♦ ZDA so blokirale Kubo
♦	Hruščov: Preprečimo katastrofo
♦	Castro: Kuba ne bo padla
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE so v sredo začele izvajati blokado Kube. Predsednik Kennedy je ukazal ameriškim °boroženim silam, naj preiščejo vsako ladjo, ki pljuje na Ku-^o. Enak ukaz velja tudi za letala. S tem sta bila kršena Mednarodno pravo in suverenost Kube.
Ta ukrep je povzročil hudo napetost v svetu. Svetovni mir v hudi nevarnosti. OBSTAJA VELIKA NEVARNOST, DA
Pride do ameriške invazije na kubo. invazija bi PRav lahko zanetila iskro svetovne vojne, mor-
P>A CELO ATOMSKE VOJNE.
Slovenska manjšina in upravne volitve
«Sovjetska zveza ne bo sprejela prenagljenih ukrepov. Ne l’o se dala izzvati po neupravičenih dejanjih Združenih držav Amerike. Storili bomo vse, kar [e od nas odvisno, da preprečimo izbruh svetovne vojne. Na-še mnenje je, da bi bil sestanek na naj višji ravni koristen. Ameriška vlada mora pokazati Zmernost in ustaviti izvajanje Svojih piratskih groženj, ki bi Megnile imeti najhujše posledice. če pa bodo ZDA izvajale Svoj piratski načrt, bo sovjet-ska vlada prisiljena sprejeti ob-Mnabne ukrepe proti napadav-cm Dokler se ne uporabi atomsko orožje, je mogoče prepredi vojno. Piratskih ukrepov ^t)A ne moremo v nobenem primeru sprejeti. Če bi ameriška 'iada kršila mednarodno pra-|V°. bi skrajno napeti položaj nhko povzročil svetovno vojno r vsemi žalostnimi posledicami a narode obeh držav. Zaradi ega so sedaj potrebni napori samo SZ, socialističnih dr-;av in Kube, temveč vseh dr-?av in narodov, da se prepreči v°jna katastrofa.
Tako je predsednik sovjetske vMde Hruščov odgovoril na br-<0javko, ki mu jo je poslal žriani filozof Bertrand Rus-Ta je poslal brzojavko tudi Rennedyju. V njej je bilo re-detM: «Toplo vam priporočam, La ste spravljivi. Ponudba Hru-<,c°va je življenjska pobuda. j.Vetujem vam tudi, da prepre-incidente s sovjetskimi la-Inrni, da se omogoči začetek "“Manj,,
Blokada Kube je silno vzne-i Bila ves svet. V njej vidijo mjoni ljudi silno nevarnost lai r^*r' V najrazličnejših deže-B Je prišlo do manifestacij za V(.l.r’ za Kubo, proti ZDA, proti gjvjBi. Tudi v diplomatskih kro-vlada velika mrzličnost.
Začasni generalni tajnik OZN U Tant je ponudil svoje posre-dovanje. Prizadeva si, da bi prišlo do neke vrste premirja. 45 izvenblokovskih držav se zavzema za dosego pomiritve. Te države predlagajo, naj bi spor rešili na miren način. Zaenkrat naj bi po tem predlogu sovjetske ladje, ki so namenjene na Kubo ubrale drugo smer, v zameno za to pa naj bi ZDA ukinile blokado. Tudi Varnostni svet razpravlja o zadevi s Kubo. Do trenutka, ko to pišemo se zasedanje še nadaljuje in ni bil sprejet še noben ukrep.
Tito predlaga posebno sejo generalne skupščine OZN. Poudaril je, da prvi korak, ki vodi k mirni rešitvi kubanskega vprašanja je v takojšnjem prenehanju izvajanja ameriških u-krepov, ki so povzročili sedanji izredno nevarni položaj.
V sredo je Fidel Castro govoril po radiu. Med drugim je poudaril da ni nobenega razloga za izgovore, s katerimi a-
meriška vlada skuša opravičevati blokado Kube. Kennedy je obtožil Kubo, da ima atomsko orožje, samo zato, da bi se lahko skliceval na pakt o vse-ameriški vzajemni pogodbi. Blokada Kube ima namen prikriti nenadni napad, toda kubanska vojska je pripravljena, da ga odbije. ZDA so že dalj časa pripravljale v Organizacji ameriških držav spletke proti Kubi. Začele so z gospodarskim bojkotom, sedaj pa so prišle do tega, da izvedejo še pomorsko blokado. S tem so kršile mednarodno pravo in suverane pravice Kube in drugih držav. «Naše orožje», je poudaril Castro, «ni ofenzivno. Nikoli nismo vodili napadalne politike. Nimamo namena napasti Združenih držav Amerike in ne držav Latinske Amerike. Pač pa bo Kuba sprejela vse ukrepe proti a-meriški blokadi in se bo uprla tudi morebitnemu prihodu pre-iskovavnih komisij, kajti Kuba ni Kongo». Odločno stališče Sovjetske zveze pa je prava lekcija za ameriški imperializem. Kuba ni več fevd velikih ameriških monopolistov, ki so po drugi strani tudi gospodarji a-meriškega predsednika Kenne-dyja. Kennedy lahko ukazuje Američanom, ne more pa ukazovati nam. Gospodje ameriški pirati naj se tudi zavedajo, da Kuba ni sama, ni osamljena. Kennedy se po drugi strani tudi smeši, ko pravi, da Kuba o-graža Ameriko. To je nesmisel, saj prav ameriški državniki stalno bahavo izjavljajo, da so najmočnejši na svetu. Čemu naj bi se potem bali male države, kakršna je prav Kuba?»
