The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper in United States of America ŠTEV. (No.) 112 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST \ AMERIKI f}e»lo: Zrn vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage i glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jouetu; S. P. družbe sv. mohorja v chicagi, zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., TOREK, 12. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 12, 1934 LETNIK (VOL.) XL1II V ČETRTEK SE BO VRŠILO KONČNO GLASOVANJE DE-LAVSKIH ZASTOPNIKOV GLEDE STAVKE V JEKLARSKI INDUSTRIJI. — DELAVSTVO ZAVRGLO MIROVNI NAČRT, STAVLJEN OD INDUSTRIJALCEV, IN ZAHTEVA BREZPOGOJNO PRIZNANJE UNIJE. Washington, D. C. — Situacija v sporu med delavstvom in delodajalci v jeklarski industriji stoji točasno na mrtvi točki in se ne bo moglo ničesar definitivnega ukreniti do četrtka. Za ta dan je sklicana konvencija delegatov posameznih delavskih unij, ki bo odločila, ali naj se sprejme predlog za mir, katerega so stavili industrijski magnati administratorju Johnsonu in katerega je ta ttato predložil delavstvu, ali pa se ponovno glasuje za stavko. Omenjeni mirovni predlog govori, da se postavi odbor treh mož, katere imenuje predsednik Roosevelt in ki ne smejo imeti nikakih interesov v industriji, vendar pa s tem pogojem, da bo eden od njih naklonjen delavstvu, drugi industrijalcem, tretji pa splošnim jav-nirn interesom. Temu odboru se da moč, da zaslišuje pritožbe delavstva proti delodajalcem, kateri se ne ravnajo po določilih NRA kodeksa. Odbor ima tudi nadzorovati volitve med delavstvom za zastopnike, kateri bi se pogajali z delodajalci. Johnson je bil trdno prepričan, da je ta predlog velikan- TERORIZEM V AVSTRIJI ITALIJA NE BO PLAČALA Sledila bo zgledu Anglije glede obroka vojnega posojila. -O- Rim, Italija. — S pozornostjo je opazovala Italija, kak vtis bo napravilo v Ameriki, ko je An-1 dilo le za tista gledališča, ki bo- KAMPANJA PROTI UMAZANIM FILMOM St. Louis, Mo. — Lastniki tukajšnjih gledališč so obiskali nadškofa J. J. Glennona in ga prosili, naj potom Legije dostojnosti priporoča take filmske predstave, o katerih se lahko reče, da so dostojne. Nadškof pa jim je odvrnil, da se bo to zgo- PRIDOBITEV SOVJETOV Čehoslovaška in Rumunija pristali na priznanje sovjetske vlade. — Priznanje od strani Jugoslavije sledi. Moskva, Rusija. — Ruski li- ' toe Jugoslavffe« BOGATEGA POSESTNIKA POHRAŠKEGA IZ BREZNEGA JE NA POVRATKU S SEJMA OROPAL IN UMORIL NEZNAN ZLOČINEC. — VELIKA NESREČA Z NAJDENO PATRONO. — SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE IN NESREČE. Roparski napad ob Sotli hudo vrezal da ni mogel hoditi. glija naznanila, da ne bo 15. ju-,do kazala samo dostojne pred- jsti so navdušeni nad najnovej-'_Preteklo nedelio okoli 4. ure v sobi- Iz dol£ega časa je vzel •• • y . . 1 _ Y _ 1 __ _ _ ____ * « 4-m>n A /-lun/viVl .. L« I .. ..... . . . • • • . • . * ' t • I J • VI Šmarje pri Jelšah, 17. maja. .Tudi danes je radi tega ostal izdal da bo tekom Mussolini izjavo, ne zaležejo da Italija ne bo ničesar pla-države čala. Govornik je pri tem omenil, bombe in oči-'da niti Francija, ki je bolj bo- plačala. PODJETJU ODVZET PLAVI OREL Milwaukee, Wis. — Tukajšnje . ... , . . . , . podjetje Milwaukee Electric I"ne civdistov. ki imajo podpi- jRailway and Light Co. je dobilo .od administratorja Johnsona ukaz, da odda svojega plavega orla, in mu je obenem prepove- bo ljudstvo poučilo, naj se jim sploh izogiba Dollfussova vlada vznemirjena nija ničesar plačala na svoj. stave. O drugih glediščih, v ka nad bombnimi napadi. obrok vojnih posojil, in očividno terih se bodo izmenoma kazali _0__je moral biti ta vtis povoljen, i dostojni in umazani filmi, pa se Dunaj, Avstrija. — Dollfus-j kajti v nedeljo se je neki vladni sove odredbe, po katerih se ima govornik izrazil, vsak čin nasilja kaznovati s.Par smrtjo, očividno dosti. Na vseh krajih namreč pokajo -------. v . , . . i i • • 4. i ■ gata kot Italiia, m ze dolgo me vidno je, da obstoji zarota, ki , ' ' ima namen, napraviti stanje za vlado tako nevzdržno, da bo morala ta končno odstopiti. — Vznemirjena vlada skuša zdaj organizirati sirom države skij- šo pridobitvijo, ki si jo je izvo- |zjutraj so naSli biizu žumrove KRIŽEMSVETA — Pariz, Francija. — Bivši načelnik generalnega štaba odpotuje v kratkem na Poljsko. Namen njegovega potovanja v roke najdeno patrono in začel z žico vrtati. Takrat pa se je ko močen, da so ga slišali v bližnje gorice. Imenovanemu Janezu Dajčarju je pri priči odtrgalo levo roko na zapestju in rati oblastne organe pri zasledovanju teroristov. -o— MRS. KREMESEC UMRLA V petek pozno popoldne je zapel v zvoniku cerkve sv. Štefana s]edj]a zvon tužno vest, c"a je Mrs. Ma- 1 ry Kremesec preminula isto po- dano, imeti ta lepak razobešen v svojih prostorih. Ta odredba je je družba odslovila osem delavcev zaradi njih unij- . skih aktivnosti, s Čimer je kršila poldne ob 3. uri, dne 8. junija. 'zakon za obnovo_ Podjetju se je Vse, ki so jo poznali, je ta vest dal čas do 29. maja, da odpušče-pretresla, saj smo vsi upali, da|ne sprejrte nazaj na delo, a se se kmalu vrne iz bolnice _ to- družba ni uklortiia in trdi, da so jevala sovjetska diplomacija. 