• J.
PRIMORSKI DNEVNIK
WB^tSSein|^pStovud Cena 300 lir____________________ Leto XXXVI. Št. 87 (10.607)	TRST, torek, 15. aprila 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZPRAVA V SENATU BO TRAJALA PREDVIDOMA OD DANES DO ČETRTKA
Cosstga včeraj predstavil program svoje vlade V prvi vrsti boj proti terorizmu in inflaciji
Namen vlade je izdelati «organski zaščitni ukrep» za slovensko manjšino - Zaskrbljenost ob Mednarodnem političnem položaju - Popolna zvestoba atlantskemu zavezništvu - Jugoslovansko-italijanski odnosi zgled dvostranskega sodelovanja
ZAČETEK URADNEGA OBISKA Nfl VABILO CK KPK
Berlinguer in delegacija KPI prisrčno sprejeta v Pekingu
l
RIM — Francesco Cossiga se je včeraj predstavil najprej v se-; Potem pa še v poslanski zbornici z 98 tipkanih strani obsega-j '® Programom svoje nove tristrankarske vlade. Govoril je skoraj Hipa 'n uv°doma orisal okoliščine, v katerih je nastala koalicija e« krščansko demokracijo, socialistično stranko in republikanci. Nje-'ja druga vlada je v bistvu le nadaljevanje prvega poskusa in po-^boa političnega razvoja v zadnjih letih.
5 tem v zvezi je zelo pozitivno ---------------------
eiu] izkušnje politike narodne e-na' "sli, ki je bila ne samo potreb-tič’ temveč tudi koristna tako polito kot moralno in družbeno.
-o^dnik vlade je poudaril vlo-str' i 'e Prevzela socialistična ohri ’ ko ie dala svoj prispevek 1,11 ovanju koalicijske vlade, ki bi jem zmožna voditi državo. V svo-„ ® Posegu se Cossiga ni izrekel BiH 'n« o nikomer, niti o KPI, i. ® drugih laičnih silah. Tristranska vlada je bila
r
.'i	vlada je bila po njegovem
* dn uaravna posledica razmer, ■ kr»( er'k ic Prišlo ter najbolj kon-(aJna ter realistična pot, ki so jo ie Ko u*?rali. Iz njegovih izvajanj i ,j ®,# jasno razvidno, da si Cos-^ kov 116 ,mara ustvariti sovražni-, Ui ’ sai je njegova vlada taka. da Da a-.,n't* prevelikih sovražnikov, - j ,, riti prevelikih prijateljev.
* tem smislu se je Cossiga opre-
5
delil nekje za zlato sredino ter se pri tem večkrat skliceval na politični nauk Alda Mora. Sploh je iz njegovega govora bilo nekje razvidno, da se postavlja, čeprav z vsemi razlikami, ki jih takšna primerjava narekuje, za edinega naslednika umorjenega demokristjan-skega voditelja.
Sicer pa je programska vsebina Cossigovega govora bila zelo splošna. Med drugim je dejal, da je ob številnih političnih in družbenih spremenljivkah, ki so prisotne v italijanskem političnem življenju nemogoče izdelati program, ki bi obsegal prav vse. Zato je Cossiga postavil nekatere »cilje*. »smernice* in «nujne ukrepe», ki jih preveva dokajšen pragmatizem, ki u-pošteva dejstvo, da ima Italija, prvič po štirih letih, koalicijsko vlado, ki lahko računa na vnaprej
!18a med svojim včerajšnjim posegom
(Telefoto AP)
določeno večino. In predsednik vlade je trdno odločen izkoristiti to prednost.
Deset vrstic svojega programskega govora je predsednik vlade Cossiga posvetil tudi vprašanju slovenske manjšine
Dejal je: «Kar zadeva vprašanje slovenske manjšine je namen vlade izdelati, v tesnem stiku z deželo Furlanijo - Julijsko krajino organski zaščitni ukrep po koncu in na osnovi dela posebne komisije, ki so jo v ta namen ustanovili. Vlada je mnenja, da so vprašanja manjšin obenem vprašanja omike, ki jih je treba rešiti v uravnovešenem odnosu med specifičnimi in splošnimi pravicami v okviru stvarnega in pravičnega izvajanja za vse, večine in manjšine, načela enakopravnosti, za katero jamči in mora jamčiti pravna država.*
Cossiga je govoril tudi o vprašanju terorizma ter poudaril, da bo vlada skrbela za javni red ter vodila tako politiko, katere namen bo preprečiti prevratniške načrte ter zatreti povezave s teroristi na vseh ravneh. Po njegovem mnenju zato niso potrebni novi zakonski ukrepi, niti na preventivni niti na represivni ravni, pač pa so potrebne bolj učinkovite upravne in organizacijske mere. Te zadevajo predvsem boljšo koordinacijo dela sil javnega reda, povečanje profesionalnosti policije, ki ji je treba dati na razpolago večja tehnična sredstva. Zato je tre. ba čim prej priti do reforme uprave javne varnosti in ustanoviti državno policijo.
V zvezi z gospodarsko politiko je Cossiga omenil velike težave, ki jih Italiji povzroča stalno naraščanje cen petroleja, ki se je med 1978 in 1980 podražil za 110-120 od sto. T i je eden od vzrokov, ki prispevajo k temu, da se bo stopnja razvoja svetovnega, in posebej italijanskega gospodarstva v letu 1980 zelo zmanjšala. V zvezi z bojem proti inflaciji pa je za zdaj Cossiga samo pozval proizvajalce, naj znižajo cene, delavce naj zahtevajo manj denarja, sindikate pa naj bodo bolj prožni (o premični lestvici bodo vsekakor odločali komaj po volitvah).
Velik del svojega programskega govora je Francesco Cossiga posvetil zunanjepolitičnim vprašanjem. Izrazil je zaskrbljenost nad sedanjim mednarodnim položajem ter poudaril popolno zvestobo Italije atlantskemu zavezništvu. Italija je prepričana, da morajo Evropa, ZDA in druge
zavezniške in prijateljske države izdelati in uresničiti globalno strategijo za varnost, razvoj in mir. Zavrnil je zamisel o nevtralni Evropi, ki ni sprejemljiva v okviru velikih ravnovesij. Ko je govoril o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter o odnosih med Italijo in Sovjetsko zvezo ter drugimi vzhodnimi državami, je Cossiga dejal, da so vsekakor prispevek k varnosti ii? popuščanju napetosti. Poudaril je vlogo. ki jo pri tem ima konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi ter dodal, da bo Italija dala svoj prispevek k pripravi madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki bi morala biti letos jeseni.
V okviru zunanjepolitičnih vprašanj je Cossiga omenil tudi odnose z Jugoslavijo. ((Dvostranski odnosi z Jugoslavijo so dosegli tako široko raven, da veljajo za zgled prispevka k splošni stabilnosti. Okrepitev neposrednih odnosov na vladni in deželni ravni ter na ravni podjetnikov je bila taka, da bo treba nadaljevati po tej poti, prav tako dobra pa je bila obmejna izmenjava. Pod italijanskim predsed-
stvom so v zadnjih mesecih dosegli sporazum med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki so ga podpisali 2. aprila letos v Beogradu.« (if-pp)
Sestanek paritetne delovne skupine za globalni zaščitni zakon
BENETKE — V petek in soboto se je v Benetkah sestala paritetna delovna skupina iz vrst posebne komisije predsedstva vlade, ki je zadolžena za pripravo gradiva globalnega zaščitnega zakona za Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini. To je bil prvi sestanek te komisije, v kateri je pet slovenskih in pet italijanskih članov ter koordinator.
Delovna skupina se bo poslej sestajala v pospešenem ritmu, da izdela svoje konkretne predloge v roku, ki ga je omenil predsednik vlade Cossiga v razgovoru z enotno slovensko delegacijo.
uiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
NEPRIČAKOVAN ODPOR ZAHODNE EVROPE IN JAPONSKE
Washžngtonska vlada vedno bolj v zadregi zaradi osamelosti pri pobudah proti Iranu
Ameriški zavezniki bodo o morebitnih sankcijah razpravljali šele prihodnji teden Mednarodni RK obiskal talce - Carterjeva priljubljenost med ameriškimi volivci upada
TEHERAN — Ameriško-iranska | vila Carterju «največjo podporo*
kriza je stopila v obdobje, ko se lahko vsak čas čakanje sprevrže v nevaren vojaški zaplet, saj ameriški predsednik Carter spoznava, da so njegove gospodarske in politične sankcije proti Iranu neuspešne, če se jim ne pridružijo zarodni zavezniki.
Carterjeva administracija pa je do sedaj naletela le na «solidar-nostne izjave*, na zavlačevanje in mlačnost. Le britanski premier Margaret Thatcher je včeraj zagoto-
0
l>l,i|liiiiiliil||liaill|l|mi||lll|lllim,lllllllllllllimimilltillilliailllllllllllilllll,ilili,l„li, m iiiitiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiii nuni iiiittiiiiiui miiiiiiii hu iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitimiiiiiiimiiiiu
- RVa OBLETNICA POTRESA
Pomoči za odpravo Nedič potresa Črni gori
SeJjj^GRAD — Predsednik predle ob 31 <“rne 8Hre Veljko Milatovič UfM-ou stnici potresa v Črni gori Vitr,n Tanjuga in Pobede med dt$ayV? dejal, da je bila solidarnost iti	Jugoslavije v domovini
kastie'lni takoJ P° potresu pa tudi I SeJe nadvse dragocena. Pokazalo*. da to ni le skrb samo ^bfvi ega nar°da, ampak vseh ricev Jugoslavije. Vsestran-tr0 an °Š delovnih organizacij, hi-jevtiih hiranje ekip. kulturnih in Uvadp delavcev in velikega števila Podpo^v sta bila najboljši dokaz 6 ,in dokaz osebne in kolek-8ore ^Udarnosti z narodom Črne ikladitev stališč in spora
PO SKLEPU ZOR, DA NE POŠLJEJO SVOJIH ŠPORTNIKOV V SZ
Zahodni svet pred odločitvijo o bojkotu moskovskih iger
Britanska in nemška vlada podpirata ZDA, športniki pa so za olimpijski nastop - Tass: «Gre za protizakonit in nepravičen sklep»
sprejetje zakonskih predpi-Je ^kupščini SFRJ v pogojih, ko Dlertig ^ /,lk.rati reševati tudi pro-^ve vS ae'lizacije gospodarstva dr-Pravji Celoti, pa je še en dokaz l>°dišč 0s^ načel in zgodovinskih ižanska katerem temelji jugoslo-skupnost.
odn«Variani° 0 višini sredstev Sorj ip av° Posledic potresa v Črni Sfajp Pokazalo, da moramo še do-tk‘ja) ,!.! naš sistem solidarnosti,* je *ti, k(), ulatovič. «Sistem solidarno-Ukarn- J,e bil dogovorjen med repub-bted *n pokrajinami neposredno botrjpi :rosom v črni gori, je bil itlijM. tudi v našem primeru in z « bilo zak°nom leta 1979. Ko pa Hgotovif -eba Za njegovo uporabo 'Vabia 1 Se višino in dinamiko pri-*adevarrredstev’ so se pojavila pri-t?bia »iu’ da bi ga opustili, ozi-8btem , ve po spremembah. Ta
'iclji-pre-
“.‘erU ip* .'-"'Srachti. V vsakem pri-sistoTji dograjevanje in utrjevanje
^rn , vc PO sprememoan. v®stj S;'Sekakor ni .brez pomanjkljivi	Prej nismo mogli pre
rien, . dograditi. "

a?olidarnosti koristno. To je *0dsten S.6 medsebojne (»vezanosti, s® v SpHZa naše medsebojne odno-V anJošti in prihodnosti,* je ‘ugim dejal Veljko Milatovič. _____________________' (dd)
} Pogotn!*'1 ~ v Brusi; so se zače-!n Juj.^od delegacijami EGS • So rv,.av!J0' da sprejmejo sklepe, jlljem „e^n'. da bi,do lahko s 1. i * $Dn„es zaoeh izvaiati trgovinski *> so zuma med EGS in SFRJ, ba Podpisali 2. t.r.i. v Rimu.
MOSKVA - «Protizakc ‘ t in nepravičen* — tako je sovjetska tiskovna agencija Tass včeraj označila sklep ameriškega olimpijskega odbora, da se ameriški športniki ne bodo udeležiti olimpijskih iger v Moskvi. Odbor je sprejel sklep v soboto zvečer v Coloradu Springsu, potem ko je članom odbora ameriški podpredsednik Walter Mondale še izrecno ponovil zahteve predsednika Carterja po bojkotu OI. Za bojkot so glasovali 1604 člani, proti 797, dva pa sta se vzdržala.
«že dejstvo, da je tretjina članov olimpijskega odbora glasovala proti bojkotu* — piše nadalje Tass — «jasno dokazuje, da je Carterjeva uprava izsilila bojkot. Sklep je bil sprejet zgolj iz političnih razlogov, ki nimajo nobenega opravka z o-timpijskim gibanjem in ki so v protislovju z olimpijskim duhom.* Sklep ameriškega olimpijskega odbora je imel v svetu, tako v športnih, kot v političnih krogih, velik odmev. Svetovno javno mnenje je sedaj bolj kot kdajkoli prej razdeljeno v dva tabora: na tiste, ki zagovarjajo nastop v Moskvi in na tiste, ki mu nasprotujejo. V prvi tabor spadajo domala vsi športniki; tisti, ki se dolga štiri leta pripravljajo na olimpijske igre, tisti, ki so jim olimpijske igre glavni cilj v športnem udejstvovanju in ki bi morali sedaj zaradi političnih mahinacij njihovih držav tvegati svoj življenjski nastop. V drugem taboru so politiki, državniki, ki vidijo tudi otimndjske igre zgolj skozi prizmo svojili ozkih političnih interesov.
Tak interes (bližajoče volitve) je imel Carter, ki je moral prisiliti svoj olimpijski odbor, da mu sledi. Sedaj bo gotovo skušal prepričati tudi svoje evropske partnerje, da ga podprejo pri bojkotu. Med politiki mu bo verjetno uspelo (britanska vlada in Schmidt sta nedavno spet
podprla bojkot), težje bo prepričati športnike.
Olimpijski odbori evropskih in drugih držav se bodo v kratkem spet sestati, c’a se dokončno izrečejo o sodelovanju ali bojkotu. Že sedaj pa se je že izvedelo za nekatera mnenja vidnih predstavnikov športnih organizacij.
Belgijci so proti bojkotu, Angleži tudi, in to kljub drugačnemu mnenju vlade (.ljudstvo pa je v skoraj plebiscitarnem štev" . za nastop v OI). Avstralska olimpijska federacija je bila »razočarana* nad sklepom ameriškega odbora, ministrski predsednik Malcolm Fraser je za bojkot, proti bojkotu pa se na vse kriplje bori bivša olimpijska prvakinja v plavanju Dawn Fraser. »Sedaj je še predvsem pomembno, da
se Avstralija udeleži olimpijskih iger v Moskvi*, je bila ena od njenih izjav. Singapur bo bojkotiral igre, če bo to storilo tudi »večje število drugih držav*, japonska vlada je tudi za bojkot, a bo šele v prihodnjih tednih zavzela dokončno stališče. Od vseh predstavnikov o-limpijskih odborov pa je bil do sklepa ameriških športnih oblasti najbolj kritičen predsednik olimpijskega odbora malega Hongkonga. Dejal je dobesedno, da je sklep »akt politične diktature na ves športni svet*.
SAN SALVADOR - Med hudim oboroženim spopadom med vojaki civilno-vojaške hunte in skrajno levičarskimi gverilci je bilo včeraj ubitih veliko število oseb.
pri’ poskusih za osvoboditev talcev v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. V spodnjem domu parlamenta pa je tudi Thatcherjeva pristavila, da morajo biti skupne evropske pobude take, da bodo uspešne in sprejemljive za najširši krog držav.
V Bonnu je nemški zvezni minister za zunanje zadeve Genscher povedal, da predsednik Carter ni dal evropskim zaveznikom nobenega roka, do kdaj bi se morati pridružiti ameriškim pobudam proti I-ranu. Genscher je tudi izjavil, da smatra prekinitev diplomatskih odnosov z Iranom kot neprimerno, saj prav taki odnosi koristijo talcem. Glede gospodarskih sankcij pa je povedal, da mora EGS sprejeti skupna stališča po trezni presoji položaja in morebitnih zapletov, kar pa bo mogoče šele prihodnji teden.
Ob vsem tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, če bo predsednik Carter voljan še čakati, ko mu voda že siti v grlo in dan za dnem zgublja podporo pri a-meriški javnosti. Tednik «Newsweek»' je objavil rezultate Gallupove raziskave predsedniške »priljubljenosti*. Kar 49 odstotkov anketiranih obsoja Carterjevo zunanjo politiko, 40 odstotkov jo podpira, 11 odstotkov pa se ni razjasnilo. Podobna raziskava decembra meseca je ugotovila, da je Carterja podpiralo kar 77 odstotkov anketiranih. Isti ted nik navaja tudi vse pobude, ki bi preostale Carterju, če bi mu zavezniki obrniti hrbet, in sicer: elektronsko motenje vseh telekomunikacij v Iranu, pomorsko blokado in vojno napoved.
Iranski tisk lahko torej z zado voljstvom ugotavlja ameriško »neu godje* zaradi zavlačevanja zaveznikov, saj je do sedaj konkreten ukrep sprejela le Avstralija, ki je znižala število svojega diplomatskega osebja v Teheranu, Japonska vlada pa je včeraj v Tokiu jasno povedala, da bo sprejela »primerne* ukrepe šele ko bodo znane pobude Evrop
ske gospodarske skupnosti. Če I vsem tem političnim «nestališčem:> dodamo mnenja evropskih in japonskih gospodarskih krogov je za Car terja stika res porazna.
Gospodarski embargo proti Iranr je predsednik ZDA sprožil z večme sečno zamudo, ne da bi se prepričal če so njegovi zavezniki voljni mi slediti v avanturi, ki se je že izkaza la kot neposrečeno sredstvo pridobi vanja zaupanja ameriških volivcev Sedaj se je zagnal tako daleč, dt si je onemogočil umik, ki bi pome nil le dokončen poraz med javnostjo
ki vedno bolj zahteva odločne u krepe.
Vsega tega se Evropa dobro za veda in mrzlično išče kompromis no rešitev, ki ne bi izpodkopala za hodnega zavezništva, ki ne bi spro žila iranske grožnje naftnega boj kota in ki bi obenem dokazala, da Evropa lahko ubere svobodno pot To so tudi želje vseh naprednih sil v Evropi, ki se zavedajo seda pjega izredno nevarnega položaja Prenagljeni ukrepi, ihtavost in u žaljenost bi biti lahko usodni.
(voc)
iiliiaiiiiiiiii,iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiumnmiiiiiiiiiniiiifiimimititiiiii,iiiiiiiiiiiiiitiii
V NEDELJO V LJUBLJANSKI STOLNI CERKVI
Dr. Šuštarja posvetili za ljubljanskega nadškofa
Čestitke dr. Vratuše in predsednika RK SZDL Slovenije Ribičiča
LJUBLJANA - V nedeljo so v stolni cerkvi v Ljubljani slovesno posvetili za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. A-lojzija Šuštarja. V navzočnosti kardinala Leščiča Lekaia ter 28 nadškofov in škofov iz devetih dežel in 500 duhovnikov je nadškofa ustoličil ob lepi glasbi in vsem potrebnim ceremonialom, apostolski prcnuncij Mi-chele Cecchini skupaj s škofom Von-derachom iz S vrte in ljubljanskim pomožnim škofom Leničem. Prisoten je bil tudi tržaški škof Bellomi.
Ob posvetitvi so biti navzoči tudi Mara Žlebnik, podpredsednica IS skupščine SR Slovenije, Stane Kolman, predsednik komisije SRS za odnose z verskimi skupnostmi, Niko Lukež, podpredsednik skupščine mesta Ljubljane in predsednik komi-
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>'iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iuiuiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
mnen
jUSJSGuC/
Carter je dosegel, kar je hotel za vsako ceno doseči: olimpijski odbor ZDA je pripravil do usodnega sklepa, da se ameriški atleti ne bodo udeležili poletnih olimpijskih iger v Moskvi. Da je to dosegel, v očitnem nasprotju z voljo večine ameriških športnikov, je uporabil najbolj brutalen politični pritisk z vnaprejšnjo grožnjo, da ameriškim a-tletom ne bi pustil v Moskvo, tudi če bi olimpijski odbor sklenil drugače. Poslužil se je diktatorskega nastopa, torej prav tistege nedopustnega in nedemokratičnega načina, ki ga ob vsaki priložnosti o-čita drugim. Sredstva močnih so pač vedno Ista!
Dalckosežnih posledic tega Carterjevega ukrepa se zaveda ves
Udarec olimpijski ideji miru in sprave
miroljubni in demokratični svet. Z njim niso prizadete le olimpijske igre, od starih grških časov simbol miru in simbol težnje združevanja plemenitih teženj človeštva po sodelovanju neglede na vse možne razlike, ki so vedno obstajale v svetu, prizadet je sam svetovni mir, prizadeta so prizadevanja za obnovitev mednarodnega sodelovanja in popuščanje napetosti v svetu. Hladni vojni je bil dodan nov kisik z vsemi nevarnostmi, H jih hladna vojna že po svojem značaju nosi v sebi.
Prve reakcije v svetu kažejo, da je Carterjev volilni državni in politični pritisk na ameriški olimpijski odbor, izzval predvsem splošno za-
skrbljenost, velika večina olimpijskih odborov zlasti evropskih držav pa je, v nekaterih primerih tudi proti drugačnemu stališču njihovih vlad, potrdila, da ne bo sledila a-meriškemu bojkotu moskovske olim-piade. Na tem stališču je ostal tudi mednarodni olimpijski odbor, zavedajoč se, da lahko predstavlja ameriški bojkot moskovske olimpia-de začetek konca te največje in v zgodovini mednarodnih odnosov najstarejše športne manifestacije.
Toda neglede na to koliko držav bo še sledilo ameriški odločitvi (in nekatere prav gotovo bodo), ostaja dejstvo, da bedo poletne olimpijske igre v Moskvi z odsotnostjo že samo ameriških športnikov bistveno
okrnjene in da je bila olimpijski ideji miru in sprave zadana težko popravljiva škoda. Vse to je še toliko huje, ker bi svet prav v teh kritičnih časih blokovskega zaostrovanja in grozeče nevarnosti za svetovni mir potreboval drugačnih u-krepov, izvirajočih iz večjt državniške modrosti tistih, od katerih je danes v največji meri odvisna bodočnost človeštva.
Ne samo športniki, vsi miroljubni ljudje so zaskrbljeni zaradi mednarodnega položaja, v katerem je olimpijska kriza le grozeči odsev afganistanske in iranske krize na relaciji' blokovske konfrontacije, ki vodi, če ne bo pravočasno zaustavljena, naravnost v svetovni požar.
(jk)
sije za odnose z verskimi skupnostmi mesta Ljubljane, Anton Žibert, predsednik skupščine občine Trebnje in drugi.
Dr. Šuštarju je ob inavguraciji v imenu predsedstva republiške konference SZDL čestital Mitja Ribičič, ki je zapisal: «V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije smo prepričanj, da se bodo naši odnosi tudi vnaprej razvijati v zaupanju in razumevanju. Vam osebno pa želim čimveč uspehov pri vašem odgovornem vodenju rimskokatoliške cerkve v skupnem interesu za družbeni napredek slovenskega naroda, za sožitje med narodi in mir v svetu*.
Novemu slovenskemu metropolitu je brzojavno čestital tudi predsednik IS SRS dr. Anton Vratuša in izrazil prepričanje in željo, «da se bodo med rimskokatoliško cerkvijo na Slovenskem pod vašim vodstvom in samoupravno socialistično družbo razvijali na podlagi znanih, zakonsko urejenih načel dobri odnosi, v duhu obojestranskega zadovoljstva*, (dd)
Stanje predsednika Tita še zelo težko
LJUBLJANA - Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita zelo težko. Pljučnica se ne širi. že prej opažena okvara jeter v minulih dneh kaže poslabšanje, spremljano z zlatenico. Izvajajo potrebne ukrepe zdravljenja.
Nedeljsko sporočilo pa je bilo takole:	Zdravstveno stanje
predsednika Tita je brez bistvenih sprememb. Nadaljujejo in tenzivno zdravljenje.