V votivnih programih, ki jih govorniki nekaterih strank na votivnih zborovanjih pojasnjujejo prebivavstvu, oziroma volivcem, se med drugim omenja tudi vprašanje pravic, zahtev in potreb na tem ozemlju živeče slovenske narodnostne manjšine. Rekel sem nekaterih strank, ker omenjenega vprašanja, kot v preteklosti tako tudi danes, v svoje programe ne vnašajo vse politične skupine, ki se potegujejo za predstavništva, hočem reči sveto-vavska mesta v tržaškem občinskem svetu. Za politične skupine, pripadajoče skrajni desnici, tega vprašanja, namreč, ne samo ni potrebno reševati, marveč bi se ga ne smelo niti omenjati. Nekako tako, kot da sploh ne obstaja. Za posamezne skupine neofašistov pa predstavlja pravcati atentat proti državni varnosti že samo to, da se ga nekdo dotakne. Toda v njihovem primeru gre pač za neko neodpravljivo politično dediščino in, potemtakem, ni-
Volivna
zborovanja
Nedelja 28. oktobra ob 10,30.
na trgu Perugino
govorita :
senator
in Dnšan Furlan
od 11. uri
SV. MAGDALENA ZGORNJA govori Vera žužek ob 16. uri
V. KRIŽU
govori dr. Karel šiškovič ob 19. uri
V PODLONJERJU govori Vittorio Vidali
Ponedeljek 29. oktobra ob 17.30.
NA TRGU GOLDONI govori Paolo Sema
ob 18. uri
V	GROPADI govorita :
Mario Gerbec in Vera žužek
ob 20. uri
NA PROSEKU
govorita :
Vittorio Vidali in F. Gombač
Torek 30. oktobra ob 18. uri
V PADRICAH govorita :
Marija Bernetič in M. Gerbec ob 20. uri
PRI MAGDALENI govori Vittorio Vidali
V	TREBČAH govorita :
Mario Gerbec in D. Lovriha
ma smisla še kaj več o tem razpravljati.
Nekoliko drugačen je, kar zadeva vprašanje odnosov do slovenske manjšine in njenih pravic, primer s Krščansko demokracijo. Kot vladna stranka, ki nosi že domala vso povojno dobo pretežni del odgovornosti za vse dogajanje in dejavnost v državi, se tudi temu vprašanju ni mogla enostavno ogniti. Toda njena stališča in odnosi do slovenske manjšine so do rešitve tako imenovanega tržaškega vprašanja bili prežeti s skrajno nestrpnostjo ter popolnim nerazumevanjem za njene potrebe. Razlika med njo in skupinami skrajne desnice je v tem pogledu tačas bila zelo majhna, oziroma je, točneje povedano, sploh je ni bilo.
Po ureditvi omenjenega teritorialnega vprašanja z londonskim sporazumom je takšno svoje negativno stališče sicer spremenila, toda samo po obliki, ker je v resnici vse ostalo pri starem. Svoja odkrita stališča nacionalne nestrpnosti in sovražnega razpoloženja do tukajšnje slovenske skupnosti je zamenjala s spravljivejšo politično govorico, v bistvu pa sprejetih obveznosti ni izpolnila, oziroma je izpolnila samo neznaten del tega, zakar se je bila njena vlada obvezala.
In tako so, skladno s takšnim razvojem, tudi njeni tukajšnji predstavniki, spočetka skrajno strupeni do vsega, kar je bilo povezano z vprašanjem slovenske manjšine, zadnji čas spremenili svoj ton. Ob priliki so nekateri tukajšnjih voditeljev KD celo javno izjavili, da bi vprašanje slovenske manjšine vendarle bilo nujno enkrat dokončno in ustrezno rešiti. Toda, vsakomur je jasno, da so to samo besede. V resnici je na zasedanjih mestnega občinskega sveta slovenska beseda še vedno smrtni greh, na sodišču pravtako, a uporaba Velikega trga za predvolivna zborovanja je bila strankam prepovedana samo zaradi tega, da bi na njem govorniki ne spregovorili tudi v slovenščini. In tako bi lahko našteli vrsto potreb in pravic, katerih izpolnitev bi slovenski manjšini imela biti zagotovljena že samo na osnovi republiške ustave, vtem ko se iz mrtvih črk ne morejo spremeniti v živo stvarnost ne ustavna načela in ne obveznosti, ki za krščanskodemokratsko vlado izhajajo iz londonskega sporazuma. In komu treba pripisati krivdo za takšno stanje, pri katerem slovenski manjšini še ni bila rešena vrsta zanjo življen-sko važnih vprašanj? Vsekakor onemu, logično, ki o tem odloča, a odloča tisti, ki ima oblast. Oblast pa je v rokah KD ! Ona, oziroma njene vlade, ki se pri nas druga za drugo vrste že petnajst let, so o tem vprašanju razpravljale, ona, oziroma njeni predstavniki v vladi so ga reševali ter z njim v zvezi podpisali ustrezni meddržavni sporazum! In spet je zatem KD, ki po eni plati omenjeni sporazum priznava, po drugi
DUŠAN FURLAN
bivši župan občine
Devin - Nabrežina
(Nadaljevanje na 6. strani)
Z demontracije pred ameriškim veleposlaništvom v Moskvi
NAPAD NA KUBO
predstavlja hudo nevarnost za svetovni mir
Apel vodstva KPI
Državljani, delavci, žene in mladina Italije! Sprožena je okrutna grožnja proti svetovnemu miru. Vsi zakoni o mednarodnem sožitju, načela svobodne plovbe in pravice trgovanja ter vzdrževanja odnosov z vsemi drugimi narodi, so zapravljeni in poteptani. Cinično Žaljena je pravica narodov do samoodločbe za svobodo, za neodvisnost in nacionalno suverenost. Ameriški imperializem je še enkrat stresel tovor predrznosti in nasilja na pot, ki lahko privede do katastrofalnega termonuklearnega napada, zato da uveljavi vso j o voljo in moč svetovne nadvlade.
Opravičbe ameriške vlade so lažnjive in nesprejemljive in kot take so bile obsojene od najširšega svetovnega javnega mnenja. Vlada, kakor tudi ljudstvo Združenih držav dobro vedo, da rie preti Ameriki od strani Kube nikak vojaški, niti drugačen napad. Kuba je majhna država z le nekaj milijoni prebivavcev, oddaljena komaj nekaj tisoč kilometrov od svojih zaveznikov, obkoljena od vseh strani od prevratniških ameriških sil, ki imajo na tem teritoriju močna oporišča, že prizadeta zaradi embarga, ki jo je pred meseci uvedla ameriška vlada, želi samo živeti v miru in v miru napredovati pri odpravljanju dediščine stoletne tuje nadvlade in notranje tiranije, v miru graditi novo družbo svobodnih in enakopravnih ljudi.