'hiše v Prišlillu ob Sotii smrtno Države, ki so bile ostre na- poškodovanega Pohraškega Ju- Patrona razletela in s strašnim sprotnice sovjetskega režima rjjaj bogatega posestnika iz P°kom eksplodirala. Patrona skozi celi čas, odkar ta obstoji, treznega ob Sotli. Na glavi in 'ie bila napolnjena z neko ek-in so se neupogljivo upirale, da teiesu je jmej sedem ran, lo- splozivno snovjo. Pok je bil ta-bi ga uradno priznale, so mu ban'ja in roka ste bm preSeka-nepričakovano postale naklo- ni> pod leVQ pazduho ie pa ime) njene. Sovjetski komisar za zu- §e vbod z nožem. _ p0hraški nanje zadeve, M. Litvinov, je se je nxydil v soboto na sejmu pretekli teden dosegel prizna- v Lembergu pri Šmarju pri Jel-!vze,° obe 0ČesK Tudl na Prsih nje sovjetske vlade od stranj gah> kjer je pr()dal več glav ži. jin na obrazu je ves ranjen. V držav Male antante. Dočim ste yine Jn je imel j sebi) ko se jmlaki krvi je obležal na tleh. je, da se med Francijo in Polj-'se za to priznanje že pozitivno je vračal proti domu, okoli 20 |Tak°i 30 poklicali ljutomerske-sko zopet obnovi vojaška zve- izrekli Čehoslovaška in Rumu- tisQv Djn Kake poi u're od do. 'ga zdravnika g. Porekarja, ki za, s čimer bi dobila Francija'nija, se je priznanje od strani1^ sg je ustavil v nekem vino-Nemčijo bolj v klešče. j Jugoslavije zavleklo za nekaj 'toču v' prišlinu kjer je bila — Moskva, Rusija. _ gest časa, in sicer za toliko, dokler Pohraški je pa bilo obsojenih na r.mrt./, ustre- Končna odločitev in sporazum '§e posede] za mizo ia je nazad-litvijo, in sicer vsled tega, ker glede te zadeve se pričakuje 'nje tudj zaspal, da ga je gospo- 1)0 ostal Pri življenju, bo siro-so zlorabljali svojo službo za na zborovanju držav Male an- idar žg popolnoči zbudil, češ, da mak ostal vse življenje popol-korupcijo in graft. 23 drugih tante, ki se bo vršilo v Bukare- 'na- gre dom0v, da bo lokal'za- noma sleP in brez leve r°ke-je obsojenih v ječo. Kti od 18. do 20. junija. | j nakar se' je Pohraški od- Eksplozivna patrona je bila — Berlin, Nemčija. — Urad-; Ruski listi pozdravljajo ta pravii proti dom,U) katerega pa "a.ibrž komu namenjena, ali pa niki Woolworth družbe so ob- korak kot nov člen v verigi de- !nj veg vjdei Komaj kakih sto -i0 Je kdo samo odložil. je nesrečnežu nudil prvo pomoč in ga nekoliko obvezal. Domači kaplan g. Munda mu je medtem podelil sv. zakramente, nakar so ga takoj odpeljali v bolnišnico v Ormož. Tudi Če javili, da se bodo prodajalne te da usoda življenja in božja Pre- bni omenjeni odpuščeni samo za-|družbe Ponovno odprle. Kakor vidnost sta odločila drugače. Po- , ., , , , . .,i'adi svoje nezmožnosti in po- Hka pridobitev za delavstvo m|kojnica je bila rodom iz vasiJdobn da bodo unijski zastopniki brezjsveržaki pri Metliki, kjer se je; "__0_ pomišljanja zgrabili zanj. V tudi rodila 31. marca 1870. v' strahovito jezo ga je zato spravila vest, da so delavski za- SVET V NEVARNOSTI PRED DOLGOČASJEM New York, N. Y. — Dolgo- Ameriko je prišla pred 44. leti in je stanovala s soprogom par j stopniki ta načrt enostavno od-(let v Jolietu, nakar sta se 1. 1893 ,asje grozi ameriškemu prebi. klonili, ces, da za nje ni spre-,preselila v Chicago, kjer sta po-|va]stvu in to bo tvorilo še večjo tem živela ves čas. Pokojnica je!nevarnost kakor revščina. Tako bila blaga in aktivna slovenska i mnenje izraža ne]d znan'stvenik zena, za kar ji bodi ohranjen in obenem priporoča> naj bi vsakdo omislil kako priljubljeno jemljiv, in da ni drugega kakor 2anka, v katero hočejo industrijski magnati ujeti delavstvo in ki jim jo zdaj še Johnson pomaga nastavljati. Delavstvo se ne bo zadovoljilo z ničemer drugim, kakor edino s tem, da delodajalci brez vsakih pogojev ali posebnih odborov priznajo unijo. Vendar, ker je to vprašanje preveč važno, da bi ga mogli zastopniki sami odločiti, bodo prepustili, da o tem delavstvo govori. V to svrho se bo vršilo glasovanje med unijami v ponedeljek, torek in sredo, na kar se bodo delegati zbrali v četrtek v Pittsburghu, kjer bo padla končna odločitev. blag spomin. Zapušča potrtega soproga, Mr. Martina Kremese-ca, dva sina, Johna in Louisa, opravilo, s katerim bi se bavil v . . . , ! svojem prostem času. Mašinska m tri hčere, Mary, Annie in Mo - doba nudi prebivaIstvu prostega ly. Pogreb se vrši v torek ,asa že zdaj dosti yeč kakor pred dopoldne, dne 12. junija ob> 10;'nekaj leti in v prihodnjih letih uri iz hiše žalosti na 1941 West se bo ta ge podaljšal Ako ne bo 22nd Place, v cerkev sv. Štefana ljudstvo zna,0 tega prostega ča. in od tam na Resurrection poko- sa prav izrabiti; bo zapadlo v žr_ pališče. Vsem potrtim sorodni- tev dolgočasju. Da to prepreči je kom naše globoko sožalje! Po- omenjeni znanstvenik, J S kojnici pa blag spomin in naj Stanley, ustanovil posebno orga-počiva v miru! nizacijo pod imenom "Liga pro- stega časa," ki bo dajala navodila, kako izrabiti čas. je bilo poročano, so naziji vprizorili demonstracije proti njim, na kar so bile trgovine prisiljene k zatvoritvi. — Marks, Miss. — Razjarjena množica je zgrabila dva črnca, ki sta priznala, da sta skušala zločinsko napasti neko belo žensko. Črnca je druhal iztrgala iz rok oblastnih orga-si.nov, ju odvlekla pod neki železniški most in ju tamkaj obesila. -o-- la za svetovni mir, za katere- 'metrov od vinotoča, v neki pre-ga ustvarja sovjetska država seki) jg morilec Pohraškega uniJ.a* pričakal in ga, kakor sodijo po Nova tovarna V Preski pri Medvodah, bdelo garancije. Sovjetska pravi neki list, je na ta način ranahTnapaYef s sekiro "ter ga v kratkem začeli graditi novo "največji faktor pri vzdrževa- pobi] na tla Da ge je bi]a med tekstilno tovarno. Tovarna bo nju svetovnega miru". napadenim in napadalcem lju- stala ravno naproti železniške Iz nemških listov se pa na- t& borba> je bi]o spoznati po ^ostaie Medvode, na najbolj sprotno razvidi ogorčenje nad znakih na potu zločinec> ker rodovitnih zemljiščih, katera to zvezo in se jo splošno obso- drugače ni mogel do denarja, ^stujejo številni posestniki, za-ja kot novo francosko mahina- je gVoji žrtvi zadal pod pazdu! to se je stvar vlekla dolgo časa, cijo proti Nemčiji. ho hud smrtonosen udarec, na- Predno so se mo«li zediniti na --o--kar je prerezal suknjič in po- odstoP oziroma prodajo tega NAZIJI NADZORUJEJO NA- begnil z denarjem. Ker je bil zemljišča JEMNINE Pohi*aški krepke postave, se je NEPOBOLJŠLJIV TAT Chicago, III. — 23 letni Mike Delavski voditelji so koncem Marianovich, 3555 So. Wells st., Preteklega tedna hoteli obiska- , kaže izredno nadarjenost pri tati preds. Roosevelta, toda ta jih' tvinah avtomobilov. Pretekli te- SREČA V NESREČI Seattle, Wash. — V gosti me gli je pretekli petek neki potniški aeroplan trčil v vrh neke gore v bližini mesta Sellack. Letalo se je poškodovalo do neporab-nosti, toda devet oseb, ki se je vozilo z njim, je ostalo pri življenju, dasi so bili štirje od njih ranjeni. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! _ .. v.. tt se sam zavlekel do nekega dre- Berlm, Nemčija. — V neka-1 . •i. / -u w,, ivesa ob poti, kjer so ga našli univerzitetnih mestih je 1 terih Ogenj V gospodarskem poslopju posestnice Marije Kislihove v - od -zijskih oblasti ^z, ^XZrL^Z ^dencih pri Mariboru je na- da ne sme nobena družina odda-1 zdravnika 7 Rogaške stal P°žar" se je z veliko jati sob dijakom v najem, ne da Poklicali zaravniKa z KOgasKe „ „„,,.„„, bi o tem nrei obvestila oblasti Slatine. Vendar je Pohraški razširil in v Mjkraj- N a '/i je nT gre I a to da (lo be lli j a- vsled izgube krvi in strašnega «em «*m objel ves prostrani ob-jNa/ijem gie /a 10, aa uoue uija , __, .lekt in ga tudi uničil. Gasilci so ke na stanovanje v resnici revne udarca na glavo izdihnil pied- ^ obvarovali, da družine, dočim so jih do zdaj ™ je prispel zdravnik. — Ome- kat:strofa novečalk in sprejemale tudi družine, ki niso "jeni je bil dober gospodar in ,ae "' katastrofa se povečala m v pot'bi, marveč, so si hotele daleč okoli znan kot živinski ™ ^ se drUglh njimi dobiti le nekaj več de- trgovec in bil na vseh sejmih slopij. narja za razkošje. PRIZOR IZ PASIJONSKE IGRE ni hotel sprejeti, očividno iz vzroka, ker jim hoče prepustiti, Haj sami izbojujejo svoj boj Proti delodajalcem. -o- Roosevelt še vedno priljubljen New York, N. Y. — Po poročilu revije Literary Digest glede izida "slamnatega glasovanja" o priljubljenosti Roosevel-tovega programa, se razvidi, da uŽiva Roosevelt s svojim programom še vedno popularnost prebivalstva. Do konca zadnjega tedna je prišlo skupno 626,000 glasovnic, od katerih se je za Roosevelta priglasilo 371,000. . 0 zdaj so prispele glasovnice ? 25 držav in v vsaki izmed dr-^av nosi Roosevelt večino. den ga je policija zasačila, ko je vozil neki ukradeni avto, za kar je bil zaprt. Njegova mati pa je s pomočjo neke sosede zbrala skupaj potrebni denar za bond $1,500, na kar je bil fant izpuščen. Za to uslugo je Mike ponudil obema ženskama, da ju bo peljal v svojem avtomobilu domov. Na križišču 35. in Halsted ceste pa je neki P. E. Gregory, ki je slučajno stal tamkaj, videl, da vozi Mike njegov avto, ki mu je bil pred par meseci ukraden. Poklical je bližnjega policista in pričela sta zasledovati bežeči avto. Predno sta ga ujela, je Mike zbežal, toda prijavil se je pozneje, da reši obe ženski, ki ju je policija aretirala. Pri tem je izjavil, da je imel vedno dva ukradena avtomobila v svoji zalogi. V Oberammergau na južnem Bavarskem vprlzori prebivalstvo vsakih deset let Pasijonsko igro, in sicer v spomin na leto 1634, ko je kuga razsajala po ondotnih krajih in je tedaj prebivalstvo napravilo tto zaobljubo. Gornja slika nam kaže prizor iz letošnje take igre. znana osebnost. Zapušča več otrok in ena hčer se je poročila prav na nedeljo, ko je bil izvršen nad njim strašen umor. Ko je hčerka, izvedela o strašni nesreči, se je onesvestila. Namesto na gostijo, je prišla od oltarja k mrtvaškemu odru. -r-0- Strašna nesreča s patrono Ljutomer, 11. maja. — Danes dopoldne se je v Radomer-ju blizu Ljutomera zgodila težka nesreča, ki bo najbrž zahtevala človeško žrtev. Dvajsetletni posestniški sin Janez Dajčar (pri Šrejnerju) je v nedeljo, ko je hodil v Veržej na proslavo sv. Janeza Boska, našel na poti blizu Veržeja v papir zavito neko patrono, katero je nič hudega sluteč vtaknil v žep in nesel domov. Dajčarja je že prej vedno zalezovala nesreča. Župnik Henrik Hrašovec V Vuhredu je nenadno umrl tamošnji župnik Henrik Hrašovec in sicer za srčno kapjo. Mašnik je postal teta 1893 in je služboval v Šoštanju, na Pernica, na Kozjaku in nazadnje v Vuhredu. Na zadnji poti ga je spremljalo sedem duhovnih so-bratov in velika množica ljudstva. -o- Krava jo je napadla V ptujsko bolnico so pripeljali 73-letno posestnico Terezijo Planinšek iz Sp. Pleterja, katero je napadla zbesnela krava in jo nevarno poškodovala, da je obležala nezavestna. -o-- Žrtev električnega toka V železarni v Vranovini pri Vojniču se je ključavničar Ant. Žugelj po neprevidnosti z roko dotaknil električne žice močne Pred par dnevi se je na nogi [napetosti in bil na mestu mrtev. m Stran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Tke first und the Oldest Slovene Newspaper in Ameriem. £atal>lf»hed 1M1. itptrt in najstarejši slovenski lisi v Ameriki, ;J8tano»li»n teta }M1, isbaia vsak dan razna nadeli, pona-etljkov la dncvov po prunlkih. Jtdaja in tiakai CDINOST PUBLISHING CO. Naalov uredništva in oprava! 1149 W. Cerm»k Rd., Chicago Teleiou: CANAL 55.44 Naročnina i _$5.00 . 2.50 _ 1.50 £« celo leto Ca pol leta -Ka četrt leta Za Chicago. Kanado to Evropo: Ea celo leto____$6.00 Za pol lete -------— 3.00 Za četrt leta___________ 1.75 Iaaaed daily, azcapt Sunday, Moa-Uy and th« day aftar holiday«, Publiabed by: EDINOST PUBLISHING CO, Addreaa oi publication offica: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone; CANAL 5544 Subscription For one year -—-- For half a year .$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three month«--- Chicago, Canada and Eur op«: For one year----„.