PEKING — Uradna delegacija KPI pod vodstvom generalnega tajnika Enrica Bertinguerja je prispela včeraj v kitajsko glavno mesto, kjer jo je na letališču sprejel generalni tajnik CK kitajske KP Hu Yaobang z načelnikom mednarodnega oddelka KPK Ji Pengfeij|em in številnimi visokimi funkcionarji stranke. Delegacijo italijanske partije sestavljajo poleg Bertinguerja še Giancarlo Pajetta in člani centralnega komiteja KPI Antonio Rub-bi, Angelo Oliva in Silvana Dameri. Po prisrčnem sprejemu se je delega. cija odpeljala v rezidenco Diaoyu Tai (ribiški paviljon), ki je običajno pomenjena državnim poglavarjem, ko obiščejo Kitajsko. *	'	"
Vrsta uradnih razgovorov se začne danes zjutraj na srečanju v kitajski narodni skupščini, pri katerih bo kitajsko stran vodil Hu Yao-bang. Popoldne bo uradne goste sprejel predsednik Hua Guofeng, ki jim bo drevi priredil slavnostno večerjo. Razgovori med zastopstvi italijanske in kitajske komunistične stranke se bodo nadaljevali jutri in pojutrišnjem in se bodo zaključili prihodnji torek, po povratku italijanske delegacije z obiska v Šanghaju in Hankouju.
Jutri popoldne se bo italijanska delegacija srečala s profesorji in študenti pekinške univerze, kjer bo imel Berlinguer govor, ki ga bo oddajala kitajska televizija. V -čfe-trtek se bedo italijanski gostje se* stali s podpredsednikom vlade Deng Xiao;:ingom, ki jih bo zadržal na banketu. V torek, 22. t.m. jim bo po zaključku razgovorov in uradnega obiska delegacije KPI na Kitajskem priredil generalni tajnik CK KPK Hu Yaobang poslovilni sprejem. Italijanska komunistična delegacija bo nato odletela v glavno mesto Severne Koreje Pjbngjang. kjer bo vodila razgovore s tamkajšnjimi partijskimi in državnimi' voditelji do petka, 25. t.m., ko se bo prek Pekinga vrnila v Italijo.
Kitajski tisk posveča veliko pozornost obisku Bertinguerja in ddt legacije KPI. Glasilo KPK «Ljudski dnevnik*, ki je najbolj razširjen časopis, poudarja, da se je KPI vedno borila za miroljubno sožitje, proti nadvladi velesil, v korist osvobodilnih gibanj in gibanja neuvrščenih ter za postopno premostitev vojaških blokov. Glede pretekle prekinitve odnosov med obema strankama in drugačnih političnih opredelitev, ki še trajaio, ugotavlja glasilo kitajske partije: «Tudi v družini so različna mnenja, kar je normalno. Kar je pa bistveno je to, kar nam je skupmo*. (Iv)
Na sliki (telefoto AP): Berlinguer ob prihodu v Peking.
Aretacija Babudra posledica pričevanja brigadista Pecija?
TURIN — V krogu turinskega državnega tožilstva so včeraj uradno potrditi, da je zadnje »blitze* generala Dalla Chiese v raznih mestih severne Italije omogočilo pričevanje »skesanega terorista*. O istovetnosti te osebnosti nočejo preiskovalci niti črhniti, kljub temu pa se vedno bolj prepričljivo širi ime rdečega brigadista Patrizia Pecija, ki so ga skupaj z Roccom Micalettom aretirali 19. februarja letos v Turinu.
Niti Trst ni ostal imun pred pričevanji «skesanih» teroristov. V Turinu so prejšnje dni aretirati tržaško profesorico Liliano Lanzardo, v Bielti pa Tržačana Gianpaola Babudra. Na njegovem domu, kjer je živel s starši že petnajst let, in sicer od njihove preselitve v Bieilo, so preiskovalci našli nekaj sumljivih topografskih kart Trsta, na kat terih so označena določena mesta.

OB VZDRŽANJU LpT IN NASPROTOVANJU MISOVCEV
Občinski svet izrekel podporo Slovenskemu stalnemu gledališču
Sprejete so bile resolucije PSI, K Pl in S S k, ki obvezujejo občinski odbor, da zagotovi ustrezno podporo SSC in zajamči posojilo
Tržaški občinski svet je na svoji sinočnji seji odobril resolucije PSI, KPI in SSk, ki zadevajo SSG in na osnovi katerih naj bi občinska u-prava zagotovila našemu gledališču ustrezne podpore in zajamčila posojilo pri kreditnih zavodih. K resoluciji PSI so svetovalci KD predstavili več amandmajev, ki sta jih svetovalca Benedeiič in D'Amore sprejela, nakar je sledilo glasovanje. Resolucija socialistične stranke o SSG je bila sprejeta z glasovi KPI, KD, PSI, SSk, radikalcev in Cusmich? (LpT), vzdržala se je LpT, misovci pa so glasovali proti. Z istimi glasovi je bila odobrena tudi resolucija svetovalca Lokarja, LpT se je vzdržala, misovci pa so glasovali proti. Občinski svet je o-dobril tudi resolucijo KPI, in sicer z glasovi PSI, radikalcev, KPI in SSk, proti pa so glasovali misovci in dva svetovalca KD (Padoa in Hausbrandt), vzdržali so se LpT in ostali svetovalci krščanske demokracije.
Svojo resolucijo so v zadnjem trenutku predložil tudi neofašisti, vendar s popolnoma nasprotnim namenom, saj so zahtevali, da bi občinski svet gledališču suspendiral vsakršen prispevek; sicer pa je njihova resolucija vsebovala vrsto neutemeljenih ugotovitev in laži, ki jih je svetovalec Spetič v svojem posegu z lahkoto razkril.
Poleg tega pa so neofašisti hoteli preprečiti, da bi občinski svet na včerajšnji seji sploh razpravljal o Slovenskem stalnem gledališču. Njihov predstavnik je namreč na začetku razprave zahteval, da se resolucije o SSG črtajo z dnevnega reda, ker je treba prej razpravljati o resolucijah, ki so bile vložene pred temi. Proti tej zahtevi je spregovoril svetovalec Lokar (SSk), ki je med drugim poudaril, da je komisija načelnikov svetovalskih skupin sklenila, da bo včeraišnja seja posvečena temu vprašanju ter izpodbil njihove trditve, češ da ne gre za tako važno vprašanje, ki bi terjalo takojšnjo razpravo. Zahteva neofaši-stov je bila z.avrnjena z večino glasov, sai so jo podprli le sami, odbornik Galazzi pa se je vzdržal. Občinski svet je na koncu z veliko večino zavrnil tudi njihovo resolucijo.
Kaj pa so predvidevale posamezne resolucije? Kateri so biU predlogi PSI, SSk ini KPI, da bi gledališču zagotovili mirnejšo bodočnost?
Resolucija PSI — orisal jo je svetovalec Benedetič — je predvsem obvezovala občinski odbor, da bi že v letošnjem proračunu povišal letni prispevek (30 milijonov lir) gledališču, da bi podelil letni prispevek v višini 30 milijonov lir za- upravljanje Kulturnega doma, da bi posegel pri odgovornih oblasteh za odstranitev absurdne prepovedi predvajanja predstav v italijanskem jeziku, da bi sprožil akcijo za obstoj gledališča s tem, da bi občinski svet z izrednim ukrepom odobril sklep, v smislu katerega bi občinska uprava krila najetje posojila v višini 500 milijonov lir.
Resolucija PSI nadalje obvezuje občinski odbor, da bi posegel pri odgovornih organih, da bi gledališče prejemalo primerne prispevke iz državnega sklada in podprl prizadevanja ustanove za čim širše sodelovanje med italijansko in slovensko kulturo, ki teži h kulturnemu sodelovanju in mirnemu sožitju med narodi in prispeva k razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Resolucija SSk (orisal jo je svetovalec Lokar) izhaja iz ugotovitve, da mora kulturna vloga mesta težiti k izboljšanju kulturnih odnosov v srednjeevropskem prostoru, slovenska narodnostna skupnost pa i-ma v tem kontekstu naravno funkcijo mostu: resolucija nadalje u-gotavlja, da v tem okviru predstavlja Slovensko stalno gledališče tradicionalno in prestižno inštitucijo, ki pa je v sedanjem trenutku v težkih finančnih težavah. Zaradi tega se z resolucijo obvezuje občinski odbor, da bi namenil gledališču primeren prispevek, da bi z
ustreznim sklepom jamčil ustanovi za najetje posojila, ter da bi posegel pri osrednjih državnih organih za dokončno sanacijo takega položaja v gledališču samem.
Resolucija KPI (orisal jo je svetovalec Spetič) pa ugotavlja, da je za tako stanje v gledališču predvsem odgovorna država. Komunistična resolucija zaradi tega obvezuje občinski odbor, da nastopi pri
odgovornih organih, vladi in par-
lamentu, da bi čim prej sprejeli zakon za financiranje gledališča ter mu zagotovijo juridično avtonomijo. Resolucija nadalje obvezuje občinski odbor, da bi krepko povečal svoj letni prispevek in ustanovi zajamčil najetje posojila, s katerim bi SSG vsaj trenutno premostilo finančne težave ter da bi prispevali k finančnemu kritju stroškov za vzdrževanje in upravljanje sedeža gledališča samega.
O predloženih resolucijah se je razvila obširna razprava, o kateri bomo še poročali.
SEJA DEŽELNEGA VODSTVA KPI
Ovrednotiti mednarodno vlogo in pomen dežele
Pozitivna ocena sporazuma med EGS in Jugoslavijo - F-Jk je treba nujno zagotoviti prometne infrastrukture
Na zadnji seji deželnega vodstva KPI, ki sta se je udeležila tudi poslanec v evropskem parlamentu An-selmo Gouthier in tajnik komuni stične skupine v Strasbourgu Roberto Viezzi, so obravnavali politiko EGS v odnosu do dežele Furlanije - Julijske Krajine. Deželno vodstvo KPI je ugotovilo, da naša dežela spremlja z vedno večjo pozornostjo in upravičenostjo razvoj politike EGS, predvsem po zadnjih izbirah, oziroma sporazumih in v odnosu na bodoče pobude, ki bodo neposredno in močno vplivale tudi na našo deželo. Glede tega so člani deželnega vodstva KPI podčrtali pozitivno vlogo nedavnega sporazuma med EGS in Jugoslavijo, ki je med drugim popolnoma osvojil osimski sporazum in vse hipoteze o sodelovanju, ki jih sporazum vsebuje.
Iz teh izbir EGS, kot iz samega osimskega sporazuma in sporazumov Alpe - Adria, izhaja še enkrat potrditev velike strateške funkcije Furlanije - Julijske krajine, ki bi lahko igrala veliko vlogo na ravni odnosov in mednarodnega so-

NA SINOČNJI SEJI
Začetek razprave o proračunu v tržaškem pokrajinskem svetu
Svet bo dal na razpolago krajevnim upraviteljem zanimivo knjigo «Mednarodna pravna zaščita manjšin»
Sinoči se je sestal tržaški pokra jinski svet, ki je začel razpravo o finančnem proračunu za tekoče leto, ki ga je kot znano odbor predstavil na svoji zadnji redni seji. Pred tem je svet sklepal o nekaterih stvareh upravnega značaja in je med drugim na predlog odbornika za vprašanja slovenske manj šine Brezigarja odobril finančna sredstva za nakup dvesto izvodov knjige »Mednarodna pravna zašči ta manjšin*, ki bo v kratkem na pobudo SLORI prevedena tudi v italijanščino. Knjiga, ki jo je napisal prof. Petrič, docent mednarodnega prava na ljubljanski univerzi, predstavlja zelo popoln zgodovinski oris vprašanja mednarodne zaščite narodnostnih in jezikovnih manjšin v Evropi ter obširno obravnava tudi problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, od podpisa Londonskega memoranduma do osimskega sporazuma. Publikacija, ki vsebuje tudi zelo zanimive dokumente in stališča OZN o tem vprašanju, bo na razpolago vsem krajevnim upraviteljem tržaške pokrajine.
V debati o proračunu je prvi spregovoril misovec Segariol, za tem pa je posegla svetovalka KPI Ester Pacor, ki se je najprej na-
•IIIIIIIIUIIIIirMIIIMIHIIIItlllltlHttltllllMIIIIItmilHtllltHMMMMIIItltlllllllllllllllllllltllllllllllllllllllMHIIIIIIII
MED SREČANJEM S COSSICO
POSLANEC TOMBESI O ZAHTEVAH SLOVENCEV
Odnos, ki ga nekdo kaže do slovenskega narodnostnega vprašanja je danes v našem mestu najbolj zgovoren pokazatelj njegove odpr tosti, naprednosti in demokratičnosti. In dejansko postaja prav odnos do tehvprašanj v zadnjih časih stvarno merilo globlje opredeljenosti posameznika ali skupine. Ravno zahteva Slovencev po globalni zaščiti, ki so jo nekatere politične sile pretvorile v zakonski osnutek, je namreč sprožila v Trstu debato brez primere v novejši povojni zgodovini in torej pri nesla podporo določenih sil na eni in ostre napade po drugi. Kot marsikoga v našem mestu, zlasti iz vrst melonarske politične grupacije, so zahteve naše narodnostne skupnosti, da bi ji bile priznane pravice, ki so zapisane v ustavi, zbodle tudi tržaškega krščansko demokratskega poslanca Tombesija, ki ni sicer nikoli prikrival svoje desničarske usmerjenosti v stranki. Med njegovim nedavnim srečanjem z ministrskim predsednikom Cossi-go je bil namreč problem Sloven cev eden glavnih argumentov razgovora. Poleg vprašanja proste in dustrijske cone na Krasu, za lokacijo katere je treba čimprej na novo odpreti pogajanja z Jugoslavijo, vprašanja ladjedelništva v Trstu, za katero se morajo vladni organi bolje zavzeti, in vprašanja odškodnine istrskim beguncem za zapuščena premoženja, je namreč posl. Tombesi izrecno opozoril na problem slovenske narodnostne manjšine. «ki ne sme ustvarjati absurdnih in anahronističnih privilegijev na škodo večine.*
Na takšno terminologijo, ki jo
Sekcija komunistične partije Devin - Nabrežina
priredi danes, 15. aprila 1980, ob 20. uri
aktiv vseh včlanjenih
v dvorani občinske knjižnice v Nabrežini za odobritev liste kandidatov na bližnjih občinskih volitvah.
Vabljeni!
je, kot vidimo, izbral posl. Tombe si, smo že vajeni, preseneča pa dejstvo, da prihaja napad na zahteve po globalni zaščiti iz teh vrst v takšni obliki. Kot lahko razberemo iz tržaškega italijanskega dnevnika, je Tombesi najprej pohvalil »pretehtane izjave*, ki jih je mi nistrski predsednik dal o tem vpra šanju ob predstavitvi svoje prve vlade v avgustu leta 1979. Nato pa je Cossigi dejal, da mora vlada «pravično reševati to vprašanje in da se je treba odločno zoperstaviti nepretelitanim ukrepom v korist manjšine, ki lahko povzročijo veliko zaskrbljenost med italijansko večino in zategadelj lahko kalijo mirno sožitje*.
Nadaljnji komentarji so odveč Bolj ali manj razvpitim glasovom iz tistih krogov, ki kažejo nestrpnost do narodnostnega vprašanja in dejanskega sožitja ob meji, je skratka dokaj glasno pritegnil tudi posl. Tombesi.
Pokrajinsko vodstvo KD sklepalo o proračunih
Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije, ki je razpravljalo o stališčih stranke na bližnjih glasovanjih o proračunu, tako na pokrajini kot v tržaškem občinskem svetu. Po sestanku niso izdali nobenega uradnega sporočila, vsekakor pa je tajnik Coslovich predstavil vodstvu dokument, ki v bistvu negativno ocenjuje delovanje obeh uprav tako na političnem kot na upravnem področju. Dokument ne govori o tem, kako bo KD glasovala o proračunih, predlaga pa srečanje vseh demokratičnih strank, na katerem bi ocenili stališča posameznih političnih sil. Dokument vsekakor poudarja, da je treba Trstu zagotoviti novo vodstvo tako na pokra jinski kot na občinski ravni. V pričakovanju uradnega stališča pa se je medtem iz neuradnih krogov izvedelo, da je vodstvo KD soglašalo glede negativne ocene pokrajinskega proračuna, medtem ko še ni izdelalo dokončnega in jasnega stališča do Cecovinijevega odbora.
vezala na splošno politično in družbeno stanje v državi ter nato analizirala nekatera najbolj pereča in aktualna vprašanja Trsta in njegove pokrajine. Med temi je omenila nujnost po globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji ter ostro kritizirala stališča tistih političnih sil, ki se niso še jasno izrekle o tem problemu in niso obsodile nacionalistične gonje, ki so jo stalno deležni Slovenci v naših krajih. Pacorjeva je nato poudarila nekatere pomembne uspehe pokrajinske uprave ter važnost nekaterih njenih pobud pri razvoju kmetijstva, pomorske vzgoje, poznavanja manjšinske problematike ter zdravstvene oskrbe. Svetovalec Sbisa (KD) pa je kot je bilo sicer pričakovati izrazil negativno mnenje svoje stranke do usnteritve in nekaterih pobud sedanjega pokrajinskega odbora ter v bistvu napovedal, da bo KD glasovala proti finančnemu proračunu za leto 1980.
Celodnevna stavka v živilski industriji
V sklopu vsedržavne splošne stavke bodo danes ves dan stavkali tudi delavci živilske industrije iz tržaške pokrajine, ki so včlanjeni v enotno sindikalno federacijo. Delavci se že dalj časa borijo za obrambo delovnih mest, ki so v stalni nevarnosti ter za takojšnjo obnovo delovne pogodbe te stroke.
SINOČI V DSI
F. Jezi izročili nagrado Vstajenje
V Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti so sinoči podelili Francu Jezi nagrado Vstajenje. Jeza je dobil nagrado za knjigo Nevidna meja, ki je izšla lani pri Goriški Mohorjevi družbi. Glavni nagovor je imel prof. Martin Jev-nikar, ki je orisal celotno Jezovo literarno snovanje. Najdlje se je govornik zadržal pri tekstu, s katerim je komisija utemeljila nagrado in sicer pri Nevidni meji. Tekst nosi še podnaslov Povest iz daljne prihodnosti in druge fantastične zgod-
be. Prof. Jevnikar je često naglasil prav ta vsebinski vidik Jezove knjige, kako s pomočjo fantastičnosti in projekcije v prihodnost riše hudo stvarno sedanjost ali izjemno preteklost Slovencev, preteklost, ki sega v čas prvih naselitev na Balkanskem polotoku.
Nagrajencu je izročil priznanje inž. Milan Sosič, predsednik Kmečke in obrtniške posojilnice na Opčinah. Nekaj odlomkov iz nove knjige Franca Jeze je prebral Livio Valenčič.
Od danes prepoved
ogrevanja
stanovanj
Drevi opolnoči bomo morali v Trstu zapreti vse grelce v stanovanjih, saj je stopil v veljavo zakonski predpis o varčevanju s kurivom. V toplejših krajih so morali ogrevalne naprave zapreti že 31. marca, v gorskih krajih, tudi v naši deželi, pa se bodo lahko ogrevali še nekaj tednov. Seveda, prepoved o ogrevanju ne velja za bolnišnice, šole, domove za o-starele in še nekatere druge ustanove, dejstvo pa je, da je v tem letnem času ogrevanje nepotrebno. Tako vsaj menijo zakonodajalci, kaj pa, če pritisne spet nenadejan mraz?
Po svežih podatkih kaže, da so lanskoletni varčevalni ukrepi zalegli, čeprav manj kot je bilo pričakovati. V naši deželi smo v primerjavi z drugimi leti prihranili 5 od sto goriva, pri tem pa maramo upoštevati, da je bil konec zime dokaj mil. Zelo malo ljudi je tudi prekršilo zakon, tako da so imeli nadzorniki malo dela in so dodelili le nekaj glob. Globe čakajo seveda tudi tiste, ki bodo od jutri naprej še ogrevali svoja stanovanji. Če bi jih nadzorniki odkrili, da so grelci too-li, bodo morah plačati od 100 tisoč do milijona lir globe, kar bo najbrž odvrnilo še tako zagrizene ljubitelje toplote, da bi prižigali svoje grelce.
delovanja. Po drugi strani pa je tudi nevarnost, da bi naša dežela ostgja nekako ob strani in z njo tudi ves severnovzhodni del Italije ter bi s tem F-JK izgubila svojo mednarodno vlogo. To tudi zato, ker bi lahko gospodarski promet v Evropi čez nekaj let izbral druge poti.
Deželno vodstvo KPI zato ugotavlja, da iz vsega tega izhaja potreba po večji aktivnosti deželnega političnega organa in italijanske vlade, ki morata zaščititi in nato konkretizirati potencialno mednarodno vlogo F-JK z ustreznimi pobudami, ki naj bi še bolj ovrednotile vlogo miru in mosta naše dežele. Po mnenju deželnega vodstva KPI je treba zato nujno določiti sistem cestnih in železniških infrastruktur, ki bi bolj racionalno in hitreje povezovale F-JK z osrednjimi območji evropske skupnosti, z drugimi besedami povedano — ZRN s pristanišči v Benetkah, Tržiču in Trstu. Zelo važno je tudi. da se ta pristanišča vključi med tiste infrastrukture, ki bi jih financirala EGS, kar bi dalo vsem trem lukam novega elana.
Ob koncu seje je deželno vodstvo KPI povabilo komunistične poslance, ki so v evropskem parlamentu, naj podprejo take in podobne pobude, ki zadevajo razvoj naše dežele.
Zboru Vasilij Mirk bronasta plnketa mesta Maribor
V nedeljo se je v Mariboru zaključila Naša pesem, t.j. najbolj kvaHtetno tekmovanje ženskih, mešanih in moških pevskih zborov v Sloveniji. Letošnjega tekmovanja se je udeležil tudi moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontove-la, ki ga vodi Evgen Prinčič. Naši pevci so se uvrstili v jakostno skupino in dobili bronasto plaketo mesta Maribor. Zbor je predstavil Gallusovo večglasno pesem Aseen-dit deus, Simonitijevo Kličem vas in Pavla Šivica Zimski počitek; slednja pesem je bila obvezna. Za svoje izvajanje je zbor Vasilij Mirk dobil 76,5 točk.
V DEŽELNEM SVETU
Začetek razprave o Comellijevem programu
V deželnem svetu se bo danes začela razprava o programu nove koalicije, ki ga je predsednik odbora Comelli orisal na zadnji seji skupščine. Zaključila se bo jutri z glasovanjem, potem ko bodo svetovalske skupine v dvodnevni razpravi prikazale svoja stališča o programu tribarvnega odbora.
Na dopoldanskem delu današnje seje, ki se bo začela ob 9.30, bodo govorili odbornik Barnaba (PRI) ter svetovalci Cavallo (DP), De Ago-stini ali Puppini za Furlansko gibanje, Spagnol (KD), Pellis (Lista za Trst), en svetovalec KPI ter Casula (MSI).
Popoldanski del razprave pa se bo začel ob 15. uri s posegom predstavnika Slovenske skupnosti Štoke. Tudi jutri bo deželni svet zasedal dopoldne in popoldne; zaključil se bq, kot že rečeno, z glasovanjem o zaupnici novemu Comellijevemu odboru.
• Na zadnji seji pokrajinskega sveta so odobrili odlok v zvezi s sporazumom s pokrajinskim komitejem CONI o uporabi telovadnic za izvenšolsko športni dejavnost in to na šolah, ki jih upravlja pokrajina.
Konvencija predvideva tudi ustanovitev komiteja, v katerem bosta tudi dva predstavnika pokrajine, poleg predstavnika šolskega skrbništva in CONI.
PREGLED SLOVENSKEGA FILMA
«Iskanja» danes in jutri v Cappelli Underground
Film, ki sodi v najnovejšo slovensko proizvodnjo, je režiral Matjaž Klopčič
Iskanja režiserja Matjaža Klopčiča so tretji film na sporedu Pregleda slovenskega filma, ki so ga organizirale Slovenska prosvetna zveza, krožek Cappella Underground in ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Za razliko od prejšnjih dveh filmskih predstav (Praznovanje pomladi Franceta Štiglica in Vdovstvo Karoline Žašler Matjaža Klopčiča), bodo Iskanja vrteli kar dva dni, danes in jutri, v dvorani krožka Cappella Underground. Na sporedu so vsak dan tri predstave in sicer ob 18., 20. in 22. uri kot je v navadi pri krožku.