Izven diskusije je obrambni značaj oboroževanja Kube in pravica do obrambe lastnega ozemlja, spričo izkušenj, ki jih je dala agresija, do katere je že prišlo ter sistematičnih groženj, da do agresije ponovno lahko pride.
Toda vodilni krogi Združenih držav sovražijo Kubo ter se oborožujejo proti njej ne zaradi tega, ker se čutijo od strani Kube ogroženi, temveč zato, ker ne prenesejo, da bi se ta mali narod odtegnil ter s svojimi lastnimi silami rešil odvisnost, v kateri se nahajajo vsi drugi narodi Latinske Amerike. Ne prenesejo, da Ku-
ba s ponosom vzdrži vsak pritisk in napad, vzbuja vedno večje simpatije in odobrenja od strani vseh narodov in vseh svobodoljubečih ljudi ter postaja iz dneva v dan vedno bolj simbol napredne, demokratične in socialistične ideje v svetu.
Ameriški imperializem se ne obotavlja odkrito kazati, kako je še daleč od priznanja načel, na katerih lahko sloni režim mirnega sožitja in se zato še dalje s silo vmešuje nele v mednarodne spore, marveč tudi v notranje zadeve drugih držav. Za podreditev Kube je ameriški imperializem pripravljen pahniti vse človeštvo na rob nevarnosti jedrske vojne.
Državljani, delavci, žene in mladina Italije! Naša država ne sme biti soodgovorna za to, kar dela ameriška vlada. Upreti se mora kakršnemu koli vojnemu dejanju. Naša država mora zavrniti ameriške ukrepe za blokado Kube, kot ukrepe, ki so nasprotni mednarodnemu pravu v mirni dobi. Italija mora braniti pravice in svobodo za svoje ladje, ki plovejo na Karibskem morju. Italija mora izraziti svojo solidarnost z malini in junaškim kubanskim ljudstvom, svojo simpatijo za stvar naroda, ki se bori za svobodo in mir. Italija mora izjaviti, da ne sprejema avtomatičnega funkcioniranja atlantskega pakta; izjaviti mora, da ne bo v nobenem primeru dovolila, da bi bilo italijansko ozemlje izrabljano v ameriške vojne namene. Italija naj se v tem smislu ravna tudi v Varnostnem svetu OZN, naj podpre iniciative, ki imajo za cilj prikazati agresiven značaj u-krepov, ki jih je sprejela ameriška vlada ter obsodbo teh u-krepov kot nevarnost za mir; naj podpre akcije za takojšnji preklic teh ukrepov in za začetek pogajanj, ki naj obnovijo mednarodno pravo, varnost in zaupanje narodov.
Italijanski državniki se danes ne zavedajo nevarnosti, ki preti Italiji in svetu, zato ne dajejo nobenega znaka, da obsojajo nezakonit značaj ukrepov, ki jih je sprejela ameri-
Kubanska revolucionarna vlada se je takoj po prevzemu oblasti z vso vnemo lotila odpravljanja žalostne dediščine prejšnjih režimov, lotila se je odpravljanja nepismenosti. Kljub vsem težavam, kljub velikanski škodi, ki so jo prizadele Kubi imperialistične in najemniške sile, je rezultat borbe proti nepismenosti zelo velik.
ška vlada, čeravno so ta značaj priznale stranke, ki sodelujejo z vlado. Zato so bolj kot kdaj koli potrebne budnost, mobilizacija in borbena iniciativnost ljudstva, enotnost vseh demokratov, laikov in katolikov, vseh antifašistov in vseh ljudi, ki ljubijo mir in svobodo.
Naj pride iz vrst delavskega razreda in ljudskih množic največja solidarnost s Kubo in z akcijami za mir. V tovarnah, na deželi, v šolah naj bodo na čelu solidarnostnih akcij delavci, komunisti, socialisti in komunistični mladinci. Naj pride do izraza kompaktna in močna volja velike večine italijanskih državljanov, strnjenih v obrambi svobode narodov, varnosti države in obrambe miru !
VODSTVO KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE
Fidel Castro - voditelj kubanske revolucije. Pod njegovim spretnim vodstvom se je Kuba temeljito spremenila. Sovražniki Kube delajo vse
kar je v njihovi moči, da bi zadušili svobodo in napredek kubanskega ljudstva. Toda Kuba ni sama. Na njeni strani je ves svobodoljubni svet
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Sovjetska zveza svari pred nevarnostjo
Blokada okoli Kube pomeni kršitev mednarodnih zakonov. Toda če bi ZDA sprožile vojno, bi izzvale najmočnejšo in naj-odločnejšo reakcijo. Tako poudarja sovjetska vlada v svoji noti, poslani ameriški vladi takoj po napovedi blokade Kube. Ista izjava tako-le nadaljuje:
Z dejansko uvedbo blokade Kube so ZDA postavile svoje oborožene sile v bojno pripravljenost. Gre za napadalna dejanja, ki jim ni para in ki dokazujejo, da se ameriški imperialistični krogi ne ustavljajo pred ničimer v svojih namenih, da zadušijo suvereno državo, članico OZN. V ta namen se ne bodo obotavljale pahniti svet v prepad vojaške katastrofe. Narodi vseh držav morajo jasno razumeti, da ZDA s tako avanturo začenjajo korak na poti sprožitve svetovne jedrske vojne.
S tem, da si ameriška vlada lasti pravico napadati ladje drugih držav na odprtem morju, praktično napoveduje piratska dejanja. Na podlagi listine ZN imajo vse države, majhne in velike pravico organizirati svoje življenje, kakor jim je volja, uvesti ukrepe za zaščito svoje varnosti, ki se jim zdijo potrebni in reagirati na napadalna dejanja proti njihovi svobodi in neodvisnosti. Če se to ne upošteva, pomeni napadati same temelje OZN in uvajati v mednarodno prakso zakon džungle ter odpirati pot brezkončnim spopadom.
Samo brezumneži lahko verjamejo, da bodo dosegli zaželene uspehe, če se bodo nasla-
njali na politiko sile. Če so ZDA v preteklosti lahko zahtevale, da vršijo vlogo vojaško najmočnejše sile na svetu, ni sedaj nobenega razloga za take zahteve. Sedaj morajo državniki bolj kot kdaj koli pokazati hladnokrvnost in modrost ter preprečiti rožljanje z orožjem.