$6.00 For half a year —- 3.00 For three month« -_____ 1.75 Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čaa do četrtka dopoldne. — Na dopisa brez pod-pi«a ae n« ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača. %ya »3 CUP PART Jadranski: Entered M »econd class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Narodne institucije in slovenska mladina Pretepel bi jih tudi bil, da niso otroci dobesedno zbežali od hiše; in to se je zgodilo v slovenski naselbini. Sedaj naj se taki brezverski pošasti nekaj dopove o čednosti, o ljubezni, o narodu!!! Pod takim vzgojnim pritiskom se vzgaja naša mladina in mi čez njo le godrnjamo! . . . Kdor stopi v zakon ima svobodno voljo in toliko pameti, da premišljuje, da je vstop v sveti zakon najvažnejši ter najusodnejši korak v življenju; toda v zakonski jarem se vpregajo tudi ljudje, ki malo ali nič ne premišljujejo o važnosti zakona. Mi katoličani bi se morali ogniti kolikor mogoče takim združbam, iz katerih se predvideva kvarne vzgojne posledice; katoličan naj bi se poročil s katoliško družico, brezverec naj se pa z brezversko oženi. Starši ukažejo in otrok mora ubogati; ako ne uboga, naj šiba posreduje. To se pravi, da je treba neubogljivega otroka po pameti tudi našeškati. "Vera in šiba večkrat novo mašo poje" — ta pristno domači pregovor ni še nikdar zgrešil svojega pomena. Otrok brez urejene prave vzgoje ne dospe do trdne volje ter stoji v svetu brez trdnih načel, omahujoč pri vsaki zapreki, pristopen brez odporax vplivu in vodstvu kaki-šnekoli krepke osebnosti. Razen .vzgoje je mladini potrebna tudi umska izobrazba, katero si otrok pridobi v šoli. Tukaj imamo raznovrstne šole, velike in skromne, javne in zasebne. V naši poštev pridejo javne šole; razen teh vzdržujemo mi katoličani še naše župnijske šole, v katere zahaja naša katoliška mladina. Toda mnogi slovenski rojaki gledajo bolj tja, kjer je veliko in razkošno, čeprav imajo katoliško šolo uprav pred nosom, pošiljajo svojo deco v bolj oddaljeno javno šolo; nič ne premišljujejo, da je med katoliško in javno šolo velikanski razloček. Cerkev in katoliška šola nudi otroku s sodelovanjem staršev vsestransko izobrazbo, medtem ko je javna šola, čeprav velika in moderna, POLETNI DNEVI V INDIA-NAPOLISU Indianapolis, Ind. Komaj smo se nekoliko oddahnili od prireditve SŽZ., — ne bom opisovala kako je bilo, ker so me že drugi prehiteli. Sem pač prepočasna. Zato bom pa poročala o prireditvi 27. maja, ko se je vršil prvi piknik v tej sezoni in sicer piknik vseh je zlasti napravilo lep in ganljiv utis na gledalce. Priznanje za to prireditev1 gre v prvi vrsti čč. šolskim sestram, ki so vse tako lepo naučile. Tako lepe nabožne igre še nismo imeli priliko videti, zato smo je bili prav veseli. V nedeljo 17. junija imamo zopet piknik in sicer ga priredi Samostojno društvo. Spet bo luštno. Tam pri tem društvu tu Jugoslovanskih društev. Bil je j di prav lepo včasih zapojo, zla (Dalje.) VZGOJA IN ŠOLA Vzgojne metode se pričnejo v družini; prva šola čednosti je hiša očetova. Vsak otrok je po svoji naravi k hudemu nagnjen, dobre lastnosti mu more šele pravilna vzgoja vcepiti v srce. Predvsem je potrebno, da so stariši sami tudi o vzgoji poučeni in da znajo dobro razločevati pravilno vzgojo od neprave; mnogo mladine je za narod izgubljene ravno vsled tega, ker je bila napačno vzgojena. Iz kritičnega presojanja naj se pokaže napačnost domače in šolske vzgoje, ki v svoji neurejenosti izgublja svoj pravi smoter: vzgojo volje in srca. Kako nespametno n. pr. ravnajo starši, ki med seboj tekmujejo, kdo bo hčerico bolj božal in mehkužil; toda čez čas postane prva ljubljenka tudi prva oblast v hiši in vse mora mOlčfi. poslušati nje trmo. Tu je potrebna trdna in močna vzgoja, s lcojo se mora pričeti takoj v detin-skih letih ter učiti, dokler je čas. Otroke je treba strahovati pametno in previdno; predvsem jim je treba vcepiti strah božji. Otrok brez strahu božjega bo nekoč v strah staršem; nikdar pa Strahovati v jezi, sovraštvu ali pa celo v pijanosti. Če je mati določena, da z ljubeznijo pripravlja otroku paradiž, je oče dolžan, da ta paradiž z močno roko straži inj varuje; oče je gospodar v družini, mati pa prva vzgojiteljica otrok; toda kolikokrat zlorabljajo starši svoje dolžnosti; zgodilo se je, da je oče brez vsakega povoda pretepel in nabuntal vse svoje otroke, samo radi tega, ker si je v pijanosti napačno tolmačil svojo vrhovno, očetovo oblast. Ali je to tisti paradiž, katerega bi moral oče čuvati in braniti?! Kaj naj čuva tak norec pijani, ki z odurnimi kletvinami in pobesnelo roko strahuje nežno dečad, ki trepeče v cvilenju in joku in si ne more pomagati. Taka hiša je bolj peklu podobna kot pa človeškemu bivališču. Na še hujše nevihte kot je bila ravnokar opisana, naletimo pri nesrečnih zakonih; koliko lahkomiselnosti, koliko hedarij se dogaja pri takih in enakih zakonih, na škodo mladini, kjer morajo otroci trpeti radi nepoučenosti in površnosti staršev. Kako naj starši vzgajajo svojo deco, ako še sami nimajo vzgoje, in kdaj naj vzgajajo svoje otroke, ko jim ne preostaja časa zaradi večne vojske. Tu se morajo otroci pokoriti za grehe svojih staršev. Nič bolje se ne godi otrokom mešanih zakonov, t. j. pri takih zakonih, kjer je eden izmed zakoncev brezverec. Tu se nahaja otrok že v rani mladosti na razpotju ter ne ve, kam bi se nagnil; rad bi delal dobro, da bi se materi prikupil, a mora slediti hudemu, da se očetu ne zameri. Kako strašna je taka vzgoja, ki se je že preveč razpasla med nami. Kaj naj si mislimo o družinskem očetu, ki je hotel nedavno pretepati svoje otroke samo vsled tega, ker so šli otroci k sv. obhajilu! prav