Film Iskanja, ki ga je Klopčič snemal lani in sodi v najnovejšo slovensko filmsko proizvodnjo, pripoveduje o doživljajih duhovnika in umetnostnega zgodovinarja Cirila, ki se nekaj let pred vojno odpravlja iz avstrijsko provincialne Ljubljane v Italijo, da bi tamkajšnji pomladni svetlobi preveril veljavnost svojih bistvenih življenjskih odločitev. Za mirno in na videz z vsem sprijaznjeno podobo, s katero se Ciril kaže drugim in s

PRIPRAVE SO V POLNEM TEKU
1. MAJA POIMENOVANJE ZGONIŠKE OSNOVNE ŠOLE
Na razpolago so vzorci n prijavo davkov
Na sedežu v Ul. Malcanton (HI. nadstropje) so začeli deliti' vzorce za prijavo davkov za leto 1979, in sicer po umiku, ki gre od 8.30 do 13. ure. Zaenkrat so na razpolago vzorci 740 ter 740/A 1, A bis E/E 1 in H. Ostale vzorce bodo lahko interesenti dvignili na uradu v Largo Panfili 2,
Tudi na tržaški občini že delijo vzorce za prijavo davkov, dvignejo p>a jih lahko tudi razne ustanove, združenja in industrijski obrati, seveda v številu kolikor je njihovih uslužbencev.
Priprave za slovesni poimenovanji slovenskih osnovnih šol v Zgoniku oziroma v Saležu so v polnem teku in so prešle že v zaključno fazo. To je tudi povsem razumljivo, saj nas loči le še nekaj dni do tega težko pričakovanega dogodka V Zgoniku bodo namreč poimenovali šolo po «1. maju 1345* prav na dan prvega maja. 18. maja pa bodo v Saležu poimenovali šolo po partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu - Gorazdu.
Oba pripravljalna odbora, v katerih so zastopani vsi krajevni družbeno-politični dejavniki, sta doslej pokazala res pohvale vredno zavzetost in požrtvovalnost. Delovni sestanki se vrstijo kot po tekočem traku >ako da ni z organizacijskega vidika nobena stvar prepuščena naključju. Kot nam je povedala Sonja Budin, predsednica pripravljalnega odbora za poimenovanje šole v Zgoniku, so program pripravili že v celoti. Slovesnost bo prvega maja popoldne, ko bodo na dvorišču zgoniške šole odkrili obeležje po zamisli našega zamejskega umetnika Klavdija Palčiča. Na pročelju stavbe pa bo visela marmornata plošča z napisom. Poleg slavnostnih govorov bo tudi kulturni spored s sodelovanjem o-trok iz vrtca in šole. Kot častni gost pa bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor, ki bo prav gotovo dal celotni prireditvi še poseben ton in pečat. Sledilo bo odprtje kioskov in prosta zabava na prostem z ansamblom Lojzeta Furlana. Za to priložnost sta oba pri-
HiiOiiiitiiiHfiiiniimiiiiMiiiiiimiiiiMiHiiiiiiiiMMiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuii
ARETACIJA NA POSTAJI V RIMINIJU
Policija ujela roparja in razpečevalca mamil
Tržaškim narkomanom je bi! dobro znan, ker jim je preprodajal heroin
Policija železniške postaje v Riminiju je predvčerajšnjim aretirala roparja, ki je pred kakšnimi desetimi dnevi okradel zlatarno Dobner v Ul. Dante. Policija je zlikovca zasačila zvečer, na postaji, in ga bo čimprej izročila tržaškim kolegom. Medtem pa je tudi namestnik državnega pravdnika dr. Staffa izdal zaporni nalog za Trippiedija, vendar tokrat v zvezi z razpečevanjem mamil. Trippiedi je bil namreč tesno
iiiiimiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiMiiiiiiiiiia
Razstava o tržaških tramvajih
povezan z Marinom Piccom in Robertom Di Lemio, katera so agenti letečega oddelka tržaške kvesture aretirali prejšnji petek. Mladeniča sta namreč med tržaškimi uživalci mamil razpečevala heroin. Za 200 miligramsko dozo sta dobivala po 50.000 lir. V krog nezakonitega prekupčevanja je bil vpleten tudi Giuseppe Trippiedi. Poiicija je vse tri mladeniče spoznala za krive tudi s pomočjo sodelovanja nekaterih narkomanov, ki so privolili policiji da pomagajo in so ji ponudili vrsto stvarnih podatkov. Dober voh tržaške policije je spretno izsledil nit, ki odpira začarani krog uživalcev in razpečevalcev mamil v našem mestu.
• V petek, 18. t.m., ob 18.30 bo v krožku za družbeno politična proučevanja Che Guevara v Ul. Madon-nina 9, predavanje psihiatra Franca Rotellija o psihiatričnem zdravljenju v Trstu.
Huda nesreča v vinogradu
pravljalna odbora pripravila tudi zanimivo skupno brošuro z zgodovinskim opisom obeh poimenovanj in s spisi osnovnošolcev. Vendar pa bodo proslavljanja potekala od predvečera prvega maja pa vse do 18. maja. Domača društva so priredila vrsto kulturnih in športnih prireditev ter družabnih večerov.
Po vaseh so izvedli tudi kapilarno nabiralno akcijo in ljudje so pokazali veliko občutljivost in široko-grudnost. Oba odbora pa si prizadevata, da bi zbrala še nekaj finančnih sredstev za kritje vseh stroškov.
B. S.
Zbor «Tone Tomšič» drevi v Kulturnem domu
Glasbena matica zaključuje z dre-višnjim koncertom svojo koncertno sezono 1979/80. V Kulturnem domu se bo tržaškim ljubiteljem zborovske pesmi predstavil priznani akademski mešani zbor *Tone Tomšič» iz Ljubljane, ki ga vodi dirigent Jože F ur st (na sliki). Zbor tTone Tomšič» nadaljuje tradicijo slovitega Adamičevega Akademskega zbora izpred vojnih let in je v času svojega povojnega delovanja ponesel ugled slovenskega zborovskega petja po vsej Evropi. Na vrsti mednarodnih natečajev in tekmovanj je požel številne lovorike in priznanja. Glasbena matica je storila prav, da ga je povabila med nas prav za sklepni koncert, saj med nami že dolgo ni bilo kakšnega kvalitetnega zbora iz matične domovine. Prav pa je naredila tudi zato, da zaključi sezono kvalitetno tako, kot je bila kvalitetna vse sezona.
Akademski zbor «Tone Tomšič» bo v prvem delu drevišnjega programa izvajal renesančna dela in kasnejša dela svetovnih mojstrov, v drugem delu pa slovenske umetne in narodne pesmi.
Prepričani smo, da bo dvorana Kulturnega doma za to priložnost ustrezno polna.
katero delno vara tudi samega st be, se skriva pošasten splet poko* čanih želja. Potovanje pa je k bolj vznemirljivo zaradi navzočn* sti njegovega prijatelja Fritza, ** je notranje razvrvan in je značikf primer s sabo sprtega človeka # tistih generacij in sveta, ki se W s prvo svetovno vojno začel tuš® in izginjati.
V njuno skupno potovanje stop1 podoba samosvoje in ponosne if* ske Karle. V času, ko se je začeV prva bitka za večjo žensko san* stojnost, njena podoba vznemirja1 svojim drznim izzivalnim vedenje* ki mu botruje zunanja privlačnost Fritz se zaljubi, pusti Cirila san* ga, da se sreča z Ester ob Ga'* skem jezeru, in odtava za Kart v Milan.	,
Potovanje Cirila in Fritza se zof' vrtinči okrog srečanj z obema žf skama. Umetnostni zgodovinar » ti naklonjenost do ranljive in I®tj. Ester, običajnega dekleta, ki postati mirna žena in dobra maj1' njej prepoznava podobo de vid
••	..... ________u.—.
Marije. Karla pa se medtem P* igrava s Fritzem.
Prijatelja se srečata v vasici k Comskim jezerom, kjer se Gp loti pisanja disertacije. Mirni d& vi so čas za premislek, ki ga L, potrebujeta, preden se podata *...
končno postajo popotovanja v fi
renče. Svetovljansko ozadje PenZf, na končno združi vse, ki so bili v lesno in duševno prisotni na p® J vanju. Potreben je jasen razw vseh problemov, ki jih junaki siji v sebi in ki jih vežejo. P®, "J to tudi mogoče? Kakšni so zaklF ki, ki popeljejo Fritza v življfr kaj zmore Karla, ki se zateče svojo umetnost, ples, in kaj J sklenil Ciril, ki ga njegova z°te zanost cerkvi loči od stika s bodnim življenjem in
ga njegad OZJ&,
potovanje rešuje voščenega otm, ja zaprtih zakristij in semenih.
Kot pravi Bernard Berenson sliki Tizianove Assunte, ki jo J
naka opazujeta na začetku P®1! vanja v Benetkah: «Svoboda, kaže ta poboda v oblikovanju skega motiva in v mišljenju 'eK sončnega človeka, je tolikšna, zastruplja...»	J
Tudi v tem Klopčičevem igrajo v glavnih vlogah igralci, so dobro znani tržaški publiki. n med temi omenimo Borisa Ca' zo in Antona Petjeja. Film j® posnet po noveli Izidorja Ca ja, ki jo priredil Aleksander L-ji scenarij pa je napisal Marko S™ njak.
• V okviru konferenc in sreči krajevnega centra za morsko bi® gijo bo jutri ob 19. uri v veli'1' J-J rani liceja «Dante Alighieri* PreC, val prof. Letterio, ki poučuje m univerzi v Messini. Univerzi! profesor bo govoril o potapli s posebnimi aparaturami tipa f®1
Razna obvestila
• Devinsko - nabrežinska sekcija KPI vabi občane, ki niso imeli priložnosti vrniti vprašalnih pol, naj jih pošljejo na sedež sekcije (Nabrežina 53) do 15. aprila. Izidi tega posvetovanja bodo javljeni ob priliki javnega zborovanja.
Na postaji pri Čampo Marzio so na ogled fotografije o starih tržaških tramvajih in lahko bi rekli starem Trstu. Razstava je vzbudila pri obiskovalcih veliko zanimanje, saj so na ogled posnetki, ki prikazujejo tržaške preživele »romantične* poti, pa tudi razni predmeti, ki jih je sodoben čas skoraj popolnoma izbrisal iz spomina ljudi. Razstava, ki je ob desetletnici ukinitve zadnjega mestnega tramvaja, bo odprta ves teden, in sicer od 10. do 13. ure in od 17.15 do 19.45
Včeraj popoldne se je na svoji njivi težko ponesrečil 72-letni upokojenec Mario Pobega. Pobega sicer stanuje v Miljah v Ul. 25 Aprile štev. 45, pri Orehu pa ima svoj vinograd. Včeraj popoldne, okrog 16. ure, je nič hudega sluteč oral in ko je prioral do konca njive, je | hotel stroj obrniti. Vendar mu je | pri vzvratni vožnji spodrsnilo; pa j del je vznak, stroj pa mu je pa- i del na levo nogo in mu jo zmečkal V trenutku nesreče je bil Pobega na njivi sam. V bolnišnico so ga pre- j peljali z avtom Rdečega križa, pospremila pa ga je hči Ofelia, ki je ! tudi povedala za vzroke nesreče, j - Maria Pobego so sprejeli na orto- I pedskem oddelku; zdravniki pa so mu ugotovili večkratni zlom leve noge, ki je bila na nekaterih mestih pomečkana. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Milj in , sestavili dolžnostmi zapisnik.	I
• V okviru svoje dejavnosti v tujini je tržaška pristaniška ustanova priredila v Linzu razstavo o svojih infrastrukturah in svojih operativnih možnostih. Odprtja razstave se je udeležil tudi avstrijski minister za trgovino dr. Staribacher.
Sindikat slovenske šole, tajn'sL Trst, obvešča šolsko osebje 0*p! in neučno), da je na sedežu SSS Ul. Filzi 8 na ogled zakon 29 iz 7. 2. 1979, ki obravnava priznaj službenih let v zasebnih podj®^ za državne uslužbence. ZainteT rani bodo dobili na sedežu vsak torek in petek od 16. do ure tudi ustrezne formularje prošnje.
Sindikat slovenske šole, taJnL<, Trst, sklicuje sejo odbora da®*; 15. aprila, ob 15.30. Zaželena P°p številna udeležba.
Uprava občine Dolina vabi ^ gradnike dolinske občine, ki bi razstavljali na 24. razstav; do' čih vin v Dolini 4., 5. in 6. tega leta, naj prinesejo svoje ce na županstvo, soba 41 ■ v "H nih urah do 17. aprila tega leta-.
Združenje aktivistov osvobodi^; ga gibanja v Trstu, Odbor zv*, vojnih invalidov NOV in Dr°"3 slovenskih upokojencev v Italiji vjL; jo svoje člane in prijatelje v
i
18. aprila, ob 18. uri v Gregor®'!
sv. Frančiška j
vo dvorano Ul, na pripravljalni sestanek v zi z ustanovitvijo rekreacijskošP0 j nega odbora.
Pris

V spomin na 35. obletnico ške smrti borcev in Strica And^ darujeta Ana in Lado Ferluga. \
ND za PP Lonjer - Katinara- jj v Namesto cvetja na grob Peu 's
Rebule darujejo družina šk' (Repen 45) 10.000 lir, Silvana
bar 5.000 ter Genija Križman
lir za Skupni st družina Opčine'
V spomin na Marina Kralja ' rujeta Anica in Silvan MeS*ja
10.000 lir za PD Primorec iz
Namesto cvetja na grob Kafj Sancin (Dolina 112) daruje
Doline 20.000 lir za PD' Val®n Vodnik.
ZŽI iz Doline izreka globok® b žalje družini Sancin iz Doline l*.y Vi izgubi drage mam' in none K»1'™
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
IVANA URDIHA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali in na kakršenkoli način počastili spomin pokojnika.
Žena Štefanija, brat Pepi, svak Oska* in drugi sorodniki
Trst, Kostanjevica na Krasu, 15. aprila 1980

'F&JS S S	SQ s
GORIŠKI DNEVNIK
Slovenska prosvetna zveza La Cappella Underground
Ente per la conoscenza della lingua e della cultura slovena
PREGLED SLOVENSKEGA ULMA
ISKANJA - rež. Matjaž Klopčič
v Cappelli danes, 15., in jutri, 16. aprila, ob 18., 20. in 22. uri. Jutri, 16. t.m., se bo predstave udeležil tudi rež. Matjaž Klopčič.
PD Slavko Škamperle
vabi vse člane in simpatizerje na
OBNOVITVENI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 15. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih na stadionu 1. maj.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
vabi k predavanju iz ciklusa na temo
POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA
6. predavanje:
SLOVENSKO VPRAŠANJE V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) IN NASTANEK DRŽAVE SHS Predavanje bo jutri, 16. aprila 1980, ob 18.30, v mali dvo-rani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
Predaval bo dr. JANKO PLETERSKI
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Združenje pevskih zborov primorske
11. revija pevskih zborov
PRIMORSKA POJE 80
SOBOTA, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Predprodaja vstopnic od četrtka, 17. aprila, dalje na sedežu SPZ, Ul. sv. Frančiška, v uradnih urah, ter eno uro Pved pričetkom.
NEDELJA, 20. aprila, ob 15. uri v Ljesah
VABLJENI
fMj
z V
0
Slo"
GOBARJI POZOR
V četrtek, 17. aprila, ob 20.30 vas čaka v gledališču **• Prešeren v Boljuncu	. ■
dr. M. čebulec s polno košaro diapozitivov o KRAŠKIH
Predavanje prireja PD F. Prešeren,

slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
TEČAJ ZA SPECIALIZACIJO V KNJIGOVODSTVU
Obveščamo vse udeležence, da danes, 15. aprila, odpade Predavanje zaradi tehničnih razlogov.
SLOVENSKO > STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Gr$tovanje gledališča
»KOMEDIJA* IZ ZAGREBA
IVO TIJARDOVIC
SpUTSKl AKVAREL
°Pereta v treh dejanjih
v^edo, 16. aprila, ob 20.30 v _ , ek, 17. aprila, ob 16. uri v tSi • 18- aprila, ob 20.30 ueaeljo, 20. aprila, N 16. uri
j^stopnice so v prodaji vsak 14 ’ razen nedelje od 10. do H?* in eno uro Pre<i Pr>‘ Kult,m Predstav pri blagajni tvornega doma.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica sv. Frančiška 20/11 Danes, 15. aprila, ob 20.30
UMETNIŠKI OBRAZ BENEČIJE
12 ČLANOV DRUŠTVA BENEŠKIH LIKOVNIH UMETNIKOV razstavlja v klubu svoja dela. Ob otvoritvi bo spregovoril Pavel Petričič.
Nato se bo predstavil
RENATO QUAGLIA
pesnik iz Rezije. Njegove pesmi v knjižnem jeziku (prepesnila sta jih F. Benedetič in M. Kravos) bt interpretirala Mira Sardoč.
OH
GLASBENA
MATICA
Trst
Sezona 79-80 9. abonmajski Koncert. Danes, 15. aprila, ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ
iz Ljubljane
Dirigent: JOŽE FtJRST Prodaja vstopnic v pisarni UM od 9. do 11. ure ter uro pred pričetkom koncerta pri ola gajni Kulturnega doma.
ROSSETT1
Od jutri 16. aprila bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo Pier Paola '-'asm: nija «Calderon». Režija Giorgio Pressburger. Zadnja predstava v a-bonmaju.
AVDITORIJ
Od prihodnjega torka bodo na pobudo Verdijeveg. gledališča spet na sporedu baletne predstave za šole. Za rezervacije in nabavo vstopnic naj se šole obrnejo na tiskovni urad gledališča, tel. 62931.
VERDI
Danes ob 20. uri druga uprizoritev opere «Princ Igor* Aleksandra Borodina. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.

Včeraj-danes
Da"es, TOREK, 15. aprila
, . ANASTAZIJA *9.5j vžide ob 6.19 in zatone ob ^ Ltoliina dneva 13.32 — Lu-Sf. ^ 6.50 in zatone ob 20.18.
ulri, SREDA, 16. aprila
V	BOŽA
[g6, vč«aj: najvišja temperatu-oh ^Pinje, najnižja 6,8 stopi-/šk uri 14,8 stopinje, zračni na •* uib rahlo pada, veter 4 Ur°	^ahodnik, vlaga	53-od-
aiir^’	nebo	jasno, morje	skoraj
’ ^mperatura morja 11,4 stop.
R°JSTVA in smrti
k! sJH	SE: Tommaso Gat-
Ii Oiel rn° Mosca, Sara Ferluga, k.0, Ilari evari- Erancesca Ribau-Hino“a Denvenuti, Carmen Tom-
^i,	75-letni Giovanni Sanje	Antonio Zlatich, 85-let-
5*)®r*ta Predonzani vd. Ter-Nti’nrJ,etna Licia Ghermig por. ^žin t,;''*eIua Carolina Božic vd.
Giovanni Millo, 56-
Maria Mislej vd. Matteo, 72-letni Luigi Calligari, 76-letni Giovanni Ceriesa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24.
NOČNA CLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel 732627; predpraznična od 14 do 21. ure In praznična od 8. do 20. ure tel 68441.
Gledališča
Kino
Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Iskanja». Matija Klopčič.
Aldebaran 17.00—22.00 «Lenny». Bob Fosse. Črno-beli film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Porno erotic mo-vie». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston 17.00—22.00 «Ciao Pussycat». P. Sellers, W. Allen, R. Schnei-der, U. Andress.
Eden 16.30—22.00 «La cittš delle donne». Režija F. Fellini, igra M. Mastroianni. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.30 «Kramer contro Kramer*. D. Hoffman. M. Streep.
Grattacielo 16.00 «La spada nella roccia». Disneyeva barvna risanka.
Fenice 17.00 «Star trek». Barvni film
Mignon 16.00 «Tess». N. Kinski. Barvni film za vsakogar.
Filodranimatieo 15.30—22.00 «Le porno-cuginette*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Cristallo 17.00 Varietejski program s skupino Maria De Vica: «People love strip-tease*.
«C’eravamo tant>. amati». V. Gassman, N. Manfredi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Piedone d’Egitto». Bud Spencer. Barvni film.
Anrora 16.00 *Cafe Express». Nino Manfredi. Barvni film.
Capitol 15,^0 «Riavanti marsch!» Barvni film pa vsakogar.
Vittorio Venelo 16.00 «Le porno ere ditiere*. Jacj^e^-Gatteau. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vf’^o /TVTi 1 ipj 7norto.
Prosveta
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORKI
KPI in PSI obsojata prepoved rabe slovenščine v rajonskih skupščinah
Svetovalka SSk je kritizirala pokrajinski odbor, ker ni vnesel v uradni zapisnik njenega slovenskega posega - Zgražanje nad grobim lepakom MSI
l’D Vesna prireja v soboto, 19. a-prila, ob 20.30 v kriškem Ljudskem domu KULTURNI VEČER, Sodelujejo: pevski zbor «F. Prešeren* in tamburaši iz Boljunca, humorista Vanek in Tinek ter Goriška folklorna skupina. Vabljeni!
Izleti
Združenje Union priredi enodnevni izlet na otok Krk - Baška, dne 27. aprila Mg? leta. Informacije na sedežu Združenja Ul. Valdirivo 36, II. nadstropje, telefon 64459, v uradnih urah vsak dar od 17. do 19.30 razen ob sobotah
f Čestitke
Danes praznuje 3. rojstni dan MAJA PEČAR. Vse najboljše ji želijo iz srep mama, očka, nona Rozina in vsi, ki jo imajo radi.
JUŠTA COLJA praznuje rojstni dan. Čestitajo ji mož, otroci in vnuki.
Prejšnji teden je praznoval 57 let EMIL KOBAU. Vse najboljše mu voščijo prijatelji in odborniki kriške sekcije VZPI - ANPI.
V soboto je v Križu praznoval 60 let tovariš
RUDOLF KOŠUTA
Obilo zdravja in sreče v življenju mu vošči kriška sekcija VZPI - ANPI.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
LEKARNF V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124; Bazovica tel 226-165; Opčine: tel 211 (MII. Prosek: tel 225141. Božje polje, Zgonik: tel 225 596, NabrežiuB: tel
«\j o„T«un uiovanni Mino, do arooik. m«™,
kria Giandomenico, 80-letna 200-121; Sesljan: tel. 209 1.17, Žavlje: a Macor yd. Opara, 76-Ietna 1 tel 213-137; Milj«; tel. 271-124.
OSM1CO je odprl Zvonko Ostrouška - Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
PARFUMERIJA 2 P išče blagajničarko in prodajalko. Predstaviti se v delovnem urniku v Trstu, Ul. Settefontane 41.
SONČNO ogrevanje sanitarne vode nudi podjetje Bogdan Butkovič \ Sovodnjah - tel. 0481/882123.
SPECIALIZIRAN vodovodni inštalater popravlja vse vodovodne in plinske napeljave. Telefon 911-119 ali 745-547
OSM1CO je odprl Olenič v Padričah Toči pinot in pristno črno '-raško vino.
KUPIM Fiat 127 v dobrem stanju Telefonirati v večernih urah na telefonsko številko 742-071.
SENO kupimo ali zamenjamo za hlevski gnoj. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 200-463.
UGODNO prodam skoraj nov popolnoma opremljen 3-metrski pla stični motorni čoln z motorjem 4 KS. Naslov pri upravi Primorskega dnevnika v Gorici
USLUŽBENEC išče zaradi preme stitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646.
Vprašanje rabe slovenskega jezika v izvoljenih telesih, je včeraj ponovno postalo predmet razprave na seji pokrajinskega sveta v Gorici. Najprej ga je odprla svetovalka Marija Ferletič (SSk), ki je znova ugotovila, da v zadnji zapisnik niso vnesli njenega posega. Ferletičeva je dodala, da ima tajnik na voljo magnetofonski zapis in osebje, ki mu lahko oskrbi prevod. Opozorila je na bližnjo skupščino pokrajinskih svetov, ki bo maja v Vidmu, kjer bi morali zahtevati rabo slovenščine ter je predlagala, naj pokrajinska uprava ob 25. aprilu, dnevu odporniškega gibanja ponovno objavi dvojezični lepak. Svetovalec Ivan Bratina (KPI) je opozoril na hudo provokacijo, ki jo predstavlja prepoved rabe slovenskega jezika na sejah rajonskih skupščin.