Sovjetska vlada ponovno potrjuje, da vse orožje, s katerim razpolaga sovjetska vojska služi in bo tudi v bodoče služilo v obrambo proti napadavcem. Dejstvo, da ima Sovjetska zveza močno orožje predstavlja odločilno sredstvo, ki lahko odvrne napadalne sile imperializma od tega, da bi sprožile svetovno uničevalno vojno.
Predsednik Kennedy je izjavil, da če bi samo ena bomba dosegla ozemlje ZDA, bi te nemudoma reagirale. Ta izja-
va je polna hmavščine, kajti Sovjetska zveza je že večkrat izjavila, da ne bo niti ena sovjetska jedrska bomba padla na ozemlje ZDA ali na katero koli drugo ozemlje, razen če ne bi bil prej izvršen napad nanjo.
Kdo bi mogel verjeti, da predstavlja Kuba grožnjo za ZDA? Spričo obsežnosti in bogastva obeh držav in njihove vojaške moči, ne bi mogel noben pameten državnik niti za trenutek dopustiti, da Kuba lahko ograža ZDA ali katero koli drugo državo.
Kar se tiče sovjetske pomoči Kubi, je njih namen samo prispevati k povečanju obrambne sposobnosti otoka. Potrebo te pomoči utemeljuje dejstvo, da je bila kubanska republika že od prvih dni svojega obstoja predmet stalnih groženj il1 izzivanj s strani ZDA.
Če bi se vlada ZDA trudila
(Nadaljevanje na 6. strani)
Vodja kubanske revolucije Fidel Castro govori revolucionarnim borcem : «Kube ni mogoče zasesti v 48 urah, ne v 48 dneh, ne v 48 me-
secih in ne v 48 letih, zakaj doki® bo en sam mož na bojišču, bo vztr j al v borbi proti napadavcu iz 1 jine...».
26.-10-1962
- DELO • 3
Poslanec Giancarlo Pajetta
o pravicah Slovencev v Italiji
Ko pravimo, da so manjšine tako majhne v primerjavi z o-stalim prebivavstvom, hočemo podčrtati vprašanje zaščite pravic teh manjšin in ne podcenjevati njihovega pomena ali postavljati vprašanja absorbiranja odnosno asimilacije.
Razpravljamo torej o vprašanju, ki se v nobenem primeru ne more smatrati za pleona-stično ali odvečno. To pa zaradi nedavne preteklosti, katere se moramo spominjati ter jo obsojati, zaradi sedanjosti, ki ni zadovoljiva in tudi zaradi bodočnosti, ki zahteva jamstva in ki nas mora skrbeti.
Vprašanja manjšin se ne sme smatrati kot vprašanje, nebolečega izginotja manjšin. Sam koncept asimilacije, koncept o prehodnih pravicah, kolikor se n. pr. tiče šolskega pouka, koncept proti pravicam državljanov slovenskega jezika in proti interesom republike v svoji celoti. Zato mi odklanjamo koncept o asimilaciji
Iz govora, ki ga je imel me o posebnem statutu dežele
kot koncept, ki četudi v zmanjšani obliki zopet postavlja temo šovinistične premoči. Italijanski narod ne more v nobenem primeru upoštevati tega kot aktualno vprašanje demokratične države.
Dolžnost
italijanskega naroda
Dolžnost vsega italijanskega naroda in dolžnost italijanske republike je da dokaže zrelost za sožitje z državljani slovenskega jezika.
Danes velike in tudi male države dajejo dokaze te zrelosti in teh edino veljavnih izkušenj.
Vsi poskusi zaviranja razvoja narodne manjšine se nujno spopadajo z gibanji narodnih manjšin in povzročajo zatiranje na eni strani ter upor na drugi strani. Ti poskusi vodijo
d parlamentarno razpravo Furlanija-Julijska krajina
v osvobodilna gibanja, ki jih ne smemo ignorirati.
Zakaj naj bi se bali priznati pravice Slovencem?
In zakaj naj bi se končno bali priznati pravice Slovencem, da se lahko poslužujejo svojega jezika v javnih uradih?
Tega v resnici ne morem razumeti.
V Sovjetski zvezi ima vsak narod pravico do svojega jezika in do šol v svojem jeziku. Isto velja tudi v naši sosedni,državi Švici, kjer niso dovolj trije uradni državni jeziki, ampak je v veljavi še četrti, t. j. ladinski jezik in sicer v tistih predelih, kjer žive Ladina.
Že stara albertinska italijanska ustava ki je bila sprejeta marca 1848, je dovoljevala poslancem iz dežel, kjer govorijo francoski jezik, da so se posluževali tudi v poslanski zbornici francoskega jezika, in da so dobivali tudi odgovore v francoščini.
Mi ne smemo odrekati svobode in nacionalnega življenja narodnim manjšinam, ki žive v Italiji. Tu nas ne sme zanimati koliko je Slovencev. To bi moralo veljati tudi če bi jih bilo samo en tisoč.
Obsodimo preteklost
Protivljenje našim predlogom pomeni protivljenje obsojanju preteklosti, ki jo mi obsojamo. Toda te preteklosti ne smemo obsojati samo mi, ki sedimo na teh klopeh in tisti, ki sedijo blizu nas marveč jo mora obsojati, vsa italijanska zbornica, ki je antifašistična zbornica italijanske republike.
Mi smo vedno zahtevali spoštovanje pravic slovenske manjšine v Trstu in v Julijski krajini. Isto smo zahtevali tudi za nemško manjšino, ki živi v Italiji, dasi nemške množice ne volijo za komunistično listo. Isto smo zahtevali tudi za Francoze v Dolini Aoste.
Povrh vsega ima danes italijanska vlada dobre odnose z jugoslovansko vlado, zaradi česar se danes ne more govoriti o takoimenovani slovanski nevarnosti. To nevarnost danes vidijo samo še misovci.
Isto kot za Slovence v Italiji velja, seveda tudi za Italijane v Jugoslaviji. Sicer pa to jugoslovanski zakoni tudi priznavajo.