povoljno obiskan. — Dne 23. maja je bila veselica v cerkveni dvorani, katero je priredilo neko društvo, pa ne vem več imena. Čudno, kaj ne ? — Dne 2. junija je bila 25 letnica SSPZ Zveze, ki so za ta dan priredili igro 'Stari Gašpar'. Po igri so bili govori in zabava, pri kateri se je vse vrtelo, staro in mlado, ob zvokih John Ru- vendar za našo mladino neprimerna, ker je to šola brez Boga.,dež orkestra. Pod dvorano je Tu ni namen kritizirati umsko izobrazbo, kjer si mladina pojPf ijP»la druSa godba. Pa kaj teh šolah izobražuje duha in bogati svojo vedo, ki je potrebna bi v»m pripovedovala, saj ze veste, kakšna muzika je v spodnjem štuku. Pripomnim naj samo to, da Radežev orkester prav dobro igra in hodijo igrati tudi po drugih prireditvah, kakor na poljske, srbske in na veselice drugih narodnosti. — Dne 3. junija so priredili šolski otroci nad vse ginljivo igro, pri kateri je imel marsikateri solzne oči. Jaz sem drugi dan sosedom opisovala igro, pa so bili za materielni napredek posameznika in naroda, ampak se hoče le opozoriti na dejstvo, da se v takih šolah brez Boga ne more gojiti tiste idealne izobrazbe, koja se zlasti pri sedanji mladini jako pogreša. Kjer ni Boga ni čednosti, ne vzvišene dolžnosti; tam zastonj iščemo sinovo hvaležnost. Zato tudi o kakšnih narodnih težnjah tu ne more biti govora. Amcrikanski Slovenci smo izgubili mnogo mladine ravno vsled tega, ker nismo dovolj vplivali na vzgojo volje in srca svojih otrok. Ugleden slovenski duhovnik je o priliki izjavil: "da katoliška mladina tu v Ameriki ni za narod izgubljena, ker vsi gin jeni. Zato, kdor le ni vi- se ista bolj zaveda svojih dolžnosti, kot se zavedamo mi, ker je v katoliških načelih bolj podkovana, kakor smo bili mi, ki smo jih prejeli le površno v rojstni domovini." Resničnost te izjave nam potrjuje naša kat. mladina, ki se zbira in organizira tudi izven šole ter stavi vse svoje moči svojemu narodu na razpolago. Neprijazen veter, ki veje iz proti-verskega tabora, bo le še bolj združil in strnil vrste katoliške mladine ter razčistil in razpihal, kar ne spada vanjo. Moderna mati je vzgojila moderno mladino; kakšna je ta mladina, se lahko vsakdo prepriča iz dnevnih dogodkov, vsled katerih so prenapolnjene poboljševalnice in ječe. Kdo se ne spominja na škandalozni proces milijonarskih sinov, ki z žarko lučjo osvetluje vso pokavrjenost tiste mladine, za katero se brezvestni starši niso brigali in so jo pustili, da je živela že v zgodnji mladosti po svoji mili volji; velika omika izobraženega uma jim je služila le neomejeni samopašnosti neukrotenega srca. Čudna je taka vzgoja; toliko se je trudilo za razvitek razuma, toliko prispevalo za velikanske in udobne šole, toliko razmetalo za razvedrila in potrate, "a da bi pa izobražali voljo, blažili srce, tisto naše gonilo, ki nam neti življenje in nikdar mirujoč vedno hlepi po nasladi, imetkii in moči, a se nikoli ne nasiti — za to srce, čigar strast je močnejša nego sodba razuma — se ponajveč nismo brigali." Podali smo se v brezobzirni boj za obstanek, ki nas je o-mamil, da smo pozabljali na glavne dolžnosti; popraviti je mogoče te vzroke samo, če se pripravimo ter izvojujemo še drugi boj, boj srca in duše, o katerem francoski pisatelj Pierre 1'Er-mite pravi: "Neverjetno so ljudje iz sebičnosti, zavisti, ljubosumnosti zlobni do skrajnosti . . ., kako življenje tirja, da se pripravimo s telesom in dušo na neizogibne boje. Če hočete imeti mir, se pripravite na vojno ... Če hočete, da vas življenje ne stre; glejte, da boste postali po veri in z delom močnejši od njega. — Potem boste živeli res lastno življenje. — In živeli ga boste, ker ga boste vnaprej premagali." (Dalje prih.) iti je priljubljena tista: Le pijmo ga, zavžijmo ga, Boga ne pozabimo. Mi ne Boga^ ne Bog na nas. Pa nam bo kratek čas. Kratka je ta pesmica, pa je lepa, kaj ne. Kako je bilo na graduaciji v nedeljo 10 junija, bom morda že še povedala kedaj prihodnjič, če se med tem časom kedo drugi ne oglasi. — Prav lep pozdrav čitateljem in naročnikom Amerikanskega Slovenca. J.B. Naročnica del igre, jo hočem nekoliko opi sati. Igra je predstavljala "Lurško Mater Božjo", ko se je prikazala revni pobožni deklici Bernardki. Dalje je v igri po-kazano, kako se je zgodil čudež, ko je neka slepa deklica spregledala, kako je Bernard-ka nesrečno deklico napotila na božjo pot, kako je z njo molila pred votlino in prosila za zdravje nesrečne deklice. Votlina je bila tako umetno nareje-jena, da se je zdela kakor naravna. — Prišle so tudi ciganke, da bi* ljudi sleparile in prerokovale srečo, kakor se to dostikrat zgodi na božjih potih. Tudi ciganski ples so uprizorile in sploh povzročile veliko smeha. — Ne bom opisovala igralk, ker vseh ne poznam. To pa rečem, da so zares lepo igrale, da boljše bi ne mogle. Tudi male deklice so bile vmes in so jako lepo pele in vmes pletle vence. — Ob tem prizoru sem se spomnila moje rojstne vasice Golo-binjek, kjer je najlepša cerkvica v mirnopeški župniji. Cer- Torek, 12. junija 1934 v to deželo. Zakaj? Zato, ker imajo v svoja srca in kri vcepljeno narodno zavest, so ponosni na narod iz katerega so izšli. To tudi zato, ker dajo svojim otrokom več družabnega življenja, kjer se otroci zberejo par ur v tednu in kjer so obvezni med seboj občevati v na- " rodnem jeziku. — Družabno življenje, — s tem mislim cerkve, šole nedeljske in večerne, klubi, pevska, dramatična in slična društva, kjer mladina občuje med seboj v narodnem, ali če hočete v materinem jeziku. Taka družabna občevanja ohranijo otroku narodno zavest. — Poglejmo brate Hrvate, Srbe, Poljake, Čehe in druge. Mar niso oni vse bolj ponosni na svoj narod kakor pa smo ravno mi Slovenci, ki se tako radi vedno bahamo, da