tistih, ki živijo izven njenih meja. Mobilizacijo začenjamo torej tudi pri nas in med nami.
Vsi Slovenci smo dolžni, da prispevamo k pripravam za ta zgodovinski dan za mlado državo. Naj bo to priložnost za novo medsebojno zbližanje in skupno, odgovorno graditev prihodnosti, tudi v zavesti, da sloni jedro slovenske žive kulture na krščanskem temelju. Novo je vcepljeno na tej korenini.
Dušan Jakomin
V nedeljo na referendum
Referendum je pravi vzorec neposredne demokracije, zato imamo državljani dolžnost, da volimo, torej da odgovarjamo na postavljena vprašanja. Poleg tega je tudi prav, da izbiramo pravilne odgovore, da volimo pametno, čepravje to še tako težko in izbira zapletena. Zadnjič smo samo nanizali 12 vprašanj, na katere bo moral odgovarjati, kdor bo šel na volišče. Več vprašanj je politično nevtralnih, pa vendar se za njimi večkrat skrivajo tudi določeni interesi in namere.
Poglejmo:
Ref. št. 1: če volimo DA, se postavimo proti osrednjim sindikatom, jih ošibimo in s tem zmanjšamo moč delavcev. Svetujemo: NE.
Ref. št. 2: ima skoro enak pomen. Svetujemo: NE.
Ref. št. 3: namen je isti kot pri št.
1.	Svetujemo: NE
Ref. št. 4: če volimo DA, prisilimo državo, da se odpove konfina-
(dalje na 3. strani)
Vrsta pomembnih prireditev ob koncu prejšnjega tedna
Konec prejšnjega tedna so se v Trstu zvrstile številne pomembne prireditve, o katerih poročamo na notranjih straneh našega lista.
Sliki (Foto Kroma) nam prikazujeta dve izmed teh: proslavo ob 30-letnici radijskega prenosa slovenske maše iz rojanske cerkve (spodaj) in koncert ob 25-letnici otroških pevskih revij Pesem mladih in Naša pomlad (zgoraj).
Ljubezen Svete Trojice
Že marsikdaj sem slišal, da je kdo dejal: »O Sv. Trojici je pa res težko pridigati.« In ko se ljudje znajdejo pred kakšnim nerazumljivim dogodkom, pravijo: »Je nemogoče doumeti kot Sv. Trojico«.
O Bogu vemo toliko, kolikor se nam da sam razodeti. On pa se nam da razodeti toliko, kolikor je za nas dobro, da ga poznamo, in kolikor si ga želimo spoznati. Bog se je v zgodovini počasi razodeval izvoljenemu ljudstvu. Ta pedagoški pristop ima tudi danes, ko se razkriva vsakemu izmed nas. Kajti človek zaradi grešnosti in krhkosti ni sposoben gledati Boga v vsej njegovi veličini in polnosti. Spomnimo se Mojzesa, kako se je na gori Sinaj bal gledati v Gospoda! Izraelci so se celo bali izgovarjati njegovo ime. Božja slava je tako velika, da je človek, dokler je na zemlji, ne more doumeti, spoznati v vsej njeni polnosti.
Kakorkoli že, bistvo Boga, bistvo Sv. Trojice poznamo. V Svetem pismu in cerkveni tradiciji, predvsem pa v našem osebnem življenju, nam je bilo že razodeto, kar nam zadostuje za naše odrešenje. Prav tako tudi tisti, ki ni nikoli študiral teologije ali bral znanstvenih knjig o Sv. Trojici, ve, kaj je bistvo našega Boga. Oče, Sin in Sv. Duh so v medsebojnem ljubečem odnosu, si deležijo drug drugega, si deležijo ljubezen. Božja ljubezen pa ima tudi to lastnost, da se želi dajati, se želi izražati navzven. In vsaka božja Oseba izraža svojo ljubezen na oseben
način. Zato je stvarjenje izraz Očetove ljubezni, odrešenje Sinove ljubezni in posvečevanje izraz ljubezni Sv. Duha. Hkrati pa velja, da so vse tri Osebe prisotne v vsakem dejanju ljubezni, ki se izraža navzven.
Da nam bo malo bolj jasno, bom vzel za primer družino, v kateri so oče, mati in sin. Recimo, da se vsi trije med sabo dobro razumejo. Kadar kdo govori o njih, pravi, da so vsi za enega in eden za vse. To, kar jih druži in kar je lastno vsem, je ljubezen. To ljubezen pa vsaka oseba deli na svoj način, tako članom v družini kot tudi navzven. Kako jo deležijo navzven, bom ponazorilz nasledn jim primerom. Recimo, da sem popotnik, ki hodi po cesti. Ko grem mimo hiše omenjene družine, me le-ta opazi in povabi v hišo. Oče mi da kozarec vina, mati mi da kos kruha, sin mi pokaže pot. Vsak mi da torej tisto, kar mu je lastno, kar je značilno za njegovo osebo. Vsem trem pa je lastno, da mi dajo isto ljubezen, ki je sad njihovih ljubečih odnosov. Ker se prava ljubezen želi razdajati navzven, je nemogoče, da bi ta družina meni-popot-niku ne izkazala svoje ljubezni.
Božji načrt za človeka od samega začetka je ta, da bi bil človek odprt za božje življenje, da bi sprejemal božjo ljubezen, ki se želi dati človeku. Skratka, da bi človek ostal v prijatel jskem odnosu z Bogom in od njega prejemal življenje. Na ta način bi postajal vedno bolj oseba, bil zato vedno bolj sposoben ljubiti.	Ivan Hočevar
Močna misel nove enciklike
Prizadevajmo si za združitev!
To je velika naloga in obenem izziv, ki si gaje sedanji papež postavil na pragu novega tisočletja; da bi čimprej dosegel ta cilj, nas je presenetil z novim predlogom: z razpoložljivostjo za pogovor o obliki službe Petrovega naslednika; ne o vsebini, ki ostaja nespremenjena.
Papež se ne odpoveduje avtoriteti, ki ostaja porok občestva in povezanosti med verujočimi, vendar vabi cerkvene odgovorne kroge in teologe, naj se spustijo z njim v bratski dialog o obliki službe rimskega škofa. Taka pobuda nima primere v zgodovini Cerkve. Dejstvo kaže tudi na pogum papeža, ki je pripravljen ponižno sprejeti nasvete glede načina opravljanja svoje službe.
Enciklika je - prvič v zgodovini Cerkve - v celoti posvečena ekumenizmu. Gre za odločen osebni doprinos tega papeža za dosego združenja kristjanov. Janez Pavel II. poudarja, da vsako tako prizadevanje in želje po združitvi niso utopija, pa čeprav je pot strma in težavna. Krščansko sporočilo je le eno in se neprenehno sklicuje na edinost (Jan 17,21:» da bodo vsi eno, kakor si ti, Oče...«), a ga obenem razumevajo in doživljajo različne veroizpovedi: to je dejstvo, ki pravi, da ni samo enega načina, kako krščanstvo; ono se vteleša in uresničuje v več zgodovinskih in kulturnih oblikah in verstvih, ne da bi izgubilo pristnosti. In njegova mnogoterost ni nujno princip razhajanja in nasprotovanja. Takšno prepričanje, ki sili v ekumenski odnos, pa zahteva, da se damo na stran »drugih, drugačnih«. Gre za ogromno nalogo, ki zahteva pogumno in potrpežljivo delo. Upanje ostaja. Če ne bo prišlo do združitve na začetku novega tisočletja, bomo pa le vsaj manj oddaljeni ali ločeni. Bolj kot o ekumenizmu govorimo torej o poslanstvu edine Cerkve, tiste, ki jo je Kristus ustanovil, da bi povezovala in dajala življenje vsem ljudem.
Papež blagoslovil plamenico miru
Prvič se je vključil v Tek miru tudi Trst
Papež Janez Pavel II. je na splošni avdienci preteklo sredo blagoslovil plamenico, ki jo v okviru Teka miru
-	Peace Run, štafetnega teka s plamenico, ponesejo vsaki dve leti po vsem svetu. Prejeljo je iz rok pobudnika te svetovne manifestacije miru, 63-letnega pesnika, glasbenika, športnika in filozofa miru Sri Chin-moya, ki med drugim vodi tudi meditacije za mir pri OZNvNew Yorku.
S tem Tekom miru želi prispevati k preseganju meja, tako političn ih kot tudi verskih in kulturnih.
Naše kraje je Tek miru obiskal v četrtek, 1. junija. Ob 9. uri zjutraj so hrvaški tekači predali plamenico pri Dragonji Slovencem, ki so jo potem ponesli prek slovenskega Primorja do Škofij. Tu jo je ob 11. uri pozdravil predsednik Pokrajinskega odbora ZSŠDI Livio Valenčič. V svojih pozdravnih besedah je poudaril, da ima šport poleg tekmovalne vloge tudi pomembno vlogo pri povezovanju in zbliževanju ljudi predvsem na narodnostno mešanem ozemlju.
Cez mejo je potem plamenica prišla brez težav, saj so ji mejni organi obeh strani omogočili brez vsakršne formalnosti. Z majhno zamudo j e plamenica ob 12.30 prispela na trg Unita pred tržaško župan-
Verske vesti
OB OBISKU SV. OČETA
Na uradno sporočilo iz Vatikana, da bo sv. oče obiskal Slovenijo 18. in 19. maja prihodnje leto, so mu slovenski škotje poslali posebno voščilo in zahvalo: »Ob Vaši 75-letnici Vam slovenski škofje, duhovniki, redovniki in redovnice ter verni laiki čestitamo in izražamo najboljše želje. (Sv. oče je 18. maja namreč obhajal 75-letnico rojstva. V Slovenijo bo torej prišel prav na svoj 76. rojstni dan). V molitvi se Vas vedno spominjamo in se duhovno pripravljamo na Vaš obisk v Sloveniji.«
Tudi zamejski Slovenci molimo za sv. očeta in se pripravljajmo na njegov obisk v domovini, kot smo se pripravljali na njegov obisk v Trstu, Gorici in Vidmu.
NOVOMAŠNIKI
Posvečenje letošnjih novih mašnikov v Sloveniji bo na praznik sv. Petra in Pavla v stolnici tako v Kopru kot v Ljubljani in Mariboru. V Kopru bodo posvečeni Peter Fon iz Tolmina, Tomaž Kodrič iz Brij v Vipavski dolini, Roben Ušaj iz Šempetra pri Gorici ter Marijan Škavarč iz Ajdovščine. V Ljubljani bodo imeli osem novomašnikov, v Mariboru pa štiri. Jezuiti bodo imeli tri nove mašnike, klaretinci enega, salezijanci prav tako enega. Skupno torej 21 novih mašnikov.
Posvečenja novih diakonov bodo
28.	junija, in sicer tri za koprsko škofijo, devet za ljubljansko, osem pa iz raznih redovnih skupnosti.
SPOMINSKA SLOVESNOST NA LAJŠAH
Na svečnico 1944 so partijske oblasti obsodile in umorile 14 domačinov iz Cerknega, med njimi oba kaplana: to se je zgodilo na Lajšali nad Cerknim. V soboto, 1. julija, bo tam škofijska spominska slovesnost ob 50-letnici konca 2. svetovne vojne v spomin na žrtve revolucije in okupacije na Primorskem pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej.
Na Lajšali so stajo, kjer so aretirance obsodili, predelali v kapelico. Od tam so do brezna, kamor so obsojen-
stvo, kjer so jo sprejeli šolarji, profesorji in predstavnik organizacije UISP Adriano Kovačič. V petek, 2. junija, je ob 9. uri plamenica odpotovala z mejnega prehoda Fernetiči do Ljubljane, kjer je bila včeraj osrednja prireditev. Iz Ljubljane bo šla dalje preko Avstrije v Prago, tu bo v soboto, 24. junija, zaključna evropska slovesnost.
mag. Andrej Feinig
Slovenska Karitas v Caritas Internationalis
Od 8.do 13.maja jebilavRimu 15. generalna skupščina Mednarodne Karitas (Caritas Internationalis) s temo Pravičnost in solidarnost, način našega življenja. Uvedel jo je sam sveti oče in spodbudil prisotne, naj si prizadevajo, da v boju proti revščini in pri pospeševanju celostnega človekovega razvoja udejanjajo socialni nauk Cerkve.
Kot vsi vemo, gre za ustanovo, ki usmer ja in usklajuje delovanje raznih narodnih dobrodelnih organizacij. Za Slovence je bila ta skupščina predvsem pomembna, saj je bila že prvi dan zasedanja poleg drugih sprejeta vanjo tudi Slovenska Karitas kot polnopravna članica. Upati je, da bo to mednarodno priznanje spodbudno delovalo tudi na pristojne slovenske oblasti, da bodo tako lahko končno uredile pravno neurejeni status slovenske ustanove.
iz Slovenije
ce pometali, uredili križev pot. Spored slavja bo: ob 10. uri križev pot, ob
11.	uri blagoslovitev svetišča in sveta maša, ob 12. uri kulturni program. Za to priložnost bodo ponatisnili pesniško zbirko Lada Piščanca Pesmi zelene pomladi, ki jo je v Gorici izdala pokojnikova sestra Zora.