Republiška ustava
Italijanska ustava ne pravi le, da so vsi državljani enakopravni, marveč v svojem šestem členu jasno določa, da morajo biti zaščitene pravice pripadnikov jezikovnih manjšin. Zato zahtevamo, da se to zapiše tudi v zakonu za deželo.
Mi bomo nadaljevali boj za pravice manjšin in če naše zahteve na tem mestu ne bodo sprejete jih bomo postavili ob drugih priložnostih in v deželni skupščini.
ooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Tržaške slovenske žene!
Ko se boste 11. novembra znašle pred volivnimi skrinjicami, dobro premislite, preden oddate svoj glas !
Volivni izid je v veliki meri odvisen od volivk, katerih je nad 20.000 več od moških volivcev.
Volite za demokratično občino, ki naj bo
SREDIŠČE VSEH POBUD V BORBI ZA MIR;
★	ODLOČNA V OBRAMBI NARODNIH PRAVIC SLOVENSKE SKUPNOSTI ;
★	PRAVIČNA PRI ODMERJANJU DAVKOV IN PRISTOJBIN, V SMISLU, DA KDOR VEČ IMA, NAJ TUDI VEČ DA;
★	SODOBNA GLEDE ORGANIZIRANJA SOCIALNIH SLUŽNOSTI.
Kar zadeva posebne potrebe žena, pa komunisti zahtevajo.
—	primerno stanovanje za vsako družino;
—	več otroških vrtcev, kot doslej tudi za slovenske otroke, z ustreznejšim urnikom za matere, ki delajo, boljše opremljenih in z večjim številom osebja, ki mu treba tudi zagotoviti boljše plače;
—	večje število učilnic, da bi se mogli odpraviti turnusi ;
—	nova občinska otroška zabavišča, z izboljšanim poslovanjem teh ustanov nasploh, kakor tudi zagotovitev pošolskega pouka ter ustanovitev otroških zabavišč za slovenske otroke;
—	združitev socialne varstvene službe za otroke, pod vodstvom in nadzorstvom krajevnih oblastvenih ustanov, in počitniške kolonije, ki jih bo upravljala občina tudi za slovenske otroke;
—	mehanične občinske pralnice;
—	občinsko potrošniško ustanovo, ki naj opravlja naloge, za katere je bila ustanovljena, se pravi, da predvsem nabavi blago tam, kjer se proizvaja, da bi se tako zavrlo naraščanje cen in ponarejevanje živil;
—	prizadevno in aktivno zanimanje občine v smislu borbe proti ponarejanju živil nasploh;
—	ustanovitev občinskih lekarn ;
—	reorganizacijo in moderniziranje bolnic;
—	izboljšanje javnih prevozov.
Za rešitev teh in drugih važnih vprašanj, postavljajo komunisti zahtevo po ustanovitvi občinske konzulte žena, v kateri naj bodo udeležene vse franke, v svrho sodelovanja z občinsko upravo ter za uresničitev zahtev inskega prebivavstva.
mir!
Za enakopravnost med Slovenci in Italijani in prijateljstvo med narodi !
blagostanje in vedrost sleherne tržaške družine! to, da bi naše mesto znova vzcvetelo in bi mladina ne bila več primorana odhajati za delom v druge dežele !
---------------VOLITE TA ZNAK-
Volitve 11.-12. novembra za novi občinski svet morajo zanimati tudi vas (bodisi da ste, ali pa še niste volivci) in vas morajo še posebej spodbujati v akcijo za rešitev velikih ter težavnih vprašanj tržaške mladine.
TRST je morda edino mesto, kjer se mladini še sploh niso odprla vrata v tovarne, podjetja in urade. Velika industrija z državno udeležbo in naše ladjedelnice zapirajo vrata pred mladino in sploh ne sprejemajo vajencev. IN TAKO MLADI DELAVCI, ŠTUDENTJE, KI SO DOVRŠILI SVOJE ŠOLANJE, MLADI TEHNIKI ODHAJAJO IZ TRSTA V TUJINO.
Na področju zaposlitve vladajo v Trstu klientelizem in diskriminacija. Zaposleni mladinci in dekleta so najbolj izkoriščani, in to tako v pogledu plač kot delovnih urnikov, s čemer se kršijo celo veljavni zakoni.
Tržaška šola, od osnovne do univerze, ni v skladu z duhom časa in obstoječimi potrebami: primanjkujejo učilnice, oprema in predvsem ustrezni ukrepi, da bi se dejansko vsej mladini zagotovila pravica do šolanja.
Najbolj nazadnjaški krogi, predvsem fašisti, ki se nikakor nočejo odpovedati preteklosti, ki sta jo zgodovina in italijansko ljudstvo obsodila, skušajo s pomočjo najbolj nevzgojnih sredstev in primerov spremeniti mladino v manevrsko množico za svoje umazane namene, spodbujajoč jo k šovinističnemu in protislovenskemu sovraštvu, ki ga tolerirata tako odgovorna oblast kot šola, kjer pouk o odporniškem gibanju in načelih Ustave še ni našel svojega mesta.
TEŽKA JE POTEMTAKEM ODGOVORNOST VLADE, KRŠČANSKE DEMOKRACIJE IN TISTIH STRANK, MED KATERIMI JE TUDI STRANKA DR. SIMČIČA,'KI SO JO VSA TA LETA PODPIRALA. MLADINA, KI PREDSTAVLJA BODOČNOST, JE ZATOREJ NAJBOLJ ZAINTERESIRANA, DA PRIDE DO RESNIČNE DEMOKRATIČNE OBNOVE TER DO URESNIČENJA PREOKRETA NA LEVO.
Komunistična partija
je stranka miru, enotnosti med Slovenci in Italijani, stranka borbe proti fašizmu, za demokracijo in za gospodarski ter socialni nr-predek.
Komunistična partija
se bori za DEMOKRATIČNO IN NAPREDNO OBČINSKO UPRAVO, Kt SE BO ZAVZEMALA ZA VPRAŠANJE TRŽAŠKE MLADINE IN SE TRUDILA ZA NJIHOVO REŠITEV OB AKTIVNEM SODELOVANJU MLADINE SAME, IN TO PREKO NA NOVO USTANOVLJENE OBČINSKE MLADINSKE KONZULTE.