smo na višji kulturni stopinji kakor drugi Slovani? Precejšnje število naših izseljencev je že s seboj v to deželo prineslo neko mržnjo do slovenksga jezika. Ker je ta in oni znal slučajno par nemških besed, se je proglasil za Nemca in se je potem v javnosti sramoval govoriti slovensko s svojimi rojaki, ki morda niso bili vešči nemščine. Za to gre seveda zasluga stari Avstriji, katere nekateri še sedaj, 15 let po razsulu ne morejo pozabiti, kljub vsem šikanam, katere je moral slovenski rod prestati. V razpravi se do sedaj zavrača krivda največ na starše. Res je, da so starše prvi in lahko veliko, oziroma največ pripomorejo za ohranitev narodne zavesti. Vendar, ako ne bomo vsi skupno delali, so starši brez moči, kar nas že skušnje uče. To moramo priznati, če hočemo biti pravični. Z lastnega opazovanja vem, da nad 95% otrok slovenskih staršev govori lepo slovenščino, približno tja do 13 lqta, potem pa začne njegova slovenščina propadati in zakaj V — Ko prestopi hišni prag, že občuje s sošolci in prijatelji v šoli in igri v angleškem jeziku. Nikjer več ne sliši slovenske govorice, edino še morda pri očetu in materi. Ali je potem čudno, da naša mladina ni- K RAZPRAVI Johnstown, Pa. Ker je razprava kako ohraniti slovensko govorico in narodno zavest naše tu rojene mladine in ker mnoge zanima ta razprava ter slednjič, ker je čas za razpravo podaljšan, hočem o tem važnem predmetu tudi jaz nekoliko napisati. — Vedite pa, da nisem nikaka autoriteta na tem polju in kar bom tukaj napisal je iz mojih lastnih skušenj, so gola dejstva, goli fakti, brez vsakega olep-šavanja, grenki sicer, toda res nični. Ako hočemo kaj doseči za ohranitev in povzdigo narodn zavesti moramo odkrito govoriti, odkrito delati, odkrito hvaliti kar je dobrega in od krito grajati, kar je slabega in škodljivega naši narodni zavesti. Zavedajmo se, da bije enajsta ura in ako hočemo kaj do- ma potem narodnega ponosa? seči za obrambo slovenskega jezika, moramo z delom hiteti. Čez pet, ali celo čez 10 let, bo prepozno. Denimo vzroke, da tako hitro plovemo našemu narodnemu poginu, kamor spada-j'o. Priznajmo si našo lastno nemarnost na narodnem polju in potem zavihajmo rokave in resno poprimimo za delo vsi. Vsi, prav vsi pograbimo za delo, kateremu je kaj za ohranitev narodne zavesti pri naši mladini, da se naši tu rojeni kev je posvečena sv. Uršuli in mladini vcepi ljubezen do na- svetemu Roku. Tam smo pre pevale in pletle vtence celi mesec maj, ker smo imeli tam šmarnice celi mesec. Pa to naj bo samo mimogrede omenjeno. Vrnimo se nazaj k igri. — Deklice, ki so igrale, so bile vse roda iz katerega je izšla. Vzemimo za zgled druge narode, na primer Nemce. Tri štiri generacije so že tukaj in še vedno znajo njihovi otroci govoriti nemški jezik. Vedo na primer povedati, kedaj so nji obsevane z umetno lučjo, kar ,hovi pradedi in prababice prišli Dosti jih je, ki niti ne vedo, da so Slovenci. — Čujte torej in strmite. — Največji narodni greh ki nas tira v propast je, ker nikakor nočemo priznati, da smo Slovenci. Trdimo da smo nekaj kar nismo in sploh biti ne moremo. Mar ne trdimo, da smo Kranjci, Grajneri in Granci. Ali moremo potem zameriti naši mladini, da se ponosno ne trka na prsa in prizna, Slovenec sem, Slovenka sem!? V dosti slučajih res niti ne ve da je, ker vse katere pozna nočejo biti Slovenci, pač pa Grajneri. Od Grajnerjev pa ne ve ničesar zgodovina, kakor tudi ne profesorji svetovnega slovesa, ker takega naroda ni. Samo pojdite po naselbinah in vprašajte Slovence po narod-(Dalje na 3. strani.) denarne pošiljatve v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5. pošljite....$ 5.75 Za $ 5.00......... 200 Din Za $10. pošljite....$10.85 Za $10.00......... 400 Din Za $15. pošljite....$16.Q0 Za $12.25......... 500 Din Za $25. pošljite....$26.00 Za $24.00---------1000 Din Za $40. pošljite....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Horib, ki je opazil, kako se je Tarzan čedalje bolj potapljal v zemljo, ni čakal, da bi šel opazovati, kaj je temu vzrok. Pograbil je naglo Jano in jo vlekel stran od tod. Ravno sta oba izginila za drevesom, ko se je Tarzan oprostil iz neprijetnega položaja, toliko da ju je še opazil, ko sta izginila. Zarjul je kakor razdražena zver, ko je videl da mu je ravno ta neprilika zabranila rešitev Jane, zato je z vso močjo brcnil in prizadel Jasonu hude bolečine. (86) (Metropolitan Newspaper Service) 11931, by Edgar Rice Burroughs, Inc. Al) right! reserved. Jasonovo razburjenje je prikipclo do vrha. Ne vedoč kaj dela je zgrabil z rokami za ono stvar ki je padala nanj. V prvem razburjenju je mislil 4a je Hori^, ki je odkril njihov načrt da mislijo pobegniti. Zato je z vso silo vlekel. V svaji osuplosti' je pa opazil,' da je zagrabil za močno movko nogo. Navzlic temu se je odločil, da stvar potegne v jamo, naj bo že kar hoče. Kljub vsej moči, s katero je vlekel stvar doli, je opazil, da ga neznana stvar dviga višje in višje. Jason je vlekel in vlekel, a ni mogel premagati nasprotnika, ki ga je vlekel vedno višje in višje proti površju. Preprič.an je bil, da stvar ki ga vleče gori, ni Horib, ker koža ni bila pokrita z luskinami, ampak gladka kakor človeška. Naenkrat je pa začutil močno brco naravnost v trebuh in to ga je prisililo, da je moral popustiti. Udarec ga je skoro spravil v nezavest in ko je zopet prišel k sebi, ni drugega opazil nad seboj, kakor jasno nebo. Ko so se tla pod Tarzanom udrla in je začutil, da ga je nekaj zgrabilo za nogo in ga vleče doli, si je tudi on z vso silo pomagal kvišku iz neprijetnega položaja, Do pazduh je bil že v jami; tedaj je pograbil za puško, jo položil počez pre. ko jame in se je trdno oprijel. Ko je videl, da puška na obeh konci sloni na trdni zemlji, se je začel počasi dvigati. Sprva nekoliko negotovo, ker se je bal da se kje udere zemlja, potem pa vedno bolj brez skrbi. i,-.. Torek, 12. junija 1934 'AMtKlKANSICI SLOVENEC Stran 8 JAPONSKI PRINC OGLEDUJE ANGLEŠKO OROŽJE TEDENSKI KOLEDAR 17 Nedelja, — Adolf, škof. 18 Ponedeljek — Marko in Marcel. 