SPRAVNI TEDEN
Tajništvo Slovenskega pastoralnega sveta je sprejelo sklep, da povabi vse župnike k razglasitvi in obhajanju spravnega tedna, ki naj bo
v	juniju. Ta naj bi bil v vsaki škofiji v tednu pred osrednjo škofijsko slovesnostjo ob 50-letnici konca druge svetovne vojne in za pobite. Ta bo v mariborski škofiji 18. junija na Teharjah, v ljubljanski 25. junija v Rogu, v korpski škofiji 1. julija. Tajništvo končuje: »Ta teden povabimo vse vernike k zaupni molitvi za narodno spravo, saj se zdi. da vsi drugi poskusi doslej niso uspešni. Samo božja milost more nagniti človeška srca k temu dejanju.«
UPANJE ZA SLOMŠKOVO
BEATIFIKACIJO
Pretekli mesec seje mudil v Rimu mariborski škof Franc Kramberger. Bil je gost v Sloveniku, v Rim pa je prišel kot udeleženec zasedanja Italijanske škofovske konference, ki je razglabljala o temi Evangelij, vera in kultura. V Rimu je obiskal tudi razne kongregacije, med njimi Kongregacijo za svetnike in se pozanimal o procesu škofa Antona Martina Slomška. Obstaja upanje, da bi sv. oče ob obisku Slovenije lahko tega služabnika božjega razglasil za blaženega. To željo je Slomškov naslednik sporočil tudi papežu, ko seje z njim srečal v sredo, 24. maja. Papež je pokazal veliko razumevanje za škofovo prošnjo. Škof poudarja, daje potrebno še veliko moliti. To upanje ni brez podlage, saj je sv. oče ob obisku na Češkem proglasil za svetnika bi. Jana Sarkanderja in bi. Zdi-slavo Lemberk. V nedeljo pa je v Belgiji proglasil za blaženega apostola gobavcev p. Damijana de Voe-ster.	K.H.
Sveta Trojica
Milost, ljubezen in občestvo troedinega Boga
Silvester Čuk
Na začetku maše duhovnik zbrano družino božjih otrok pozdravi z besedami apostola Pavla ob koncu mnogih pisem: »Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa, ljubezen Boga Očeta in občestvo Svetega Duha z vami vsemi!«V tem pozdravu je na kratko povzeta resnica o Sveti Trojici in nakazano je delovanje vsake od treh oseb v njej.
Resnico »Bogje Oče«je povedal šele njegov učlovečeni Sin, ki seje k svojemu Očetu obračal v molitvi in je tudi svoje učence naučil moliti očenaš - zaupno božjih otrok. Sveta Trojica se je prvikrat razodela ob Jezusovem krstu v Jordanu. Svojega in našega Očeta nam je Jezus naj lepše naslikal v čudovitih prilikah o izgubljenem sinu in izgubljeni ovci, ki razodevata nežnost in dobroto njegovega srca. Bog je srečen kot vsak dober človeški oče, da more odpustiti svojemu otroku, ki svoje zgrešeno ravnanje obžaluje. Osnovni lastnosti Boga, kot nam gaje prikazal Jezus, sta ljubezen in usmiljenje.
Prava ljubezen je modra, zato je pravična, »dobro plačuje in hudo kaznuje«, kakor globoko izraža stari katekizem.
»Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa«. S svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem, s svojo pokorščino do konca nam je Jezus zaslužil vso milost. Za delivko milosti je postavil svojo Cerkev, zato je svojim apostolom pred odhodom v nebesa naročil, naj gredo po vsem svetu in naj ljudi učijo spolnjevati božje zapovedi ter jih v imenu Svete Trojice s krstom prerodijo za božje otroke. V imenu Svete Trojice podeljuje Cerkev vse zakramente, ne samo sveti krst. Studenci Kristusove milosti tečejo tudi za nas. Samo odpreti moramo »duše žejne«, kot poje pesem, da bomo prerojeni in okrepčani za življenje. Ko se obračamo k nebeškemu Očetu v molitvi, pošnje vedno sklepamo z besedami »po Kristusu, našem Gospodu« ali »po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha
živi in kraljuje vekomaj«. To je kakor priporočilno pismo. Jezus sam je rekel, naj Očeta prosimo v njegovem imenu, pa bomo zagotovo prejeli, kar prosimo - če je seveda tisto nam v resnično korist pod vidikom cilja našega življenja.
Zadnji del pozdrava na začetku maše vošči »občestvo svetega Duha z vami vsemi«. Pravi nam: Sveti Duh je predvsem duh medsebojne ljubezni, duh edinosti, ki nam je v tem razdeljenem in razcepljenem svetu še kako potreben, da moremo biti božje priče. Zato pri maši tik za najsvetejšim trenutkom posvečenja prosimo, »naj nas Sveti Duh po prejemu Kristusovega telesa in njegove krvi združi, da bomo vsi eno.«
Vsak dan začenjajmo z znamenjem križa, lepo, počasi, premišljeno! V imenu Svete Trojice - naši stari so pravili »v imenu božjem« - opravljajmo svoje delo pošteno in potrpežljivo, vztrajno - podobni Jezusu pri delu odrešenja!
Pogled v Slovenijo
Politično dogajanje v Italiji
Nadškofijski ordinariat protestira
Nadškofijski ordinariat v Ljubljani najodločneje protestira proti predlogu zakona poslancev Polonce Dobrajc in Zmaga Jelinčiča, da se začasno ustavi vračanje cerkvene lastnine. To je toliko bol j nesprejeml jivo, ker mineva že eno leto, odkar se mešana krovna komisija vlade Republike Slovenije in katoliške Cerkve v Sloveniji, ki naj bi uredila nerazrešena vprašanja med Cerkvijo in državo, sploh ni sešla, hkrati pa se proces denacionalizacije, tako kot v številnih drugih primerih, tudi v primeru katoliške Cerkve, zavlačuje. Omenjeni predlog zakona je očiten poskus diskriminacije katoliške Cerkve v procesu denacionalizacije in onemogočanja dejavnosti katoliške Cerkve, ki so po naši ustavi svobodne.
Nadškofijski ordinariat ocenjuje, da je ta pobuda protizakonita in protiustavna. Stranke, ki so ta zakon pripravljene sprejeti, pa očitno nameravajo tudi v demokratični državi Sloveniji nadaljevati svojo diskriminacijsko in zatiralsko politiko do katoliške Cerkve. Če bo ta zakon sprejet, se bo vodstvo katoliške Cerkve proti njemu še naprej bojevalo z vsemi ustavnimi in zakonskimi srdstvi na državni in mednarodni ravni. O nastalem zaostrovan ju do katoliške Cerkve bo nemudoma obvestilo Sveti sedež in mednarodno javnost, je zapisano v izjavi za javnost tiskovnega urada Nadškofi jskega ordinariata v Ljubljani.
V nedeljo na referendum
Thaler sprejel delegacijo SSk
V petek, 2. junija, je zunanji minister Republike Slovenije Zoran Thaler sprejel predstavništvo SSk, ki so ga sestavljali predsednik Marjan Terpin, politični tajnik Martin Brecelj ter člani osrednjega strankinega vodstva Ivo Jevnikar, AlešFigelj in Salvatore Venosi.
Delegacija SSk je ministra, ki ga je asistiral načelnik oddelka za sosednje države Matjaž Jančar, opozorila na temeljna odprta vprašanja sloveske manjšine v Italiji; poleg tega pa mu je posredovala svoje poglede na politične razmere v Italiji, na odnose med matico in zamejstvom ter na odnose med Italijo in Slovenijo. Med drugim je poudarila, da je v interesu slovenske manjšine, da bi bili odnosi med državama čim boljši in čim širše razvejani, na enakopravni osnovi. Zato Slovenci v Italiji želijo biti z njimi redno seznanjeni in v njih aktivno soudeleženi. Še zlasti pa je nujno, da bi bilo predstavništvo Slovencev pravočasno seznanjeno z morebitnimi dogovori med državama, ki bi neposredno zadevali manjšino, in da bi imelo tudi možnost pri njih soodločati.
Minister Thaler se je strinjal s to zahtevo. Sicer pa je šef slovenske diplomacije dejal, da je kljub drugačnemu pisanju časopisov v pogajanjih med Italijo in Slovenijo odprtih še veliko bistvenih vprašanj. Thalerje nadalje zagotovil, da Slovenija polaga veliko pomembnost urejevanju položaja Slovencev v Italiji in da je to ena osrednjih tem na pogajanjih med državama.
Kar zadeva odnose med Italijo in Slovenijo, so predstavniki SSk med drugim podčrtali, da se ni stranka nikoli natančneje opredelila do problema nepremičnin istrskih optantov, saj niza to niti pristojna. SSk pa se vsekakor ne strinja z vzporejanjem tega vprašanja z vprašanjem zaščite slovenske manjšine v Italiji. Kvečjemu bi vprašanje nepremičnin lahko vzporejali z gmotno škodo, ki jo je prizadel fašizem primorskim Slovencem.
SSk pa meni, da ne bi bilo nič narobe, ča bi vzporejali vprašanje slovenske manjšine v Italiji z vprašanjem italijanske manjšine v Republiki Sloveniji. Slovenija je upravičeno ponosna na naravnost
-J, < v
zgledno zaščito, ki jo nudi narodnostnima skupnostma, ki živita na njenem ozemlju, in nihče ji ne more osporavatipravice, da izraža ustrezna pričakovanja glede ravnanja s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Tu ne gre za uvajanje vzajemnosti v negativnem smislu, gre v zadnji instanci za spoštovanje načela enakopravnosti med narodi oz. med narodnostnimi manjšinami. Ni mogoče, da bi bil za eno manjšino privilegij to, kar je za drugo pravica, še zlasti ne v istem pravnem redu, kakršnega predstavljajo tudi razne oblike evropske integracije. Sicer pa ne gre pozabiti, da sodijo pravice manjšin med človekove pravice, zaradi česar njihovo urejanje ne more biti zgolj notranje vprašanje neke države.
Na srečanju je tekla beseda tudi o odnosih med matico in zamejstvom. Minister Thaler in voditelji SSk so soglašali, da mora slovenska narodnostna skupnost v Italiji nastopati v teh odnosih kot subjekt, in to na vseh področjih. To med drugim zahteva, da v teh odnosih ne sme prihajati do pristranskosti. Kar zadeva gmotno podporo, ki jo matica nudi manjšini, so predstavniki SSk izrazili mnenje, da bi jo bilo najbolje urediti z zakonom in da bi vsekakor ne smela uvajati ali potrjevati kakih diskriminacij. Dokler se razmere ne uredijo drugače, bi za Slovence v Italiji morali biti sogovornici obe organizaciji civilne družbe, se pra-
vi	SKGZ in SSO, in to vedno.
ciji mafijcev in jih obdrži doma, kjer jih vsaj poznajo. Svetujemo: DA."
Ref. št. 5: če volimo DA, se izrečemo za privatizacijo RAI-a, to se pravi za še večjo plehkost programov, in spravimo v nevarnost naše radijske in zdaj tudi televizijske oddaje. Svetujemo: NE.
Ref. št. 6: če volimo DA,
(s 1. strani)
omogočimo veletrgovcem, da zadušijo malo in srednjo trgovino. Svetujemo: NE.
Ref. št. 7. če volimo DA, spet ošibimo sindikate, ker bodo izgubili sredstva za svoje delovanje. Svetujemo: NE
Ref. št. 8: če volimo DA, se izrečemo za enkratne občinske volitve in s tem škodimo slovenskemu političnemu zastopstvu. Svetujemo: NE.
Ref. št. 9 : če volimo DA, škodimo malim in srednjim trgovcem, ker bi j ih liberalizacija urnikov spravila v podrejen položaj veletrgovine. Svetujemo: NE.
Ref. št. 10: če volimo DA, se izrečemo za pluralizem televizijskih postaj in proti premoči znanih mogotcev. Svetujemo DA.
Ref. št. 11: če volimo DA, smo proti divji televizijski reklami in prekinjanju filmov. Svetujemo DA.
Ref. št. 12: če volimo DA, zmanjšamo dobičke velikih televizijskih mrež in bolj pošteno razdelimo reklamo. Svetujemo DA.
-S
Deželni svet SSk o aktualnih političnih vprašanjih
SSk je v tiskovnem komunikeju mnenja, da bi morali Slovenci v Italiji doseči zajamčeno minimalno zastopanost v izvoljenih telesih, in to brez preštevanja manjšine ter s polnopravnim mandatom izvoljenih manjšinskih predstavnikov. To stališče jepotrdil strankin deželni svet, ki se je zbral v petek,
2.	junija, v Trstu.
Na seji, ki jo je vodil predsednik Marjan Terpin, je politični tajnik Martin Brecelj poročal o političnih razmerah v Italiji, o odnosnih med Italijo in Slovenijo ter o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Posebno pa se je pomudil pri vprašanju zastopanosti slovenske manjšine vizvoljenih telesih, ki je, kot znano, ogrožena tudi zaradi novih volilnih pravil. Vprašanje je poslalo zdaj posebno aktualno, ker je deželni svet Furlanije-Julijske krajine začel snovati nov zakon za svojo izvolitev in pri tem med drugim zaslišal predstavnike Slovencev v Italiji, da bi zvedel, kako si zamišljajo ureditev svoje zastopanosti v tem izvoljenem telesu.