Dodal je, da že nekaj let nadzorni odbor, kjer ima pokrajinska uprava svojega predstavnika, razveljavlja sklepe krajevnih teles glede rabe slovenščine, kar je v nasprotju z demokratičnimi cilji, h katerim ta telesa težijo. Bratina je dejal, da nadzorni odbor ni sprejel svojega sklepa zaradi stališča MSI, ampak zato, ker mu je takšen sklep svetovala vlada preko prefekture. Vse to se dogaja v času, ko deluje vladna komisija, kateri je bila zaupana naioga, da preuči osnutke in pobude za globalno zaščito. Bratina je dodal, da imajo komunisti pripombe glede delovanja te. komisije, zato se morata pokrajinski odbor in predsednik pri deželi in rimski vladi zavzeti, da se omogoči slovenskim svetovalcem uveljavljenje njihovih jezikovnih pravic. Bratina je nato prebral skupno resolucijo, ki so jo podpisali svetovalci KPI in PSI.
Sopodpisnik resolucije, svetovalec Jože Cej (PSI) je uvodoma dejal, da Slovenci nismo gostje v teh krajih, ampak smo tu doma. če se jim preprečuje raba materinega jezika, je dodal, se jim godi krivica. Naš cilj je uvedba dvojezičnosti, hkrati pa je potrebna politična volja, da se k temu cilju približujemo dan za dnem.
Ostre besede je Cej nato uporabil v zvezi z gnusnim lepakom MSI ob Titovi bolezni. Kdor tega lepaka, ki predstavlja spodkopavanje dobrososedskih odnosov, ne zavrne, je enako oiJgpvOTP1 zanj, t kot tisti, ki ga je podpisal, je zakljiičil Jože Cej.
i Svetovalec.. Silvipp Poletto (KPI) je v zvezi s tem lepakom dejal, da predstavlja hudo provokacijo, da žali predsednika sosednje republike in da bi ga morali cenzurirati. Opozoril je na zaslugo pokrajinske uprave v zadnjih letih za razmah ideje protifašizma ter je predlagal, naj pokrajina poskrbi za konference o protifašizmu po šolah ter se udeleži proslave 25. aprila v gori-škem avditoriju, na kateri bo pel Tržaški partizanski pevski zbor.
Medtem ko je Giuseppe Agati (KD) izrazil zaskrbljenost spričo počasnosti izgradnje avtoceste med Gorico in Razdrtim ter omenil po sledice, ki jih bosta povzročili v Gorici železniški terminal v Cer-vinjanu, ter splošno slabšanje politične moči goriške pokrajine je predsednik Pagura povzel zaključne misli ob prvi uri seje pokrajinskega sveta posvečene vprašanjem svetovalcev.
Pagura je dejal, da bodo proučili odnose ob meji ter funkcional nost mejnih prehodov v luči sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Glede rabe slovenskega jezika je ponovil svoje stališče, da so vlado in parlament svoj čas povabili, naj ugodi zahtevi slovenske narodnostne skupnosti po sprejetju ukrepov za uresničevanje ustavnega določila glede pravic Slovencev. Obsodi! je lepak MSI ter dejal, da odnose ob meji ne gradimo na podlagi pozabljanja preteklosti, ampak njenega preseganja. Obljubil je, da bodo obnovili pobude pokrajinske uprave ob 25. aprilu.
Priprave na protestno stavko 23. aprila
Kakor smo že poročali, je prejšnji teden stekla pobuda pokrajinskega vodstva sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL, usmerjena v zaustavitev propadanja goriškega gospodarstva. Prejšnji teden se je delegacija sestala s predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter jih seznanila s cilji in nameni pobude ter s pripravami na celodnevno stavko, ki bo 23. aprila na Goriškem. V petek se je sindikalna delegacija srečala tudi s predstavniki političnih strank. Pri tem velja opozoriti na dejstvo, df je šlo tokrat prvič za neposredno soočanje med predstavniki vseh demokratičnih strank in sindikalno federacijo. Doslej so se taki sestanki po navadi, odvijali ločeno ter med sindikalno delegacijo in predstavniki posameznih strank Kakor izhaja iz tiskovnega poro čila, je sestanek potekal v preče, polemičnem vzdušju.
Včeraj popoldne pa je bil na sedežu trgovinske zbornice sestanek med delegacijo sindikalne federacije ter predstavniki gospodarskih združenj in ustanov. Tako so se srečanja udeležili predstavniki združenja industrijcev, združenja malih in srednjih industrijskih podjetnikov, predstavniki obrtniških podjetij, neposrednih obdelovalcev in zemljiških lastnikov ter trgov-
cev. Sestanek je vodil predsednik goriške trgovinske zbornice, Delio Lupieri. Tudi včerajšnji sestanek je potekal v nekoliko polemičnem vzdušju, o čemer pa bomo podrobneje poročali jutri. Sindikalna federacija se bo v prihodnjih dneh sestala še s predstavniki krajevnih uprav, predsednikom zavoda za ljudske hiše, predsednikom deželne ustanove za razvoj kmetijstva ter predsednikom goriške hranilnice.
Predstavitev knjige o zgodovini šolstva
V četrtek, 17. t.m., ob 18. uri, bosta v palači Attems Giorgio Co-netti in Pietro Zovatto, profesorja na tržaški univerzi, predstavila knjigo profesorja Daniela Bonamoreja o pravni ureditvi šolskih ustanov v Trstu in Gorici od avstroogrske monarhije do zavezniške uprave in cd Londonskega memoranduma do osimskih sporazumov.
Predstavitev prirejata goriška občinska in pokrajinska uprava, v sodelovanju s šolskim skrbništvom. Prireditev bo posebno privlačna za tiste, ki jih zanima pravno-zgodo-vinski razvoj šolstva pri nas skozi pretekla desetletja socialnih in političnih sprememb.
Dopolnilna pogodba za kmetijske delavce
Po vrsti brezuspešnih pogovorov je bil te dni končno dosežen sporazum o dopolnilni pogodbi za kmečke delavce na Goriškem, ki ga pokrajinska sindikalna federacija kmečkih delavcev zelo ugodno ocenjuje. Sporazum namreč prinaša vrsto izboljšav, tako gmotnega kakor normativnega značaja. Nedvomno ga bodo zato potrdili zdaj še delavci na sindikalnih zborovanjih.
Poleg gmotnih izboljšav, predvideni so mezdni poviški od najmanj
15 tisoč lir, vsebuje sporazum vrsto bistvenih obveznosti, tako glede načrtovanega zaposlovanja in predvsem glede zaposlovanja mladih.
Danes zadnji rok za prijavo otrok v kolonije
Danes poteče rok za prijave otrok v poletne kolonije v Savudriji, Gorjah in Vranskem, ki jih prireja Komisija za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi. Kdor še ni prijavil otrok, lahko to stori še danes od 9. do 12. ure, v uradih SKGZ, Ulica Malta 2.
Šest mladih slikarjev v Avditoriju
Šest mladih slovenskih in italijanskih slikarjev razstavlja te dni v goriškem deželnem avditoriju. Razstavo so odprli v petek popoldne, ko je bila tudi krajša slovesnost, na kateri sta spregovorila tajnik SPZ Marko VValtritsch, Soriški župan De Simone ter umetnostna kritika Tullio Reggente in Milko Rener. Posnetek je s petkove slovesnosti
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinimiifmiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiitiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrfiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
OBČINA JE BILA UKINJENA LETA 1927
V M0RARU SO PROSLAVILI 25-LETNICO OBNOVITVE OBČINE
Ob tej priložnosti so razvili tudi občinski prapor z grbom, na katerem je stilizirana murva ali «morar» po furlansko
V Moraru so v nedeljo dopoldne proslavili 25-letnico obnovitve občine. Na slovesnosti je najprej spregovoril župan Tullio Tuni, za njim pa še poslanec Giorgio Santuz. Sledil je krajši kulturni spored, ki so ga pripravili osnovnošolski otroci, ki so recitirali vrsto pesmi v italijanščini in furlanščini. Ob 25-letnici obnovitve samostojnega županstva so v Moraru razvili tudi občinski prapor z grbom, na katerem je stilizirana murva, «morar* po furlansko, nekdaj zelo razširjeno in čislano drevo, po katerem je ime prevzel tudi kraj sam.
Samostojna občina Morar je bila ukinjena leta 1927. Takrat so štiri samostojne občine (Morar, šlovrenc, Koprivno in Moš) združili v eno samo s sedežem v Koprivnem. Prav tedaj je fašistična vlada ukinila
liifmiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiinmiiiimmiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiimiimimiiMiiiiu
PO ULICAH GORICE IN NOVE GORICE
Nad tri tisoč udeležencev na pohodu prijateljstva
Udeležencev je bilo vec kot v prejšnjih letih, prišli so iz Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Veneta
tudi vrsto slovenskih občin v okolici Gorice in drugod.
Po vojni so se domačini odločili za ponovno osamosvojitev vseh štirih občin.
V Moraru imajo sicer okrog 600 prebivalcev, imajo pa precej možnosti za nadaljnji razvoj kraja. Med poglavitnimi dejavnostmi je vsekakor kmetijstvo, v zadnjih letih pa so zgradili dve manjši tovarni. Na področju javnih del je občinska uprava napravila marsikaj in poskrbela celo za primemo telovadnico, ki je trenutno v gradnji.
Razna obvestila
V domu Andreja Budala v Štan-
drežu bo drevi ob 20.30 sestanek predstavnikov društev in organizacij, ki sodelujejo v pripravljalnem odboru za postavitev spomenika v narodnoosvobodilni borbi padlih vaščanov. Na sestanku bodo razpravljali o novem osnutku spomenika.
Doberdobska občinska uprava
namerava tudi letos prirediti razstavo domačih vin. Zato obvešča vinogradnike, ki nameravajo na razstavi sodelovati, naj se do 26. aprila zglasijo na županstvu. Prireditev bo predvidoma ob koncu junija letos.
Bruno Longo pokrajinski tajnik KD
Na sinočnji seji pokrajinskega vodstva krščanske demokracije za Goriško so izvolili novo tajništvo, v katerem ima Zaccagninijeva skupina osem od trinajst mest. Novi politični pokrajinski tajnik je Bruno Longo, ki je bil na tem položaju do kandidature na volitvah za poslansko zbornico 1978, leta.
Nad tri tisoč mladih iz Gorice in Nove Gorice ter bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev se je v nedeljo udeležilo petega pohoda prijateljstva po goriških in novogoriških ulicah. Med množico udeležencev so bile tudi organizirane skupine raznih naših društev, ustanov ter šol. Naš reporter je ujel skupino nižje srednje šole I. Trinko
Nad tri tisoč, predvsem mladih, je sodelovalo na nedeljskem petem pohodu prijateljstva po ulicah Gorice in Nove Gorice, ki sta ga pripravila tukajšnja organizacija Tu-rismo giovanile e sociale in Telesno-kultuma skupnost iz Nove Gorice.
Množična udeležba je presenetila celo organizatorje, saj je zmanjkalo spominskih kolajn in kartončkov. Samo iz Slovenije je prišlo nad 1400 mladih. Kar se udeležbe z italijanske strani tiče, lahko povemo, da so se prireditve udeležile tudi številne skupine iz bolj oddaljenih krajev Veneta, iz Verone, Vicenze, Benetk.
Nedeljskega pohoda so se udeležile tudi nekatere slovenske skupine iz zamejstva, pa tudi šole. Ne bomo jih imenovali vseh, da ne bi katere izpustili, morda take, ki se je prijavila šele v -zadnjem trenutku ali pa je bila številčno bolj šibka.
Zbirno mesto je bilo, kakor tudi že prejšnja leta, na Travniku. Ko je bil v Oberdankovi ulici dan znak za odhod, so se najbolj nestrpni pognali v dir, najprej po Oberdankovi ulici in zatem no obeh korzih, ne meneč se za pravila, ki določajo, da je manifestacija pravzaprav pohod in ne tek. Vsaj v začetnem delu je večina udeležencev res hodila. To velja predvsem za organizirane skupine. Potem pa je disciplina tudi pri teh popustila in pohod se je tako spreobrnil v nekakšen tek. Mejo so udeleženci prestopili (pretekli) na mejnem prehodu v škabrijelovi ulici, predirjali nekaj novogoriških ulic ter se vrnili v Gorico skozi solkanski mejni prehod. Prireditev se je končala s slovesnostjo v zavodu San Luigi, kjer so udeleženci prejeli spominske kolajne, razne skupine pa pokale in priznanje. Tako ob startu,
kakor tudi na cilju ter ob mejnih prehodih so bili prisotni predstavniki goriške in novogoriške občine, na mejnem prehodu v Škabrijelovi ulici pa je mlade pričakovala celo novogoriška godba.
Ponovno so torej mladi dokazali, da živimo ob odprti meji, ob meji prijateljstva.
Odkrili storilce in skladišče ukradenega blaga
Goriška kvestura nam je te dni sporočila, da so v sodelovanju z jugoslovansko policijo odkrili nekaj zmikavtov ter tudi zasegli precej blaga sumljivega izvora. Blago je po vsej verjetnosti izginilo iz nekaterih goriških trgovin. Tako so že ugotovili, da je precej predmetov bilo ukradenih v trgovinah Kerševa-ni, Agroforest in Golob. To velja predvsem za tako imenovano tehnično blago, medtem pa bo najbrž zelo težko ugotoviti lastnike precejšnje količine oblačil ter nadomestnih delov za avtomobile in orodja. Za podrobnejša pojasnila se morebitni lastniki lahko obrnejo do goriške kvesture. Blago ima v varstvu, tako izhaja iz poročila, postaja milice na Mostu na Soči.
Seja rajonskega sveta v Podgori
V sredo, 17. aprila se bo v prostorih športne palače pri Madonini sestal rajonski svet za Podgoro. Sklepal bo o imenovanju predstavnika v svet družinske posvetovalnice. Seja bo ob 21. uri.
ODPRTJE ČEZ 10 DNI
Zadnje priprave na 10. ESPOMEGO
Sejmišče ESPOMEGO v Gorici bo kmalu nared za jubilejni, deseti zaporedni blagovni sejem, ki ga bodo letos odprli zadnje dni aprila in bo odprt tudi prve dni maja, ko imajo v Jugoslaviji prvomajske praznike. Za prvi letošnji sejem na ESPOMEGO, v naslednjih mesecih in do konca leta jih bodo priredili še nekaj, so dodatno uredili razstavne paviljone. Pročelja so obložili s ploščicami in panoji, bolje bodo izkoristili dosedanje prostore, med najpomembnejše pridobitve pa sodi ureditev modeme kongresne dvorane, ki bo dala novega zagona sejmski in gospodarski dejavnosti na splošno. Z njo se bodo povečale možnosti kongresnega turizma pri nas, goriška pokrajina pa je pridobila nov objekt, ki bo potešil žejo po prostorih, ki bi omogočili prirejanje zborovanj in najrazličnejših prireditev.
Od otvoritve letošnjega sejma nas loči samo še deset dni in razstavljavci bodo v kratkem pričeli urejati svoje stojnice.
Letošnji sejem bodo popestrili z več prireditvami, med katerimi zavzema pomembno mesto prvo mednarodno srečanje teniških igralcev Hrvaške, Slovenije in dežele Furlanije - Julijske krajine, ki bodo tekmovali za prvi pokal Comolli Fiat in za veliko nagrado 10. ESPOMEGO. Pravico do tekmovanja imajo samo tekmovalci vsedržavnega razreda, torej tisti, ki sodijo v prvo kategorijo in so se na državhem prvenstvu uvrstili takoj za prvimi tremi ali štirimi. Na igriščih v Drevoredu 20. septembra se bodo pomerili posamično in v dvojicah. Ekipe bodo uradno predstavili javnosti in tisku v četrtek, 24. apriia. Tekmovanja bodo trajala tri dni, 25., 26. in 27. aprila.
Razstave
V	deželnem avditoriju v Gorici je
odprta skupinska razstava šestih mladih slovenskih in italijanskih slikarjev, Chersicle, Duga, Schiozzija, Kravosa, Pengova in Zajca. Odprta je vsak dan od 10.30 do 12.30 ter od 17.30 do 19.30. V petek bo v razstavnem prostoru avditorija tudi goriška predstavitev monografije o Avgustu Černigoju.
V	razstavni galeriji II torchio v Gorici je do 25. aprila odprta razstava slik Vladimira Klanjščka.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo vabi v četrtek, 17. aprila, ob 20.30 na predavanje Željka Cimpriča o 'epo-tah zgodnjega toka Soče. Predavanje bo v prostorih kluba Simon Gre- v, gorčič. .r*
Društvo slovenskih upokojencev na
Goriškem vabi člane in prijatelje v soboto, 19. aprila, ob 16. uri v Gregorčičevo dvorano ua Verdijevem korzu 13, na predvajanje filma «0-koli sveta*.
Izleti
SPD Gorica priredi 20. aprila izlet na Nanos. Odhod z lastnimi sredstvi ob 8. uri s Travnika.
Kino
(i urica
VERDI 17.30—22.00 «11 prigioniero di Zenda*. P. Sellers in E. Som-mer. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «1 quattro delTo-ca selvaggia*. R. Burton in R, Moore. Barvni film.
Vittoria Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 16.30—22.00 «La ter-
razza».
PRINCIPE 17.30—22.00 «D gioco de-gli avvoltoi*.
Nova (',orica in okolica
SOČA 16.00-18.00-20.00 «Palčica». Risanka.
SVOBODA 18.00—20.00 «Avtopral-nica*.
DESKLE 19.30 «Smrt podkupljene podgane*.
DEŽURNA I.EKARNA V GORIC)
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ul. 1. maggio, tel. 73328.
V GOSTEH MLADINSKEGA CENTRA
JUGOSLOVANSKA SMUČARSKA EKIPA DREVI V GORICI
Udeležbo so napovedali Križaj, Kuralt in Strel, zagotovo pa bosta prišla tudi trener Vogrinc in Solkanc Franko
Kdo izmed nas, posebno pa smučarji in športniki, ne ve za Bojana Križaja, Borisa Strela, Jožeta Kuralta in druge fante, ki so v letošnji smučarski sezoni dosegli naravnost odlične uspehe. Ti fantje bodo drevi v naši sredi, v prostorih Mladinskega centra v Gorici. Zraven bo prišel seveda tudi naš sosed Jure Franko iz Solkana pa trener jugoslovanske smučarske reprezentance Tone Vogrinc. Zraven bodo še predstavniki Zveze za telesno kulturo Slovenije.
Srečanje z jugoslovansko smučarsko reprezentanco, ki ga prireja Mladinski center Gorica, v sodelo-
vanju s ŠD Dom in ZSŠDI bo edinstven dogodek in priložnost, da se tudi v našem zamejstvu pobliže seznanimo z ekipo, ki je Jugoslaviji priborila mesto pri vrhu svetovne lestvice. Prijateljsko srečanje, ali okrogla miza, kakor ga pač želimo imenovati, bo v prostorih Mladinskega centra (Dijaški dom) v Gorici, Svetogorska 84, s pričetkom ob 20.30.
Naj ob koncu povemo še to, da se bodo jugoslovanski smučarji v popoldanskem času srečali s predstavniki SKGZ in ZSŠDI ter si o-gledaii prostore Kulturnega doma.
IK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NAMIZNI TENIS
EVROPSKO PRVENSTVO
J ugoslovanska vrsta povsem zadovoljila
Presenečenje med posamezniki - Popovi tri zlate kolajne
Sovjetinja Popova (desno) najuspešnejša igralka EP
(foto AP)
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
UDINESE IGRAL LE NEODLOČENO
Incidenti v Avellhm in Perugii - Interju še točka do naslova
Tri kola pred koncem italijanskega nogometnega prvenstva 1. lige ekipi Interja še ni uspelo, da si matematično zagotovi državni naslov.
Milančani so v Perugii igrali neodločeno in tako je bilo veliko slavje preloženo za štirinajst dni.
Žal, niti ta tekma se ni končala brez neredov in incidentov, ki res ne bodo pomirili duhov v že močno razgibanih nogometnih krogih. Teoretično ima možnost, da Interju prepreči veliki met Juventus. ki igra v finalu prvenstva vse bolje. To je najbolje na lastni koži preverila Roma. Po hudem šoku, ki so ga doživeli številni navijači Milana, po aretaciji predsednika Colomba, so le ti doživeli prijetno presenečenje s prepričljivo zmago domače enajsterice. Najbolj razburljivo je bilo v A-vellinu, saj so gledalci tudi na tem igrišču videli kar štiri zadetke. Težko pa je verjeti, da bo t aizid srečanja tudi veljal za dokončnega, ker je bil v drugem polčasu eden od
Košarkarska sekcija ŠZ Bor čestita Jadranu ob prestopu v C-2 ligo.
BERN — Največji uspeh jugoslovanskega ženskega namiznega tenisa doslej s srebrno kolajno Perku-činove, s srebrno kolajno svetovnih prvakov Dragutina Šurbeka in An-tuna Stipančiča, z bronasto kolajno v mešanih dvojicah. To je končni izkupiček 12. evropskega namiznoteniškega prvenstva za Jugoslavijo po slabem nastopu v ekipnem tekmovanju.
Takoj je treba še reči, da so jugoslovanski reprezentanti po nepotrebnem zamudili še dve izredni priložnosti, ko se jim je kolajna izmuznila iz rok, saj sta imela Per-kučinova in Palatinuševa dve zaključni žogici v četrtfinalu ženskih dvojic, Kalinič in Perkučinova pa sta v petem nizu vodila proti paru Jonyer - Szabo z 19:17. Če bi osvojili še ti dve kolajni, bi bil uspeh še bolj prepričljiv, vseeno pa je boljši kot pred dvema letoma v Duisburgu, od koder se je jugoslovansko zastopstvo vračalo z bronastima kolajnama v moških dvojicah.
Če bi kdo pred začetkom posamičnega turnirja v Bernu trdil, da se bosta v finalu spoprijela 33-letni Hilton in 28-letni Dvoračka, se mu bi prav vsi smejali in ga proglasili za slabega poznavalca namiznega tenisa v Evropi. Toda Anglež, ki ga sploh ni med 16 najboljšimi v Evropi na jakostni lestvici, je pripravil na j več je presenečenje. Vsekakor pa sta imela oba finalista v Bernu neponovljivo vrsto uspešnih nastopov. Valentina Popova .je premagala Perkučinovo s 3:1 in tako osvojila na tem prvenstvu kar tri zlate kolajne. Poleg zmage v ekipnem ter posameznic je bila prva še v paru z rojakinjo Atonijan. V moških parih sta Šurbek in Stipančič izgubila s Se-cretenom in Birocheuom s 3:1
V mešanih parih pa sta slavila Orlowski in Uhlikova (ČSSR).
MLADINSKI CENTER
in
ŠZ DOM
priredita danes, 15. t.m., ob
20.30 v Dijaškem domu v Gorici (Svetogorska ul. 84)
srečanje z jugoslovansko smučarsko reprezentanco
(B. Križaj, 3. Strel, T. Vogrinc, J. Franko in drugi)
Vabljeni!
miHiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitimmiiiiiiiimiiiimiiiiutiiifilHiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LICI
Za Triestino splahnelo upanje na napredovanje
Kljub težkemu porazu v Cremoni in 6. mestu na skupni lestvici pa novi trener Varglien še ni obupal
3:0
Cremonese - Triestina
(0:0)
CREMONESE: Reali, Aimone, Se-rena, Garzilli, Montorfano, PaolineL li, Gino, Calliman, Lamia Caputo (v 82. min. Rossi), Mugianesi, Nicolini.
TRIESTINA: Bartolini, Prevedini, Magnocavallo, Politti, Lucchetta, Mascheroni, Mitri, Lenarduzzi. Pai-na, Franca, Coletta (v 53. min. Geissa).