19 Torek — Gervazij, Protazij. 20 Sreda — Silverij, p. 21 Četrtek — Alojzij, spoz. 22 Petek — Ahaci j, muč. 23 Sobota — Edeltrud. Rev. J. C. Smoley: ČETRTA NEDELJA PO BINKOŠTIH Pred nekakimi štirimi leti—15. junija 1930—je bil v Rimu Proglašen za svetnika kapucinski brat Konrad iz Parchama Nemci so dobili novega svetnika iz njihovega lastnega naroda, njihove lastne dežele. Na njega, kojega preprosto življenje je opisal kapucinski Pater, se dajo obrniti besede ob koncu današnjega evangelija: In je zapustil vse in šel za njim. Mladi Konrad bi bil lahko prevzel krasno, bogato domačijo po svojem očetu v krasni, rodovitni dolini Spodnje Bavarske; lahko bi bil postal ponosen, imovit, čislan kmet — toda on je hrepenel po nekaj višjem. Potrkal je na vrata bližnjega samostana, prosil tam, da bi ga sprejeli kot brata-lajika; bil je pripravljen, da zapusti vse, dom in imetje, vse časti in radosti sve-la. Svoj življenjski čolnič je peljal mladi fant v tihi pristan samostanskega življenja. Tam je hotel iti v vsej ponižnosti za svojim Gospodom, hotel mu je z vso požrtvovalnostjo zvesto služiti. Kako srečen ribič! On je napravil največji lov: Mii in srečo učenca sv. Frančiška Asiškega. Več kot štirideset let lie opravljal službo vratarja v samostanu. Več kot dvestokrat na dan je moral odpreti vrata, služiti prihajajočim trpečim, Prosečim ljudem. Pot k največji časti na tem svetu, pot k časti oltarja, je Vedla njega v zvestobi v malem. Trpeti, biti potrpežljiv, biti Prijazen proti vsakemu, ki je potrkal na vrata ali potegnil za samostanski zvonec: To je bila njegova tiha pot k svetosti. Vse je zapustil, kar sicer vabi človeka na svetu. Zato je skromni brat Konrad, učenec Gospodov, našel, kar da duši pravo bogastvo, kar ji da pravo srečo: našel je notranji mir, večno Popolnost. Neka pobožna umetnica slika svetnika kot prijatelja križa.^ Njegovo geslo je bilo: "Križ je moja knjiga. Pogled na križ me uči, kako se moram pri vsaki priložnosti obnašati." To Je bil tudi bogat ribji lov, ko je ponižni brat prišel do tega spo-*nanja. s to modrostjo je bil močan v vsakem trpljenju. In kzkor sv. Pavel v današnjem listu, tako je tudi on lahko rekel: 'Vem, da trpljenje tega časa ni primerjati z bodočo slavo, ki se bo javila na nas." Kako kmalu, ko je odšel on iz tega sveta, °dšel iz svoje dolžnosti in svojega opravila v milosti polno božjo slavo, se je to na njem objavilo! Tako je bilo ponižno življenje tega svetnika neprestana služba v vršitvi ljubezni do bližnjega. Umetnika sta življenje tega svetnika najbolj razumela, ko ga nam predstavljata, kako daje raztrganemu ubožcu z eno roko košček kruha, z drugo mu Pa vliva iz vrča vodo v kozarec. Neštevilnini ubožcem je dal ljubeznivi brat kruha; dal ga je, kakor bi šlo to iz njegovega lastnega, rad in z veseljem, duhovni kruh dobrotljive ljubeznivosti tega Frančiškovega Učenca je napravil, da je telesni kruh toliko! bolj teknil. V prejšnjih boljših časih smel jim je tudi dati kozarec piva; sedaj za-v živa jo mnogi okrepčujočo pijačo: tolažbo, veselje, vspodbudo, da gredo tudi oni za Gospodom po njegovem zgledu. Kako majhna je prava, resnična hoja za.Kristusom v očeh tega sveta! Skrita in pozabljena ... In kako velika je pred &ogom! Vedno in vedno se ponavlja sveti zakon v božjem vladanju sveta: Malo, slabotno je izvolil, da postane veliko in slavno. Ker je Bogu vdan in zvest kmečki sin zapustil vse, Vse radi Jezusa, je mnogo zadobil, veliko našel. Ni li to preprosto življenje samostanskega brata zgodba o obilnem ribjem lovu, o obilni milosti božji, o pravi hoji za Kristusom? Nam ni treba vsega zapustiti. Vsak naj gre in hodi po svoji poti. Toda to moramo pustiti, kar je zoper Kristusa. Kjerkoli stojimo v svojem življenju, vedno bodimo učenci Gospodovi! i IZ SLOV. NASELBIN < Nodatjevfcuje i Z. Hiram ) Princ Kaja z Japonske (na levi), ko je nedavno obiskal Anglijo in si je ob tej priliki tudi ogledal angleške topove. ga pomočnika Alojzija Kranjca tako močno, da si je ta pri padcu zlomil levo ključnico. ----o------I __ Ljubljana raste nosti. Stavim tri pečene krom- Lansko leto se je v Ljubljani pirje, da ne boste dobili med zgradilo 61 novih hiš z 247 sta- sto družinami dve slovenski, novanji. (Leta 1932 pa 85 hiš.) Najmanj 98 jih bo "Krancev." Od teh hiš je bilo 13 pritličnih, Kadar pride kak in vpraša po 4 visokopritlične, 34 enonacl- Slovencih, se mi zdi čudež bož-stropnih, 3 trinadstropne, 2 šti- ji in bi skoro ne mogel dati od-rinadstropne, 2 petnadstropni govora od samega preseneče-in 3 šestnadstropne. nja. -0--| Ako torej hočemo ohraniti tu S krampi rojeni mladini narodno svetinjo V ptujsko bolnico sta bila 'slovenskega jezika, potem iz-nedavno pripeljana 241etni Al. jbrišimo ta grdi madež z besed--Zamuda in 211etni Simon Bez- njaka nažega lastnega jezika jak, ki sta bila napadena od ne- brega. Razširili so jo in zvrtali jestvine, ki jih sedaj noče pla-še dalje tako, da je nastal pravi čati. tunel, ki gre od jugovzhodne do severne strani brega in po katerem bodo lahko vozili z vozovi. Novi izhod so naredili tako, da se odpira severno od Dan in to tik gozda Presike tako, da s te strani ni mogoče videti vhoda v pred. Tunel je ves betoniran in ima v notranjosti, še stranske rove, v katere so baje že spravili mnogo vojnega materiala. Civilistom, posebno pa domačinom je strogo prepovedano približati se temu objektu. Na obeh straneh