Spomini na Belgrad. Prijatelja in pobratimu Jovanu P. Jovanovicu posvetil —a. V. Mogočen vtisk je napravil na nas Slovence sijajen koncert, ki ga je priredilo srbsko učiteljstvo v nedeljo dne 19. avgusta zve&er v velikanski Kolarčevi dvorani. Gneča je bila naravnost — grozovita. Ne motim se nič, ako trdim, da je bilo do 1000 udeležnikov. Zavladala je hipno uprav tropična vročina. Govorilo se je in tako so tudi dnevniki pisali drugi dan, da tako sijajnega koncerta — s tako udeležbo še ni videl Belgrad. Nad 1000 ljudi je moralo oditi vkljub temu, da so nekateri ponujali do 20 dinarov (kron) za vstopnico. Vse pevske točke je dovršeno pevalo BPrvo beog. pevsko društvo" pod osebnim vodstvom znanega skladatelja Mokranjaca in godbene točke je preeizno izvajala vojaška godba. BPevsko društvo" je pelo poleg srbskih, bulgarskih in hrvaških pesni tudi slovenske — in takrat ni hotelo navdušenje ponehati. Okna so se tresla zaradi gromovitega klicanja: BŽiveli bračo Slovenci!" Umevno je, da so nam tujcem odkazali prve prostore. Po koncertu se je razvila prav živahna zabava. Na obširnem dvorišču so se popevale srbske narodne popevke, a v dvorani se je Bigral" ob zvokih vojaške godbe narodni ples Bkolo" do ranega jutra. — In kako domačega se čuti človek ravno pri takib prilikah, akoravno je daleč, daleč od domačega ognjišča. Zakaj tu je vladala ona neprisiljena, demokraška veselost, ki je doma zaman iščeš. Tu si videl roko v roki plesati najvišje vojaške dostojanstvenike do najnižjega vojaka. Preprost delavec se je kretal poleg najvišjega uraduika; preprosta žena je stopala poleg najfinejše dame. In pri nas?! Sijajna je bila slavnostna predstava v kraljevem gledališču v nedeljo 20. avgusta zvečer. — Igralci so bili sieer še vsi na dopustu, a naučni minister je pozval brzojavno domov igralce in igralke, hoteč s tem prirediti učiteljstvu izreden duševni užitek. Gostom so se tudi tu odkazali častni sedeži. Uprizorili so prvo dejanje narodne spevoigre -Djida", ki jo je spisal pred dobrim letom umrli narodni učitelj Janko Veselinovid. Tu se nam je nudil izreden užitek, zakaj ravno ta igra odkrije takorekoč srbski narod v vsem svojem narodnem življenju Glavno ulogo je imel prvi komik belgrajski g. Gavrilovi_. In ko je izzvenel spev BTedob pesmu da ispevam književniku Janku" po čarobno razsvetljenem gledališču, se je dvignilo vse srbsko učiteljstvo s svojih sedežev, kličoč: BSlava, Janku, slava!"  Na to so igrali enodejanski igrokaz .Knez od Semberije" znanega pisatelja in bivšega konsularnega atašeja Nušica. Igra je pretresljivo učinkovala na vse navzoče. Niti eno oko ni ostalo suho. — In temu se ne čudimo. Edor pozna Srba, s kako toplim srcem oklepa svoj narod, oni narod, ki ima tako žalostno, a vkljub temu tako sijajno zgodovino, se ne bo čudil, da je ravno ta igra učinkovala tako pretresljivo na občinstvo, saj je pa tvarina v istini vzeta iz prave, istinite narodne prošlosti, in da je zbudila viharni aplavz. In tudi pisatelj nam jamči s svojo prošlostjo, da igra sloni na pravi podlagi. — Pisatelj je bil opetovano poklican na oder. In tretji del je obsegal sliko iz harema _On" od Oorovida. Ta igra nas je zazibala v krasne bajke iz .Tisoč in ene noči". Poudarjati moram, da je bila ta slika za nas slovenske zastopnike nekaj povse novega, in prepričani smo, da nam naše slovensko gledališče ne ponudi nikdar kaj takega . . . Nepozabljiva nam ostane tudi ta-le epizoda: Eo smo se vrnili po gledališki predstavi v restavracijo BPri ruskem earju", je sedela tu neka elitna družba belgrajskega prebivalstva, dame in gospodje. Peli so nenavadno ubrano izvečine srbske pesni. A ko smo zasedli svojo mizo, je zazvenela naša