Gostovanje v Cremoni je bilo za tržaškega tretjeligaša verjetno u-sodno, saj je s porazom še nadalje izgubil stik z vrhom lestvice in s tem vsako upanje na napredovanje. Zapisali smo «verjetno», ker je še nekdo, ki pravi, da ni vse izgubljeno. To je novi trener Triestine Varglien, ki je prevzel moštvo po odslovitvi Vasca Tagliavinija. Po tekmi je namreč izjavil, da ni še
Avellino — Ascoli Fierentina — Cagliari Milan — Bologna Perugia — Inter Pescara — Catanzaro Roma — Juventus Udinese — Lazio Atalanta — Genoa LR Vicenza — Palermo Pistoiesc — Ternana S-unpdoria — Verona Cremonese — Triestina Avezzano — Francavilla KVOTE
13 — 2.338.800 lir 12 —	115.100 lir
X
X
1
X
X
2
X
1
1
1
1
1
X
Komentar Mirka Novosela
Naslov zasluženo v Sarajevo
Sarajevska Bosna je novi jugoslovanski ko šarkarski prvak.
V nabito polni dvorani na Gripah v Splitu in pred milijonskim televizijskim avditorijem je namreč sarajevsko moštvo v odločilni tekmi za služeno premagalo Jugoplastiko. Košarkarji Bo sne so igrali zelo umirjeno, taktično zrelo in tud v skoku so bili boljši od domačinov. Po drug strani pa je bila igra Spličanov nervozna, razu gana. Poleg tega so domačini bili izredno netočni pri metih na koš, v zadnjih odločilnih temutkih tekme pa so še napravili nekaj grobih taktičnih napak.	,
Poleg srečanja za driaimi naslov je bila v tem zadnjem kolu v središču pozornosti še tekma v Zadru. Beograjskemu Beku ni uspel podvig, da bi premagal Zadrčane, ki so zasluženo zmagali in s tem tudi zadali gostom odločilni udarec v tem prvenstvu. Beko je namreč izpadel iz skupine najboljših, obenem pa je poraz Beograjčanov tudi omogočil mnogim ostalim društvom (Sibenki Radničkemu LMK in Rabotničkemu), da so ostali še naprej, brez naknadnih srečanj, v prvi ligi.
Prvič je tudi v zgodovini jugoslovanskih košarkarskih prvenstev. da oba novinca v ligi (letos Šibenka in Rabotnički) skupno ostaneta še naprej prvoligaša. Poleg Beka je namreč izpadel v nižjo ligo še čačanski Borac. In prav nazadovanje teh dveh društev med drugoligaše predstavlja pravo senzacijo. Obe moštvi sta namreč pred pričetkom prvenstva veljali za kandidate pred samim vrhom lestvice, z dokaj nezanesljivo igro pa sta zdrknili v samo drugo ligo.	.
Ljubljanska Iskra Olimpija si je z zmago doma proti R abotničkemu izborila (ne glede na izid v Zadru) obstanek med najboljšimi in glede na razplete v poslednjih kolih je za Ljubljančane te lev uspeh.
izgubil vsakega upanja, kaj bolj konkretnega pa bo znal povedati po tekmah, ki ga čakata na domačem igrišču.
V Cremono je Triestina odpotovala sredi polemik, ki so nastale, ko je vodstvo nepričakovano odslovilo Tagliavinija. Zato pa je bilo pričakovati, da bo moštvo pokazalo kaj več, ko pa ni bilo več glavnega «krivca», katerega glavo naj bi zahtevali sami nogometaši, kot je v drugi verziji izjavilo vodstvo, obenem pa prepovedalo igralcem, da bi o tem kaj sami več povedali. To pa se ni zgodilo. Triestina je v prvem polčasu pokazala običajno i-gro, vendar je le ubranila neodločen izid. V nadaljevanju pa, ko so gostje pritisnili, je skoraj docela popustila. Za najbolj posrečeno se ni izkazala niti menjava, ko je Varglien v 53. min namesto Colette, ki se ni dobro počutil, poslal na igrišče Geisso. Kmalu zatem so domačini povedli z zadetkom Gina. Da nadoknadi zamujeno, se je Triestina pognala v napad in se s tem še bolj odprla, tako da je Cremonese v 34. min. podvojil z enajstmetrovko, šest minut kasneje pa postavil dokončni izid z golom Ni-colinija.
IZIDI 27. KOLA Alessandria - Fano Biellese - S. Angelo Lod. Cremonese - Triestina Forli - Casale Reggiana - Pergocrema Rimini - Novara Sanremese - Mantova Treviso - Piacenza Varese - Lecco
LESTVICA
Varese 36, Rimini 35, Cremonese, Piacenza in Forli 33, Triestina in Fano 32, Treviso 30, S. Angelo Lo-digiano in Sanremese 29, Novara in Reggiana 27, Casale 26, Mantova 23, Alessandria 18, Pergocrema in Lecco 16, Biellese 11.
PRIHODNJE 28. KOLO (20.4.) Casale - Varese, Cremonese - A-lessandria. Fano - Reggiana, Lecco - Treviso, Mantova - Biellese, Nova-n, Novara - Forli, Pergocrema -Rimini, S. Angelo Lodigiano - Piacenza Triestina - "anremčse.
0:1
0:2
3:0
2:0
1:0
0:1
2:2
1:0
1:0
KOLESARSTVO
NA DIRKI PARIZ ROUBAIX
36. prvenstvo Jugoslavije je tako za nami. Na vrhu lestvice bilo vse po predvidevanju. Bosna in Jugoplastika sta veljali
• A	T ) .. ....   Ja	t	T ft
za favorita in Bosna je tako tudi zasluženo osvojila prvo mesto pred Jugoplastiko in zagrebško Cibono.
V	prvo ligo pa je gotovo napredoval reški Kvarner,medtem ko je za drugo moštvo potrebno še naknadno srečanje med Buduc nostjo iz Titograda in Metalcem iz Valjeva.
IZIDI 22. IN ZADNJEGA KOLA
V	SPLITU: Jugoolastika Bosna Sarajevo
V	LJUBU ANI: Iskra Olimpija Rabotnički
V	ZADRU: Zadar Beko Beograd
V	BEOGRADU: Crvena zvezda - šibenka Šibenik
V	ČAČKU: Borac Cibona Zagreb
V	BEOGRADU: Radnički LMK Partizan Beograd
KONČNA LESTVICA
Bosna 34 Jugoolastika 30. Cibona 26. Partizan 24. Crvena zvezda in Zadar 22. Iskra Olimpija 20, šibenka. Radnički LMK in Ra botnički 18. Beko in Borac 16.
73:75
107:99
93:89
106:89
97:96
84:104
Francesco Maser ponovno prvi
stranskih sodnikov zadet z nekim predmetom. Tekmovalna komisija bo seveda izrekla zadnjo besedo in ni rečeno, da se srečanje ne konča z 2:0 v korist gostov.
Vse ostale tekme pa so se končale z delitvijo izkupička. Vse je kazalo, da bo Udinese zmagal, toda Lazio je v drugem polčasu izenačil z golom, ki ni bil povsem regularen.
IZIDI 27. KOLA
Avellino	- Ascoli	2:2
Fiorentina . Cagliari		1:1
Milan -	Bologna	4:0
Perugia	- Inter	0:0
Pescara	- Catanzaro	1:1
Roma -	Juventus	1:3
Udinese	- Lazio	1:1
Torino -	Napoli	0:0
LESTVICA
Inter 38, Juventus 32, Fiorentina in Ascoli 31, Milan 30, Torino 29, Cagliari in Roma 28, Bologna in Avellino 27, Napoli in Perugia 26, Lazio 24, Udinese in Catanzaro 20, Pescara 15.
PRIHODNJE KOLO (igra se 27.4.)
Avellino - Fiorentina, Bologna -Udinese. Cagliari - Ascoli, Catanzaro - Milan, Inter - Roma, Juventus - Perugia, Lazio - Napoli, Pescara - Torino.
2. JUGOSLOVANSKA LIGA
Poraz Maribora
Nogometaši Maribora so v šestem spomladanskem kolu prvič okusili grenkobo poraza. V Vinkovcih so izgubili z domačim Dinamom.
Uspešnejša sta bila tokrat oba Rudarja. Velenjčani so remizirali s Spartakom v Subotici, Trboveljčani pa z Leotarjem v Trebinju. Zanimivo je, da Trebinci doma še niso izgubili točke.
IZIDI 21. KOLA
Iskra - Proleter	3:1
Istra - Zagreb	0:1
Spartak - Rudar (V)	1:1
Kikinda - Vrbas	1:0
Leotar . Famos	2:0
Bosna - Jedinstvo	0:0
Dinamo - Maribor	1:0
LESTVICA
Zagreb 31, Spartak 27, Dinamo 25, Iskra 24, Bos~a, Lectar in Je-dinstvo 22, Kikinda in Rudar (V) 21, Proleter 20, Maribor in Vrbas 19, Novi Sad 18, Famos in Istra 16, Rudar (T) 13.
PRIHODNJE KOLO Proleter - Dinamo, Maribor - Bosna, Jedinstvo - Novi Sad, Famos - Leotar, Rudar (T) - Kikinda, Vrbas - Spartak, Rudar (V) - Istra, Zagreb . Iskra.
ATLETIKA
Nyambui 3'55"5
SAN JOSE — Na atletskem mitingu so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Sulemain Nyambui je pretekel miljo v drugem letošnjem času na svetu 3’55”5. Dickey je pretekel 100 m v 10”21, Caperon 400 m v 45”35, Oldfield je sunil kroglo 20,99 m, Livers pa je bil izjemno razpoložen v troskoku z odličnim skokom 17,34 m.
KATJI ŠKRK in
DARIJU ZIDARIČU
ob odlično opravljenem izpitu v Kranjski gori za smu-
čarska vaditelja čestita odbor SK Devin.

KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
VSE KOT NALAŠČ ZA C. ZVEZDO
Crvena zvezda se bliža h končnemu cilju, k osvojitvi državnega naslova. Kaže namreč da tudi neposredni nasprotniki Beograjčanov igrajo kot nalašč ... za Crveno zvezdo.
Sarajevčani in Spličani so namreč igrali neodločeno doma proti šibkejšima nasprotnikoma, to pa je seveda izkoristila beograjska Crvena zvezda, ki je tako še povečala svojo prednost na lestvici za eno točko.
Kljub temu da so se kar tri srečanja končala brez zadetkov, pa so bili strelci v tem kolu še kar učinkoviti. Dosegli so skupno kar 23 golov in
katerimi celo Sliškoviča. NjegM* poteza pa ni bila najbolj posreči na. saj so nogometaši iz Mostarji v Nišu ostali praznih rok. Na dlt ni je tudi, da nekaj v Veležev# taboru ni v redu.
tako tudi «premagali mejo 20 zadetkov*. Sicer pa gre tudi upoštevati, da je ljubljanska Olimpija več kot zadovoljna z neodločenim izidom brez gola na Maksimirju proti Dinamu, in to velja navsezadnje tudi za Partizana, ki je osvojil točko proti Rijeki in za Slobo-do, ki je igrala 0:0 v Zenici proti Čeliku.
Prava toča zadetkov pa je padla v Skopju, kjer je Vardar zanesljivo premagal Borca in omeniti velja tudi zanesljivo zmago Napredka proti Osijeku.
Če tako za vrh lestvice lahko rečemo, da ima največ možnosti za osvojitev mslova beograjska Crvena zvezda, pa je stanje na spodnjem delu razpredelnice tako
zapleteno, da je vsako predvidevanje nemogoče, žal, kaže, da se bo morala posloviti od prve lige Vojvodina, ki pa je v splitskem srečanju proti Hajduku dokazala, da igra trenutno zelo zanesljivo. Katero moštvo naj bi se pridružilo Novosadčanom v 2. ligo, pa je sedaj še prava uganka.
In še zanimivost: sobotno srečanje v Sarajevu med domačim moštvom in Budučnostjo si je o-gledalo le bornih 1.000 gledalcev. Nedvomno slab pokazatelj za jesenskega prvaka, ki nikakor ne more dobiti prave forme v nadaljevanju prvenstva. Pa še to: Ve-lež je med tednom zamenjal trenerja. Novi vodja Veleža je pustil iz postave nekatere zvezde, med
IZIDI 23. KOLA Dinamo - Olimpija Napredak - Osijek	3:0
Vardar - Borac	5:1
Radnički - Velež	2:1
Rijeka - Partizan	0:0
Hajduk - Vojvodina Crvena zvezda - Željezničar 2:1 Čelik - Sloboda	0:0
Sarajevo - Budučnost	2:2
LESTVICA Crvena zvezda 33, Sarajevo * Hajduk 30, Radnički in Naprej 28, Partizan 24, Velež in Varda: 23, Dinamo in Rijeka 22, Sloboda Budučnost in Željezničar 21, 0 limpija 20, Čelik, Osijek in Bora1 18, Vojvodina 14.
PRIHODNJE KOLO (2. 4.) Olimpija - Radnički: Osijek Rijeka; Partizan - Sarajevo; dučnost - Crvena zvezda; Želje*' ničar - Hajduk; Vojvodina - D**** mo; Velež - Vardar; Borac - 0* lik; Slobcda - Napredak.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiimfiniiviiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Zaslužena zmaga Kontovekev
Borovci so v Dolini izgubili s točko razlike proti Barcolani
i. -
1.	The Last Hurra* 1
2.	Hillion Brillouard 2 2. — 1. Ideal du Gazeau , 1
2. Meadow Matt	2
1. Song and Dance Man 2
3. -
4. -
5. -
2. Speed Ejpert
1.	Cosacca
2.	Figlio del Vento
1.	Calzadilla
2.	Dut un Fnn
1.	Idana
2.	Bitinia KVOTE
12 - 789.674 lir 11 — 36.500 lir 10 —	4.200 lir
6. -
1
2
X
X
X
2
X
CUS — Kontovel 66:73 (23:41)
KONTOVEL: Ban 20, Starc, Ve-lussi 6, Terčon, Vasallo 8, Lisjak 3, R. Danev 17, Prašelj 4, Milič 15, Pupis.
SODNIKA: Dal Fogo in Stefi.
Zmaga Kontovelcev na tujem i-grišču je dozorela že v prvem polčasu, v katerem so naši fantje že vodili s skoraj 20 koši prednosti. S pametno igro so naši fantje uhajali nasprotnikom proti košu. Posebno točen je bil v teh uvodnih potezah Valter Ban, ki se je kratkoma-lo poigraval s svojimi nasprotniki. Tudi v drugem polčasu so zaigrali Kontovelci dokaj dobro in to vse do desete minute. Tedaj so nasprotniki prišli v «pressing» in naši fantje se takoj niso znašli. V hipu je visoka prednost skopnela na samih deset točk. Premalo časa pa je še ostalo, da bi lahko domačini spremenili rezultat v svojo korist, tako da so Kontovelci ob končnem sodnikovem žvižgu zasluženo slavili svojo deseto prvenstveno zmago.
H. L.
75:76
Bor — Barcolana (36:36)
BOR: Žerjal 16. Klobas 22, Žerjal 8, Marsich 4, Pegan 6, Canciani, Ražem, Kneipp 15, Koren F. 4.
PON: Ražem, Klobas in Žerjal za Bor ter Boneta za Barcolano. PM: Bor 15:21 in Barcolana 12:25. Okrnjena Borova postava je na
domačem igrišču klonila z eno točko zaostanka proti peterk? Bar-colane. Borovci so igrali proti relativno nizki peterki. Gostje pa so s točnimi meti z razdalje zasledovali borovce, tako da sta peterki na igrišču končali prvi polčas z izenačenim izidom 36:36. V drugi polovici igre so borovci nekoliko popustili (samo šest odbitih žog pod lastnim košem, tako da so gostje prišli v minimalno vodstvo, ki se je nato povečalo na devet točk).
Z Ražmom, Klobasom in Žerjalom na klopi zaradi petih osebnih napak so se mladi borovci borili za zmago in z dobro obrambo nadoknadili zamujenih osem točk, nekaj pred koncem. Nasprotnik pa je imel zadnjo žogo v rokah v zadnjih sekundah srečanja in za borovce je bilo prepozno.
Omenimo naj dober nastop Kneippa.	Štefan
IZIDI 20, KOLA Stella Azzurra - G. Motori	73:74
Ferroviario - Rifle	72:71
Alabarda - Edera	95:99
Inter Milje - Scoglietto	61:81
Bor - Barcolana	75:76
Cus - Kontovel	66:73
LESTVICA
Rifle 32, Ferroviario 30, Stella Azzurra in Barcolana 28, Scoglietto 24, Bor in Cus 22, Kontovel 20, Inter Milje, Grandi Motori in Edera 10, Alabarda 6.
iiiiiiiiiiiim »mm imiimiiimiimiiimiiiiimiiiiiiinuniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimmi n m miiiiiiiii mm im iiiiiiii im m mn miiiiiiiiiiiiiiimiiiium im iii mi n mi iii
Nr
V nedeljo na Zoncolanu pod pokroviteljstvom ZSSD1
Uspešno sklepno smučarsko tekmovanje
V odlični organizaciji SPDG, SPDTSD Mladina in SK Devin se je pomerilo 65 smučarjev
ROUBAIX — Francesco Moser je že tretjič zaporedoma osvojil prvo mesto na kolesarski dirki Pariz -Roubaix, kar je doslej uspelo le legendarnemu Francozu Octavu La-pizu, vendar v daljnih letih v začetku tega stoletja. Na tej najnapornejši dirki na svetu je Moser tokrat zmagal z veliko prednostjo, za sabo je pustil pravo praznino, saj je drugouvrščeni Ducols - Lassalle zaostal za več kot minuto in pol.
SKUPNA LESTVICA l. Moser, ki je 264 km prevozil v 6.7'28’' s [»prečno hitrostjo 43,106 km na uro
Duclos Lassalle (Fr.) po 1’48” Thurau (ZRN) po 3'30”
Hinault (Fr.) po 6’05”
Demeyer (Belg.) v istem času
2.
3.
4.
5.
Z nedeljskim sklepnim tekmovanjem na Zoncolanu, ki so ga organizirali SK Devin, ŠD Mladina, Slovensko planinsko društvo iz Trsta in Slovensko planinsko društvo iz Gorice pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, se je za naša društva zaključila letošnja izredno bogata in pestra sezona, v kateri ni manjkalo novih in spodbudnih prijemov. V prvi vrsti gre tu omeniti koordinirano načrtovanje programov. To je izredno pomemben korak, saj so se tako izognili nevšečnostim prejšnjih let, ko se je dogajalo, da so posamezna društva istega dne prirejala tekmovanja na različnih krajih. Tako ni bilo izbire: enemu ali drugemu se je bilo treba odreči. Letos tega ni bilo, kar se je še kako poznalo na izredno visoki udeležbi na posameznih srečanjih.
Druga pomembna novost pa je skupno sklepno tekmovanje, na katerem so lahko nastopili posamezni ki, ki so se udeležili vsaj treh od štirih tekmovanj in ki so se v skupnem seštevku uvrstili med prvo de seterico. Edina izjema je veljala za kategorijo «baby sprint*, kjer ni bilo omejitev glede na število preizkušenj. Po uspehih letošnjega leta so torej organizatorji trdno odločeni, da nadaljujejo začeto delo, s pomočjo izkušenj, ki so si jih nabrali, pa da odpravijo še morebitne pomanjkljivosti in napake.
Pa preidimo k nedeljskemu tekmovanju. Na odlično pripravljeni progi, za katero je poskrbel ravnatelj smučarske šole na Zoncolanu Giampaolo Brunetti, se je pomeri lo skupno 65 tekmovalcev. Odzvali so se torej skoraj vsi, ki so bili vpisani, izjema so le najmlajši, «baby sprint*, kjer je bila udeležba precej skromna, kar pa je bilo tudi nekako predvideno. Organizatorji so ugotovili, da so v bistvu prišli le tisti, ki bi spadalo med prvo deseterico. Zaradi muhastega vremena so morali tekmovanje s proge Les Golles. kot je bilo prvotno sklenjeno, prenesti na drugo progo, ki so jo v soboto zvečer u-redili ob najbližji sedežnici in ki
je bila po vsej verjetnosti še bolj primerna, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bilo zelo malo odstopov, poškodbe ali padca pa nobenega. Za najmlajše so postavili skupno 22 vrat v skupni dolžini okrog 650 m in z višinsko razliko okrog 150 m, za ostale pa je bila proga nekolike daljša, merila ju okrog 1000 m s 37 vrati in višinsko razliko približno 240 m.
Tudi v nedeljo zjutraj vreme ni bilo preveč naklonjeno organizatorjem. Ko so bili na vrsti «baby sprint*, je bila megla še precej gosta, vendar ni prišlo do nikakršnih zastojev. Kmalu pa se je megla dvignila, tako da so imeli ostali res lepe pogoje, sneg pa je bil tudi dobe’-.
V popoldanskih urah je bilo nagrajevanje. Za nagrade je poskrbel pokrovitelj ZSŠDI. Zmagovalci v posameznih kategorijah so prejeli pokale,, drugo in tretje mesto so nagradili s kolajnami, značk pa ni manjkalo niti za ostale.
45”70 48”29 50”93 51 ”33 55”82 57”18 roo”65 1'01”46 U02”34
Baby sprint
1. Robert Paulina Aleksander žezlina Jure Gombač Robert Bensa Erik Vodopivec David Žerjal Andrej Škabar David Sosič Davil Antonič Vpisanih 48, odsotnih 34, diskvalificirani: Mitja Kokorovec. David Zidarič, Emi Bavcon, Jerica Zapu šek, odstopil Sandi Škrk.
Miške
1.	Elena Antonič
2.	Vilma Purič
3.	Elena Verč
4.	Sabina Mazzolini
5.	Noriš Vesnaver Vpisanih 8, 3 odstotne.
Miški
1.	Damijan Lutman
2.	Mauro Franza
3.	Dean Pauhna
4.	Pavel Kralj
5.	Anton Oitzinger
6.	Silvano Peric
1’28”96
1'29”32
1'36’T6
2'11”07
3T3”54
PRIHODNJE KOLO Barcolana - Cus; Rifle - Inter Milje; Grandi Motori - Ferroviario; Edera - Bor (20. 4. ob 9.30 v Miljah); Scoglietto - Stella Azzurra; Kontovel - Alabarda (20. 4. ob 11.00 na Kontovelu).
POULE C-2
IZIDI 10. KOLA
n.o.
99:85
80:69
Spilimbergo - Sagrado Jadran - Die N’Ai San Marco - Robur Palm.
LESTVICA
Jadran 14, San Marco 12, Spilimbergo in Sagrado 10, Robur Palmanova 4. Spilimbergo in Sagrado i-mata tekmo manj.
Jadran bo v prihodnjem prvenstvu igral v C-2 ligi. Za določitev druge ekipe, ki se bo uvrstila v višje prvenstvo bo potrebna še dodatna tekma med San Marcom in zmagovalcem'’ 'zacstaldufekme “Spilimbergo - Sagrado.
Bor C
Stella Azzurra A 61:60 (32:25)
BOR C: Škerl, Pregare (0:3), Ger-dol 7 (5:13), Don, Sancin, Švara 25 (5:8), Gre gori, Lokar 20 (4:4), Kosovel 8 (1:8).
PON: Škerl (37) in Gerdol (38).
V srečanju med zadnjima na lestvici je Bor C že četrtič tesno poražen zapustil igrišče in tako, vsaj trenutno, obtičal na dnu razpredelnice. Tekma je bila borbena, vendar moramo takoj reči, da borovci niso sploh igrali na ravni prejšnjih spopadov. Na drugi strani pa se je Stella Azzurra, v primerjavi s kadetskim prvenstvom, nekoliko ojačila in to s starejšimi in višjimi i-gralci.	— fp —
7. Davorin Gombač	1’32”24
Vpisanih 10, odsotni 3.	
Medvedke	
1. Tatjana Kokorovec	1’21”85
2. Aleksander Škrinjar	1'26”29
3. Barbara Corbatto	1’28”24
4. Tamara Škrabar	1’54"07
Vpisanih 6, odsotni 2.	
Medvedki	
1. Aljoša Škabar	1’15”62
2. Aleksander intonič	1’20”67
Vpisana 2.	
Cicibanke	
1. Elena Paulina	1’15”33
2. Marjana Ada	1’28”45
3. Katja Turk	1’38”08
Vpisanih 7, odsotni 2,	odstopili:
Maura Spanghero, Katja	Milič.