Brecelj je na petkovi seji predstavil obsežen dokument o tem vprašanju, ki je plod razprave v strankini pravni komisiji. Dokument navaja, kaj meni o pravici do politične zastopanosti glavnina manjšin v Evropi, pa tudi, katera so stališča najpomembnejših mednarodnih organizacij o njej in kako so jo uredili v nekaterih sosednjih državah. Dokument nato opozarja, daje pravica do politične zastopanosti manjšin dobro znana v italijanskem pravnem redu, a seveda tudi, da v primeru Slovencev v Italiji ni ustrezno in učinkovito urejena. Šele nato se dokument loteva nekaterih vozlov, kot so
vprašanja, ali bi zajamčena zastopanost v izvoljenih telesih res pomenila izolacijo manjšine, ali bi zahtevala njeno preštetje itd.
res
Deželni svet SSkje ta dokument, ki ga bo objavila nova številka strankinega glasila Skupnost, soglasno odobril.
Sveti oče v Belgiji
Po obisku Češke, kjer je proglasil dva nova svetnika, je sveti oče preteklo nedeljo, 4. junija, obiskal Belgijo in proglasil novega blaženega, p. Damijana, apostola gobavcev. Ob prihodu v soboto je obiskal grob pok. kralja Baldovina skupaj z vdovo, kraljem Albertom in najožjim spremstvom. V nedeljo je sledila proglasitev p. Damijana za blaženega v baziliki na Koekenber-gu. Papeža niso sprejele »oceanske« množice; le kakih 30 tisoč vernikov je spremljalo njegovo mašo. Kljub slabemu vremenu je sveti oče opravil vse obiske in imel sedem govorov. Spomnil seje kralja Baldovina kot doslednega kristjana, ki seje raje odpovedal prestolu, kot da bi podpisal parlamentarni zakon, ki bi dovoljeval splav. Res je, da seje odpovedal le za dva dni, toda bil je pripravljen to storiti za zmeraj.
Belgija je jezikovno in kulturno raznolika država. To seje pokazalo tudi v malih provokacijah nekaterih skupin borcev za splav, ki so kričale proti papežu. Svetega očeta to ni motilo in je vseeno povedal to, kar je hotel. Mlade je pozval: »Ne bojte se iskati svojega poklica, kamorkoli vas Bog kliče, v duhovništvo, redovništvo ali v zakon! Kristus ne zahteva nemogočih stvari.«
Osrednji dogodek njegovega obiska je vsekakor bila slovesna proglasitev p. Damijana De Veuste-ra za blaženega. Pater je odšel na Havajske otoke, tam stregel gobavcem, se sam okužil in za gobavostjo umrl leta 1889.
KH
Nepotrebni feminizem
V soboto, 3. junija, je nekaj tisoč žensk demonstriralo po rimskih ulicah. O manifestaciji se je takoj izrazila znana antropologinja, sicer levičarsko usmerjena, Ida Magli. Tako je dejala: »Celo življenje sem branila ženske. Kakšno razočaranje sedaj! Žal moram ugotoviti, da ne razmišljajo, ne vedo, kaj je politika, niso sposobne novih idej... Moški se o nas lahko smejejo... Gotovo si mislijo: "Če so ženske take, se jih ne bojimo." Večine take manifestacije ne ganejo več. Mlajši rod se ne strinja z novimi ženskimi gibanji; tudi levičarke ne. Ni prav, da so si ženske vzele na svoje rame problem splava, ne da bi se o tem prej pomenile z moškimi. Pustiti prvo in zadnjo besedo ženskam? Absurd.«
Če misli Ida Magli tako o feministkah, kaj naj rečemo verniki?
Benečija v miru in vojni
Zveza slovenskih kulturnih društev je v sodelovanju s Študijskim centrom Nediža priredila v Kulturnem domu v Gorici dokumentarno razstavo z naslovom Benečija v miru in vojni. Ob otvoritvi razstave, ki spada vokvirpo-bud ob 50-letnici
osvoboditve in zmage nad fašistično diktaturo, je v torek, 6. junija, spregovoril prof. Petricig iz Centra Nediža. Gre za reprodukcije kakih 170 originalnih in neobjavljenih fotografij, torej ne povzetih iz knjig oz. repertoarjev, ki nam predstavljajo prerez beneškega življa v letih 1915-55. Na ogled so nam obenem slike iz časa vojne in miru; dogodki in življenje se pač v enem in drugi nadaljujejo in pletejo. Tako lahko vidimo portrete vojakov, partizanov, kozakov, kurirjev, emigrantov, fašističnih mladincev in obenem fotografije otrok, župnijskih praznikov, procesij, mater, vaških prizorov in celo Ivana Trinka. Namenoma je v razstavi izpuščeno poglavje beneških mož in fantov, ki so padli v Rusiji; spomin nanje je namreč še vedno zelo boleč in živ.
Razstava želi biti poklon ljudem Beneške Slovenije, ki so v vihri zgodovinskih dogajanj znali ohraniti jezikovno in kulturno izročilo skupnosti. Želi tudi opozoriti na vrednoto miru in svobode v znamenju premostitve delitev in v imenu sožitja.	DD
VOJAKOM VSEH MUČENIH DEŽEL
»Ostro je dihnila vanj odsotnost življenja.«
Čestitke Ognjišču in radiu Ognjišče
Revija Ognjišče je praznovala svojo 30-letnico. Prikazuje se nam kot vsebinsko in oblikovno bogata revija, ki ohranja svoj krog bralcev. Vodstvo je 23. maja v Truškah pripravilo poseben dan in povabilo prijatelje ter sodelavce na družabno srečanje. Začelo se je z mašo, ki jo je vodil škof Pirih skupaj z Boletom in Ravbarjem. Med drugim je škof tako orisal revijo: »Ognjišče jev vseh teh letih svojega izhajanja predstavljalo nekakšen prostor Duha, nove poti posredovanja krščanskega oznanila, živ stik z mladimi in manj mladimi ter neprestano skrb za oddaljene, zapuščene, invalide...« Pred 30 leti sta začela Franc Bole in Bojan Ravbar; največ zaslug pa ima Bole, ki s Silvestrom Čukom in številnimi sodelavci skrbi za to, da vsak mesec izide nova številka s pestro vsebino.
Radio Ognjišče - studio Koper je medtem ugasil prvo svečko. Uredniki so bili mnenja, da bodo uporabili nekaj časa, da si ustvarijo dober krog poslušalcev. Toda zadeli so dobro in postali kmalu priljubljeni. Našim bralcem priporočamo revijo in poslušanje radia. To je največje priznanje vsem podvigom uredništva Ognjišča.
Drugo Furlansko-slovensko zborovanje
Spomini slovenskega legionarja
V	soboto, 3. junija, je bilo v Špetru v Benečiji drugo Furlansko-slovensko zborovanje, ki ga je priredil Center za socialne komunikacije v videmski nadškofiji v sodelovanju z Gorskima Skupnostma Nediških in Terskih dolin. Prvo tako srečanje je bilo v marcu 1991 v Čedadu z naslovom Slovenci in Furlani v Furlaniji.
O	tem je 1. 1993 izšla tudi knjiga. Drugo zborovanje z naslovom Furlani in Slovenci v Furlaniji in geslom Kako spodbuditi rastfurlanske in slovenske kulture v Furlaniji danes je bilo dobro pripravljeno. Vita cattoli-ca je objavila v italijanščini, furlanščini in beneškem narečju vabilo, dne 12. maja pa so natisnili tudi osebna vabila v furlanščini in slovenščini s podpisom naškofa Alfreda Battistija.
Prvi del zborovanja je bil v polno zasedeni občinski dvorani v Špetru. Poleg treh govornikov, ki so zborovanje pozdravili, je nastopilo še pet predavateljev. Mad temi so najbolj izstopali: ga^ Bruna Dorbolo (podžupanja iz Špetra), Riedo Puppo (najboljši sodobni furlanski pisatelj) in msgr. Marino Qualizza, dekan teološke šole v Vidmu.
Naravnost ganljivo je bilo pričevanje gospe Dorbolo, rojene v 17-članski družini blizu Špetra; povedala je, kako je preživela lepa otroška leta v igrah, pripovedovanju, prepevanju in v lepem beneškem narečju. Ta lepi svet se je nenadoma začel rušiti, komaj je prestopila šolski prag, ker so ji takoj začeli utepati v glavo, daje tisti jezik, ki gaje dotlej govorila, nekaj grdega, barbarskega in se ga bo morala čimprej otresti. Tako se je svojega naravnega jezika začela sramovati, vse dokler ga ni popolnoma opustila. Šele zadnja leta ji je bila dana možnost, daje ponovno odkrila lepoto in bogastvo svojega jezika in izročil, posebno z ustanovitvijo dvojezične šole v Špetru, v katero se je že vključilo presenetljivo veliko število učencev kljub težavam in skromnim sredstvom.
Pisatelj Riedo Puppo je najprej izrazil svoje veselje, da je smel spregovoriti pred toliko in tako pomembnimi osebnostmi (med njimi je bil g. nadškofBattisti) v svoji materinščini, v furlanščini. Odkrito je povedal, da imajo njegovi rojaki Furlani žal dve veliki napaki: sramujejo se svojega jezika in ne poznajo jezikov svojih sosedov. Pokazal pa je tudi na vzrok za to: že nad 80-letno prepričevanje italijanske politike, da so Furlani Italijani, da sta država in narod isto in da je človek domoljub, če ljubi državo, ne pa svojo zemljo in svoj narod. Tako so prepričali tudi mnoge beneške Slovence, da so postali »italianissi-mi«. Zdaj je čas, da poskrbi za odpra-
vo takega zmotnega in krivičnega mišljenja najvišja furlanska kulturna ustanova Univerza, ki naj da sama najprej lep zgled z uvedbo furlanskega jezika v vse znastvene ustanove in šole. Le tako bodo prišli do državnega priznanja svojega jezika. Pritrdil mu je tudi rektor Univerze g. Marzio Strassoldo, ki je priznal, daje doma ob reki, na desnem bregu katere je pristen furlanski živelj, na levi pa čisto slovenska toponomastika; on žal ne zna ne enega ne drugega jezika. Furlanščine se je začel učiti šele na univerzi. Priznanju Rieda Puppa, da imajo na Furlanskem duhovniki zaslugo. da se je furlanski jezik ohranil doslej, je dal teološko utemeljitev msgr. Marino Qualizza: glavna skrb vere in Cerkve je človek, oseba, kije v luči razodetja božja podoba, vredna vsega spoštovanja. Povzel je nekaj misli nadškofa Battisti ja s prvega zborovanja: vsak človek in narod morata najprej sprejeti sebe takega, kakršnega je Bog ustvaril, da mora biti tega vesel in za to Bogu hvaležen; potem pa prav s takim spoštovanjem gledati na drage ljudi in narode. Vse premalo je bilo doslej poudarjano, da mora vsak človek najprej sebe prav ljubiti, šele potem bo mogel ljubiti bližnjega.
Predavanjem v dvorani je sledila slovesna maša v župnijski cerkvi sv. Petra, ki jo je vodil nadškof Battisti, z njim pa je somasevalo 20 duhovnikov iz Špetrske, Čedajske, Rozaške in Nemške dekanije in tudi pet Slovencev iz bližnje Tolminske. Za lepoto bogoslužja sta poskrbela tudi dva odlična zbora z izvajanjem pesmi v latinščini (s slovenskim napevom!), v furlanščini, italijanščini in slovenščini. Battisti je na začetku maše spregovoril najprej v beneškem narečju, potem v furlanščini. Branje odlomkov in prošnje so se vrstile v vseh treh jezikih. Gospod nadškof je
v	svojem govoru poudaril, da pri priznanju manjšin ne gre za to, da bi država dala kakšne pravice le-tem, marveč za to, da te pravice, ki jih je Bog dal vsem ljudem, prizna in jih potrdi s pravičnimi zakoni. Skliceval se je posebno na znano papeževo okrožnico o pravicah manjšin, ki pred-stavljajo velikansko bogastvo za vsako državo, ki so pa tudi preizkusni kamen za mir v svetu: če so priznane, so lahko povezovalni most med državami; če pa so zatirane, na svetu ne bo trajnega miru. Vprašanje vere in jezika ne more biti ločeno. Vera namreč sega najbolj globoko v srce prav po naravni materini besedi.
Drugo srečanje v Špetru je torej izzvenelo v pravem binkoštnem vzdušju: »Slišali so jih govoriti v različnih jezikih in hvaliti Boga«.
F.R.
V	mesecu aprilu je v mestecu Mougins v južni Franciji izšla knjiga De Ljubljana a Mougnis (Le parcours aventureux d'un legion-naire slovene). Dejstvo, daje knjigo sestavil slovenski legionar, ni tako čudno, saj so verjetno še danes v Tujski legiji poleg drugih narodnosti tudi Slovenci; bolj preseneča to, da je pisec sovodenjski rojak Rajko Cibic. Kljub razgibani življenjski poti je ostal Slovenec, na kar j e zelo ponosen, kot sam pravi na prvih straneh knjige.