so postavili stražnice in vojaki marljivo stražijo. Ves breg je obenem podminiran, da ga slučaju nevarnosti morejo pognati v zrak. -o--- Radi pomanjkanja V Ustju na Vipavskem je pred kratkim izvršil samoumor brezposelni kmet Karel Valič. Vrgel se je v vodnjak. Ko je pri Semenišče na Reki V škofijskem semenišču na lieki (semenario vescovile), ki je podrejeno reškemu škofu Santinu, se slovenski gojenci ne počutijo dobro. Pod škofijskim upraviteljem msgr. Mecchio so bolje ravnali z njimi. Svojim dušnim pastirjem so za velikonočne praznike pisali v italijanskem jeziku, kar je te seveda neprijetno osupnilo. -o--- Reški bogoslovci v Benetkah Več bogoslovcev \z reške škofije študira v Benetkah, to- rej ne v goriški bogoslovnici, kjer se vzgajajo bogoslovci iz goriške, tržaško-koperske in poreške škofije. -o- Smrtna kosa Dne 7. maja so pokopali v Padričah pri Trstu g. Franca Grgiča. Pokojnik je bil kmet, ki je zelo ljubil svojo domačo grudo. V svojih mladih letih se je posvetil naši pesmi in se v glasbi tako izuril, da je sam vodil vaški pevski zbor "Slovan" in po vojni tamburaški odsek istega društva. Deloval je z vnemo v društvu vse dotlej, dokler niso oblasti ukinila delovanje društva. znancev, kateri 10 ju tuko pre mlatili s krampi, da sta obleža la na cesti. pri tej priči in postanimo za na- 200 milijonov za zdravila TO IN ONO IZ DOMOVINE Iz šale krvava resnica Na leto dni zapora je bil v Mariboru obsojen 23-letni delavec Janez Kranjc, katerega šla na mesto preiskovalna komi-j sta za šalo napadla Lorberjev sija in vprašala ljudi, zakaj sil hlapec Friderik Ratmon v Ži-je Valič vzel življenje so ti po-jčah in njegov tovariš Koletnik. povedali, da je bil že dve leti (Da bi ju ne spoznal, sta poteg-brez dela. V zadnjem času je de-.nila klobuke globoko na oči in jansko trpel lakoto. Tedaj je zavihala ovratnike. Komaj je orožniški poročnik, ki je bil v.Ratmon prijel Ki'anjca od za-komisiji, jezno zavrnil kmete:[daj, je že odskoiil s smrtno "V Italiji ni lakote. Saj imamo vendar zimsko preskrbo!" Na to so mu kmetje obrazložili, da ,je bil Karel Valič večkrat v Gorici in da je tam prosil pri uredu zimske preskrbe za podporo a so mu jo odklonili. -o- Fašistična velikodušnost V Mirnu obstoja organizacija "Opera Nazionale Fascista," ki je razglasila, da bo skrbela za brezposelne. In res je začela deliti delavcem ki so brez zaslužka, brezplačna kosila. Toliki fašistični človekoljubnosti so se mnogi čudili, dokler niso izvedeli, kako je z njo. S človekoljubnostjo paradira in si dela reklamo fašistična organizacija stroške pa nosi neki slovenski trgovec, pri katerem je "Opera Nazionale" naročila prej pravi Slovenci, ne samo kadar pišemo v časopis, ampak povsod in vselej, tudi kadar občujemo s tujcem, sose-jdom, rojakom, Amerikancem, Po podatkih belgrajskega mož z" ženo, žena z možem, statističnega urada izda Jugo- starši z otroki. Potem smemo slavij a na leto 200 milijonov 'upati na ohranitev slov. je-dinarjev za razna zdravila. Od zika. Potem nam bo šele lahko tega gre 55 milijonov Din v ino- pomagalo slovensko časopisje zemstvo. Pred dvema letoma je in nam bo pomagala naša slo-šlo v inozemstvo za zdravila do venska duhovščina. — Veliko 100 milijonov, sedaj je že pre- lepše se mi zdi od tu rojenega cej domačih tovaren, ki izdelu- slovenskega fanta ali dekleta, jejo zdravila doma. — Deset ako reče, je prinesel premoga, odstotkov vseh izdatkov se po- krompirja, itd., kakor pa od rabi samo za zdravila proti pre- priseljenca — sem bil v "kran-hladu. — Še več kakor za zdra- ski" cerkvi, "kranski" hali, bc-vila pa porabi Jugoslavija za rem "kranske cajtenge," ali je kozmetična sredstva. gospod po "kransko" pridigo-__o_ val, itd. Ni se mu posrečilo ; Dokler niso prišli k nam slo- Na Pobrežju v Mariboru si je (venski 00- frančiškani, širša z britvijo prerezal vrat 51-letni ameriška javnost sploh ni vede-delavec državnih železnic Ivan la> da s/loh ^ ^venski na-J. Moža, ki ga že dalje časa ™d mednimi. Imeli smo seve- mori tuberkuloza in je hotel da takozvane naprednjake, in svobodomislece, niso pa se toliko napredovali da bi vedeli, oziroma niso imeli poguma. Zato je seveda treba tudi narodne zavesti in javno povedati da sam napraviti konec trpljenju. Našli so ga in spravili co, kjer so ga obvezali. len udarec mu je prizadejal 27-|Nagli s0 ga in spravili v bolni-, letni Franc Mencinger v Veče-slavcih, ko je hotel Madjar miriti neki pretep. Madjar ni vedel, da ima počeno lobanjo, šele zdravniki so to ugotovili po njegovi smrti in zato je bil Mencinger pred mariborskim sodiščem obsojen na 6 let robije in petletno izgubo častnih pravic. RAZNE NOVICE IZ NE0DREŠENE DOMOVINE rano, katero mu je zadal Kra-njc, misleč da je pravi napad. -o- Smrtna kosa V Ptuju je umrla Otilija Ma-rinčič, zasebnica stara 52-let. — Na Bregu pri • Ptuju je umrl Emerik Weigl, železniški strojnik v pokoju star 76 let. — V Nevljah pri Kamniku je umrl Matija Končnik, tovarniški delavec star 38 let. --o-- Nezgoda Na Pobrežju pri Mariboru se je zastrupil z ocetno kislino 39-letni delavec Ivan Hanželič. Našli so ga nezavestnega in ga spravili v bolnico. Nevaden primer Mesec dni je živel neki Franc Zaradi moke V Batovljevcih pri Bosanskem Brodu je prišel Imro Moičevič k svojemu očetu Stjepanu in ga prosil za par kilogramov moke, ker je sam s svojo družino stradal. Prišlo je med njima do prepira, ker je oče očital sinu, da preveč trosi za svojo družino. Prepir se je stopnjeval in stari Stjepan je prijel za nož in ga porinil svojemu sinu v prsa, da je ta na mestu izdihnil. Gorelo je Na Vinjem vrhu pri Št. Jer- SLOVENCI! nejuna Dolenjskem je zgorela |, Za P™editev v slovenskem hiša posestnika Crtaliča. Prehi- ,do™ber?m,0 navfdno