Cicibani	
1. Andrej Piščanc	1'05”10
2. Damjan Matiz	1’06”96 •
3. Riccardo Moschnitz	1’13”16
4. Silvan Grendone	1’13”69
5. Julijan Čavdek	1’17”62
6. Marko Kralj	ri7”77
7. Erik Bensa	1T8”38
8. Dimitrij Waltritsch	1’29”40
Vpisanih 11 (2 sta imela enako	
število točk), odsotna 2,	disk valifi-
ciran Valter Bric.	
Pionirke	
1. Sabina Salvi	1’22”45
2. M. Tenze Petelin	1’25”26
on Bosco B — Bor A 92:47 (39:21)
BOR A: Trevisan 11 (1:3), Rudes 3 (1:3), Parovel 12 (4:5), Sestan 3 (1:3), Košuta 9 (3:6), Struna, Bajc, Oblak 9 (3:5).
Tudi v četrtem prvenstvenem na stopu so Borovi rekreativci ostali praznih rok. Razliko med obema ekipama je bilo opaziti predvsem pri točnosti pri metih ter v obrambi. Za oba omenjena košarkarska elementa pa je potrebno veliko treninga, ki pa ga naši fantje ne o-pravljajo, ker se pač ukvarjajo s košarko le rrt reativno. Tokrat so poleg tega zašli v dokaj medel dan ter zgrešili tudi vrsto skoraj gotovih košev.
Edino Parovel je bil nekoliko toč-nejši, omenili pa bi tudi zanesljiv nastop Strune, ki je še naraščajnik in si nabira prve izkušnjo v članski konkurenci.	Marko
1'17”97 1’20”06 r21”71 1'25"94 1’2V'37 1'28”68
Vpisanih 6, odsotni 2. diskvalificirani Sonja Verč, Claudia Peric.
Pionirji
1.	Beno Vižintin	1’06”92
2.	Damjan Vodopivec	1’08"93
3.	Mitja Bavcon	l’ir'88
4.	Klavdij Purič	1’14"54
Vpisanih 10. odsotni 4, odstopila
Oskar žužek, Mauro Delise. Mladinke
1.	Katja Bavcon
2.	Adrijana Margon Vpisane 4, odsotani 2.
Mladinci
1.	Aleksander Sedmak
2.	Samo Sancin
3.	Herman Cantelli
4.	Tomaž Baldassi
5.	Moreno Ma'a!an 6 Adriano Petelin
Vpisanih 10, odsotni Maksi Sossi.
1T3"80
2’03”96
1’05”03
1’05"34
1’06"45
1’16”79
1’37"02
r41"86
odstopil
A SKUPINA
IZIDI 5. KOLA
Jadran - Stella Azzurra B 94:92 Dcn Bosco B - Bor A 92:47 SGT CG1	n.o
Servolana A - Green Star 116:71 Počitek: Bor B
LESTVICA
SGT, CGI in Don Bosco B 8. Ja dran 4, Bor B, Stella Azzurra B in Servolana A 2, Bor A in Green Star 0.
Servolana A in Bor B imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra B - Green Star; Jadran - Don Bosco B (19. 4. ob 17 30 v Dolini); Bor A - Servolana A (19. 4. ob 18.00 na stadionu «1. maj*); SGT Bor B (19. 4. ob 20.00 v Ul. Ginnastica) Počitek: CGI.
B SKUPINA IZIDI 5. KOLA Barcolana Don Bosco A Polet - Servolana B Hurlingham - Kontovel Stella Azzurra - Bor C Počitek: La Talpa
LESTVICA
Hurlingham 10, Kontovel, Barco lana in Polet 6. La Talpa 4, Servolana B. Don Bosco A in Stella Azzurra A 2, Bor C, 0.
PRIHODNJE KOLO Hurlingham - La Talpa; Bor C -Servolana B (20, 4. ob 11.00 na stadionu «1. maj*); Stella Azzurra A Don Bosco A; Barcolana - Polet (20. 4. ob 13.00 v Ul. della Valič). Počitek: Kontovel.
79:83
60:61
137:60
61:00
.MIUII«* J
KOŠARKA
'2
■r
V PRIJATELJSKI TEKMI |
Borovci zmagal' v Ljubljani
i;
Slovan — Bor	**■
(53:30; 84:84)
BOR: Jagodic 10 (2:6). ŽerM (3:4), Paoli 7 (1:4), Vecchiet 1»; Tavčar (0:3). Bradassi 35 (5:8),** caria 2, De Carli 29 (7:24), Tre** 10 (0:5).
V nedeljo so Borovi dečki $ vali pri ljubljanskem Slovan^ napetem, živčnem, a prav lepem prijateljskem srečanju razburljivem koncu slavili praVj rovci, ki so v prvem polčasu) ostajali kar za 31 pik. Toda » ' in borbeno igro so v drugem prt zaostanek nadoknadili in v P^8, kih, predvsem po zaslugi večje' kušenosti, zmagali.
S tehnične plati je srečanju i kazalo popolnoma dve različnij dobi. V prvem polčasu so ob b® obrambi in točnejšem napadu *** grišču prevladovali domači igrt v drugem polčasu pa so se P** dili «plavi*, ki so prvič letos t kazali res zadovoljivo obrambo. bro so tudi skakali, v napad*** so ,oh:,večji zbranosti zaigrali : organizirano in tako seveda tud* spešneje.
Stanje iz drugega polčasa &
nadaljevalo tudi v podaljšku, ga «plavi» brezskrbno zmagali,
yi$
3KflW
PRIJATELJSKA TE Kraški zidar Sežana (nar»*‘ - Bor (kad.) 54:94 (2**
KRAŠKI ZIDAR: Mulič 2, .? mak 2, I. Švara 6 (2:2), Frank*®
(6:7), Vatovec 2, Perhavec 9
Svetlič 4 (2:2), R. Švara 6 Brundula 4, Renčalo 1 (1:3). .
BOR: Škerl 19 (1:1) Gerd<L (1:3), Don 2 (2:6), Zupančič 2 ( j Bembi, Gregori 6, Lokar 21 **' Kosovel 29 (1:8).
SODNIK: Rudolf (Sežana). j V četrtek sta se spoprijeli L žanski športni dvorani naraščaj^ ekipa sežanskega Kraškega z*1? in Bora (kadeti). Slednji so £ ristili višinsk" prednost ter ta*" svojili tekmo.
Mladi Sežanci pa niso slabe) ^ li in odlikovala sta se zlasti rtj kič teT Perhavec v drugem P°!C|f Pri borovcih je bil najboljši : sovel, ki je zelo dobro igral ' padu.
- fP
PRIJATELJSKA TEK#
Bor (propaganda) -Bor (minibasket)
Ut
BOR PROPAGANDA:
10, Žerjal 4, Jogan 9, Tavčar, Brandolin 17, Pupulin 6, Pis*£
Gruden 2, Žnidarčič, Kovačič i BOR MINIBASKET Košut® Kovačič D. 2, Žetko 3, Bur®*« Ferfoglia 6, Trampuš, Panju*1 ^ Šik, Korošec 20, Pertot M. ^ ... gliaro, Mosetti 4, Možina, Go«"' Pertot B.
SODNIK: Raseni in Pegan Jf Ekipi sta igrali precej hitro- J ko smo zadovoljni s prikazan® J mlajših (minibasketa), ki so v^f
okrnjeni postavi prikazali ""A nost, borbenost in tudi velil n,• dek. Starejši so bili močnejši. J pokazali precej površno igro, .;
Med posamezniki bi pohvali** _ i dolina ter Adriana Kovačič*’ ) Ražmnvi četi se je (kot ved°. jj kazal Fabrizio Korošec, ki f tudi najboljši strelec, ter Dai'i°
VaČiČ' #
OBVESTILA
ŠD Mladina organizira vsak torek

rekreacijski namizni tenis, kjjjt v občinskem rekreatoriju v žu od 20.30 naprej.

ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 15. 'V f na sedežu ZSŠDI ob 18.00 ud ja odbojkarske komisije.
ZSŠDI
obvešča, da danes, 15. april**’ pade plavalni tečaj v Lipi®*'
j
nogomet
V odločilni tekmi na Padričah
Kras še vedno v boju za napredovanje v 2. AL
Odločilni gol je dal P. Terčon - Korektna igra - Množica gledalcev - Dobra igra Gaje
Gal'a - Kras
0:1 (0:0)
GAJA: Kante, Križmančič, Maks ■ Gabrielli, Vrše, Viviani (Ro-~ert: Stranščak), Branko Grgič, Bo-.ls Rismondo, Milkovič, Bolcich, vd° Rismondo.
KRAS: Bogateč, Škabar, Sulcic, lazina, Germani, Terčon, Ljubo "“uc, Miloš Milič, Villalta, Černja-va'Coija (A. Škabar), 12 Kapun. ..“ittELEC: v 39. min. d.p. Terčon W-metrovka).
KOTI: 12:4
GLEDALCEV: okrog 500 „ podvig ni uspel. To pa je V***® Krasu, ki je po dolgem času .Pnsel do tako zaželene zmage in zdaj vse možnosti za napredova-■C v 2. AL, če uspe premagati še ~“j>0uvrščeno ekipo skupine N in i? ,b° najbrž GMT. Derbi je pač , r“G Gaja bi v tej tekmi morala fernpti’ Krasu pa bi zadostoval
"H .j®|jipi sta stopili na igrišče v ellKatnem» vzdušju. Vsekakor lah. 1 Dinre?erno’ da inkega derbija še nis-^	0 Vl(ieli: izredno veliko gledalcev
■ Mp ga Krasa, zahodnega in vzhod-“ isra Jer iz mesta, lepa in korektna V« brez resnih prekrškov in na 1’ sr.n,?'J ae športni objem igralcev, ki JU 60 bali res vse od sebe.
s u ^ .talcih lahko rečemo, da so .res športno obnašali, da so bili z Dr°beh ekip zadovoljni. Nihče še ■a mesecem ni mislil, da bo ta enski derbi bil tako odločilen Bt. naPred°vanje, kajti Kras je imel gr j & je Vec točk prednosti pred Ga jo, ki ; (0? ^.P^vratni del prvenstva igrala res i), S vactl°. kar pa ni storila ekipa freC taifSa’ ki Je vse bolj popuščala in ,, le na koncu Gaja zaostajala le go> (j.. ?ve točki za Krasom. Krivda, nu. Je Kras igral tako slabo v drugotf	delu prvenstva je v tem, da so
so j„. ^manjkali nekateri standardni .ayS usJcl' Prav ta "zrok, pa je bil sU j Gg^en v začetku prvenstva tudi za
zM p '
yo\& Ktg povrnimo se k tekmi sami.
o* val 'J5J® Zapr‘ vuobfra™bo in ču'
čie igral . oceni rezuRat; Gaja pa je Pred9 izrazit0 napadalno in to • ’ Pr»i em v Prvem polčasu. Naval ‘l®. vratar jem Bogatcem se je Pp . v prvih minutah srečanja in dfl1 ^e'sn' strel proti vratom je izve-1 «t Deta-abr*eHl’ a žoga je švignila le m Kr- c.en^metrov r.rd prečko.
t “ ^
Šuligoj, K. Ferfolja, E. Gergolet, G. Ferfolja (Ferletič), Marizza, Lav-renči č,
BRAZZANESE: Nicolavsig, Anze-
lin,	Tuni, Ferlat, Boraccia, Scrigna-ro, Dibarbora, Visintin, Cabas, Lo Presti, Pelizzari.
STRELEC: Gabrijel Ferfolja v d.p. v 31. min. (11-metrovka).
Doberdobska Mladost nadaljuje s serijo pozitivnih rezultatov; tokrat je odpravila nevarno ekipo iz Bra-čana. Marsonovi varovanci so res dobro igrali; zmago so si zagotovili v drugem delu srečanja s pomočjo enajstmetrovke.
V prvem polčasu je prevladala terenska premoč domačinov. Naši fantje so ustvarjali mnogo priložnosti za zadetek, vendar jim je o-bramba gostov nudila hud odpor. V 27. min. lep strel Gabrijela Ferfo-
lje,	katerega je Ferlat preusmeril na vratnico. Nekaj minut kasneje pa je Edvard Gergolet izkoristil lepo podajo Karla Ferfolje, žogo je
preusmeril proti vratom, vendar je ta šla za las mimo vrat. Prvi polčas se je zaključil brez večjih presenečenj.
Po odmoru se stanje na igrišču bistveno ni spremenilo. Domačini so zaman skušali presenetiti Nicolav-siga, ki je v tem delu srečanja imel precej dela. Pritisk domačinov je trajal do 31. minute, ko je Gabrijel Ferfolja z glavo dobro preusmeril žogo v vrata, na sami gol-črti pa jo je Anzelin zaustavil z roko. Sodnik je dosodil upravičeno enajstmetrovko, katero je Gabrijel Ferfolja tudi dobro izvedel. Po zadetku so domačini le nadzorovali igro in bi s Ferletičem kmalu prišli do oodvo-jitve, vendar se je tokrat Nikolav-sig dobro odrezal.
Po tej zmagi so Doberdobci sami na drugem mestu lestvice, za vodečim Marianom, s katerim se bodo srečali v odločilni tekmi čez teden dni.
D. Gergolet
NOGOMET
V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
Derbi Primorec-Vesna brez zmagovalca
Naše ekipe so bile še kar uspešne, saj je bila premagana le Zarja
Primorec — Vesna 1:1 (0:0)
PRIMOREC; Pavatič, Malalan, Štoka, škren, Križmančič, M. Kralj (30. min. d.p. Husu), Čuk, E. Kralj, Možina, M. Kralj 2, Denič, 12. Ma-glica.
VESNA: Cossutta, Perisutti, Ten-ce, Acquavita, Pribaz, Zucca, Mas-simi (27. min. d.p. Querci), Vecchio, Russigna, Candotti, Doglia, 12. Bubnič.
STRELCA: 15. min, d.p. E. Kralj, 36. min. d.p. Tence.
B. Križmančič
Breg - Giarizzole 2:1 (0:1)
BREG: Micor, Tritta, Klun, Po-ropat, Ražem (Grizonič), Dazzara, Jež, Lovriha, Samec, Azzolin, Strnad.
GIARIZZOLE: Di Maio, Modolo, Bencich, Cattonar, Cannone, Tede-schi, Marino, Basiaco, Umek (Pu-tignano), Madoratti, Drioli.
STRELCI: v 19. min. Drioli, v 53. min. Strnad, v 61. min. Lovriha.
Zmaga proti Giarizzolam je za Bregovo enajsterico zelo pomembna, saj si je tako že predčasno zagotovila obstanek v ligi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuui
m.i: p,red
v * slove.
Prt ti /as je le poredkoma poskusil pri-)S f Dr»u-?aievske obrambe, ki je bila 'j' tu* b?n° brez dela, nasprotno sb ■ S strpi ,anilci in krilci poskušali 1*,. L ..Jfd na vrata. Po vrsti- kotov, :U" rekkz -^e ‘uvedla Gaja, je gol tako L„ . ze visel v zraku in samo Dreč-
^ visel v zraku in samo preč-jg rešila vratarja Bogatca, ki ki je 11 večkrat v hudih težavah, a 11. ■ tu* krRičnih trenutkih vzdržal in Jek <jE>tt,„d°Ičas se je končal brez za-
,.Tudi
j prncra“ v enem samem kazenskem 'a takot0r.U' a njihovi napadi niso bili ,4.) ža]j Učinkoviti, da bi resneje ogro-■ 'J f. Logatca, če izvzamemo Grgi-
VlA 0i)HU1 R° °dmoru so «zeleno-rume-
' S?'
*®ii a
■f iern '5- Viviani je v strel nad vratar-,je J..Ko se je bližala tekma koncu, (Ji konz i Vse bc’j razvidno, da se bo (*' kak0a a brez g°la' To pa je bilo vse-ten, , "godno za Kras. Malo po-d£“, DanaJ50 so Krašev i zrušili na tla (Jj >kj T®a Milkoviča, in ko je gajev-tyl Je j-eKipa zahtevala 11-metrovko, Grgpas izvedel protinapad, Maks todn žogo na sredini igrišča ne-v ■ laita° 'zgubil in polastil se jo j : Vil-štor p ' ie Prodrl v kazenski pro-“, Jer ga je Stranščak podrl in
K io J  i • l ti i._l  m 
‘ ii> fot)9;^ ie dosodil 11-metrovko; Ter-jli« kleni0 -K Prež protestov «zeleno-ru-®rab-- izkoristil. S tem je- bilo , '4 ra jplcn° tekme konec, kajti do kon-JjaV-^diKalo le dobrih pet minut. jč»; zma„' .Gaja izenačila (še manj pa ii 7 Na ila^ j' je primanjkovalo moči. v f * Prik °ncu ieitl'0 rečemo, da Kras je azano igro ni razočaral, igral p /j bi Oeodločen rezultat, Ga.ia pa V *ipžila ^koliko več športne sreče za-,( trtjj a aaj več, vsekakor lahko pri-vičtipji bi bil neodločen izid pra-
*"(5f ~ Bra",an'se ’-°
.Radost
84'
ir a»>, A- j ta 3I»
Rolet
l
— A. Gergolet, L. Ger-Krandolič, Candusso, Ulian,
ATLETIKA
OTVORITEV SEZONE V NOVI GORKI
Miting izpolnil pričakovanja
Na njem so dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov - Odlični dosežki v metu krogle
Novogoriški atletski miting je tudi brez široke mednarodne udeležbe v celoti izpolnil pričakovanja ljubiteljev atletike, ki so se zbrali v N. Gorici. Vrhunski dosežki so bili v metu krogle in v skoku v višino, slovenska konkurenca je postavila tri nove in izenač 'a dva republiška rekorda, številna udel a iz Furla-nije-Julijske krajine pa je iz nastopa iztržila en deželni rekord in nekaj res dobrih dosežkov.
Na skoraj olimpijski ravni je bil met krogle. Izjemni atlet, kot je Milič, je k okraji na severnem koncu stadiona privabil nenavadno število gledalcev, ki so v prejšnjih letih na to panogo skoraj redno pozabljali. Milič se je izkazal na primerni ravni in je dosegel 20,78 m ter serijo povsem zanesljivih metov okoli 20,50 m. Razveseljiv pa je bil uspeh Lazareviča, ki se je z učinkovito serijo s , končni: i rezultatom 20,17 m kot četrti Jugoslovan vpisal v klub «20 m».
Skuk v višiho, ki je zaključil tekmovanje, je živel na dvoboju Di Giorgi - Temim. Temim je bil bolj zaneslj: , oba pa sta dosegla z zadnjima razpoložljivima skokoma enako višino 223 cm, ki vec pomeni jugoslovanskemu rekorderju. Temim je bil blizu uspeha celo v zadnjem poskusu pri 226 cm (nov rekord), medtem ko je . il Videmčan tu povsem brez možnosti. Zelo dober je bil tudi Mazalica, ki se je pozvpel do 217 cm.
Na republiški ravni so nove slovenske rekorde postavil Rok Kopitar r._ 80J m, Nataša Seliškar na 400 m in domačin Ivan Piculin v skoku v daljino (kar dvakrat). Domačinki Luciana Vinazza in Lidija Benedetič pa sta rekorda v daljini in višini izenačili. Povsem zadoščen pa je bil menda tudi Novogoričan Goran Humar s tekom na 400 m. Čas 48”9 mu namreč na stežaj odpira olimpijska vrata, kljubskemu tovarišu Srebrniču pa dosežek 47”9 obeta članstvo v štafeti 4x400 za Moskvo.
Udeležba iz dežele F-JK je bila dobra. Zablestela je 16-letna Nevia Pi-strino iz Gonarsa, ki je r.a 400 m popravila lastni r"kord na 400 m z izredi m časom 54”6. Prejšnja znamka je znašala 55”88.
IZIDI
Daljina: 1. Piculin (NG) 7,70 m (nov slovenski rekord), 2. Piapan (FF/OO Padova) 7,37 m, 3. Furlani (CUS Trst) 7.35 m.
Daljina ženske: 1. Vinazza (NG) 6,19 m, 2. Dancetovič 6,19 m
800 m: 1. Savič (Puljanka) 1’48’T, 2. Kopitar (Kladivar) 1’49”0 (nov slovenski rekord), 3. Hukelj 1’49”0.
Krogla: 1. Milič 20,78 m, 2. Lazarevič 20,17 m
Kopje: 1. Djurovič 72,28 m, 2. Zalar (Olimpija LJ) 71,68 m, 3. Glo-bevnik (Maribor) 71,40 m.
100 m: 1. Jaremski (Poljska) 10”5, 2. Humar (NG) 10”6, 3. Abba (Lib. Videm) 100”7.
400 m: 1. Humar (NG) 46”9, 2. Pavlov (Bolgarija) 47”3, 3. Srebrnič (NG) 47”9
400 m ženske: 1. Seliškar (Olimpija LJ) 54”4 (nov slovenski rekord), 2. Pistrino (SNIA Friuli), 54”6 (nov rekord F—JK), 3. Gar-latti (SNIA Friuli) 57”8
1500 m ženske: 1. Pergar (Mari-
bor) 4’17”0, 2. Avdibasič 4’22"5, 3. Klemenjak (Celovec) 4’22”8.
100 m ženske: 1. Seliškar (Olimpija LJ) 11”9, 2. Koralija (Kladivar) 12”0, 3. Vinazza (BG) 12’’2. Disk: 1. Frank (Celovec) 56,12 m,
2.	Coos (NA Videm) 50,12 m
5000 m: 1. Kačar 14'0r2, 2. žužek (N. Mesto) 14’00”9, 3. Miklavžina (Velenje) 14’01”3 Višina: 1. Di Giorgio (FF/OO Padova) 223 cm, 2. Temim 223 cm,
3.	Mazalica 217 cm.
Višina ženske: 1. Benedetič (NG) 185 cm.
KB
V nedeljo je Breg zaigral v o-krnjeni postavi; v obrambi je namreč manjkal Dagri, ki ga je zamenjal mladi Grizonič. «Plavi» so že v 8. min. imeli priložnost, da povedejo, Jež pa ni znal izkoristiti lepe podaje Strnada. Ugodne priložnosti pa niso zamudile Giarizzole, ki so prve prišle v vodstvo z zadetkom Driolija, ki je izkoristil napako v Bregovi obrambi.
Po tem zadetku je moštvo Brega zaigralo bolj odločno in v zadnjem delu prvega polčasa stalno napadalo, vendar mu ni uspelo izenačiti. To se je Brežanom posrečilo v 8. min. drugega polčasa, ko je Strnad dobro izvedel prosti strel z roba kazenskega prostora in poslal žogo v mrežo. Štiri minute kasneje so bili gostje nevarni, vendar je Micor dobro branil.
Kmalu zatem pa so «plavi» podvojili. Samec je v protinapadu prodrl
v nasprotnikov kazenski prostor, Cannone ga je ustavil s prekrškom in enajstmetrovka je bila neizbežna. Z bele pike je bil uspešen Lovriha. Sledili so si številni napadi, vendar se izid srečanja ni več spremenil. Velja še omeniti lepo priložnost, ki jo je imel Jež v 77. min., in pa kar tri priložnosti, ki jih je imel Samec v zadnji minuti, ostalo pa je pri 2:1.
SMI
Libertas — Primorje 0:0
LIBERTAS:	Ulcigrai, Mottica,
Pianella, Franeolla, Caucer, Iurin-cich (D’Aloia), Cigliani, Racher, Stefanich, Mauro, Corsi.
PRIMORJE: Štoka, Sugan, Husu, Tomizza, Angileri, Albi, Pertot, Milič, Caharija, Vascotto, Germani. SODNIK: Olivo
Na papirju bi moral Libertas v tem srečanju sicer odnesti obe točki, toda ohranil je (na domačem igrišču) le eno. Pri tem je imel tudi nekaj smole, saj je (v prvem polčasu) kar dvakrat zadel okvir vrat. Čeprav so domačini v tem srečanju imeli večinoma pobudo v svojih rokah, pa je tudi Primorje od časa do časa pokazalo zobe, toda njegovi (sicer včasih nevarni) napadi niso obrodili zaželenih sadov.
Sovrana — Zarja 1:0 (0:0)
SOVRANA: Parovel, Vidoni, Doc, Ravalico, Francini, Godas, Visintin, De Gano, Ete Cald, Brada, Botta (v 35. min. Deri).
ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Franco, Marc, Križmančič, Lupidi, Mikuš, Santoni (85. min. Fonda), Canzian, Ražem, št. 12. Bois. SODNIK: Pupin iz Krmina. STRELEC: Francini v 57. min. Po nedeljskem porazu s Sovrano je verjetno usoda Zarje zapečatena. Bazovci so stopili na igrišče v o-krnjeni postavi (saj sta manjkala poškodovani Samese in izključeni Dana) ter so si zastavili za glavni cilj vsaj neodločen izid. Toda stvari so se zapletle prav v zadnji minuti prvega polčara, ko je sodnik izključil Križmančiča, ker je ta reagiral na izredno grob prekršek Godasa.
Tekma se je začela dobro za Ba-zovce, saj so se popolnoma enakovredno upirali močnejšemu nasprot-
lllltllllllllllllHlllllllllllllltlll|llll|t|ll||l|l||||||f|||i||||i||||i|||||||||||||||||||||||||||||,|,l|„||„|||,||,(,|||t||„,|1||„|||M||,,|„||||||||||M|Mt|tM|||||||1|t||||f||||||,||||1|(||)|t|t||||||I|||||||||||||||||||||||||M||l(|||||||t||||||||||||||||||||B
Skoraj 200 otrok v nedeljo na izletu Športne šole Trst na Volnik
...i......	... --- f	•
Pokal
Primorskega dnevnika
Predzadnji (19.) derbi letošnjega prvenstva 2. AL, izid katerega pride v poštev za pokal Primorskega dnevnika, med Primorcem in Vesno se je končal pri delitvi točk, kar še enkrat dokazuje precejšnjo izenačenost > skoraj vseh do sedaj odigranih derbijih.
Iz lestvice je namreč razvidno, da bo Breg osvojil pokal le če zmaga ali pa mora na podlagi pravilnika remizirati 3:3, 4:4, itd. če bi se zadnji, derbi Breg - Primorje končal z 2:2, bi bilo stanje med vodečo Vesno in Bregom popolnoma izenačeno in bi zato odločil žreb. Vsak drug neodločeni izid (manj kot 2:2) pa bi dodelil pokal Vesni, ker je ha podlagi pravilnika dosegla več golov.
Odtočitev bo torej padla v poslednjem kolu.
Vesna
Breg
Primorec
Zarja
Primorje
LESTVICA 8 2 5
7:6
5:4
7:6
5:4
3:7
Da je športna šola Trst množična organizacija, katere pomena ni mogoče na noben način oporekati, najbolje dokazuje nedeljski izlet na Volnik, v organizaciji SPDT, ter nato slavje v Živčevi dolini nad Repnom, katerega se je skupno u-deležilo preko tristo otrok, staršev ter drugih planinskih navdušencev.
Preidimo h konkretnim številkam: pohoda na Volnik se je udeležilo 145 osnovnošolskih otrok, ki obiskujejo vse mestne in predmestne šole, od Rojana do Sv. Ivana ter Skednja in drugod, vodilo pa jih je okoli dvajset vodičev SPDT. Drugega izleta na Mali Volnik se je udeležilo 40 otrok otroških vrtcev skupno s 60 starši, če torej prištejemo še druge, ki so prišli direktno v Živčevo dolino, število znatno narase.
Pa pojdimo po vrsti. Qb deveti uri se je na trgu Oberdan v Trstu nabrala cela gruča osnovnošolskih otrok, ki so se z dvema avtobusoma podali v Repen, kjer so se nato na glavnem trgu razdelili v deset skupin. Pot je potekala iz Repna mimo Kraške hiše na Široki hrib, nato na Goli vrh, otroci pa so se pozneje spustili v dolino, kjer pre biva samotarka Albina, bolj znana z imenom Efa. Prvotno dolga kolona izletnikov ni nameravala motiti Al bine, vendar pa je prijazna gospa kar sama prišla, pozdravila ter se pogovorila z vodiči in otroci, ki so se kar gnetli okoli njenega psa. ki je znan kot hud, vendar pa se je izkazal za zelo potrpežljivega. Tudi kokoši, ovce ter druge domače živali so bili za otroke posebna zanimivost, vendar so se morali kar hitro posloviti od samotarke, saj je bila pred njimi še dolga pot. Naslednji cilj je namreč bil veliki vrh
Volnika, na katerem sameva vojaška ,teaK)a.4in„ne. koča, kot je marsikateri otrok mislil). Sonce je na vrhu že neusmiljeno pripekalo, tako da je bilo vode in čaja premalo, čeprav je bilo čutaric ogromno, vendar pa je trajal povratek v Živčevo dolino le pol ure, tu pa je otroke čakal čaj. Skupno je pohod osnovnošolcev trajal pet ur, bil je kar dolg in utrudljiv, vendar pa so bili na koncu zadovoljni vsi.
Ob povratku v dolino so se vodiči SPDT z osnovnošolci srečali z učen-
t4'*r,vU-"V>'-' t "rt'V *
ci otroških vrtcev, ki so medtem že ppravili S$)j enoujn^gohpd na Mali Volnik ter tudi poligon, med katerim so tekli skozi obroče, se kotalili po travi, metali žogo v cilj ter še drugo. Sedaj so bili na vrsti še osnovnošolci. Proga ni bila zahtevna. Na koncu so bili nagrajeni prvi trije pri dečkih in deklicah. Pri fantih je zmagal Pavel Panjek pred Erikom Dolharjem, tretje mesto pa si delijo Matija Armani, Tom Hmeljak in Dušan Poldini, pri punčkah je zmagala Sabrina Pernarčič pred Patri-
cijo Furlan, na tretjem mestu pa sta pristali Vida Valenčič hj Sare Bensi.
Prišel je čas odhoda. Dolga kolona se je vlekla proti Repnu, kjer sta bila na trgu že parkirana avtobusa.
Torej res lep izlet in lepa izkušnja za otroke, saj so nekateri prvič toliko hodili, vseeno pa smo prepričani, da jim bo izlet ostal v lepem spominu. Naslednji izlet Športne šole bo sredi maja na Ojstmik, v Kanalski dolini.	D. J.
	 		
i m....
■	* mmm.
V okviru izleta Športne šole Trst na Volnik (v organizaciji SPDT) so otroci tekmovali v poligona
raca ir.uiorcem in Vesno je prinesel vsam etapi po eno točko
niku. Prva priložnost se je ponudila prav Zarji, toda Ražem je zamudil lep predložek Santonija, Kmalu nato je sledil lep strel Ražma, ki pa je končal mimo vrat. Sovrana je nato prevzela vajeti igre v svoje roke in začela napadati, toda vsi napadi so postali lahek plen bazov-ske obrambe, ki je bila tokrat zelo
Medtem ko so izidi nedeljskega 13. povratnega kola nekoliko razjasnili položaj na vrhu lestvice, se stanje na spodnjem delu v bistvu ni mnogo spremenilo. Da bi izvedeli, kateri ekipi bosta poleg Primorca nazadovali v 3. AL, bo verjetno treba počakati do poslednjega kola.
Nedeljski zavrtljaj je bil za naše enajsterice še kar pozitiven: od osmih razpoložljivih točk so jih odnesle pet.
Paznih rok je tokrat ostala Zarja, ki je Sovrani klubovala, vse do izključitve Vojka Križmančiča. Domačini so številčno premoč izkoristili in zadali zar-janom nezaslužen poraz. Položaj Zarje postaja po tem porazu vedno bolj kritičen, saj Bazovci zaostajajo za dve točki za Ro-sandro in imajo le pičlo točko prednosti pred predzadnjo ekipo Zaul.
Derbi v Trebčah med že obsojenim Primorcem in Vesno se je končal z delitvijo točk, kar seveda zadovoljuje obe strani, posebno Križane, ki so z osvojeno točko utrdili svoj položaj na zgornjem delu razpredelnice.
Zlata vredno točko je odneslo Primorje, ki se je praktično (čeprav še ne matematično) rešilo izpada.
Brežani so se tudi v nedeljskem srečanju precej potrudili in zasluženo zmagali. S to zmago si je Breg matematično zagotovil obstanek v ligi.
Omenili bi še, da se bodo prihodnjo nedeljo (predzadnje kolo) vse tekme pričele pol ure pozneje in sicer ob 17. uri.
IZIDI 28. KOLA Zaule - San Marco	1:0
Primorec - Vesna	1:1
Campanelle . Costalunga 5:1 Sovrana - Zarja	1:0
Libertas - Primorje	0:0
Domio - Rosandra	0:0
Baxter - Čampi Elisi	1:1
Breg - Giarizzole	2:1
LESTVICA
Sovrana 40; Campanelle 37; Libertas in Costalunga 36; Vesna 30; Čampi Elisi in Breg 28; Domio 27; Baxter, Giarizzole in Primorje 26; San Marco 25; Rosandra 24; Zarja 22; Zaule 21; Primorec 16.
PRIHODNJE KOLO (20.4.)
Primorje - Sovrana; Zarja -Libertas; Čampi Elisi - Breg; San Marco . Primorec; Vesna -Domio; Costalunga - Zaule; Giarizzole - Baxter; Rosandra -Campanelle.
dobro razpoložena. Prav v zadnji minuti prvega polčasa pa je Godas (s potezo, ki jo lahko zasledimo Samo v karateju) storil prekršek nad Križmančičem, za sodnika je bilo zadosti, da je Križmančič nato pahnil Godasa in ga je tudi izključil;
V drugem polčasu se je Zarja š* bol,- zagrizeno vrgla v boj in za-ignia popolnoma enakovredno Sovrani. Toda v 57. min. je Francini dosegel zmagoviti gol za domačine. V nadaljevanju se je Zarja pognala v napad, toda tudi tokrat se je pokazala stara hiba Bazovcev: nespretnost v ključnih situacijah.
Tako so morali zarjani tudi tokrat poraženi z igrišča.
BIG
Sklicanih 18 igralcev za srečanje Italija - Poljska
RIM — Za prijateljsko nogometno srečanje s Poljsko, ki bo v soboto v Turinu, so bili sklicani naslednji igralci: Altobelli, Bordon in Oriali (Intor), Bettega, Cabrini, Causio, Gentile, Scirea, Tardell; in Zoff (Juventus), Buriani, Collova-ti in Maldera (Milan), Graziani in Zaccarelli (Torino). Antognoni (FJo-rentina), Bellugi (Napoli) in Rossi (Perugia).
Izšel je slovenski športni almanah
Časopisno podjetje Delo je včeraj predstavilo novo izdajo Slovenskega almanaha. Publikacija je v celoti posvečena športu in si je zadnja leta v Sloveniji pridobila velik ugled in je naletela na precejšnjo zanimanje. Časopisno podjetje Delo je almanah tokrat tiskalo v nakladi 10.000 izvodov, izšel pa je nekoliko pozno, ker je v njem zajeta celotna za Jugoslavijo (oziroma Slovenijo) tako uspešna smučarska sezona. Ljubitelji športa bodo v njem našli tudi popoln pregled dogodkov na zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu, poleg tega je v almanahu, ki šteje 610 strani, tudi obsežen športni vodič o olimpijski Moskvi ter pregled vseh dosežkov na sredozemskih igrah v Splitu. Poleg tega ima še pestro slikovno gradivo, ki ilustrira najpomembnejše dosežke jugoslovanskih športnikov doma in na tujem, zbrana je dokumentacija o minulem sve. tovnem smučarskem pokalu, pregled nastopov vseh jugoslovanskih športnikov na vseh zimskih olimpijskih igrah, atletski in plavalni rekordi, skratka vsi jugoslovanski dosežki v letu 1979. Za ljubitelje nogometa pa so zbrali vse rezultate prvoligašev, od osvoboditve pa do lanske lige. -Za ljubitelje športi je slovenski olimpijski almanah 1980 koristen pripomoček.
M. šušterčič
OBVESTILO
ŠZ Bor - atletska sekcija Jutri, 16. t.m„ ob 20.30 bo na stadionu «1. maj» seja odbora atletske sekcije.
Janko Jež
C) k
e{. 0 *
d
i
MOJ 8. SEPTEMBER 1943
v delavskem bataljonu v flrezzu
8- septembra zjutraj sva s prijateljem Radovanom Vehdm’ ki ie bil doma iz °Patiie- zbudila kot običujno, 2 0s.ar. ne tako zgodaj kot tedaj, ko sva še spala skupaj «j?fj^abrru tovariši v velikih sobanah vojašnice 87. polka VS|
A 11
vSaj v Afezzu, srednjeveškem toskanskem mestu — 4 Po sedanjem arhitektonskem videzu, ki mu je bilo bav posebno blizu zaradi Francesca Petrarca, pevca 'hih čednosti in njene lepote.
^dkar so bili vsi naredniki-upravniki posameznih stot-Pravijo jim «furieri». kar smo mi hudomušno etimo-
4'
°$kcT-‘‘VIJ0 ’’m *fur'eri“' kar smo
aittiv *2va)ali iz latinske besede «fur-tat») dotlej rešili ne&a posega v vojne dogodke na sovjetskem bojišču. Ogj. °r smo pošiljali dopolnilne enote našega polka zaradi izgub, ki so jih Italijani utrpeli na sovjetski krUn m°bllizirani in odposlani na bojišče, je polkovnik 6neR°2zi' veliki vojni invalid iz prve svetovne vojne in brez ih °česa, izbral nove «furiere», in sicer med Slovenci ki J,5Vati> ki smo bili kot delavci dodeljeni temu polku in
i/	Sestavljali v njegovem sklopu poseben
■delavski
Bili smo razoroženi. Le na začetku so nas pri običajnih obveznih vajah seznanili s pehotnim strelnim orožjem, ki smo ga praktično uporabili s slepimi naboji na koncu trimesečnega vežbanja na 14 km oddaljenem amfiteatrsko razporejenem pogorju, imenovanem «Cerchiaie». Tja smo pripešačili po dolgi mučni hoji. Boleče spomine smo si lajšali s prepevanjem slovenskih pesmi. Moji roki sta bili odreveneli, kajti karabinko smo morali nositi; težak nahrbtnik je poleg predpisanega ukaza preprečeval, da bi jo položili na rame. Rekel sem, da sta bili obe moji roki odreveneli, kajti zaradi majhnega obsega mojega zapestnega prijema sem karabinko stalno premetaval z desne roke v levo in obratno. Pri tem sem pazil, da me ni opazil kak narednik oziroma kapetan De Lorenzi, ki je rad hodil zelo blizu čete, ki sem ji bil dodeljen in ki je slovela po svojem lepem petju. Bil je Benečan, čeprav se ni nikdar izdal, da zna slovensko, vendar smo v njegovi prisiljeni grobosti čutili precej razumevajočega sočutja.
Nato so nam orožje odvzeli. Čas smo tratili s telovadnimi vajami, raznimi igrami in petjem večinoma na pro stranem kasarniškem vežbališču, pa tudi v Petrarcovem parku nad stolnico, obdanem z bujnim oljčnim gajem. Petrarca je vzvišeno zrl na nas. vendar se mi je zdelo, da je tudi on rad prisluhnil s svojega ogromnega podstavka slovenski pesmi, zlasti na ponarodele Prešernove motive, posebno na Zdravico.
Ko smo nekega večera peli na dvorišču oziroma vo-jašničnem vežbališču, so nam z omreženih zaporniških oken ob vežbališču odgovarjali ženski glasovi. Bila so slovenska dekleta, ki so jih privedli uklonjene v osrčje Toskane. Med nami so se sredi poletja znašli tudi komaj
šestnajstletni fantje. Med njimi sta dva daljna moja sorodnika z vrha Nanosa, od koder izvira moj rod. Bili so •prostovoljci«, kajti z drugačno etiko jih niso mogli prisilno vključiti niti v delavske bataljone.
Polkovnik Brunozzi, ki je dalj časa služboval v Ilirski Bistrici, ni prikrival simpatije do nas Slovencev. Ob vsaki priložnosti je rad pokramljal z nami. Na uradnih vojaških zborih nas je postavljal za zgled ostalim italijanskim pripadnikom našega bataljona, ki so bili deloma iz Toskane, večinoma pa južnjaki iz Kalabrije, češ da mi kot Slovenci obvladamo italijanščino, medtem ko njih — južnjake nam reč, ki so Italijani, sploh ne razume zaradi, tipičnega narečnega prizvoka. Po odhodu upravnih narednikov na ru sko fronto, je dal polkovnik Brunozzi nalog, svojemu ad jutantu kapetanu Vitelliju, ki nam je bil prav tako naklonjen, naj na izpraznjena mesta postavi nas Slovence in Hrvate. Tako je arhitekt Vlah iz Opatije postal vodja ne kega tehničnega oddelka na štabu, prav tako urar Simčič iz Matulj pri Lovrani, itd. Meni so poverili vodstvo polkovne ambulante, prijatelja Radovana Sušnja pa na novo imenovali za zobotehnika, ki je skrbel za škrbine in tudi (proti skromni odškodnini) za proteze, če jih je kdo potreboval.
Vsi smo postali čez noč kaplarji, da smo se lahko vsaj nekoliko postavili v stiku z italijanskimi vojaki, ki so ostali na svojem mestu in nam bili podrejeni. Tako sem imel dva bolničarja, sicer nekega Butterija iz Toskane in nekega Kalabreža, čigar ime sem pozabil. Z Butterijem sva takoj postala prijatelja, Kalabrež pa me je vedno pisano gledal. Ker se nekoč nisem počutil dobro, mi je zdravnik predpisal injekcije. Znal jih je dajati samo ome-
njeni Kalabrež. Čez nekaj dni me je Butteri opozoril, naj z injekcijami prekinem, ker me Kalabrež hoče z njimi poškodovati, če že ne spraviti na drugi svet. Butteri si ni znal razlagati, kako je ta Kalabrež zabredel v naš polk, ki je bil po odhodu njegove glavnine na vzhodno fronto, namenjen samo »nezanesljivim elementom«.
Prvi zdravnik, s katerim sem imel opraviti v ambulanti, je bil domačin iz Arezza, kapetan Martini, ki ja slovel kot parapsiholog in hipnotizer. Nekoč sem bil gost na njegovem domu. Njegova prijazna žena mi je postregla s čajem in doma pripravljenim pecivom. Kapetan mi je nato rekel, da bo hišno hipnotiziral na deljavo. Šla sva tiho v kuhinjo, kjer je hišna pletla pri oknu in nama kazala hrbet. Kapetan se je ustavil pri vratih in jo začel nepremično gledati. Hišna je takoj zavpila: «Dottore, no, no!-» in zbežala v salon, kjer je bila kapetanova žena. V salonti sem rekel zdravniku, naj poskus ponovi z mano. Gledati sem mu moral v oči. Takoj sem začutil neki fluid, ki mi je skozi oči prihajal v telo kot rahel električni tresljaj. Odtlej verjamem, da imajo nekateri ljudje razvite posebne parapsihološke in hipnotizerske sposobnosti.
Doktor Martini je poleg vojaške službe opravljal tudi običajno pripravno prakso. Večkrat sem šel z njim in tako natančneje spoznal Arezzo in bližnjo okolico. Kapetanu sem zato hvaležen, ker si je mislil, da mi je s tem napravil veliko uslugo. Osebno pa bi bil raje ostal v vojašnici oziroma v ambulanti in si prijateljsko izmenjati misli s sotrpini o bližajočem se koncu vojne, o zavezniški zmagi in o naših načrtih po težko pričakovani osvoboditvi.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST. Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačano celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS • 61000 Ljubila« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ vlš 43 mjj 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sozoif, 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese« Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juh|S« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de« v Italiji pri SPL
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11*5374
Stran 6
15. aprila 1980 odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala| in tiska V
P1
| Trst
Član zveze založnikov
NA TRIP0LISKENI VRHU ŠTIRIH ARARSKIH DRŽAV IN PL0
Fronta zavračanja složna le pri splošnih obsodbah
Težave glede skupnih pobud proti ZDA in njihovim zaveznikom v Evropi ■ Spor med Libijo in PL0 že neporavnan ?
TRIPOLIS — Drugi dan vrhunskega srečanja arabske fronte odločnosti in zavračanja v Tripolisu so baje posvetili nadaljnji razpravi o nedeljskem predlogu predsednika Gedafija, da bi libijska džamahirija in Alžirija ukini' i dobave nafte in naravnega plina ZDA in tistim zahodnim državam, ki podpirajo ameriško politiko na Bližnjem vzhodu.
V nedeljo so predstavniki Libije, Alžirije, Sirije, Južnega Jemena in PLO sprejeli okviren sporazum, ki napoveduje »konkretr pobude* glede prekinitve naftnih dobav ZDA in njenim «lutkam» v zahodni Evropi, ki podpirajo Izrael. Načelni spora-
zum pa še ne pomeni, da bodo ukrepe tudi sprejeli. Politični opazovalci upajo, da se bodo v Tripolisu omejili le na grožnje, saj Gedafi-jevi zamisli odločno nasprotuje Alžirija. Država potrebuje namreč v svojem bodočem gospodarskem razvojnem načrtu nemoten izvoz nafte in naravnega plina. Tega predsednik Bendžedid ni povedal, a je ocenil libijski predlog kot nesprejemljiv v sedanjem obdobju. Svoje pomisleke imata baje celo Sirija in PLO, ki nista prepričani o koristnosti naftnega embarga za zahodno Evropo, ker z zanimanjem sledita razvoju evropskega zadržanja do bližnje-
MiiittiiitimiiMiiiiiiuiiitimMitiMimMmiiiuiMmMmiMiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiniiiitiiiiiiiiiiiiHmHniMiiiii
UMOR SOMALCA GIAME PRED RIMSKIMI SODNIKI
V Rimu se je začel proces proti štirim mladim Rimljanom, ki so obtoženi, da so pred približno letom dni zažgali lepenke, na katerih je spal somalski državljan Ahmed Ali Giama, ki je nato živ zgorel v plamenih. Nihče ni sledil grozljivemu dogajanju, zato je obtožnica precej nejasna, neznani so tudi razlogi za umor, kajti domnevni morilci, vsi iz uglednih rimskih družin, odklanjajo svojo odgovornost za umor. Na posnetku Marco Rosci, eden izmed štirih obtožencev, ko ga vodijo v sodno dvorano	(Telefoto AP)
vzhodne krize in palestinskega vprašanja.
Iz tega razloga ni Jaser Arafat zadovoljen z drugim libijskim predlogom, da bi vse bodoče diplomatske pobude predvsem v Evropi bile pod pokroviteljstvom fronte in da se ne bi Palestinci spuščali v osamljene pobude. Zaradi tega niso baje še poravnali spora med Gedafijem in Arafatom, ki je bil eden izmed glav-
nih razlogov srečanja med država-
b< ~ ”	' '	'
mi, ki najbolj odločno zavračajo mirovni proces iz Čamp Davida.
Oba problema sta zgovoren dokaz, da fronta preživlja hudo krizo, ki jo bodo premostili samo s kompromisnimi pobudami in takimi, ki bi bile sprejemljive za vse članice. V prvi vrsti se to nanaša na gospodarski in politični bojkot Egipta. Prav tako bodo vsi podprli ustanovitev sklada za financiranje odpora proti Izraelu. A že pri sirskem predlogu o ustanovitvi skupnega poveljstva, ki bi koordiniralo dejavnost armad članic fronte zavračanja v mirnem času in bi poveljevalo armadam med vojno, bodo nastale precejšnje težave. Podobne izkušnje so se v preteklosti izjalovile, sami Palestinci pa se vedno bolj zavedajo, da morajo o lastnih pobudah odločati predvsem sami in ne smejo odločitev prepuščati drugim, ki bi jih lahko izrabljali za svojo korist.
Bolj verjetna je napoved, da bo fronta sprejela skupno pobudo glede plačevanja naftnih dobav. Države naj bi sprejele namesto dosedanje ameriške valute druga zahodna plačilna sredstva. Lahko se torej predvideva, da bosta obe proizvajalki nafte v fronti, Libija in Alžirija u-skladili svojo naftno politiko z Iranom. Med drugim se vedno bolj širijo govorice, da bodo tudi za bančne in trgovinske operacije prešli iz ameriških na druge zahodne banke, da bi si za vsak primer zavarovali hrbet. Primer Irana, ko so washing-tonske oblasti najprej zamrznile iransko premoženje in ga nato zaple-' nile je dobra šola za vse, ki ne zaupajo več ameriškim gospodarskim krogom.
Sinoči pa se je v krogih libijske delegacije izvedelo, da so države fronte zavračanja dosegle sporazum o treh točkah, in sic ■: palestinska revolucija ne rabi ameriških ali pro-ameriških resolucij OZN, obsoditi je treba vse države, ki samo v besedah podpirajo Palestince, za konec pa naj bi obsodili iraško zunanjo politiko. (voc)
Otvoritev milanskega velesejma

PO OSMIH LETIH PREISKAV IN ZAVLAČEVANJ
Danes začetek procesa zaradi škandala Vajont
Na zatožni klopi 14 oseb, ki so obtožene, da so ogoljufale državo za več milijard lir
PORDENON — Po osmih letih preiskav in zapletov se bo začel danes v Pordenonu proces proti 14 osebam, ki so obtožene, da so o-goljufale državo, ker so si protizakonito prilastile sredstva posebnega «sklada Vajont* za obnovo gospodarskih objektov in struktur, ki jih je 12. oktobra 1963 odplavila velika poplava, potem ko je ogromen zemeljski usad zgrmel z gore Toc v umetno jezero. Poplava je prizadela Longarone in druge kraje ter je zahtevala nad 2.000 človeških žrtev.
V «škandal Vajont*. kot so ga takoj poimenovali, so vpletena ime-
BOCEN — V prvih treh mesecih letos se je na poadiških smučiščih smrtno ponesrečilo 10 smučarjev, 28 pa jih je bilo hudo ranjenih.
na nekaterih zelo znanih osebnosti
goljufija pa v celoti presega nekaj milijard lir. Med obtoženci so med drugimi notar Diomede Fortuna (brat socialističnega poslanca Lo-risa Fortune), Pierluigi Manfredi iz Vidma, ki je bil že predsednik Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Lignanu, ravnatelj «Udine esposizionb in tajnik posebne komisije za Vajont, trgovec Aldo Romanet iz Pordenona in švicarski odvetnik Pier Francesco Campa-na, ki so ga priprli 16. novembra lani na milanskem letališču Linate pod obtožbo, da je skrbel za predelavo ukradenega denarja.
»Škandal Vajont* predstavlja v
.............................................................................................................................................................................................................■iiimiiiinii
V Čedadu 7. srečanje obmejne mladine
ČEDAD — Danes popoldne bo v Čedadu sedmo obmejno mladinsko srečanje med predstavniki Mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze in štirimi obmejnimi občinskimi konferencami Zveze socialistične mladine Slovenije (Koper, Sežana, Nova Gorica in Tolmin). Srečanju bodo prisostvovali tudi predstavniki RK ZSMS iz Ljubljane ter člani obmejnih medkrajevnih svetov ZSMS.
Mladi z obeh strani meje bodo na današnjem srečanju preučili dosedanjih razvoj medsebojnih stikov
—	in to še posebej po zadnjem šestem srečanju, ki se je vršilo septembra meseca v Bovcu (Tolmin)
—	ter se dogovorili o nadaljnjem razvijanju obmejnega sodelovanja. V kratkoročnem programu je že namreč zastavljenih precej pobud, tostran in onstran meje, v katere se lahko neposredno vključijo mladi z obeh strani meje. kar predpostavlja, da se to načeto sodelovanje se naprej širi in krepi.
Program današnjega sedmega ob be.nega mladinskega srečanja v Čedadu, poleg razgovorov prisotnih mladinskih komponent, vsebuje tudi ogled raznih slovenskih ustanov (kulturno društvo »Ivan Trinko*, S lori. Novi Matajur in druge) ter razgovor s predstavniki teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino o problematiki Slovencev na tem ozemlju.
V večernih urah pa bodo mladinski predstavniki štirih obmejnih slovenskih OK ZSMS prisotni na kulturnem programu v Zgornjem Tarbilju, kjer bo Slovensko beneško gledališče uprizorilo igro »Nedelja pod lobom*, (ik)
k neznani vzroki letalske nesreče v
Braziliji
V letalski
RIO DE JANEIRO katastrofi, do katere je prišlo v soboto pri Florianopolisu, mestu, ki leži kakih 1000 kilometrov južno od Ria, je izgubilo življenje 54 od skupnih 58 potnikov in članov posadke. Vzroki nesreče, ki se je pripetila tik pred pristankom boeinga 727 na pisti v Florianopolisu, so še neznani. Prve domneve, po katerih naj bi letalo zadela strela, so opustili. Nekaj bolj točnega bo mogoče reči potem ko bodo našli tako imenova no črno škatlo, kjer so posneti radijski pogovori in vse funkcije letala do trenutka, ko je padlo.
Papež Janez Pavel II. v Turinu o terorizmu in vrednotah človeka
TURIN — Nedeljski obisk papeža . Še odločnejši pa je bil papež, Janeza Pavla II. v Turinu ni | ko je govoril o vrednotah človeka, bil le pastirski obisk velikemu jn-T'-—— u-J~ J""'
dustrijskemu mestu. Bil je izraz zavesti problemov, ki v tem mestu obstajajo in odraz zavzetosti za rešitev teh problemov. Njegove besede v tem mestu so izzvenele kot besede upanja in prizadevanja za mir.
V turinski stolnici, kjer se je zbrala ogromna množica ljudi, je papež govoril o vprašanju, ki je v Turinu najbolj občuteno. Pričakovati je bilo treba, da bo Janez Pavel n. v mestu, ki ga je terorizem tako zelo prizade, govoril o tem vprašanju. Govoril pa je z veliko človeško toplino, opozarjal na nevarnost, da zapade terorizmu ti sta mladina, ki živi ob robu družbe, ki je brezposelna; tej mladini je treba najti mesto v družbi, ki ji ga sedaj obstoječe družbene strukture ne dopuščajo. Turin, je še dejal papež, ni več mesto svetnikov, ampak je mesto industrije, vsakodnevnega razrednega boja, neprekinjenega nasilja. Poziv k veri za premostitev tega stanja, je izzvenel predvsem *ot poziv k zaupanju, da današnja družba lahko vendarle najde izhod iz sedanjih problemov.
Današnji človek se boji, je dejal, boje se velesile, ki razpolagajo z ogromnimi arzenali, in boje se o stali: celine, države, mesta. Ta strah je upravičen, saj ne obstajajo le možnosti uničenja in pokolov, ki prej niso bile znane, ampak danes ljudje ubijajo druge ljudi. Ubijajo v stanovanjih, v pisarnah, v univerzah. Ljudje, oboroženi z modernim orožjem, ubijajo neoborožene in nedolžne ljudi. Do takih dogodkov je vedno prihajalo, sedaj pa so postali sistem. Če ljudje trdijo, da je treba ubijati druge ljudi zato, da spremenimo in izboljšamo človeka in družino, potemtakem moramo vprašati, če nismo s tem velikim materialnim napredkom izbrisali prav človeka, tako bistveno in osnovno vrednoto.
To je bil morda najpomembnejši del papeževega govora; Janez Pavel II. je torej zaoral globoko v stvarnost naše sodobne družbe, tako v Italiji kot tudi v tujini. Njegovo sklicevanje na človeka kot na osnovno vrednoto je bilo osnovna poanta skoraj vseh govorov — imel jih je kar 13 — in prav ta odtenek
njegovega obiska v Turinu je žel največje odobravanje množice, saj je papež »tovoril o tistih problemih, o zaskrbljenosti za tiste vrednote, ki v Turinu umirajo dan za dhem.
Na sliki (telefoto AP): množica pozdravlja papeža na turinskih ulicah.
Upor v Palagonii se je začasno pomiril
RIM — Upor prebivalcev sicilskega mesta Palagonia se je pomiril Včeraj so vodovod toliko usposobili, da je za 15 tisoč prebivalcev bilo na razpolago 40 litrov vode na sekundo, kar pa je očitno odločno premalo, čeprav je položaj mnogo boljši kot pred dnevi, ko v Pala-gonii ni bilo na razpolago ene same kaplje vode. ,
O vprašanju vode bo danes na prefekturi v Catanii sestanek med začasnim predsednikom sicilske dežele, komisarjem na županstvu v Palagonii ter izvedenci državnega urada za javna dela. Predsednik Giuliano bo poročal o sestanku, ki ga je imel glede vprašanju vode'
bistvu veliko goljufijo v višini več milijard lir na račun države. S temi milijardami so se okoristili nekateri podjetniki in vidne osebnosti, ki so si na protizakonit način prilastile prispevke namenjene družbeni in gospodarski obnovi prizadetih krajev'.
Že leta 1963 je namreč italijanski parlament izglasoval poseben zakon za obnovo Longarona in drugih opustošenih krajev'. Zakon je predvideval, da bedo podjetniki, in-dustrijci in obrtniki, ki jim je voda odplavila industrijske objekte in delavnice, lahko deležni posebnih prispevkov in posebnega sklada 104 milijard lir (sklad za Vajont), ki so ga ustanovili prav v ta namen. Posebna klavzula tega zakona pa je predvidevala tudi, da lahko prizadeti prodajo to svojo pravico do prispevkov drugim prizadetim, da bi le-ti razširili svojo gospodarsko dejavnost na tem območju.
Sistem, ki so ga uporabljali goljufi, je bil sila preprost. Kupili so pravico do določenega prispevka (denimo, prispevka za ponovno izgradnjo porušene mizarske delavnice), k temu pa so naknadno na lastno pest pripisali še pravico do prispevka za drugi gospodarski objekt (denimo, lesne industrije), ki pa ga pred poplavo ni bilo in ga torej voda sploh ni mogla odplaviti. Na ta način so si goljufi zaslužili obilne denarce (od katerih jih je precej odromalo v Švico) na račun tragično prizadetega prebivalstva.
Nekaj let po tragediji se je v prizadetih krajih začelo šušljati o domnevnih goljufijah. Vest je prišla na uho finančnim stražnikom in karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo. Slednjo je koordiniralo por-denonsko sodstvo, ki pa se je (mogoče tudi zaradi nekaterih interesov) žalostno proslavilo z nekajletnimi zavlačevanji. Po sedmih letih so dali preiskavo v roke namestniku tržaškega državnega tožilca Robertu Staffi, ki je v pičlem mesecu pregledal vse zbrano gradivo ter se na podlagi slednjega odločil, da obtoži 14 oseb goljufije in še nekaterih drugih prekrškov (poneverbe, podkupovanja). Staffa je lani v začetku avgusta predvidel, da bi moral steči proces proti obtožencem že letošnjo pomlad, kar se je tudi dogodilo.
Obtožence bo branil številen odvetniški kolegij, med njihovimi zagovorniki pa so tudi nekatera blesteča imena kot odv. Sotgiu in odv. Pisenti iz Rima, beneški odvetnik Gasparini in videmski odvetnik Co-mand. Sodnemu zboru bo predsedoval dr. Miraglia, glavni tožilec pa bo dr. Schiavotti (šč)
Končan balkanski filmski festival v Ljubljani
LJUBLJANA — Sinoči se je končal 4. balkanski filmski festival. Zadnji večer so v Linhartovi dvorani kulturnega centra Ivan Cankar prikazali nagrajene kratke filme, ki so bili predstavljeni v Celju. Največ nagrad je pripadlo makedonskemu filmu Stoleta Popova «Dae» (Mati). Gledalci so si lahko na predvečer obletnice katastrofalnega potresa v črnogorskem primorju ogledali tudi dokumentarni film Aleksandra Iliča «Porušeni kulturni spomeniki v črna gori*, sledila pa je premiera slovenskega filma Matije Milčinskega «Prestop». Hkrati se je v Ljubljani končalo srečanje filmskih šol in akademij balkanskih držav na katerem so prikazali več kot 30 del študentov ustreznih aka demij iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sofije. Izmenjava izkušenj je bila koristna za medsebojno informiranje in kot priprava mladih filmskih ustvarjalcev za vstopanje v širši filmski prostor Evrope in sveta. Preden so se filmski delavci balkanskih držav razšli so se odločili, da ho naslednji festival spomladi prihodnjega leta v Atenah.
' ’ ' UP)
MILAN — Ob prisotnosti ministra za industrijo Bisaglie in krajevnih upravnih in vojaških oblasti ter gospodarskih operaterjev in diplomatskega zbora so včeraj otvorili 58. milanski velesejem. Na otvoritveni slovesnosti v kongresni dvorani Mednarodnega središča za izmenjave in srečanja, kjer prireja uradne razstave 81 tujih držav, je minister obravnaval v svojem govoru mednarodne gospodarske razmere, položaj italijanskega gospodarstva in ukrepe za njegovo poživitev, nakar je v spremstvu oblasti obiskal razstavišče.
Glede mednarodnega položaja je izrazil Bisaglia zaskrbljenost nad čedalje zgovornejšimi znamenji stagnacije ob istočasni inflaciji v gospodarstvu, ki jih še zaostruje večja politična napetost. V tej težki perspektivi se še slabše znajdejo šibkejša gospodarstva, kakršno je tudi italijansko. V Italiji je položaj še zelo negotov, je zatrdil minister, saj ob pozitivnih znamenjih povečanja narodnega dohodka (lani za 5 odstotkov) in pribitka v tekočih postavkah plačilne bilance, inflacija ne kaže znamenj pojemanja.
Zavzel se je zato ze krepitev produktivnosti kot edino sredstvo za naraščanje delovnih prejemkov brez inflacije in je napovedal skorajšnjo predložitev zakonskega osnutka o »statutu podjetij.* Nove zakonske norme naj bi v bistvu urejevale proizvodne in tržne odnose v podjetjih
Na razstavišču, ki obsega 600.000 km. m in vključuje 50 paviljonov, razstavlja 9.212 podjetij iz 82 držav (21 evropskih, 26 afriških, 22 a-meriških in 13 azijskih) več kot milijon proizvodov industrije, obrti in kmetijstva.
Na sliki (telefoto AP): fotoreporterji so gen. Carla Alberta Dalla Chieso, komandanta karabinjerske divizije »Pastrengo*, ki sc jim drugače uspešno izmika, ujeli ob otvoritvi milanskega velesejma.
Danes oskarji!
HOLLYWOOD - Danes ob 4. uri zjutraj po italijanskem času se je začelo v svetovni Meki filma vsakoletno hollywoodsko slavje podeljevanja zlatih o-skarjev najboljšim igralcem, režiserjem. scenografom in drugim filmskim delavcem za dosežke v preteklem letu. Med vsemi imata največ možnosti za osvojitev največjega števila zlatih kipcev filma «Kramer ver-sus Kramer* in »Ali that jazz* Boba Fosseja, vsak s po 9 «no-mination*. sledi pa jima Coppo-lov «Apocalypse now» z nominacijo manj. Za oskarja za najboljšega igralca se potegujejo Dustin Hoffman, Peter Sellers, Jack Lemmon in Al Pacino, za najboljšo igralko pa bodo izbrali med Sally Field, Jill Clayburgh. Jane Fonda, Marsha Mason in Bette Midler.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Zgodovina
13.00	Dan za dnem, rubrika DNEVNIKA 1
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10 Omer Pascha:
Proces, TV film
17.00	3. 2, 1... stik!
17.30	Prigode Huckleberrya Fin-na, risani film
18.00	Šolska vzgoja:
Intervju z znanostjo: Srečanje z Giulianom Toral-dom
18.30	Aktualna oddaja Dnevnika 1
19.05 Programi pristopanja
19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga
vodi Raimondo Vianello
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Vlak za Istambul,
4. in zadnje nadaljevanje
21.45	Sredozemska civilizacija, dokumentarna oddaja, ki jo je pripravil Folco Quilici
22.35 Elton John v SZ,
2. nadaljevanje Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Italijanski Jug
13.00	DNEVNIK 2,— Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Zemljepis
14.00	Tedenska oddaja o turizmu in prostem času Program za mladino
17.00	Čebelica Maja
17.30	Trideset minut za mlade
18.00	Šolska vzgoja:
Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti
18.50 Dober večer z... •
Divjim zahodom »Osvajanje Divjega zahoda*, TV nadaljevanka Vremenska slika
19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40 Gulliver,
posebna oddaja Dnevnika 2
21.30	»Fango, sudore e polvere da
sparo*. film. ki ga je režiral Dick Richards Ob koncu DNEVNIK 2 " Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30	šolska vzgoja:
Turizem
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Dežele, kultura, prireditve-dogodki, običaji
20.00	Malo gledališče
20.05	Dežele, odprto vprašanje
21.05	Dvakrat sedem,
dve rubriki za sedem dni
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.15,11.00. 15.55 TV v šoli 16.50 Poročila	-
16.55	Spominska slovesnost ob ^ letnici stavke železničarje' v Ljubljani
18.15	Mali pingvin, otroška serija
18.30	Pisani svet
19.00	30 let folklorne skupine T® ne Rožanc
19.30	Obzornik
19.40 Po sledeh napredka 20.10 Risanka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Mi med seboj: Skupaj hitreje
21.55	Lutka, TV nadaljevanka 23.13 V znamenju
23.20 Za lahko noč
Koper
20.15	Odprta meja, program v slovenščini
papa’
20.50	Stičišče
21.00	2 minuti 21.05 Risanke 21.30 TV DNEVNIK
21.50	«Tira via non c’e film
23.20 Aktualne teme — Politična tribuna
23.50	Narodna glasba
Zagreb
19.15 Nove knjige
20.00	Kulturni pregled
21.00	Signali, aktualna oddaja 21.55 Vaje orkestra, ital. film
ŠVICA
19.15 Program za mladino
19.50	TV DNEVNIK
20.35 Svet, v katerem živimo 21.45 «1 fisici*, film
TRSTA
7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Goriške podobe. Dokumentarna oddaja o mestu in ljudeh v preteklosti; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec: 10.20 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti; človek in zdravje; 12.00 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev); 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim preDOvedano!; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino: Doba kantavtorjev; Veliki izvajalci lahke glasbe; Domače popevke; Di-skomanija; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba: Zbor Radiotelevizije iz Krakova: Slovenska dramatika po letu 1945: Ivan Mrak: «Blagor premagancev*.
KOPER
(Italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za do bro jutro; 8.20 Horoskop dneva; 8.50 Glasbena oddaja; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.15 Knjiga po radiu: Povest o dobrih ljudeh; 10.32 Glasbena od daja; 10.40 Mozaik, glasba in na sveti; 11.00 Horoskop dneva; 11.03 The Barry Sipman Band; 11.15 Orkester Baiardi; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; Kim, svet mladih; 14.33 Simfonične pesnitve; 15.00 Mimo popoldne; 15.33 Glasbena oddaja; 15.45 Z nami je ...; 16.00 Mladi pred mikrofonom; 16.15 Igra in poje orkester Casadei; 16.45 Pesmi;
17.00	Glasbena oddaja; 17.32 Crash;
18.00	Glasbena fantazija; 18.32 Zbor in orkester Shaw; 18.45 Radijski zastor; 19.15 Poje vokalna
skupina Senad od Bosne; 19.32 1* odru: Wilhelm Furtivangler; 20.® Zbori v večeru; 20.45 Slišimo ^ jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.30, 15.30, Poročil«-
7.00	- 8.30 Glasba za dobro jutro:
14.00	Pregled dogodkov; 14.05 Djjj mači pevci zabavne glasbe; 14-* Male skladbe velikih mojstrov-
15.00	Mladim poslušalcem; 15” Glasbeni notes - objave; 16.00 D° godki in odmevi; 16.30 Glasba P? željah; 17.00 Iz zborovskega ari«, va; 17.30 Primorski dnevnik; 17J Reklame in zabavna glasba; 18™ Sotočie - skupna oddaja Radia K« per, Maribor in Murska Sobot*
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12-00-13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Pori čila; 6.00 - 8.50 Glasba za dobri jutro; 9.03 Glasbeno - govorni pri gram; 11.03 Poje Luis Armstrong
11.25	Radijska priredba; 11.40 R« dijska priredba; 12.03 Glasbeno ' govorni program; 13.25 Poštna čija; 13.34 Pogovor s poslušal«: 14.03 Klasiki lahke glasLe; 14* Zdravniški kotiček; 15.03 Ralll:
15.25	Popoldanska srečanja; 17® Patchvvork; 18.35 Programi priri« panja; 19.25 Nabožna oddaja; 19-™ Evropski napodki.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12-30 13.55, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 P° ročila; 6.C0 - 8.45 Glasbeno preb}, jan je; 9.05 Radijska priredba; O-32
-	10.12 Radio 2 3131; 11.32 Šoto** vzgoja; 11.52 Tisoč popevk; 12-™ Program, ki ga vodi Renzo K, bore; 13.35 Filmska glasba; 15™
-	15.42. Radio 2 3131; 16.32 P0? rock koncert; 17.32 Radijska Pfl’ redba; 18.C0 Glasbeni progra«'
v
NAJNOVEJSA POBUDA BRITANSKE VLADE
Napovedali vojno kadilcertf
Večina Britancev nasprotuje kajenju v javnih prostor^
LONDON — Britanska vlada je sprejela cel niz pobud, da bi zmanjšala porabo tobaka, ali bolje rečeno kajenja, ki povzroča vrsto obolenj, predvsem pa okvare na dihalnih organih. V vrtincu «vladne bitke proti kajenju* se je najprej znašla tobačna industrija, ki bo morala v bodoče zmanjšati izdatke za cigaretno reklamo. Britanska industrija porabi namreč letno kar 30 milijonov funtov šterlingov za trgovinsko propagando cigaret, tobaka in cigar. Britansko ministrstvo za zdravstvo namerava v kratkem zahtevati od tobačne industrije, da zmanjša te izdatke na polovico, prihranjen denar pa naj vloži v raziskave cigaret z manjšim odstotkom katrama in zdravju škodljivih snovi.
V zadnjih dneh britanski tisk vsestransko podpira te vladne pobude in pripominja, da se tudi javno mnenje zavzema za omejevanje kajenja. Kot dokaz navajajo zadnje proučevanje javnega mnenja, po katerem kar sedem od desetih britanskih kadilcev predlaga, da bi delali v prostorih, kier bi bilo kajenje prepovedal o štiriindvajset anketirancev smatra,’ da bi morali
kajenje prepovedati v uradih, tovarnah in drugih delovnih mestih, medtem ko 24 odstotkov predlaga, da bi imeli kadilci svoje prostore, kjer bi se lahko prepuščali tobačnemu užitku, ne da bi motili nekadilcev.
Nekadilci so ponovno obsodili kajenje v javnih prostorih, saj je 41 odstotkov anketirancev predlagalo celo, da se kajenje prepove tudi v gostilnah in kavarnah, medtem ko kar 56 odstotkov zahteva prepoved za banke, pošte in podobne javne urade.
Anketa je med drugim jasno pokazala. kako kadilci podcenjujejo škodo kajenja za človeški organizem. šestdeset odstotkov kadilcev smatra, da imajo le malenkost več možnosti, da zbolijo zaradi raka na pljučih kot nekadilci. Samo polovica pa misli, da kajenje vpliva tudi na bronhitis.
Zdravniki se čudijo taki nevednosti in pripominjajo, da je Velika Britaniji v samem rhu spiska držav glede pljučnih rakastih obolenj. Vsega pa je po njihovem mnenju kriv predvsem tobak. Samo po »ebi
oučujdj
1
umevno raziskovanja ne proučuj-’ možnosti, da je med krivci tudi ^
dustrijsko osnaževanje zraka, . ^ bi bili protiukrepi precej dražji *» omejevanje porabe tobaka.
Po zadnjih računih se predpoS-L lja, da od treh Britancev le c<(; kadi, kar je po mnenju izveden« razumljiv razlog, da se prepove * jcnje v javnih prostorih. Raz'’«,) Iji-’ je , odatek, da se vsako številni odrečejo tobaku, med J11',; dimi pa je precej takih, ki splo*1 J poskusijo »tobačne razvade*, M,-j-razveseljiv pa je podatek, da se
ša odstotek kadilk, kar je po nl11^
nju zdravnikov skrajno nevarno- J
-zonelz o iamlio AKonnm	lfflD*' čl
ženska jemlje obenem tudi kori-L. cepcijske tablete, kar poveča
nost obolenj ožilja.	^
Uspehe sedanje «vladne bitke Pjf( ti kajenju* bomo ugotovili šele ™
ti Kajenju* oomo ugotovili sen-., , kako leto, a po podobnih ukrepjjL drugih državah lahko podvomi?;,,
da bo kaj vplivalo na porabo. \ . povedi so le redkokdaj uspe^, vzgoja in prevzgoja pa sta P, dragi, med drugim bi lahko dri® ljanu odprli oči pred drugimi nev !j nostmi, ki pa so za države sprejemljive, (voc)