Rodi! se je leta 1914 v gosposki hiši sredi Sovodenj, v »palači«, kjer so imeli materini starši trgovino. Mati mu je naslednjega leta umrla, oče pa je moral na rusko fronto. Pet mladoletnih otrok se je tako razpršilo k raznim sorodnikom. Rajko je pristal pri neki teti na Proseku. Tam je tudi obiskoval osnovno šolo. Kasneje je študije nadaljeval v Ljubljani, še ne polnoleten pa je zapustil domovino in se znašel v Marseillu. Po raznih priložnostnih zaposlitvah se je prijavil v Tujsko legijo, v kateri je služil celih 21 let. Med drugo svetovno vojno se je boril v Franciji in Nemčiji, trikrat
Celovec: nove knjige
Človekbi rekel: saj nedohajam ne z udeležbo na predstavitvah ne z branjem izdanih knjig. Tako bogat je knjižni trg zadnje čase.
29.	in 30. maja so v Celovcu predstavili kar štiri zanimive knjige.
Krščanska kulturna zveza (KKZ) je s pomočjo slovenske avtorice Helene Ložar-Podlagar predstavila svatbene šege Zilja-nov v knjigi z naslovom V adventu snubiti - o pustu ženiti. Mohorjeva založba je isti dan v Tinjah predstavila zapise svetovno znanega jezuitskega patra Henrija Boulada Božji sinovi, božje hčere, ki jo je prevedel Alojz Angerer. Mohorjeva je že pred časom pripravila tla za razne zanimive prevode (knjigo Čeha Havela in kardinala Koni-ga) in ima v načrtu še kakšno Bouladovo knjigo. P. Boulad, vsestranski angažirani predavatelj iz Egipta (je tudi voditelj egiptovskega Karitasa in podpredsednik te svetovne organizacije), je v nedeljo, 28. maja, pridigal tudi v celovški stolnici in navdušil marsikaterega poslušalca. Njegovi referati so doslej izšli v knjižni obliki že v devetih jezikih. Lepo opremljena knjiga daje odgovor na mnoga človeška vprašanja v zvezi z vero in obsto jem. Zanj je dejavna ljubezen bistvena vez med Bogom in človekom, zato smo sinovi in hčere, ki jih Bog ljubi.
Za marsikoga, ki mu je bila slovenska zgodovina oz. resnica dolga leta zamegljena, je velikega pomena 2. del knjige v Braziliji živečega misijonarja Ludo-vika Ceglarja Nadškof Vovk in njegov čas 1900-1963, ki je izšla
se je udeležil vojaških akcij v Indo-kini, doživel je vstajo v Alžiriji in nekaj časa bival v Maroku. Ko je zapustil legijo in si ustvaril družino, je več let živel v Reimsu, nato pa se je preselil v Mougnis, kjer živi še danes. Prejel je več odlikovanj (je npr. Vitez Častne legije, ima več vojnih križcev itd.).
K pisanju spominov so Rajka Ci-bica spodbujali predvsem domači, saj bi se, kot sam pravi, le težko spravil k temu delu, čeprav mu sno-
vi	ni manjkalo. Knjigo odlikujejo iskrivo pripovedovanje, kritične pripombe o vojnih dogodkih, političnih potezah in krajevnih razmerah. Lepi so opisi slovenskih primorskih krajev, kjer je avtor preživljal otroška leta, pričevalne so njegove pripombe o razraščanju fašizma takoj po pni svetovni vojni. Besedi-
lo	poživlja veliko število zanimivih fotografij. Za francoski prostor je pomembno tudi njegovo jasno stališče glede na dogodke v bivši Jugoslaviji in njegovo polno odobravanje in veselje ob doseženi samostojnosti Slovenije.
V-č
ravno ob 95-letnici rojstva tega velikega moža slovenske Cerkve.
V	njej boste lahko brali tako o fizičnem napadu oz. zažigu v Novem mestu kot o zatiranju duhovnikov, tržaški krizi in o smrti škofa Rožmana. V pripravi je že 3. del te zgodovinske dokumentacije.
Predstavili so tudi knjigo Borisa Lipužiča Čedermaci današnjega dne, ki jo je izdala založba Enotnost Marketing iz Ljubljane. V njej deset kulturnih delavcev iz Koroške, Tržaške in Porabja govori o težavah šolstva oz. uporabi materinščine v javnosti. Zanimiva gledanja na zamejska vprašanja so namenjena predvsem Slovencem v matični domovini.
R.B.
Slovenska Koroška: skupno zastopstvo
Narodni svet koroških Slovencev se je po dolgih pogajanjih odločil za demokratične volitve oz. novo vodstvo. Tak način volitev je sicer druga stran - Zveza slovenskih organizacij - odklonila, vseeno pa je več kot 4.000 ljudi sprejelo ponudbo glasovanja in 14. maja oddalo svoje glasovnice.
V	20 volilnih okoliših seje torej volitvam odzvalo 4.428 volicev, ki so na dveh volilnih listah izbirali
-	ločeno - novega predsednika NSKS in 60-članski zbor narodnih predstavnikov. Med petimi predsedniškimi kandidati - dr. Apovnik, dipl. ing. Hanerbik, Olip, Sadovnik in Vouk - sta na jveč glasov (30% in 32%) dobila dr. Apovnik in selski podžupan Olip, ki se bosta konec junija pomerila v drugem krogu, ko bo izbranih tudi še nadaljnjih 39 zastopnikov narodnih predstavnikov (19 so jih določili že v prvem volilnem krogu).
R.B.
Zamenjava v Žabnicah in na Sv. Višarjah
V	javnost je prišla vest o spremembah na Sv. Višarjah in v Žab-nicah. Žabnice s Sv. Višarjami spadajo pod videmsko nadškofijo. Dokler je bilo dovolj slovenskih duhovnikov, so bili župniki v Žabnicah vedno slovenski duhovniki. Ko je umrl Mario Črnet, je nadškof Battisti želel rešiti položaj tako, da je župnijo v Žabnicah s svetiščem na Sv. Višarjah zaupal frančiškanom iz Slovenije. Z njimi je sklenil pogodbo za devet let. Za župnika v Žabnicah je bil imenovan p. Bruno Korošak, za njegovega pomočnika pa p. Filip Rupnik, kije skrbel predvsem za svetišče na Sv. Višarjah.
Razmere v Žabnicah pa so bile vedno zamotane zaradi narodne zamotanosti. Tam so Slovenci domačini in Italijani, priseljenci po prvi svetovni vojni in pozneje. Poleg tega so tam vedno bili tudi nemčurji, t.j. Slovenci, ki so želeli biti Nemci. Župnikom zato ni manjkalo težav. Poleg tega so Sv. Višarje božja pot, kamor romajo Slovenci, Nemci, Italijani in Furlani. In vse romarje je treba postreči v njihovem jeziku. Župniki so se trudili, da bi tako v dolini kot na Sv. Višarjah ljudem ustregli po najboljših močeh. Toda razmere so bile vedno težke posebno zaradi kakih skrajnežev, ki so vedno prisotni v narodno mešanih krajih. Tudi sedanja dušna pastirja se nista mogla izogniti zameram. Poleg tega se govori tudi o denarnih zapletih na Višarjah. Nastal je položaj, kije pripeljal do tega, da se cerkveno vodstvo Žabnic in Višarij zamenja. Toda kako? Pogodba s frančiškani je letos potekla po devetih letih. Nadškof Battisti je upal, da bodo slovenski fančiškani zamenjali sedanjo ekipo in še naprej skrbeli za Žabnice in Višarje. Toda do tega ni prišlo. Zaradi tega bo začasno zaupal Žabnice in Sv. Višarje ukvanske-mu župniku g. Mariu Gariupu. Na Sv. Višarjah mu bodo občasno pomagali razni duhovniki. Do te zamenjave bo prišlo 1. julija. Na Sv. Višarjah bo začasno imel dušno skrb lazarist p. Ciril Čarga, ki je prišel iz Kanade na počitnice. Kako bo pozneje, bomo videli. To naj bi bile začasne rešitve v pričakovanju trajnih; ne gre torej za kake nacionalistične pritiske. * * *
Uradno se romanja na Sv. Višarje začenjajo na praznik sv. Janeza, 24. junija, ko prenesejo podobo višarske Matere božje iz Žabnic na goro. Žičnica za Sv. Višarje redno obratuje. Sedaj vsako soboto in nedeljo od 8. ure dalje, pozneje bo delovala vsak dan.
Predstavitev štirih publikacij Krožka Virgil Šček
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček je v petek, 2. junija, predstavil v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici štiri pred kratkim izdane publikacije.
Večer, ki je bil sicerzadnja knjižna predstavitev letošnje sezone, je uvedla prof. Vida Bitežnik, takoj nato pa je uvodno besedo podal predsednik krožka Rafko Dolhar. Štiri knjige so nastale kot publikacije doktorskih tez, diplomskih disertacij, del med zgodovino in kroniko. Podajajo zgodovinski prerez časa v dokumentih in pričevanjih ljudi. Gre za tezi Nadje Maganje in Aleša Breclja, ki sta bili ciklostilirani že leta 1983. Poleg tega gre še za Ščekove govore v parlamentu, ki jih je uredil Marko Tavčar, in za mednarodne pravno-politične dokumente o varstvu manjšin, ki jih je uredil Ivo Jevnikar. Publikacije želijo prispevati k celovitejšemu orisu polpretekle politične in kulturne zgodovine.
Knjigo Nadje Maganje je v njeni odsotnosti predstavil Ivo Jevnikar. Gre za delo, ki proučuje zgodovino zamejstva do prve svetovne vojne, nato jugoslovansko upravo, nastanek SDZ (Slovenske demokratične zveze), Krščansko socialno zvezo, svobodno tržaško ozemlje in polemike levice in volitve leta 1949. Za njim je svojo knjigo predstavil Aleš Brecelj, ki se je ustavil predvsem pri obdobju 1949-52, od prvih upravnih volitev na Tržaškem do maja 1952. To naj bi bil najbolj dramatičen čas za Slovence v Trstu, ko je Informbiro divjal s svojo razdiralno močjo. To je bil čas sporov, propagande proti »titofašistični«
I. Jevnikar, R. Dolhar, A. Brecelj in M. Tavčar (Foto SR)
Jugoslaviji; čas razvoja slovenskega zamejskega šolstva, kulture in gospodarstva, čas temeljne oprede-
1	itve za pluralistične in demokratične vrednote.
Za Brecljem je Marko T avčarpred-stavil knjigo o nastopih Virgila Ščeka v rimskem parlamentu v letih 1921-23. Publikacija noče biti izčrpno znanstveno-kritično delo, ampak zbirka dokumentov brez komentarja in opomb, gradivo za nadaljnje raziskave. Govor in drugi Ščekovi posegi zadevajo zelo aktualne tematike (zapiranje šol, obstoj oboroženih ilegalnih skupin, pomanjkanje zaščite za Slovence, težave z dvojezičnimi zapisi itd.) in jih je tudi zato prav zanimivo brati. Iz teh parlamentarnih aktov, iz katerih diha vera v legalno moč države, se lahko vidi, kaj vse lahko manjšina doseže, če ima v Rimu svoje predstavnike.
Nova številka Mladike
V petek, 2. junija, je izšla četrta številka revije Mladika. Uvodnik je posvečen polemikam ob proslavah 50-letnice osvoboditve v Sloveniji in nosi naslov Čez gore, polja... Pisec razmišlja o tem, kako je po porazu fašizma in nacizma v Sloveniji prišlo do komunistične diktature, ne pa do prave svobode, kakršne so bili deležni na Zahodu. Dalje objavlja Mladika izjavo Slovenske škofovske konference ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne.
V nadaljevanju lahko preberemo novelo Andreja Arka z naslovom Numerus clausus, zatem govor Dio-mire Fabjan-Bajc na proslavi 50-letnice obnovitve slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Sledi nekaj dnevniških zapiskov prof. Jožeta Peterlina iz leta 1938, ko je kot študent na Dunaju doživel t.i. An-scliluss (združitev Avstrije s Hitle-
Nazadnje je o knjigi o mednarodnih pravnih in političnih dokumentih o varstvu manjšin spregovoril njen urednik Ivo Jevnikar. Gre za izčrpno zbirko aktov, ki so nastali v okviru Združenih narodov, Sveta Evrope, Unesca in Evropske zveze glede varstva manjšin po mednarodnih obvezujočih in deklaracijskih standardih. Delo je zelo sodobno, saj zavzema celo dokumente, ki so izšli decembra 1994. Je pa tudi izjemno in dragoceno zaradi svoje specifičnosti.
Štiri nova dela, ki so namenjena predvsem slovenskim družbenim in kulturnim delavcem, so štirje temeljni kamni za poznavanje in razumevanje naše polpretekle in aktualne zgodovine. Ker so pisana v italijanščini, je to dragoceno gradivo tudi za italijansko narodno skupnost.
DD
Knjige Krožka Šček v Ljubljani
V	dvorani Slovenske matice v Ljubljani je Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta 31. maja predstavil zadnje štiri publikacije iz niza »belih priročnikov«, torej zbirke strokovnih, pravnih, zgodovinskih del, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji.
Pred predstavniki tiska in ustanov ter uglednimi zgodovinarji je Ivo Jevnikar predstavil drugi zvezek zbirke pravnih in političnih dokumentov svetovnih in evropskih mednarodnih organizacij o varstvu manjšin, ki jo je uredil in ji napisal uvod, ter publikacijo Marka Tavčarja Virgil Šček vparlamen-. tu. Gre za poklon Krožka javnemu delavcu, po katerem je poimenovan, in za prikaz njegovega dela v italijanskem parlamentu v letih 1921-23. Nadja Maganja in Aleš Brecelj pa sta predstavi la svoji monografiji o samostojnih slovenskih političnih skupinah v Trstu v letih 1945-49 in 1949-52.