Komunisti se borijo:
^ Za demokratično preosnovo šole in zlasti za ureditev slovenske šole, ki naj zagotovi možnost izobrazbe vsem. Za vskladitev in demokratizacijo strokovnega šolanja. Za to, da se v industrijskih podjetjih IRI zaposle vajenci do 10% celotnega števila zaposlene delovne sile.
•jr Za enake plače mladeničem in dekletom za isto delo, za skrčenje delovnega urnika od 8 na 6 ur za mladino med 14 in 16 letom starosti; za spremembo zakona o vajeništvu, ki naj med drugim tudi določi najnižjo plačo, katera pa ne sme biti izpod 50% celotne delavske plače; za odpravo klientelizma in diskriminacije pri sprejemanju na delo.
ir Za dodelitev primernega števila novih ljudskih stanovanj novo poročencem.
ir Za občinski načrt razvoja šole, ljudske kulture in množičnega športa ob sodelovanju mladinskih organizacij.
ir Za enakopravnost pri sprejemanju v službo slovenske mladine na vseh delovnih področjih, vključno v državne, poldržavne in krajevne javne ustanove.
V okviru borbe za mir, razorožitev in prijateljstvo med narodi, vztrajajo komunisti tudi pri zahtevi za skrčenje vojaškega roka na eno leto.
Slovenski mladinci in dekleta!
ZA SVOJO IN VAŠEGA MESTA BODOČNOST
ZA TAKŠNO OBČINSKO UPRAVO, KI BO MISLILA TUDI NA VAS ZA POLITIKO MIRU IN DEMOKRACIJE, PROTI FAŠIZMU ZA DEJANSKI PREOKRET NA LEVO
Glasujte in prepričajte tudi druge, da glasujejo
za komunistično listo!
11. Russo in Burlo Jole
16. Ervatti Mario
2. Rogassi Giuseppe
7. Radovan Lucian
12. Muslin Giuseppe
fr
17. Hrovatin Ivana
21. Petronio Bruno
26. Guglielmi Adolf
22. Susa Livio
27. D'Agosto Artemio
------------*-4 • DELO
KANDIDATI K.P.I.
3. Bernetič Marija
8. Calabria Arturo
18. Cuffaro Antonino
23. Sorini Libera
28. Del Vecchio Renzo
4. Radich Ernesto
9. Tonel Claudio
5. Gombacci Frane
14. Braun Atto
19. Semilli Emilio
24. Šiškovič Karel
29. Zobec Armida
15. Crevatin Lino
20. Gherbez Gabrijela
25. Desanti Mario
m TRŽAŠKI OBČINSKI SVET

34. Kodrič Dušan	35. Zidar Ferdinand
S. Debarbora Silvio
37. Poeeecai Vittorio	33. Zecchini Bruno
'L Codri in Sirk Leda
*6- Cermeti Giordano
52. Stibil Carlo	53. Babuder Libero
57. Žužek in Walderstein Vera	58. Moseiti Bruno
44. Prašelj Ladislav
49. Bertoechi in Gosetti Anna
54. Pahor Luciano
59. Zergoi Doro
50. Čok Viljem
55. Osc-Pegorar Giovanni
60. Pernarčič in Lussi Quirina
.
V novem sekcijskem komiteju so tudi trije slovenski tovariši-
rici se je celo povečalo v primerjavi z lanskim številom. V nižji srednji šoli je vpisanih 116 učencev, t.j. 4 več kot lani, na liceju jih je vpisanih 37, t.j. dva več kot lani, na učiteljišču pa je 24 slušateljev, t.j. 4 več kot lani. Na nižji strokovni šoli je letos vpisanih 128 dijakov. Osnovne šole, ki spadajo pod goriško šolsko okrožje obiskuje skupno 266 učencev, šole doberdob-skega okoliša pa 167 učencev.
Na Tržaškem ozemlju je naslednji položaj :
Na osnovnih šolah je vpisanih skupno 1091 učencev, na srednjih in strokovnih šolah pa 1180. V prvem razredu osnovnih šol je letos 18 otrok več kot lani. Na srednjih in strokovnih šolah pa je letos vpisanih manj dijakov kot lani. Nižjo srednjo šolo pri Sv. Jakobu obiskuje 290 dijakov, klasični licej 45 in znanstveni licej tudi 45. Trgovsko akademijo pri Sv. Ivanu obiskuje 179 dijakov nižjo strokovno trgovsko šolo pri Sv. Ivanu pa 115. Trgovska nižja šola na Proseku ima 34 dijakov, enako šolo na Katinari pa obiskuje 15 dijakov. Industrijsko strokovno šolo v Rojanu obiskuje 105 dijakov, indutrijsko šolo na Opčinah 111, v Dolini 70 in v Nabrežini (skupno s Križem) pa 66.
Tudi v Trstu so prišle do izraza solidarnostne manifestacije s Kubo. V sredo zjutraj so mladinci izobesili pred univerzo kubansko zastavo, na trgu pri Sv. Jakobu pa se je pri belem dnevu pojavil napis, ki ga vidimo na gornji sliki.
oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
»Mladinski dan“ v Trstu
Slovenci in volitve
Pretekli teden — v petek, soboto in nedeljo — se je vršil v Gorici kongres mestne sekcije KPI, pod katero spadajo tudi Standrež, Pod-gora in Pevma. Na svoj kongres so se komunisti pripravili s številnimi sestanki celic, mestnih četrti in v tovarnah.
Kongresa so se udeležili delegati vseh mestnih četrti, okoliških vasi in tovarn. Med njimi je bilo mnogo Slovencev.
Kongres je v petek zvečer otvoril sekretar sekcije Chiarion, ki je tudi podal poročilo o dosedanjem delovanju in obenem na široko orisal teze za 10. vsedržavni partijski kongres. Zlasti temeljito je obravnaval vprašanja miru, italijansko politično stvarnost, taktiko in strategijo delavskega gibanja v borbi za preusmeritev na levo, za demokratično preobrazbo družbe na temelju linije, ki izhaja iz republiške ustave in za napredek na poti v socializem.