BZvonikarjeva" tako Ijubko, da smo bili naravnost presenečeni, da pojo to pesem tako izrazovito v dalnjem Belgradu. .Zvonovi zvonite! ..." V torek 22. avgusta popoldne smo doživeli nadaljno presenečenje. — Srbsko učiteljstvo je priredilo ta dan izlet s parobrodom »Šumadija" po Savi in Dunavu. Naravnost čarobna je bila ta vožoja. Nudila je nam najlepši razgled po širnih slovanskih rekah Savi in Dunavu. Iz ene strani te pozdravlja slikovita leža zgodovinskoslavnega Belgrada, a na drugi strani pa stari Zemun. Na krovu je neumorno svirala vojaška godba, a med odmori so odmevale one otožne pesni, ki so pač lastne edino-le jugoslovanskim narodom. Le žal, da je ob času te vožnje lilo kakor iz škafa. Le za hip se je pokazalo svetlo solnce, zlateč s svojimi zlatimi prameni belgrajsko mesto. — In pri tej priliki nas je obšla zavest, kakor da nam je hotela božja volja pokazati — srbsko prihodnjost, preteklost in sedanjost — češ, glejte: Tožna, kakor je tožao vreme, je bila usoda narodov, ki bivajo od tu dalje, a posije jim lepše solnee; početkoma bo to solnce sijalo le trenutkoma, a pozneje se nebo zvedri v lepšo prihodnost . . . In globok vzdih se nam je izvil iz prsij proti jasnemu solncu! ... Jelovnik: I. Ladna jela: šunke, srbski sir in kajmak. — II. Supa: raguibraon; filegarniran; tikvicama, paradajzom, pečurkama i šparglama. — III. Pečenje: praseče, teleče, pileče, plovčije. — IV. Testa: pita s sirom, mesom i jabukama. — V.' Vočje. — VI. Eafa. — VII. Vina lit. 05 na personu. Prastara navada je, da razni časopisi prinašajo povodom raznih svečanosti tudi takozvano Bmenu"-li8to, da potomci vedo, kaj so pri tej ali oni priliki jedli. — Upamo, da nam čitateljice in čitatelji BUčiteljskega Tovariša" oproste ta korak. Banket je bil prirejen v dvorani Eolarčevi, in sicer za 350 oseb. — Gostom so se odkazali — umevno — častni prostori. Banketa so se udeležili poleg drugih javnih funkcijonarjev tudi ministra, in sicer naučni Andra Nikolic in poljedelski Eosta Stojanovič, kakor tudi Živko Tadic, županov namestnik stolnega mesta. Vrsto napitnic je otvoril naučni minister A. N i k o 1 i 6, ki je pripil Bprvo čašo prvemu Srbiau" — kralju Petru I. Tej napitnici je sledila dolga vrsta drugih napitnic, izmed katerih omenjamo Ie napitnico začasnega predsednika -Jugoslovanske učiteljske zveze", Dav. Trstenjaka. BSrečno učiteljstvo", pravi govornik, nki lahko pozdravlja v svoji sredini takorekoč prvo osebo v državi, naučnega ministra; a glejte nas, nas pa se tako prezira, da k našim zborovanjem ne pribajajo niti naši c. kr. okrajni šolski nadzorniki, ki so izišli iz naše sredine. — —" Velikansko navdušenje je zavladalo po dvorani, ko je belgrajski učitelj Mih. Jovic napil govorniku ter mu izročil pismo pokojnega Iv. Filipovica, kjer je le-ta pisal že pred 14. leti o ideji združenja vsega jugoslovanskega učiteljstva. Bčuvaj ga", pravi govornik, nkot prvi predsedoik BJugoslovanske učiteljske zveze" kakor svetinjo, ki nas bo spominjala, da je ideja, ki je danes postala kri in meso, živela že od nekdaj v slovanskih narodih ..." Po banketu se je vnela prav živahna zabava. Sklepala so se pobratimstva, vrstile so se ognjevite napitnice, a v veliki dvorani se je Bigral" narodni ples Bkolo". Vladalo je prav bratsko sporazumljenje in navdušenje. Značilno je to, da smo pozdravili v svoji sredini ta večer d v a učitelja iz stare Srbije, ki igrata ravno sedaj veliko ulogo med macedonskimi vstaši, namreč Jovana Babunskega in Jovana S. Devoženskega — vojvodi, ki sta odložila pero in knjigo ter pograbila puško, da. branita svojo domovino. — — Slava jima! Le žal, da je čas prehitro minil, ker je bilo treba misliti na odhod. (Konee.)