Predsednik Krožka Rafko Dolhar je nato vodil razpravo in predstavil delovanje društva. Zahvalil seje tudi predsedniku SM prof. Joži Mahniču za gostoljubnost.
Naj še omenimo, da se zadnje, a tudi vse ostale razpoložljive publikacije Krožka Virgil Šček, v Sloveniji dobijo v knjigarni Skladišča nadškofijskega ordinariata na Mačkovi 6 v Ljubljani.
I.J.
rjevo Nemčijo). Rubrika Iz arhivov in predalov se ponovno ukvarja z vprašanjem usode slovenskih primorskih fantov, ki sojih med vojno Britanci s padalom vrgli na slovensko ozemlje, da bi vzdrževali stike s četniki oz. partizani. Tokrat je objavljeno pričevanje Uroša Šušteršiča, ki je bil po vojni zaprt v Sodnih zaporih na Miklošičevi v Ljubljani. Mladika posveča precej pozornosti postavitvi spominskega obeležja na pročelju rojstne hiše goriške pesnice Ljubke Šorli v Tolminu 13. maja letos; objavljen je govor predsednika SAZU dr. Bernika. Sledi razmišljanje o tem, ali je katoličanu usojena politična desnica. Branko Marušič je za to številko prispeval spominski članek ob smrti zgodovinarja dr. Boga Grafenauerja. Objavljenih je več pesmi hrvaškega pesnika Mata Marčinka in slovenskega misijonarja na Japonskem Vladini i ra Kosa.
Bogate so tudi Mladikine stalne rubrike Antena, ki poroča o dogodkih med Slovenci v matici, zamejstvu in zdomstvu; Mogoče bi vas zanimalo vedeti, da...,Pod črto, Čuk na obelisku. Objavljenih je tudi več knjižnih ocen Martina Jevnikarja, Branka Marušiča in Nade Pertot.
Izšlaje tudi mladinska prilogafias/, ki med drugim objavlja intervju Neve Zaghet s psihoanalitikom Pavlom Fondo, prispevek Andreja Maverja o 4. slovenskem jamboreeju v Čezsoči pri Bovcu od 17. do 30. julija; prispevek o prireditvah višjih srednjih šol ob 50-letnici obnovitve slovenskega šolstva idr.	iž
V DSI predstavili knjigo Človek in njegov Bog
V Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek, 5. junija, predstavili knjigo znanega slovenskega teologa dr. Antona Stresa Človek in njegov Bog, ki je izšla pri celjski Mohorjevi družbi. Na predstavitvi je bil prisoten tudi avtor sam, kije obrazložil, zakaj seje odločil za knjigo, ki se ponovno loteva vprašanja, kako razumsko utemeljiti verovanje v Boga.
V svojem izvajanju se je dr. Stres dotaknil zlasti teorij velikih nemših filozofov Kanta in Heideggerja ter krščanske sholastične in protestantske filozofije ter njenega spopada z vprašanjem utemeljitve verovanja v Boga. Pri tem je izrazil prepričanje, da se verovanje v Boga da racionalno utemeljiti, čeprav se mu zdi stroga sholastična filozofija preveč racionalstična. Avtorje bližji novoplatonski filozofski smeri, kije živa zlasti v mističnih izročilih.
Dr. Stres je dal velik pomen predvsem t.i. človekovemu transcendentalnemu izkustvu: človek je bitje, ki je usmerjeno »preko«, in to na vseh področjih. To je pri njem izvirno. Če se te usmerjenosti »preko« tudi zaveda in jo kultivira, je tudi religiozno bitje. Danes te kultiviranosti usmerjenosti »preko« (k bližnjemu itd.) ni oz. je je malo, zato imamo tudi toliko t.i. religioznega »plevela« (razne sekte itd.). Institucija za kultiviranje usmerjenosti »preko«, je sklenil predavatelj, je Cerkev.
Konec Trga Gutenberg v Trstu
Pastirčkov dan
Letošnji Pastirčkov dan 4. junija v Nabrežini je bil šestnajsti po vrsti. Kljub večkratnemu prelaganju datuma priljubljene prireditve se je v župnijski dvorani zbralo lepo število otrok, staršev in prijateljev revije.
Na odru so se najprej zvrstili otroci iz Sv. Križa, ki so pod vodstvom s. Angeline nastopili s pevskimi točkami, z \gr\coMale kuharice in z recitacijami. Pravo presenečenje je bila lutkovna predstava dijakov SS iz Rojana o ribicah. Pripravila jo je prof. Lučka Susič. Ob koncu otroškega kulturnega programa je obvezna tudi beseda urednika. Marjan Markežič je pohvalil vse male in velike sodelavce skozi celo leto in se jim zahvalil za vztrajnost pri skupnem oblikovanju Pastirčka. Posebna zahvala za pripravo dneva gre tudi g. Breclju in Olgi Tavčar. Urednik je ob koncu napovedal prihodnji Pastirčkov dan, ki bo - neodložljivo - drugo nedeljo v maju 1996 v Katoliškem domu v Gorici, ko bo Pastirček obhajal 50-Ietnico nepretrganega izhajanja.
Pravi otroški živ-žav seje sprostil šele na dvorišču ob prigrizku in veselem praznovanju.
V
Skedenj ski muzej
Muzej pretežno krajevnega značaja je nastal slučajno, kasneje se je ohranil po volji skupnosti, ki je čutila potrebo po taki ustanovi. Še zmeraj se zaveda svoje majhnosti, toda po dvajsetih letih odkriva, da je opravil svojo nalogo.
Ce pogledamo podpise obiskovalcev, najdemo med njimi tudi odlične osebnosti v svetovnem merilu (celo uslužbenko eremitaža) in preproste ljudi; veliko je šolarjev. V svoji majhnosti je znal podati verno sliko kraja in časa; zato ostaja v svojem obsegu edini. Slovenija mu je podelila Valvazorjevo nagrado, dežela mu je podelila priznanje, tisk je o njem pozorno poročal, znani režiser Sandro Bol-chi gaje posebej opeval. V znamenju tega zaupanja še vedno zbira in nabira, čeprav v zadnjih časih malo manj, ker je stare predmete pač težko najti.
Muzej si je zadal posebno nalogo: izstopiti iz statičnosti. Zato je predvsem po zaslugi Kromberškega muzeja priredil veliko in pomembno razstavo v Solkanu, v vili Bartolomei, v Doberdobu, v Sv. Antonu pri Kopru, v Kopru. Sedaj je v pripravi velika razstava v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Naslov razstav je povsod isti: Skedenjska krušarca. To so res posrečene pobude, ki prekoračijo meje majhnosti in kažejojavnosti delo našega človeka, našo ljudsko kulturo. Prisotni smo tudi vBrotmuseumu v Ulmu v Nemčiji, pa tudi na posebni razstavi v Ptuju.
Vodstvo bo kmalu povabilo razne predstavnike in prijatelje na slovesnost 20-letnice, ki bo v nedeljo, 18. junija, ob 17. uri v muzejskih prostorih. Pel bo škedenjski pevski zbor, prisotna bo tudi folklorna skupina iz Ločnika. Škedenjski trgovci želijo biti prisotni pri tej pobudi in bodo razstavljali slike, ki jim jih bo posredoval muzej, po trgovinah.
Slovenski in italijanski del Skednja sta ponosna na to hišo. ki je postala središče vsake krajevne pobude in sploh zanimanja. 20-letnica obstoja naj bo tudi priložnost za kratek obračun.
Pobuda, znana pod imenom Trg Gutenberg, se je sklenila v nedeljo, 4. junija. Deset dni je velik šotor na tržaškem Velikem trgu opozarjal ljudi na prodajo in razstavljanje knjig ter na potek razprav o književnosti v njenih najrazličnejših odtenkih. Tudi slovenska književnost je bila na Trgu Gutenberg zelo prisotna in je žela kar precej zanimanja tako v zvezi s
tržaškimi avtorji kot tudi v zvezi z avtorji iz osrednje Slovenije oz. s slovenskimi klasiki. To je bila druga izdaja Trga Gutenberg, prva je potekala lani. Letošnja je bila veliko uspešnejša.
Tvoje bogastvo -Moje bogastvo - Naše bogastvo
Mlade oči, upajte si sanjati!
Pohod miru 687 km upanja z Ernestom Oliverom
V	soboto, 3. junija, je bilo v goriškem Kulturnem domu pravo slavje. Starši, otroci, sorodniki, prijatelji, učno in neučno osebje, gostje, med njimi tudi šolski skrbnik, so do zadnjega kotička napolni-
li	veliko dvorano, da bi sledili zaključni prireditvi srednje šole Ivan Trinko iz Gorice ob 50. obletnici osvoboditve in obnovitve slovenskega šolstva v Italiji. Večer z naslovom Tvoje bogasvo - Moje bogastvo - Naše bogastvo so v celoti oblikovali naši mladi dijaki pod vestnim vodstvom prof. Lučane Budal. Prikazali so nam običajno šolsko jutro z začetnim klepetom, nato tišino ob prihodu profesorja, za tem pa lekcijo oz. obujanje spominov na razne izlete, ekskurzije, Evrošolo in druge izvenšolske dejavnosti . To ni bi 1 samo besedni prikaz, ampak lepo izdelan amaterski film o vseh teh pobudah. Razlago in pripombe k filmu je prispevala prof. Lučana Budal. Za filmske posnetke, ki so bili sicer izrezi iz kakih desetih filmov, sta poskrbela profesorja Rado Pelicon in Vanda Sever. Tehnično jih je v celoto uredil prof. Hijacint Jussa, ki poučuje na pedagoškem liceju Simon Gregorčič. Ob koncu zanimivega filma je nastopil zbor srednje šole I. Trinko pod taktirko prof. Stanka Jericija. Ker se prof. Jercijo letos poslavlja od svojega poklica, so mu bivši učenci s pomočjo profesorjev pripravili prisrčno presenečenje: zbrali so se in sestavili zbor, ki je pod vodstvom Tanje Pelicon zapel nekaj pesmi. Dijaki v dvorani so svoje odobravanje in ljubezen do profesorja izrazili z veselimi vzkliki in burnim ploskanjem. Podelili so
mu razna darila in šopek cvetja. Šop je prejela tudi prof. Budal kot zahva-
lo	za trud pri izpeljavi večera. Na odru so toplo sprejeli tudi gospo Jožico Klanjšček, ki končuje delovno dobo na šoli. Ob koncu sta ga. rav. R. Lojk in prof. Kazimira Paulin podelili knjižni dar vsem dijakom, ki so popoldne prihajali v šolo in pomagali pri izdelavi map s slovenskimi motivi. Te so podarili nemškim gostom z Danske ob velikem prazniku Evrošole. Brušure z nemškimi prevodi slovenskih avtorjev, opremljene z deli naših umetnikov, so prejeli starši, ki so imeli v gosteh ljubljanske in nemške otroke z Danske in nato še ljubljanske. Res uspela prireditev!
i.k.
Zahvala
V	imenu vseh, ki so se udeležili uspele zaključne prireditve, s katero je v Kulturnem domu v soboto, 3. junija 1995, šola Ivan Trinko prikazala svoje delovanje, se zahvaljujem gg. prof. Lučani Budal, Stanislavu Jericiju, Arturu Bresciani ju, Sonji Lutman, Kazimiri Paulin, Hilariju Peliconu, Vandi Sever ter prof. Hijacintu Jussi, g. Niku Klanjščku in gdč. Faniki Klanjšček, Tanji Pelicon in vsem bivšim učencem naše šole, ki so ubrano zapeli prof. Jericiju v zahvalo za pridobljeno znanje na glasbenem področju.
Zahvaljujem se tudi pomožnemu osebju šole in vsem staršem, ki so pripomogli k uresničitvi prijetnega družabnega srečanja po prireditvi.
Ravnateljica prof. Simčič Lojk Rožica
Osnovnošolci spet v goriškem Kulturnem domu
V petek, 2. junija, so se v dopoldanskih urah osnovnošolci šole O. Župančič in F. Erjavec iz Štandreža spet zbrali v goriškem Kulturnem domu, da bi prisostvovali vsakoletni zaključni telovadni akademiji športnoritmičnega odseka ŠZ Dom. Marsikateri njihov vrstnik oziroma sošolec je nastopal v prikupnem, ritmično-športnem prikazu spretnosti, ki si jih je pridobil med letom pri obiskovanju telovadnega tečaja. Na odru seje zvrstil ves podvodni svet z Neptunom na čelu, kije bil jezen zaradi onesnaženega morja in nemarnosti zemeljskih prebivalcev. Mladi gledalci so radi sledili nastopajočim, saj jih je ritem vesele moderne glasbe popolnoma osvojil. Za prikazom Neptunovega kraljestva seje odvijal nastop kulturne skupine Ikar z Gorenjske, ki združuje begunske otroke in mladino iz BiH. Mladi so zavzeto prikazali otožno, žalostno igrico Povodni mož: otroka zajamejo valovi in znajde se kraljestvu Povodnega moža. Čeprav mu ta muli polno lepih, dragocenih igrač, si otrok vroče želi le eno: iti spet domov k staršem, bratu in sestri. Biti hoče spet z njimi, kajti edina prava sreča je le tam, pri njih. Ta pravljica je zelo pomenljiva in boleče resnična za begunske otroke, ki si nadvse želijo vrniti se v svoje domače kraje, kjer so brezskrbno živeli, dokler jih ni nesrečna, kruta vojna vihra razkropila na vse strani.
Ponovitev te akademije, obogatene z nastopom pevskega zbora srednje šole Ivan Trinko pod vodstvom prof. Stranka Jericija, j e bila isti dan zvečer ob 20. uri.	j.k.
Goriško škofijsko romanje v Padovo
Na binkoštno soboto je naša nadškofija poromala k sv. Antonu v Padovo ob 800-letnici rojstva tega svetnika. Kljub bolj klavrnemu vremenu je bilo kar 18 avtobusov udeležencev iz vse nadškofije, med katerimi so bili trije s slovenskimi verniki, in sicer iz Gorice, Sovodenj in Mavhinj-Zgonika. Ko je nadškof z okrog 40 duhovniki obhajal sv. evharistijo, smo napolnili baziliko. V začetku svete maše nas je pozdravil tudi po naše; v slovenščini smo brali tudi eno berilo in prošnjo pred darovanjem. Med obhajilom smo navdušeno zapeli Jezus naš je vstal od smrti in tako počastili Krustusa in sv. Antona, kije bil v svojem življenju tudi po naših krajih.
Kljub nestalnemu vremenu smo bili resnično veseli, da smo šli na to božjo pot. Sv. Antonu smo toplo priporočili slovensko skupnost na Primorskem, da bi ostali zvesti Bogu in Cerkvi; prosili smo, da bi naše družine in naša mladina našle Boga in v njem iskali srečo, ne pa v tuzemskih stvareh, ki nudijo le razočaranja, če jih uporabljamo v nasprotju z božjo postavo.	mf
V času, ki se zdi, daje izgubil vsako upanje in smisel obstoja, ter dopustil, da se nad vsem naduto pasejo malomarnost, sebičnost, ločenost in strah, ustanovitelj torinskega SERMIG-a (Servizio Missionario Giovani) Eme-sto Olivero in njegovi prijatelji želijo prehoditi po italijanskih cestah 687 km poti, da bi dali otrokom in mladim upanje v življenje. Za uresničitev velikih želja in dobrih načrtov, ki bdijo v srcu vsakega človeka, seje treba podati na strmo in težavno pot. Hoditi pomeni preizkusiti lastne zmogljivosti; pomeni biti brez vsakdanjih ugodnosti, ki nas razvajajo; pomeni zopet odkriti bistvene življenjske vrednote, rešiti se potreb, ki jih je umetno ustvarila naša družba. Hoditi pomeni stopiti globlje vase, najti osebno poenotenje v svoji notranjosti; pomeni učiti se živeti v vztrajnosti in zvestobi to, v kar se veruje. In še: hoditi pomeni srečevati se z ljudmi in spoznati, da ne obstajajo nerešljivi problemi.
V ponedeljek, 5. junija, se je vsedržavni pohod miru za otroke in mlade začel v Novi Gorici pred občino. Po uvodnih pozdravih tamkajšnjega župana dr. Špacapana, goriškega prvega meščana Valentija in dekana Paljka se je peščica pretežno mladih ljudi odpravila na pot po cestah Nove Gorice in prek mejnega prehoda pri Sv. Gabrijelu v Gorico. In spet sta bili dve Gorici eno samo mesto, kraj odhoda in obenem dosežen cilj... Emesto: »Moje oči so že videle nasilno ubite otroke; iste moje oči vidijo danes dva župana, ki želita ustvariti most...« Prek mestnega središča je sprevod prišel do bivšega malega semenišča, kjer je bilo
v	auli magni sedeža fakultete za med-
Sovodenjski občinski svet obnovil komisije
V ospredju uporabnost telovadnice in problem pitne vode
Dnevni red drugega zasedanja novoizvoljenega sveta z dne 29. maja je bil pretežno namenjen izvolitvi članov raznih komisij in odločanju o oškodninah za upravljanje raznih funkcij v komisijah.
V poročilih je župan seznanil svet o zaključku natečaja za mesto re-darja-odhodnika; prevzela ga bo Susanna Pečenik, ki bo v službi nastopila v drugi polovici junija. Občinski praznik bo potekal od 18. do 24. junija v Sovodnjah in Rupi. Zaradi neuporabnosti telovadnice, ki ne odgovarja novim strožjim zakonskim predpisom, bo slavnostna seja v Kulturnem domu v Sovodnjah. Glede neuporabnosti telovadnice je svetovalec SSk Benjamin Černič zaskrbljeno dejal, da se s tem postavlja vprašanje nadaljevanja odbojkarskih tekem, zlasti za domačo ekipo, kije prestopila v višjo ligo. Župan je v odgovoru pojasnil stališče uprave, ki bo naredila vse, da bo telovadnica uporabna že
v	letošnji sezoni.
Sledila je dolga razprava o neoporečnosti pitne vode, na katero je s pismom opozoril občan F.B. dne
17.	maja. Pismo je občinskemu svetu predstavil Branko Černič. Županje v pojasnilu posredoval predlog tehnika konzorcija Cisarfo, da bi župan in svetovalec manjšine skupno preverila resnično stanje pitne vode. Kljub vsemu, je dejal župan, ne izključuje dejstva, da voda v Sovodnjah ni najboljša.
Devetak
narodne in diplomatske vede srečanje z Ernestom, docenti in oblastmi. Med drugimi je svoje senzibilizirajoče pričevanje podal tudi p. Kušan Stjepan iz Zagreba, ki deluje z bosanskimi prizadetimi otroki (1.100.000!) v okviru Unicefa. Kljub obupu in pasivnosti moramo nositi s sabo upanje, ki edino lahko zopet rodi življenje. Ernesto: »Nič ni nemogoče, če veruješ. Če izrečeš Gospodu svoj zastonjski in razpoložljivi "da" in pri tem ne iščeš svojih interesov, boš zaživel v čudoviti in nepredvidljivi pustolovščini; prek tebe se bodo v svetu širili upanje, veselje, življenje. Pomagal boš tisočem ljudem. Vse se lahko spremeni, če želiš stopiti v misli Boga in gledati z njegovimi očmi...« In kaj je to, če ne revolucija ljubezni, ki jo naš svet tako potrebuje?
Po obisku treh goriških klaris v klavzuri ulice Alviano seje Ernesto popoldan srečal z javnostjo in osnovnošolskimi otroki v Gradišču. Malčki so ga s svojimi živimi in neposrednimi vprašanji prijetno presenetili in dokazali, da se je njegovo čisto sporočilo dotaknilo njihovih nedolžnih srčk. Nekaj pred 18. uro pa se je manjša množica odpravila iz Fiumicella peš proti Ogleju. Emesto, ki do 33. leta ni nikdar nastopi 1 v j avnosti, ker se je imel za boječega, nas je še spodbudil: »Ni nemogoče premagati zla! Sredstva zla so namreč ljudje, ki niso prav nič bolj močni od nas.« Pri maši med mozaiki in kamni starodavne patriarhalne bazilike, v kateri se je okrog oltarja zbrala lepa množica vernikov, je somaševalo več kot 15 duhovnikov (žal niti eden slovenski). »Kako ljubke so na gorah noge glasnika radosti, ki oznanja mir...«
Kdor je vsaj malo spoznal Ernesta Olivera, je ob njem zadihal duh po Bogu; moč Besede in molitve rojevata v njego-
vi	brezpogojni razpoložljivosti bogate in konkretne sadove. Nekateri od teh so: skrb za tisoče oseb v težavah (za zapuščene otroke, zasvojence, bolnike, zapornike, tujce...), 1000 ur zastonjskega dela prostovoljcev vsak dan, nočna bivališča za 400.000 oseb, nabiranje in pošiljanje ton pomoči državam v vojnah, 1000 razvojnih načrtov, skrb za
100.000	brazilskih otrok, ki živijo po cestah, mednarodne šole itd. Vse to je sad molitve. »Gorje meni, če bi ne dovolil, da prihaja Gospod v vsaki najmanjši in vsakdanji stvari v moje življenje in mi dela dobro!... Vsak dan moramo začeti znova,« je rekel, »da nas bo Gospodova ljubezen le enkrat v celoti prevzela.« Po maši je sledil blagoslov dveh oglejskih svetilk na olje, ki ju bo Ernesto 21. junija v Rimu podaril papežu in predsedniku Scalfaru ob sklepu pohoda. Njegove zadnje besede so bile: »Nikdar se ne bojte, da se vaše sanje lahko uresničijo!«
Ko je po zaključenih slovesnostih vedra množica pokramljala pri obloženih mizah zakuske, sem s pogledom iskal Ernesta. Ni ga bilo tam. Šel sem iz dvorane in ga našel v bližnjem baru. Obdajalo ga je kakih petnajst mladostnikov z uhani, modernimi strganimi hlačami in »avantgardnimi« pričeskami. Pozorno in vživeto so poslušali ponižnega, upokojenega in plešastega možička - Ernesta.
Taki podhodi naj se ne končajo samo pri šeststosedeminosemdesetem kilometru!
DD
Zabavni enodejanki na Prazniku špargljev v Štandrežu
Tako prijetno j e na pragu poletja srečati se v Štandrežu na tradicionalnem Prazniku špargljev. Letos so nam skrbni in prizadevni Štan-drežci pripravili presenečenje: praznik se je namreč odvijal v župnijskem vrtu, ki ga krasijo mogočen kostanj in košate lipe.
Prav te ustvarjajo zelo domače vzdušje, saj nas v mislih vodijo nazaj v »stare čase«, ko so Slovenci tako radi, posebno ob nedeljah, posedali pod njimi in prijateljsko kramljali. Prostor je res veliko privlačnejši kot prejšnji. Člani društva so poskrbeli za gradn jo primernega pokritega odra, uredili so prostor poleg njega in plesišče.
Na tem novem odru na prostem je doživela v nedeljo, 4. junija, štandreška mladinska dramska skupina v sedanji zasedbi svoj gledališki krst s premiero veseloigreForum. Enode janko, ki se opira na televizijsko istoimensko oddajo, je spretno priredila in zrežila dolgoletna igralka dramskega odseka PD Štandrež Majda Zavadlav. Vsi nastopajoči so petošolci štandreške osnovne šole F. Er javec: Peter Povšič, Danijel Nanut (žal odsoten zaradi bolezni, zato je izpadel tudi njegov lik policaja), Corva David, Andrea Mozetič, Jana Plesničar in Eva Del Fabbro. Veseloigro s poučnim koncem so podali temperamentno in brez treme. Pogumno so zaigrali vsak svojo vlogo in dialoge podajali glasno in razločno. Igrico bodo otroci verjetno spet prikazali ob koncu šolskega leta, v sredo, 7. junija, v šolskih prostorih. Sicer upamo, da ni to njihov osamljeni nastop, ampak da bodo še igrali in tako vzljubili gledališče, da se bodo čez nekaj let vključili v dramsko družino PD Štandrež. Bodočnost vsakega društva je namreč v mladini.
Po nastopu mladinskegapevskega zbora z Vrha sv. Mihaela pod vodstvom MarjankeČevdek in po nagrajevanju pritrkovalcev ter otrok, ki so sedelovali zadnjo nedeljo v maju na ex-temporeju, je sledila vedra igra Legenda o birokratu Štempiljki, ki ne more umreti. Izvajali so jo člani dramskega odseka PD Štandrež Marko Brajnik, Majda Zavadlav, Božidar Tabaj. Poleg njih so sodelovali še otroci Peter Povšič, Corva David in Andrea Mozetič.
Božidar Tabaj seje kot ponavadi dobro vživel v uradnika Štempiljko, ki je ves zaverovan v svoj uradniški posel. Tudi od smrti zahteva izkaznico in potrebne uradne listine, ker brez teh noče z njo. Majda Zavadlavje »grozljivo« (njene oči so se kar iskrile) bleščeče podala Smrt, ki se večkrat vrne (njene prihode podčrtujeta bučna glasba in dim), da bi popeljala s sabo uradnika. To ji seveda ne uspe, ker ji vsakič manjka kak »uraden« dokument. Nazadnje objokana zbeži in se ne vrne več ponj.
Enodejanka je zanimiva, ker je nekoliko drugačna od običajnih kratkih komedij. V njej nastopa tudi pripovedovalec (Marko Brajnik), ki povezuje besedne spopade med uradnikom in smrtjo. Tekst je izbral in režiral Emil Aberšek, ki je letos gotovo še posebno vesel in zadovoljen, saj je imel s štandreškimi igralci veliko zadoščenja v njihovi jubilejni, trideseti sezoni neprekinjenega delovanja.
Iva Koršič
200-letnica šole na Proseku
Posnetek s proslave na Prosekv (Foto Kromna)
Ob množični udeležbi so v soboto, 3. junija, na Proseku proslavili 200-letnico tamkajšnje slovenske osnovne šole, ki so jo ob tej priložnosti poimenovali po znanem slikarju Avgustu Černigoju. Govornici sta bili predsednica pripravljalnega odbora proslave Ksenija Ma-jovski in openska didaktična ravnateljica Stanislava Sosič Čuk. Ksenija Majovski je poudarila pomen šole kot ene izmed temeljnih dobrin naše narodnostne skupnosti v Italiji, katere življenja del je. Podala je kratek pregled zgodovine proseške šole ter poudarila vlogo šolstva kot preprečevalca ponovnega nastopa razmer nasilja iz preteklosti.
Stanka Čuk je poudarila pomen šole za ohranitev in razvoj slovenske narodne zavesti, ki se vije kot rdeča nit skozi čas. Ena od temeljnih človekovih pravic, je nadaljevala Čukova, je pravica vzgoje v ma-
terinem jeziku, kije tudi predpogoj za narodno bit. Izrazila je zahvalo zaslužnim šolnikom, ki so vztrajali tudi v za Slovence najhujših časih, ter poudarila nalogo šole v zamejstvu, ki je ta, da pripravi za poklic in za življenje pokončnega in ponosnega človeka, ki je zvest sebi in svojemu narodu. Pri tem so pomembne odgovornost, timski pristop in dostojna poklicna pripravljenost učiteljev.
Proslava, ki se je je udeležilo več uglednih gostov (med temi tudi vicekonzul Republike Slovenije v Trstu Zorko Pelikan), je vsebovala tudi kulturni spored, ki so ga oblikovali osnovnošolci, domači pihalni orkester in moški zbor Vasilij Mirk. Ob tej priložnosti je pripravljalni odbor tudi izdal brošuro z naslovom Šola in čas, ki podaja zgoščen pregled delovanja proseške osnovne šole od 1. 1795 do danes.
Slovo od duhovnika don Annunziata
Smrt je naglo potrkala v openskem župnišču in tančica žalosti je prekrila openske vernike. Prišla je po duhovnika, italijanskega kaplana don Annunziata Barbata, ki bi septembra dopolnil 53 let. V soboto, 3. junija, muje odpovedala umetna žita, ki so mu jo pred nekaj leti v-gradili v krvni obtok.
Duhovnik Annunziatoje prišel na Opčine septembra 1991 po zamenja-
vi	župnika. Delal je z italijanskimi verniki v župniji. Imel je dar komunikacije, zato je hitro navezal stike ne samo z italijanskimi verniki, ampak tudi s slovenskimi. Takoj ob začetku smo duhovniki sklenili, da bomo delali za ljudi, za konkretnega človeka, ki živi tu na Opčinah in da nas nobena pregraja ne bo omejevala. Tako je bilo do sobote,
3.	junija. Na zadnjem škofovem pastoralnem obisku, pred letošnjo Veliko nočjo, smo z veseljem ugotavljali, da je naša polže nagrajena, saj smo skupnost pripravili, da je složno in v duhovno pozitivni drži pričakala svojega pastirja škofa Lovrenca Bellomija.
Taka pastoralna usmeritev je tudi v praktičnem življenju obrodila nekaj pozitivnih sadov. Mladi, italijansko in slovensko govoreči, so se spoznali, občasno skupaj molili, odšli na skupen izlet v Slovenijo in imeli še več lepih načrtov in idej.
Ob izhodu iz cerkve so se ljudje začeli pozdravljati, se medsebojno sprejemati. Uvedli smo medsebojna voščila za praznike in večje slo-
vesnosti. Kaplan Annunziato je dve leti organiziral v župnišču tečaj slovenščine za italijanske vernike. Rad je prihajal na slovenske prireditve v cerkvi in v Marijanišču. Njegovi najboljši prijatelji na Opčinah so bili Slovenci!
V	sredo, 31. maja, smo v cerkvi imeli šmarnični koncert Marijinih pesmi. Z navdušenjem je poslušal še zlasti mlade pevke Vesele pomladi in ob koncu koncerta čestital zborovodju Francu Pohajaču, še zlasti za dve pesmi, ki so mu jih pevke zapele na pogrebu v sredo, 7. junija, v openski cekrvi. Večer pred svojo smrtjo sem ga osebno povabil, naj le pride na koncert skupine Resonet, ki je bil v naši cerkvi. Povabilo je sprejel, kot da bi vedel, da so to zadnje pesmi, kijih bo slišal.
Nenadna smrt duhovnika Annunziata bo pri graditvi mostov pustila veliko praznino. Pušča pa drobno zrno sprave in sožitja, ki bo za vedno vsajeno na openska tla. Bog, ki
Praznovanje 30-letnice slovenskega jezika v bogoslužju
Slovenska župnijska skupnost v Rojanu je v nedeljo, 4. junija, v Marijinem domu svečano proslavila pomembno obletnico. Uvodno misel je posredoval dr. Kazimir Humar. Sledil je bogat kulturni program, ki sta ga povezov-la Marta Mamolo in David Korošic. Prva je nastopil dekliška skupina pod vodstvom Giorgine Pisani. Nato so nastopili nadar jeni solisti bas Stefan Bembi ob spremljavi mladega pianista Marka Sancina, harmonikaš Adam Selj ter bariton Giuliano Pelizon. Z učinkovito izvedbo sonate H. Ec-clesa sta nastopila Valentina Bam-bi z violo in njen brat Stefan ob klavirski spremljavi. Spored je sklenila skupina Status symbol z narodnimi pesmimi. Gost večera je bil MePZ Ognjišče iz Kopra, ki je pod vodstvom Lojzeta Furlana dovršeno zapel štiri slovenske pesmi.
Pomembnost kulturne prireditve v Rojanu so s svojo prisotnostjo in pozdravi podčrtali dr. Peter Vencelj, dr. Filibert Benede-tič, Marija Ferletič, Marij Maver, Lučka Susič, Lojze Furlan v imenu škofa Piriha, Tone Ko-stnapfel v imenu ZCPZ na Tržaškem, ki je rojanskemu pevskemu zboru podelil tudi plaketo. Prireditev se je končala z nastopom v pomlajeni in številni zasedbi mešanega cerkvenega zbora iz Rojana pod vodstvom Hum-berta Mamola, ki je še enkrat podčrtal vlogo, ki jo imata slovenska pesem in beseda v bogoslužju za ohranitev slovenske identitete v tem delu Trsta.	T.P.M.
daje rast, bo pa že poskrbel, da bo vzklilo, ko bo čas, saj On določa obdobja rasti, dozorevanja in čas žetve. To misel, ki sem jo povedal pri nedeljskih mašah na binkošno nedeljo, so nekateri verniki udejanjili v simbol, ki so ga prinesli pri darovanju pogrebne maše: košaro kraške zemlje, v katero je vsajeno zrnje.
Pogrebnih slovesnosti se je v sredo, 7. junija, udeležilo veliko vernikov obeh narodnosti. Sodelovalje tudi cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, MPZ Vesela pomlad, župnijska mladinska in študentska skupina. Pogrebno mašo je ob udeležbi večjega števila duhovnikov vodil škof Bello-mi. Od pokojnega so se z besedo slovesa poslovili mladi in predstavnik župnijskega sveta dr. Drago Štoka. Pokojnega duhovnika so z avtobusom pospremili v njegov rojstni kraj Pianiga pri Padovi verniki obeh narodnosti. Imeli so občutek, da se s tem Bogu zahvaljujejo za prijatelja, glasnika humanosti in strpnosti.
Zvone Strubelj
Zaključek šmarnic na Opčinah
V sredo, 31. maja, zvečer se je v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah odvijala tradicionalna pobožnost s koncertom ob zaključku šmarnic. Po šmarnicah in blagoslovu je številno občinstvo prisluhnilo nastopu domačega cerkvenega zbora Sv. Jernej, dekliški pevski skupini in mladinskemu zboru Vesela pomlad ter vokalni skupini Musiča noster amor. Zbore sta pri orglah spremljala Vinko Škerlavaj in Martin Vremec, tradicionalno misel pa je prebrala Jasna Merku.
Občinstvo je s toplim aplavzom nagradilo nastopajoče, ki so prikazali res kvalitetno podan izbor tako Marijinih majniških pesmi kot tudi nabožnih in posvetnih skladb renesančnih in modernih avtorjev.
(iž)
Koncert ob 25-letnici otroških pevskih revij
V	soboto, 3. julija, se je v dvorani Kulturnega doma v Trstu odvijal koncert v obliki revije ob 25-letnici otroških pevskih revij Pesem mladih, ki jo organizira Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, in Naša pomlad, ki jo onstran državne meje prireja Zveza pevskih zborov Primorske. Na odru seje zvrstilo 11 otroških in mladinskih zborov: zamejstvo so predstavljali OPZ Kresnice od Sv. Ivana pod vodstvom s. Karmen Koren\ Zvonček z Repentabra (vodi Tone Bedenčič), Vigred iz Šempolaja (vodi\ Eva Čuk) in zbor osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca (vodi Silvana Dobrila); matico pa zbori osnovnih šol iz Kopra, Ajdovščine, Črnega vrha, Solkana, Cola in od Dekanov. V imenu organizatorjev je spregovorila Darja Smotlak Pahor, kije tudi izrazila upanje, da se bo ta pobuda v bodoče nadaljevala. Ob tem pa je treba zabeležiti skromno udeležbo občinstva, kar je gotovo negativna točka na sobotnem koncertu, ki je prvi te vrste v zgodovine pevskih revij Pesem mladih in Naša pomlad.
Delegacija GZS v Trstu
Posnetek s sestanka obeh delegacij (Foto Kroma)
V	ponedeljek, 5. t.m., se je v Trstu mudila delegacija Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki jo je vodil predsednik mag. Dagmar Šuster. Obiskala je Adalberta Donaggia, predsednika tržaške trgovinske zbornice, s katero ima slovenska zbornica tradicionalne in plodne stike. Pogovori so bili o gospodarski situaciji v Itali ji in Sloveniji, o izmenjavi med državama, o problemu železniških in cestnih povezav, o starih dolgovih Jugoslovanske izvozne in kreditne banke, o sejmih ter o reviziji list C in D Tržaškega sporazuma. Podana je bila pozitivna ocena gospodarske izmenjave med državama, ki je bila lani rekordna, letos pa bo ta rekord še izboljšala. Domenili so se tudi za izpeljavo nekaterih konkretnih pobud, kot npr. večje prisotnosti slovenskega gospodarstva na tržaškem velesejmu, pomoči izvedencev tržaške in drugih zbornic slovenski strani pri prilagajanju na obveznosti Evropske unije idr. Srečanja sta se udeležila tudi generalna konzula Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan in Italije v Kopru Michele Esposito.
Delegacija GZS se je srečala tudi s predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ). Temi pogovora sta bili ocena gospodarskega položaja in sodelovanje GZS s SDGZ na področju informatike, poslovnih srečanj itd.
Končan niz prireditev o slovenski kulturi vTrstu
Z okroglo mizo v muzeju Revoltella seje v torek, 30. maja, končal niz prireditev v znamenju spoznavanja slovenske kulture v Trstu, ki ga je organizirala tržaška občinska uprava. Niz se je začel z otvoritvijo razstave v palači Costanzi ob obisku ljubljanskega župana Dimitri ja Rupla v Trstu; načrtovan pa je bila veliko prej.
Okrogle mize so se udeležili tržaški podžupan Roberto Damiani, občinski svetovalec SSk Peter Močnik, ravnateljica muzeja Revoltella Maria Masau Dan, prof. Pavle Merku in Miran Košuta, ki so podali pozitivno oceno o pravkar zaključeni pobudi.
Izlet Svetoivančanov v Sirmione
V	nedeljo, 4. t.m., se je skupina svetoivanskih pevcev in župljanov ter prijateljev podala na lep in prijeten celodnevni izlet v zanimivosti poln kraj Sirmione ob Gardskem jezeru.
Tam so si ogledali utrdbo iz časa vladavine veronske rodbine Della Sca-
la, središče mesteca in izkopanine velike rimske vile, katerih se je oprijel vzdevek Katulove jame. Po kosilu v restavraciji »Al frassino« blizu istolimenske božjepotne cerkve so se izletniki podali še na krajši ogled Peschiere, po štiriumi vožnji z avtobusom pa so se v večernih urah vrnili domov. Udeleženci bodo na nedeljski izlet nedvomno ohranili lep spomin, saj na njem veselja in pesmi gotovo ni manjkalo.	(iž)
Podpis za življenje
Po letih nasilja in manipulacije majhnega, nebogljenega bitja, ki je začetek vsakega življenja, je čas, da začnemo razmišljati o vsem tem, kar se dogaja okrog nas in česar se večkrat ne zavedamo.
Zarodek, mala oplojena celica, ki se razvija, rase in začenja avanturo življenja v skrivnostnem materinem telesu, je v resnici najbolj nebogljeno poznano bitje. Izpostavljeno je veliki nevarnosti: prekinjeni izpolnitvi svojega poslanstva - rojstva. To bitje danes trpinčijo manipulacije in grozote, ki v mnogih primerih niso niti znanstveno in zdravniško preizkušene. Nezadostnost obstoječih in odsotnost primernih zakonov in pravil, ki zadevajo tehnike nadzorovane oploditve, je vzrok popolnega pomanjkanja socialne in zakonske zaščite še nerojenega.
V	takih razmerah, ki so - po mnenju mnogih - podobne tistim v » far wes tu «, j e Gibanje za življenje začelo s pobudo nabiranja podpisov s ciljem, da se spremenijo nekatere postavke prvega člena Civilnega kodeksa. Spremenjene naj bi bile takole:
1. vsako človeško bitje je pravna oseba že od trenutka spočetja;
2. premoženjske pravice, ki jih zakonodaja priznava v prid spočetega, so podvržene rojstvu.
Podpise nabiramo po pristojnih občinah. Kdor biva v Gorici, se lahko podpiše na volilnem uradu goriške občine od ponedeljka do sobote od 9. do 12. ure. Dodatne informacije lahko prejmete pri Centru za pomoč življenju , Corso Verdi 4, Gorica, od ponedeljka do sobote od 11. do 13. ure in ob sredah popoldne od 15. do 17. ure.
V	istem centru nabiramo tudi plenice in otroško dietetično hrano za pomoč nekaterim materam v stiski, ki jim center sledi.
n.p.
Sodelavce prosimo, naj zaradi spremenjenih urnikov tiskarne odslej pošiljajo svoje prispevke najkasneje do ponedeljka zvečer.
Novice iz Ronk
Vsoboto, 27. maja, je društvo Jadro priredilo v občinski knjižnici zanimivo razstavo, povezano z dogodki iz leta 1945. Najprej so bili razstavljeni takratni časopisi in razne slike; društvo seje tako uvrstilo v sklop prireditev in pobud, ki nas ob 50-letnici konca vojne in zmage nad nacifašizmom želijo spomniti na takratne razmere. Nato so bili razstavljeni stari slovenski učbeniki, raznovrstne knjige, zvezki in spričevala ter razne fotografije učitelj ev z učenci in uradni trojezični dokumenti o imenovanju prvega tržiškega ravnatelja slovenskih šol v Laškem 1. 1945. Pri razstavi so z raznimi predmeti sodelovali domačini, društvo Jadro, ki hrani knjižno zapuščino društva Triglav, NŠK, JVKC-CCPP, VZP1-ANPI in dr. I. Petkovšek. Pred razstavo sta o tistem času spregovorila še uč. Vida Tusulin-Daneu (žena bivšega ravnatelja Danila Daneua) in Lojze Markovič, bivši predsednik društva Triglav. Ob tej priložnosti so nastopili otroci OŠ iz Romjana, Fabio Devetak in Fulvia Antoniale iz SCGV E. Komel iz Gorice, harmo-nikaš Viljem Gergolet iz Doberdoba. Predstavljena je bila zadnja številka glasila Jadro 95, kije vsebinsko zelo bogata, kot je povedala prof. Nada Pertot, ki je publikacijo lektorirala in tudi predstavila.
V	nedeljo, 4. junija, pa je posvetovalna slovenska komisija pri JVKC-CCPP organizirala tradicionalno srečanje učencev v Selcah. Sodelova-
li	so slovenski vrtec in OŠ iz Romjana ter OŠ iz Kostanjevice na Krasu. Škoda, ker se zaradi slabega vremena prireditev ni mogla razviti na odprtem; in vendar je vse potekalo lepo tudi po zaslugi veselih malčkov in prisotnosti mladega čarodeja iz Nove Gorice.	Karlo	M.
v/
Čestitke
Dne 4. junija se je pridružil Nadji, Jožkotu in Luki nov družinski član. To je mala črnolasa LARA. Njej in družini čestita zbor Rupa-Peč.
Založba Devin razpisuje natečaj
Roman novega časa
Literarni netečaj je namenjen zamejskim in primorskim ustvar jalcem. Svoje kratke romane (v obsegu približno deset avtorskih pol - 160 strani) pošljite Založbi Devin, Ulica Montecchi 6, 34137 - Trst, najkasneje do vključno 30. avgusta 1995.
Žirija, ki jo sestavljajo Marij Čuk, Magda Jevnikar, Mirna Kapelj, Matevž Kos in Ude Košuta, bo izbrala le tiste prispevke, ki niso še izšli v knjižni obliki, in tiste, ki bodo odgovarjali naslednjim pravilom:
- roman mora biti napisan v slovenskem jeziku;
- vsak avtor naj pošlje na navedeni naslov en tipkopis ter kopijo diskete;
- roman ne sme pretirano presegati razpisane dolžine;
- tipkopis naj bo podpisan s šifro;
- avtor kratkega romana naj priloži kuverto, na kateri naj bo zapisana šifra in naslov natečaja (Roman novega časa) ter v notranjosti list s naslednjimi podatki: ime in priimek, naslov stalnega bivališča in telefonska številka.
Tri na jboljša dela bodo nagrajena z objavo pri Založbi Devin v novi zbirki Roman novega časa. Podeljene bodo tudi simbolične denarne nagrade v znesku:
1.000.000 lir -1. nagrada
800.000 lir -2. nagrada
600.000 lir -3. nagrada.
Za vse odločitve je pristojna komisija. Informacije: Založba Devin, tel. 040/7796390.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel - Gorica
GLASBENI POKLON GOJENCEV OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
sobota, 17. junija, ob 20.30 v komorni dvorani SCGV, Drevored XX. septembra 85; sreda, 21. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja je v nedeljo, 21. maja, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu praznoval 15. obletnico svojega delovanja s scenskim koncertom pod vodstvom dirigentke Bože Hrvatič in v koreografiji Janeza Mejača. Pevke so zapele vrsto slovenskih pesmi, pa tudi skladb drugih narodov (celo v esperantu). Koncert, na obliko katerega nismo zelo vajeni (šlo je namreč za neke vrste musical), je številno občinstvo, kije napolnilo dvorano Marijinega doma, navdušil. Glasbenemu delu, pred katerim je spregovorila Neva Lukeš, so sledili govori: zvrstile so se predsednica zbora Laura Sancin, predsednica društva 1. Grbec Devana Cernic in predstavnica ZSKD Damjana Ota, ki je skupaj z Ignacijem Oto nekaterim zaslužnim pevkam podelila srebrne in bronaste Gallusove značke; zlato značko je prejela dirigentka Boža Hrvatič. Pevkam je podelilo posebno priznanje društvo I. Grbec, ki je nagradilo tudi vse tiste, ki so kakorkoli prispevali k delovanju zbora. Med temi je bila seveda tudi prva dirigentka zbora Marta Werk-Volk.
Darovi
Peč. Za cvetje: Pavletič Ivanka
20.000 lir.
Za cerkev na Vrhu: v spomin na očeta Ferdinanda Cotiča hčerka 15.000 lir.
Za cerkev v Rupi: v spomin Jožka Marušiča družina 100.000 lir.
Za PD Štandarež: Bruno Budal
50.000 lir.
Za Kat. glas: druž. Ciglič, Kanada,
60.000 lir; N.N. iz Skednja 50.000 lir. Za Sveto goro: v spomin na pok.
starše Lojze Solvi 50.000 lir.
Za slov. Karitas: v spomin na drago mamo Ivanko Brumat ob prvi obletnici smrti Mirjam in Irene 200.000; Jelka in Božena Terčon. Trst, 50.000; N.N. v spomin pok. Mirte Jarc 100.000 lir. Za misijon p. Kosa: Ada in Rinko
30.000 lir.
Za cerkev v Samatorci: Lida in Gianni ob 25-letnici poroke 100.000 lir.
Za cerkev v Zgoniku: Zmaga Ra-detič v spomin na pok. mamo Viktorijo 100.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Štramarju-Žavlje: Štrajn Veronika 50.000; Zlobec A.M. 50.000; Jurada Danilo 10.000; Sodnik Marija 50.000; N.N.
80.000 lir.
Obvestila
IZLET NA PORTUGALSKO. Udeležence izleta na Portugalsko naprošamo, da do konca tega meseca poravnajo na upravi KG celoten znesek potovanja. Kot smo že poročali, bo potovanje od ponedeljka, 17. julija, do vključno sobote, 22. julija 1995.
❖
GORICA. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku razstavlja DEMETRIJ CEJ. Razstava bo odprta do 17. junija in si jo lahko ogledate po urniku knjigarne.
❖ ♦> ♦>
GABRJE. V nedeljo, 11. junija bo DAN BOLNIKOV, bolehnih in ostarelih sovodenjske občine. Spored: ob 16.30 spovedovanje; ob 17. uri sv. maša, poje MePZ Rupa-Peč, sledi maziljenjeza zdravje; ob 18. uri koncert Komorne vokalne skupine pod vodstvom Aleksandre Pertot, sledi družabnost. Poskrbeli bomo za prevoz sosedov in znancev! Prisrčno vabljeni!
♦F ♦> ♦>
GORICA. SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO prireja v nedeljo,
11.	t.m., v Stmavru 24. srečanje zamejskih planincev s planinci iz matične domovine v sodelovanju z rajonskim svetom in KD Sabotin v Stmavru. Od 9. do 10. ure bodo šli udeleženci mimo ruševin samostana in cerkvice do vrha Sabotina (609 m) - hoje je za slabe tri ure - ter se nato zbrali ob poslopju nekdanje šole v Stmavru, kjer bo ob 14. uri priložnostni spored z družabnostjo.
❖ ❖ ♦>
GORICA. SVET SLOV. ORGANIZACIJ sporoča, da bo v četrtek, 22. junija 1995, v prostorih komorne dvorane Katoliškega doma predstavitev glasbene zbir-k eZa staro pravdo, ki prinaša predvsem vokalne skladbe na puntarsko temo. Vabljeni!
❖	❖ ❖
TRST. MAŠA V RIŽARNI. V nedeljo, 11. t.m., bo ob 17. uri v Rižarni vsakoletna sv. maša za vse tukajšnje žrtve in za vsežrtve druge svetovne vojne, ki so darovale svoje življenje za svobodo in pravičnejši svet. Maševal in govoril bo g. Jože Špeh.
TRST. POHOD NA NANOS. Odbor za mladinsko pastoralo v tržaški škofiji vabi mlade v nedeljo, 11. junija, na pohod na Nanos. Med pohodom bomo imeli nedeljsko mašo. Zberemo se ob
11.	uri pred Marijaniščem. Vrnemo se v večernih urah. Za prevoz bo poskrbljeno. Odidemo v vsakem vemenu. Če bo dež, bomo program prilagodili. Vabljeni!
❖	❖
TRST. DRAGE NONE IN NO-NOTI! Skupina slovenskih mladih prostovoljcev iz T rsta Vas vabi na MEDGENERACIJSKO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 11. t.m., ob 15. uri na Božjem polju blizu Proseka pri skupnosti Družina Opčine. Sodelujejo ansambel Zvezde, čarodejka Nada Carli in otroški pevski zbor. Poleg tega bodo lov na zaklad in druge igrice. Toplo vabljeni!
SREČANJE TRŽAŠKIH IN GORIŠKIH DUHOVNIKOV. Tradicionalno vsakoletno srečanje slovenskih tržaških in goriških duhovnikov, redovnikov in redovnic bo v torek, 13. junija, ob 10. uri v cerkvi Marije Brezmadežne na Pesku. Vodil ga bo dr. Rudi Koncilja iz Ljubljane.
❖	❖
TRST. PRAZNIK SV. ANTONA. V torek, 13. junija, bo ob 17. uri na praznik sv. Antona Pado-vanskega ob 800-Ietnici njegovega rojstva v cerkvi Novega sv. Antona slovesna maša v slovenščini. Sodelovala bosta pevska zbora Novega sv. Antona in iz Branika. Vabljeni vsi slovenski verniki!
❖	❖ ❖
SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA obvešča, da bo odhod otrok v kolonijo v Comeglians 3. julija, vrnitev pa 22. julija. Za podrobnejša navodila bomo klicali starše, takoj ko nam bodo občine izročile skede vpisanih otrok. Sprejeli bomo vse vpisane otroke, tudi če bodo v nadštevilu.
KOROŠKA. DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE. V Tinjah na Koroškem bodo duhovne vaje za duhovnike in diakone od nedelje, 2. julija, s pričetkom ob 18. uri, do srede, 5. julija, do 13. ure: Pot duhovnika z evangelijem po Mateju. Vodi nadškof dr. ALOJZIJ AMBROŽIČ iz Toronta. Od nedelje, 24. septembra, od
18.	ure, do srede, 27. septembra, do 13. ure: Duhovnik v službi Cerkve. Vodi prelat prof. dr. FRANCE RODE, Rim. Cena: 150 šil. za tečaj, 870 šil. za tridnevni polni penzion.
V	DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 12. junija, gost večera prof. Daniele Bonamore. Njegovo pomembno pobudo za publikacijo vseh zakonov in zakonskih ukrepov, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji, bo predstavil inž. Jože Pečenko. Začetek ob 20.30.
♦F ❖ ❖
RAJONSKI SVET za Pevmo-Oslavje-Štmaver vabi na Borjač na Oslavju v petek, 16. jun ja, ob 21. uri za SCENSKI KONCERT APmaraš kaj za me?.
KATOLIŠKI GLAS Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne " 28.01.1949 Glavni in odgovorni urednik:
Dušan Jakomin Izdaja: Zadruga Goriška Mohorjeva Riva Piazzutta 18 - Gorizia - P.1.00480890318 Tiska: Tiskarna Budin Riva Piazzutta 18 - Gorizia
Letna naročnina v lirah:
Italija	55.000
Slovenija	55.000
inozemstvo	80.000
zračna pošta	100.000
Oglasi	in	osmrtnice: I modulo (5	cm višine v	enem	stolpcu) 45.000 lir +	19% IVA.
Možne so sestave z več enako velikimi moduli, ne pa vmesne mere.
Član:
rc
ZDRUŽENJE ITALIJANSKEGA PERIODIČNEGA TISKA
ZVEZA ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH TEDNIKOV
15 let zbora Ivan Grbec