Ko je tov. Chiarion obravnaval konkretne domače probleme, je zlasti izčrpno analiziral borbo za ustanovitev dežele s posebnim statutom, za demokratično programacijo, proti monopolom, kar spada med poglavitne borbe partije v sedanjem času.
Dober del svojega poročila je tov. Chiarion posvetil vprašanjem Slovencev. Ožigosal je zadržanje kr-ščansko-demokratske stranke, ki ne spoštuje pravic Slovencev, kar se zelo jasno odraža tudi v politiki, ki jo vodi tako v občinski, kot v pokrajinski upravi. KD namesto, da bi izvajala ustavna načela, tako je poudaril referent, zasleduje šovinistične cilje, kar prihaja do izraza tudi na obmejnem področju, kjer kljub številnim obstoječim možnostim še ni prišlo do ustvaritve tistega ozračja, ki je potrebno za razvoj iskrenih prijateljskih sosedskih odnosov in plodnega sodelovanja, od katerega bi imeli koristi tako prebivavci na italijanski strani goriške dežele kot prebivavci področji, ki pripadajo Jugoslaviji.
Mi komunisti, tako je nadalje poudaril tovariš sekretar, smo se vedno zavzemali in borili za popolno izvajanje ustave, ki v svojem 6. členu predvideva zaščito pravic etničnih manjšin, ki živijo v okviru italijanske države. To borbo bomo mi komunisti nadaljevali tudi v bodoče in v tej borbi se bomo držali načel, ki so zapopadena v dokumentu, ki ga je lani sprejelo vsedržavno vodstvo naše partije. Zato bodo komunisti v goriški pokrajini v bližnji prihodnjosti sklicali širše zborovanje Slovencev, na katerem bodo razpravljali o gori omenjenem dokumentu KPI.
V diskusiji, ki je sledila poročilu, so sodelovali številni tovariši, ki so poglobili razpravo o problemih, ki jih je nakazal poročevavec v svojem referatu. Več tovarišev je razpravljalo tudi o problemih Slovencev. Zlasti tovariš Miladin Cerne je imel zelo važno tozadevno intervencijo. (O tej intervenciji bomo obširneje poročali v eni izmed prihodnjih številk.)
Ob zaključku kongresa je bila sprejeta resolucija. Izvoljen je bil tudi nov vodilni sekcijski komite, v katerem so tudi trije Slovenci : Miladin Černe, Marija Selič in Rudolf Mozetič.
Število učencev na slovenskih šolah
na Tržaškem in na Goriškem
Pouk na vseh slovenskih šolah na Tržaškem in na Goriškem se redno razvija. Prerokovanje tistih, ki želijo, da bi slovenska šola shirala in postopoma zamrla, se torej niso uresničila. Število dijakov na nižjih in višjih srednjih šolah v Go-
Pozdrav predstavnika Avtonomne tržaške federacije komunistične mladine
V nedeljo je bil v Trstu III. Mladinski dan, ki ga je organizirala Mladinska iniciativa. Geslo «Mladinskega dneva» je bilo: «Za enotnost vse slovenske mladine v borbi za narodnostne pravice!» Prireditve so se poleg tržaške slovenske mladine u-deležila tudi predstavništva goriške in koroške mladine. V imenu federacije tržaške komunistične mladine je na mladinskem prazniku govoril tovariš Giorgi. Iz njegovega govora povzemamo sledeče :
Prijatelji, mladinci in mladinke!
Dovolite mi, da vas najprej najtopleje pozdravim v imenu Avtonomne tržaške federacije ZKMI. Letos je že tretje leto odkar se prireja v Trstu «Dan mladine» in prav letos je naša organizacija prvič u-radno zastopana. Pravim uradno zastopana, kajti mladinci vpisani v našo organizacijo so že lani in tudi prej sodelovali na tej manifestaciji. S tem je bil že dosežen del programa Dneva mladine, namreč tisti del, v katerem je rečeno, da se mora slovenska mladina družiti in sodelovati. V glavnem mora biti slovenska mladina enotna v borbi za narodni obstoj in razvoj manjšine. To je stična točka slovenske mladine a na žalost je včasih tudi točka, ki privede do sporov in nesoglasij. Zato smatramo za koristno večje sodelovanje in več srečanj med političnimi organizacijami slovenske mladine.
Mi, mladi komunisti mislimo, da ni obstoj slovenske manjšine samo problem manjšine, temveč problem vsega resnično naprednega in demokratičnega gibanja. Problem slovenske manjšine je problem vsesplošne borbe za demokracijo. V tem smislu je izdelan tudi program naše organizacije in naše Partije in v tem smislu mi delujemo. Dolgoletna izkušnja je pokazala, da je naše naziranje in delovanje pravilno in je zato že obrodilo določene konkretne sadove v korist manjšine.
Mi bomo nadaljevali po svoji poti
in se nočemo zapreti sami vase. Delati moramo za najširšo enotnost Slovencev, posebno mladine, da dosežemo na ta način gotovo zmago demokratičnih sil.
V tem smislu si zamišljamo nastope slovenske mladine, ki se mora zavedati lastne moči, ki mora gojiti v sebi zdrav nacionalni čut in istočasno tudi zdrav čut tovariške povezave z italijansko mladino, ki se bori za uresničenje miru, demokracije in svobode v Republiki, kajti naša usoda ni odvisna od nas samih temveč tudi od uspehov, borbe italijanskega naroda.
Torej dragi mladinci in mladinke, naprej v znamenju demokracije in napredka, miru in svobode, enotni kot Slovenci in skupno z italijanskimi tovariši.
Domača kulturna kronika
SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu je preteklo soboto otvorilo svojo gledališko sezono 1962-63. Za otvoritveno predstavo je izbralo dve krajši deli slavnega italijanskega dramatika Pirandella: «Čepico s kragulj čki» in «Patent». V prvem delu so igrali: Rado Nakrst, Mira Sar-dočeva, Leli Nakrstova, Silvij Kobal, Jožko Lukeš, Zlata Rodoškova in Miranda Caharija. V drugem delu pa: Modest Sancin, Miranda Caharija, Jožko Lukeš, Stane Raztresen, Edvard Martinuzzi in Silvij Kobal. Obe deli je režiral Adrijan Ru-stja.
S to prireditvijo je tržaško Slovensko gledališče proslavilo tudi 25-letnico smrti Pirandella.
PROF. MARTA FURLAN, ki se je udeležila mednarodnega seminarja profesorjev ruskega jezika v Moški, je po vrnitvi domov predavala o svojih vtisih s potovanja po Sovjetski zvezi. Prvo tako predavanje je bilo prejšnji ponedeljek v Slovenskem klubu v Trstu, drugo pa je bilo najavljeno za danes v Prosvetnem domu na Opčinah.
Prof. Marta Furlan poučuje ruščino na šoli za moderne jezike, ki spada pod okrilje tržaške univerze.
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne, vsekakor pa sprejetih obveznosti ne izpolnjuje. V škodo slovenskega življa, ki mora vse to prenašati z domala že prislovno potrpežljivostjo.
Nedvomno je potemtaken o-na najmanj primerna in poklicana, da slovensko manjšinsko vprašanje odločno, naglo in pravično reši. Kot tipična meščanska politična skupina, kateri gre vrhu vsega pripisati tudi krivdo in odgovornost za politično, socialno in gospodarsko stanje najbolj očitne državljanske neenakopravnosti, kakršnega si je danes domala nemogoče zamisliti v državi, ki naj bo moderna republika z eno najbolj demokratičnih u-stav na svetu, je vsekakor bila v skladu s tem in prav zaradi tega tudi nesposobna pristopiti k vprašanju izpolnitve svojih obveznosti do slovenske manjšine s tisto iskreno pripravljenostjo, ki je edina lahko zagotovila uspeh.
Toda politika vsestranskega pritiska, diskriminacije in nasilja, izigravanja resnične demokracije ter demokratičnih institucij v prid in korist privilegiranih razredov in ne v prid in korist delovnih ljudi, takšna politika ni mogla, da bi se tudi na področju odnosov do slovenske manjšine ne bila izrazila v negativni in, morda, še bolj zaostreni obliki. Iz tega nujno izhaja neka jasna ugotovitev: da je namreč borba, ki jo vodijo najnaprednejše politične skupine, predvsem stranke delavskega gibanja, proti silam reakcije z vsemi njihovimi priveski brez perspektivnih meščanskih strank vred, za ustrezni preporod vsega javnega življenja ter resnično demokratizacijo vseh družbenih struktur, obenem tudi borba za pravično in pošteno ureditev vseh vprašanj v zvezi z življenjem, obstojem in razvojem narodnostnih manjšin. In obratno: iskrena ter dosledna borba za uveljavitev vseh pravic neke narodnostne manjšine, pomeni hkrati tudi izredno dragocen doprinos k splošni borbi za demokratizacijo družbe v smislu uveljavitve sodobnejših socialnih, gospodarskih in političnih pogojev ter odnosov.
V programih političnih strank delavskega gibanja, t.j. v programih komunističnih partij, katerih politična dejavnost in ustrezne metode dela temeljijo na načelih, ki sta jih predvsem bila postavila Marx in Lenin, v teh programih, stremečih za spremenitvijo družbenih razmer v sodobnih izkoriščevalskih sistemih, sta med drugim tudi jasno postavljena tako vprašanje nacionalne enakopravnosti nasploh kot tudi obveznost, na osnovi katere se komunistične partije imajo za to vprašanje zavzemati, se za pravice in demokratične svoboščine zatiranega naroda ali narodnostne manjšine dosledno boriti, varovati povsod njene interese ter neutrudno razgaljati namene reakcionarnih sil, da bi njen obstoj ogrozile.
In ko se, ob priliki tokratnih upravnih volitev, tržaška federacija Komunistične partije
predstavlja volivcem s svojim programom, je v njem takoj moč ugotoviti tudi prisotnost vseh tistih zahtev, katerih izpolnitev je potrebna, da bi naš slovenski živelj končno mogel priti do pravic, ki mu pripadajo. Komunisti pa se bodo, zvesti načelom ter napotilom Mar-xa in Lenina o tem vprašanju, za te pravice vztrajno in brezkompromisno borili, pri čemer je dolžnost vseh zares demokratičnih slovenskih ljudi, da jih v tej borbi in za dosego takšnih namenov podprejo da jim skratka tudi na teh upravnih volitvah izrazijo svoje zaupanje. Vsak glas, ki bo oddan za Komunistično partijo, pa bo predstavljal ne samo glas v prid vsestranskega preporoda Trsta in demokratizacije njegovih institucij ter vsega javnega življenja, temveč tudi glas v prid obstoja in razvoja naše slovenske narodnostne manjšine, za, uveljavitev vseh njenih pravic tako splošnega kot posebnega značaja ter za najnatančnejšo izpolnitev vseh obveznosti, ki jih je bila vlada sprejela tudi s podpisom londonskega sporazuma.
SZ svari pred nevarnostjo
(Nadaljevanje z 2. strani)
za resnično utrditev svojih prijateljskih odnosov z drugimi državami in za ohranitev miru na svetu, tedaj bi morala spre-: jeti sovjetski predlog in umakniti svoje čete in svoje orožje s tujih ozemelj na raznih delih sveta. Toda prav ameriški imperializem hoče podvzeti vlogo mednarodnega žandarja. Ameriški predstavniki se radi bahajo, ker ameriška letala lahko napadejo Sovjetsko zvezo vsako uro. Ne poteče dan, da ne bi vojaški voditelji in tisk ZDA grozili Sovjetski zvezi in poudaijali, da ameriške podmornice opremljene z izstrelki «polaris» plujejo po vseh morjih in da lahko zadajo z jederskim orožjem udarec Sovjetski zvezi in drugim miroljubnim državam.
V teh pogojih zvenijo besede ameriškega predsednika izredno hinavsko, ko trdi, da ZDA pri postavljanju zahtev nasproti Kubi, navdihujejo interesi miru.
Spričo resnosti položaja, ki so ga povzrožile ZDA, sovjetska vlada poziva vse vlade il] narode sveta, naj dvignejo svoj glas in protestirajo proti napa; daini dejavnosti ZDA nasproti Kubi ter naj se odločno upre dejavnosti, ki bi lahko privedla do sprožitve jedrske vojne.
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska : Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru