LOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16"—, Četrtletno din 9—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon Ü1-1S
Cene lnseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500—, »<« strani din 250—, »ii. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—
Izvolitev novega papeža
Kardinal Pacelli — papež Pij XII.
V četrtek, 2. nuuca, je ob 17.30 švignil iz dimnika Sikstinske kapele, kjer so bili zbrani kardinali v konklavu, da izvolijo novega papeža, svetel dim pod vedro rimsko nebo: dokaz, da je novi papež izvoljen. Dvakrat prej se je isti dan (ob 11 in okoli 12.30) iz istega dimnika dvignil črn dim, ki je zbrani množici na trgu sv. Petra sporočil, da je dvakratno glasovanje kardinalov ostalo brezuspešno, ker noben kandidat ni dosegel potrebne dvetretjinske večine. V obeh primerih so rabljene glasovnice sežgali z mokro slamo vred, kar je dalo črn dim. Tretji dim je bil svetel, ker ni bilo treba več sežgati glasovnic neuspelega glasovanja v zvezi z mokro slamo. Ogromne množice, ki je napolnila trg sv. Petra, se je polastilo velikansko navdušenje. Saj se je zgodilo nekaj, kar se menda že ni zgodilo 300 let, da bi namreč bil novi papež izvoljen že prvi dan konklava, ki je trajal točno 24 ur: začel se je v sredo popoldne oL Ji 17 in se končal v četrtek približno ob istem času.
S pojavom belega dima nad Vatikanom so stopili v funkcijo zvočniki na veličastni cerkvi sv. Petra in kolonadi, ki jo obdaja, ter oznanili množici, da je bil izvoljen za novega papeža kardinal Evgen Pacelli, državni tajnik rajnega papeža Pija XI.
Ko je bilo v Sikstinski kapeli končano tretje glasovanje, ki je prineslo kardinalu Pacelliju potrebno večino, je kardinal dekan Granito di Belmonte vprašal izvoljenega, ali izvolitev sprejme; ko je odgovoril z »da«, ga je dalje vprašal, kakšno ime si je izbral. Na to je izvoljeni odgovoril: »Pij XII.« Novega papeža so nato odvedli v starodavno zakristijo Sikstinske kapele ter so ga takoj preoblekli v papeška oblačila. Vrnivši se v kapelo, je novo izvoljeni sedel na prestol pred glavnim oltarjem. Pristopili so zaporedoma vsi kardinali, poljubili novemu poglavarju katoliške cerkve prstan na roki ter prejeli od njega objem miru. Medtem je bilo z zunanjega balkona cerkve sv. Petra sporočeno, da je izvoljen novi papež Pij XII. Zazvonili so zvonovi cerkve sv. Petra in vseh rimskih cerkva. Nekoliko pozneje se je pojavil novi papež v obleki velikega duhovna na balkonu cerkve sv. Petra, od koder je podelil svoj prvi blagoslov kot naslednik sv. Petra in namestnik Kristusov mestu (Rimu) in svetu.
Novi papež je bil rojen v veičnem mestu Rimu dne 2. marca 18V6, je bil torej za papeža izvoljen prav na svoj 63. rojstni dan. Njegov oče je bil papeški konzistorialni aavokat, njegov stric pa je bil ustanovitelj in vodja vatikanske banke (Banca di Roma). Izhaja torej iz stare rimske rodbine, ki je vedno bila v tesnih stikih z Vatikanom. Dne 2. aprila 1899 posvečen za duhovnika, je bil od leta 1901 nameščen v pape-škem državnem tajništvu, potlej nekaj let kot profesor cerkvene diplomacije na papeški akademiji, kjer se vzgajajo bodoči cerkveni diplomati; od leta 1912 pa je bil nameščen kot podtajnik in tajnik kongre-gacije za izredne cerkvene zadeve in kot član komisije za sestavo cerkvenega zakonika. Leta 1917 ga je papež Benedikt XV. v Sikstinski kapeli posvetil za škofa (z naslovom nadškofa sardskega) ter ga poslal za svojega nuncija v Monakovo. Po naročilu papeža je nuncij Pacelli takoj posredoval pri nemški vladi za končanje vojne in sklenitev miru, toda brez uspeha; pruskemu militarizmu še ni bilo dovolj vojne in prelivanja krvi. Leta 1920 je bil imenovan za nuncija v Berlinu, kamor se je preselil po zaključku novega konkordata z Bavarsko leta 1924. V Berlinu je začel nova pogajanja s prusko vlado za zaklju-čitev konkordata, ki je bil podpisan dne 22. junija 1929.
Z decembrom 1929 začenja novo razdobje v življenju Evgena Pacellija, ki ga je stopnjema privedlo do najvišje stopnje oblasti in časti na svetu: do papeške tiare (krone). Začetkom decembra se je nuncij Pacelli preselil v Rim, kjer je bil 12. decembra imenovan za kardinala, mesec kasneje (12. januarja 1930) pa za državnega tajnika (zunanjega ministra) papeža Pija XI. Kot državni tajnik je kardinal Pacelli podpisal leta 1933 konkordat z nemško državo, istega leta tudi z nekdanjo Avstrijo, leta 1935 z Jugoslavijo (ta konkordat pa ni stopil v veljavo). Kardinal Pacelli je bil večkrat poslan od rajnega papeža kot njegov odposlanec v razne države o priliki izrednih cerkvenih svečanosti. Leta 1934 je bil papežev legat na 32. mednarodnem ev-harističnem kongresu v Buenos-Airesu v Južni Ameriki, leta 1935 pa na jubilejnih slovesnostih v Lurdu. Leta 1937 je šel kot papežev zastopnik v Francijo ter je posve-
til ceiKev v čast sv. Terezije Deteta Jezusa v Lisieuxu. Francija, tudi uradna Francija, mu je priredila sijajen sprejem. Leta 1938 je zastopal papeža na 34. mednarodnem evharističnem kongresu v Budimpešti na Madžarskem.
Mož, Id je zavzel kot 262. naslednik prestol sv. Petra v Rimu, je bil sprejet z največjimi simpatijami ne samo po katoliškem, marveč tudi po krščanskem svetu. Njegova nagla izvolitev je dokaz za splošno pričakovanje katoliškega sveta, ki se je osredotočilo na njegovo osebo kot na naslednika Pija XI. Značilno je, da so njegovo izvolitev z največjimi simpatijami sprejele prav demokratične države: Francija, Anglija in Amerika. Zaupanje, ki ga katoliški svet stavi v novega papeža, se oslanja na izredne darove njegovega bistrega, vsestransko izobraženega duha, njegovega vedrega značaja, njegovega globoko pobožnega srca, njegove plemenite in odločne volje, ki služi razširjenju resnice, obrambi pravice in utrditvi miru med narodi. Saj je novo-izvoljeni papež takoj v svoji prvi poslanici, ki jo je v petek opoldne osebno sporočil svetu po radiu, poudaril svoje želje za mir in poziv k prizadevanju za mir. Vsi ljudje, ki imajo srce, tako je rekel sv. oče, žele mir, ker je mir plod pravice in usmiljenja. Pozivamo vse ljudi k miru, da prežeti z ljubeznijo do Boga žive v miru kot ena družina, ki jo navdaja ljubezen do Kristusa. Želimo mir med narodi, mir s pomočjo bratskega sodelovanja in prisrčnega sporazuma v teh težkih dneh, ko se, kakor se vidi, pojavlja toliko ovir za pravi mir. Novi papež se takoj izpočetka zaveda, da papeštvo ni samo oblast in sijaj, marveč da je tudi žrtev in trpljenje. Zlasti danes, ko se človeštvo nekako zvija v krčih, ki pretresajo narode v notranjosti in v odnosu do drugih, ko duša narodov valovi v občutku nesigurnosti in strahu pred bodočnostjo, danes se ti valovi tudi zgrinjajo okoli skale sv. Petra. Niso to samo sovražni valovi, so tudi takšni, ki jih tje zažene iz raznih narodov skrb in strah in želja po pomoči in rešitvi.
Prosimo torej Boga, naj nakloni svojemu namestniku na svetu, papežu Piju XII., pomoč, varstvo in najobilnejšo milost!
Iz raznih držav
V NAŠI DRŽAVI
Državni proračun v skupščini. Narodna skupščina je zaključila zadnjo soboto splošno razpravo o državnem proračunu in je začela obravnavati izdatke posameznih ministrstev 6. marca. Že pri splošni razpravi je nastopilo več govornikov, ki so poudarjali nujnost rešitve hrvaškega vprašanja, katerega si je stavila Cvetkovičeva vlada kot eno glavnih točk svojega delovnega programa.
Predsedstvo kluba JRZ poslancev. Za predsednika kluba JRZ poslancev je bil zadnjo soboto izvoljen g. Vojko Cvrkič, minister brez listnice. Med podpredsedniki je Slovenec g. Franc Gabrovšek in med tajniki g. Marko Kranjc. V ožjem odboru so Slovenci: Franc Žebot, dr. Albin Šmajd in Rudolf Smersu.
Bolgarski kralj se ustavil v naši prestolnici. Bolgarski kralj Boris je obiskal sredi preteklega tedna na povratku iz tujine naše prestolno mesto, kjer je bil prisrčno sprejet od kneza namestnika Pavla in od naših vodilnih politikov. Na čast visokemu gostu je priredil knez namestnik slovesen obed.
V DRUGIH DRŽAVAH
Novi davčni in proti judovski ukrepi v Nemčiji. Nemčija je povišala dohodninski davek za 300 do 320 milijonov mark letno. — Nemški komisarji za kontrolo cen so izrekli nad številnimi industrijskimi podjetji milijonske denarne kazni zaradi kršitve predpisov glede prodajnih cen. Pritožbe kaznovanih podjetij so bile vse zavrnjene. — Koj p priključitvi Avstrije Nemčiji so dobila vsa avstrijska društva in organizacije komisarje. Avstrija je imela 115.000 društev ter organizacij, sedaj je znižano to število na 5000. Celotno zaseženo premoženje avstrijskih društev znaša nad dve milijardi mark (krog 30.000,000.000 din). Premoženje avstrijskih delavskih strokovnih organizacij je znašalo 50 milijonov mark, medtem ko je doseglo premoženje 1400 zavarovalnih društev z 1,6 milij. čiani le 11 milijonov mark premoženja. Organizacijsko so sedaj preostala društva priključena vsedržavnim zvezam. Vsa dobrodelna društva so bila ukinjena, ker so dobrodelne akcije izključno pridržane organizacijam narodno-so-cialistične stranke. Poročilo, ki je bilo objavljeno ob zaključku te spremembe, pomenja, da danes ni v Avstriji nobenega društva več, ki ne bi bilo podrejeno vrhovnim organizacijam narodno-socialistične stranke. Komisar Hoffmann, ki je izvršil to reorganizacijo, je sedaj dobil nalogo, da izvrši enak postopek v sudetskem ozemlju, kjer obstoja 34.000 društev in organizacij. — Po najnovejši finančni odredbi morajo vsi judje, ki so nemški državljani ali so brez državljanstva, oddati vse njim pripadajoče predmete iz zlata, srebra in platine, vse dragulje in drago kamenje ter bisere, in sicer v teku dveh tednov po uveljavljenju uredbe, to je do 7. marca. Za oddane predmete iz zlata, srebra in platine ter za oddane dragulje bodo dobili judje odškodnino, toda le v višini, ki jo bo določil državni gospodarski minister, ki bo izdal navodila za cenitev in določitev vrednosti. Oddati pa se mora-
jo tudi dragulji pri občinskih zastavljalnicah.
Koliko judov je zapustile Nemčijo od lani novembra do sedaj? Od lanskega novembra do sedaj je zapustilo Nemčijo 240.000 judov. Izselili so se v Severno in Južno Ameriko, Francijo, Anglijo, Belgijo, Ho-landijo, Švico in na Kitajsko.
Veliki protinemški nemiri za petletnico nemško-poljske ppgodbe. Kakor znano, se je mudil v minulem tednu v Varšavi na obisku in na lovu v Bialovicah italijanski zunanji minister grof Ciano. Ob času obiska visokega italijanskega gosta in za petletnico nemško-poljske prijateljske pogodbe je prišlo radi nemškega nasilstva in protipoijskega režima v Gdansku v Varšavi, Krakovu, Poznanju, Lvovu in drugod po Poljskem do velikih demonstracij proti nemškemu življu, katerih se je udeleževalo na tisoče poljskih visokošolcev, profesorjev, častnikov in nešteto drugega občinstva. Razgrajajoči visokošolci so odkorakali v Varšavi pred stanovanje maršala Rydz Smiglija in vzklikali: »Maršal, vodi nas v Gdansk!« Ko je politična oblast prepovedala visokošolska protinemška zborovanja v Varšavi, je posredovala vojska in dosegla, da je bila prepoved preklicana. Visokošolci so lahko zborovali in na zborovanju so bih tudi zastopniki vojnega ministrstva. Pri demonstracijah je bilo raz bitih mnogo nemških trgovin. Vlada je proti koncu minulega tedna komaj in komaj ukrotila protinemške razgrajače.
Okrog zopetne vladne krize v Belgiji. Zadnjič smo poročali, da je zašla belgijska
vlada v že dalje časa trajajočo krizo. Kralj si je izbral v minulem tednu za svojega zaupnika dosedanjega zunanjega ministra Soudana, da naj sestavi novo vlado. Soudan je socialistični poslanec, član senata, star 59 let in je bil že parkrat minister. Soudan je zadel pri sestavljanju vlade iz katoliške, socialistične in liberalne stranke na take težko če, da je 3. marca vrnil kralju mandat. Za Soudanom je odklonil nalogo za sestavo vlade liberalec Max, župan beUljske prestolnice. Nato je poklical kralj k sebi zopet katoliškega senatorja Pierlota in ga je pooblastil, da sme razpustiti parlament in razpisati nove volitve, ako bi ne uspel s sestavo vlade iz več strank.
Japonska ofenziva proti kitajski prestolnici. Z vsemi številnimi zmagami v 18 mesecev trajajoči japonsko-kitajski vojni niso mogli Japonci prisiliti Kitajcev, da bi jih bih priznali za svoje gospodarje. Zgodilo se je ravno nasprotno! Od lanskega novembra do danes nimajo Japonci pokaza+i nobenega znamenitejšega vojaškega uspeha na kitajskih bojiščih. Kitajcem pa se je posrečilo, da so se s protinapadi. približali Ha®kovu in Kantonu ter so -"■> vzeli več pomembnih mest in znaten del pokrajine Šansi. Kitajske vstaške čete povzročajo Japoncem vsak mesec zgubo 2Q.0uQ mož. Kitajski maršal Čankajšek razpolaga z 200 divizijami. Ker ima kitajski maršal Čankajšek za japonske mirovne ponudbe ghiha ušesa,, so začeli Japonci v najnovejšem času ofenzivo proti sedanji kitajski prestolici Čunking. Čankajšek je odredil, da so se preselila vsa ministrstva iz Čunkinga v Kuning v pokrajini Junan.
Po MršeanslccirrB. svetit
Satansko sovraštvo. Laži-svobodomisel-nim inteligentom ni po godu, ako se v javnosti govori o fronti satanovi. Kakor da bi se jim začela oglašati vest nekje v zadnjem kotičku! In vendar je satanova fronta dejstvo, ki ga ne more zanikati nik-do, kdor sledi pojavom in dogodkom v posameznih delih sveta. Jasno je ta fronta postavljena zlasti v tistih državah, kjer vlada brezbožni komunizem. Učinki tega boja se poleg Rusije zlasti kažejo v nekdaj rdeči Španiji. Od dneva do dneva se na širše odgrinja zastor, ki je prej zakrival satansko hudobna in strahovita dela preganjanja, uničevanja in pobijanja. Namen španskih rdečkarjev (socialistov, komunistov in anarhistov) je bil za vedno uničiti v Španiji vero, cerkev in vsako bogoslužje. Število uničenih cerkva je v Španiji znašalo do leta 1937 (do pastirskega lista španskih škofov): 20.000 podrtih cerkva. Samo v Kataloniji, ki je bila najbolj prizadeta, je podrtih 4000 cerkva, v glavnem mestu Barceloni sami 220 cerkva. Kakor poroča španski duhovnik Ludovik Car-reras v nedavno izdani knijgi, so podirale cerkve posebno za to določene čete rdečih miličnikov. Ko so razrušile in požgale večje cerkve, so se lotile župnišč, nato manjših cerkva, kapelic in znamenj. Ko so opravile razdejanje po mestih, so zadivjale po podeželju. Liturgične obleke, podobe in kipe so sežgali, cerkve oskrunili, vse, kar je predstavljalo kako večjo ceno, pa vzeli s seboj. Za svetinjicami, svetimi podoba-
mi, rožnimi venci so stikali tudi po zasebnih hišah. Na stotine in stotine ljudi so umorili samo radi tega, ker so pri njih našli kakšen rožni venec ali svetinjico ali sveto podobo. Duhovnike in redovnike so pa kar streljali in pobijali po načrtu od kraja do kraja. Podrobni podatki o tem bodo šele zdaj prišli na dan. Sramotenje presv. Reš-njega Telesa, blagoslovljenih podob in kipov, bogoskrunsko zasmehovanje svetih obredov se da raztolmačiti samo kot satanska hudobija, ki ji je težko najti primere. Svoje satansko sovraštvo so ti bolj-ševiški divjaki ohranili do zadnjega hipa, ko so ga še sploh mogli pokazati. To zadnje dejanje se je zgodilo tik ob špansko-francoski meji. Žrtve te satanske zlobe so našle francoske obmejne straže v obliki 42 mrtvih, grdo nakaženih človeških trupel. Ugotovljeno je, da so to mrtva trupla tistih ubežnikov, ki so bili na potu v Francijo, pa so ob meji padli v roke rdečim. Do-gnano je, da je med njimi 20 častnikov, ki so branili mesto Teruel, teruelski škof in nekaj duhovnikov. Ko so rdeči zavzeli Teruel, so ti možje padli v roke boljševi-kov, ki so jih odpeljali v Barcelono. Ob bližanju Francove vojske Barceloni, se je tem ujetnikom posrečilo zbežati. Pred francosko mejo pa so zopet padli v roke rdeč-karjem, ki so jih strahovito mučili in naposled vse pobili in postrelili.
Komunistične mučilnice. Komunisti in njihovi liberalni prijatelji v ljudski fronti nimajo dovolj besed obsodbe nad mučili
Prepustite odslej mirne duše meni skrb za nego svoje kože! Edino, kar morate storiti, je to, da redno mažete kožo z Ni-v e o. Zakaj samo Nivea vsebuje Eucerit, najboljše okrep-čevalno sredstvo za kožo. Z njim vpliva Nivea blagodejno na kožno staničje. Nivea Vam ohranja kožo mladostno in krepko, celo ostro vreme ji ne more škoditi. Zato si kupite še danes Niveo; bolje je namreč bolezen preprečiti kakor se zdraviti!
srednjega veka, ki so služila kot sredstvo za dognanje krivde. Da ni mučilnica za to nobeno pripravno ali upravičeno sredstvo, je danes izven vsega dvoma, v srednjem veku pa so sodnije in vsi pravoznanci mučenje zagovarjali in izvrševali. Danes se kaj takega ne bi več smelo goditi in se tudi v resnici ne godi tam, kjer je doma kultura. In vendar se to dogaja pod komunistično oblastjo, in sicer z veliko večjo grozo-vitostjo in učinkovitostjo kot v srednjem veku. Dokaz za to je boljševiška Rusija, kjer so grozovitosti na dnevnem redu. Dokaz za 3 je tudi rdeča Španija. Ko so nacionalistične čete zavzele glavno katalonsko mesto Barcelono, so prišle na dan strahote, ki so jih komunisti uganjali po ječah. Inozemski časnikarji so dobili priliko, da so si ogledali ječe in boljševiške mučilnice ter so o tem poročali svojim listom. »Ogledali smo si,« tako piše časnikar, »ječo v Kopernikovi ulici, kjer je 32 jetniških celic. Vse so pobarvane z neko čudno morskozeleno-modro barvo z močno lesketajočimi se risbami. Jetnika so vrgli popolnoma nagega v celico. Vse je potem tako urejeno, da bi jetnik ne mogel spati Tla so pokrita z ostrim, v cement zalitim kamenjem. Spalna deska je vsa postlana s kamenitimi in železnimi ostricami. Na jetnike pa je stalno nastavljen izredno močan žaromet, ki povzroča vedno hujšo nervoz-nost in končno spravi jetnika v biaznost. Druge celice žarometa nimajo, pač pa je visoko pod stropom nek čuden stroj, ki povzroča stalen rezko odmevajoč ropot, ki
Zadnjo nedeljo dopoldne so se zbrali v Celju in napolnili dvorano Ljudske posojilnice zastopniki krajevnih organizacij KZ iz vse Slovenije, ki šteje blizu 80.000 članov.
Zbor je otvoril in vodil predsednik KZ g. poslanec Janez Brodar.
Občni zbor sta počastila z navdušenjem pozdravljena g. dr. Anton Korošec in ban dr. Marko Natlačen v spremstvu celjskega okrajnega načelnika dr. Zobca in policijskega predstojnika Tornerja.
Po pozdravu tako odličnih gostov je predsednik Brodar prečital brzojavna pozdrava, katera sta poslala ministra dr. M. Krek in Franc Snoj, ter predlagal soglasno sprejete vdanostne brzojavke: kralju, knezu namestniku, predsedniku vlade in notranjemu ministru, kmetijskemu ministru ter slovenskima ministroma dr. Kreku in Snoju ter obema našima škofoma.
Dr. Korošec govori
Viharno pozdravljen je stopil na oder naš voditelj dr. Anton Korošec, ki je izrekel predsedniku Brodarju zahvalo za pozdrav, kateri je našel prijazen odmev med zborovalci.
Voditelj je naglasil svoje občudovanje, ker je KZ enomilijonskega slovenskega naroda narasla na skoro 80.000 organiziranih kmečkih mož ter fantov, kar je nekaj izrednega in edinstvenega.
Govornik je prešel na sedanje hude čase, v katerih neprestano straši izbruh vojne. Naša kraljevina si ne želi vojne in se tudi v tej smeri giblje njena zunanja in notranja politika.
G. dr. Anton Korošec je pohvalno omenil nepremagljivost naše vojske, ki nado-
jetnika v dveh dneh spravi v blaznost. Vse te »naprave« se še nahajajo na svojih prostorih, tako da smo si jih lahko natančno ogledali. Po celicah ležijo še vsevprek verige, biči, stiskalnice, s katerimi so jetnikom zdrobili prste na rokah in nogah, posebne vrste klešče, s katerimi so jim zdrobili spodnjo čeljust. Zares, Dante (slavni italijanski pesnik) bi moral priti semkaj, da bi dal pravi popis teh peklenskih dvoran.«
mešča razne utrjene linije, kakor jih imajo Francozi in Nemci. Kljub pripravljenosti naše vojske bo storila vlada vse, da ohrani mir.
Voditelj se je dotaknil vse zanimajočega hrvaškega vprašanja, glede katerega je poudaril veselje, da je prišla na dnevni red nova politika v razmerju med Srbi, Hrvati in Slovenci. Naša naloga je, da to politiko vlade z vsemi silami podpiramo in je ne kvarimo, kakor to nelajo nekateri nepoklicani kot nekaki zdravniki-mazači. Slon ne zna zalivati trave, pač pa jo pohoditi.
Glede spremembe v vladi je podčrtal g. voditelj staro temeljno politično resnico: stalna, neminljiva je samo dinastija. Posamezne vlade in ministri pridejo in gredo. Kakor delavci, kadar končajo svoje delo: oblečejo se, vzamejo klobuke in gredo. Za one, ki so pametni, je še možno, da se vrnejo. Tisti, ki niso pametni, se ne vrnejo več.
Ob koncu govora je dr. Anton Korošec častital radi mogočnosti KZ državi, slovenskemu narodu ter na občnem zboru zbranim kmečkim možem ter fantom.
Razni pozdravi
Za dr. Korošcem je častital KZ na doseženem delu ban dr. Natlačen. Obljubil je od svoje strani vso pomoč in izrekel željo, da M služila KZ s svojim delom državi, narodu in svojemu kmečkemu stanu.
V imenu Zveze združenih delavcev je pozdravil zborovalce g. Pirih.
Zastopnik Zadružne zveze g. prof. Ante Cestnik je orisal delegatom pomen zadružništva za kmečki stan.
Vse pozdravne govore so sprejeli delegati s ploskanjem ter občim odobravanjem.
Poročilo predsedstva
Pozdravnim govorom je sledilo obširno poročilo predsedstva, katerega je podal predsednik KZ in poslanec g. Brodar ter omenil predvsem lanska zborovanja, katera so pokazala veliko delavnost podeželskih organizacij KZ. G. predsednik je razgrnil pred delegati pregled dela osrednjega vodstva KZ, ki izkazuje: 30 novo ustanovljenih MKZ, 46 odsekov MKZ in 28 pripravljalnih odborov, kateri imajo že potrjena pravila. KZ je priredila v minulem letu lepo število tečajev, katerih se je udeležilo okrog 8000 članov in je sodelovalo 150 predavateljev.
Kmečka zveza se je lani najuspešneje udejstvovala pri številnih okrajnih taborih, ki so bili pravi glas naroda. Iz predsednikovega poročila smo zvedeli o uspešnih tečajih v Ljubljani, o knjižnici, o koledarčkih, o »Oraču« in o znakih, katerih so naročili Člani 10.000.
KZ je uspešno posredovala po svojem glavnem odboru v vseh važnih vprašanjih in težavnih primerih, ki tarejo našega kmeta.
Za predsednikom je obširno razčlenil delovanje KZ ter njene finance g. tajnik Fine.
Sledila so še poročila predsednika MKZ, predsednice gospe Brodar jeve o Ženski KZ, zastopnika Kmetijske zbornice, katera je najožje povezana s KZ, in g. Munde iz Ormoža je navduševal delegate za zanimanje in udejstvovanje KZ pri raznem blagovnem prometu.
V razpravo posameznih poročevalcev sc živahno posegali delegati, ki so iznašali želje in težnje krajevnih organizacij. *
Najbolje obiskani občni zbor KZ je trajal od pol enajstih do blizu pol treh, ko je pričel razhod. Občni zbor je soglasno potrdil prejšnji delovni odbor, kateri jamči za uspešno delo KZ v tekočem letu.
Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Jose-fova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.)	1138
Veličastni oUCni ziror Bfmečfte zveze v Celfo
Novice
Osebne vesti
Smrt proiesorja-duhovnika. Pri podružnici Sv. Urbana v župniji Slivnica pri Celju je umrl v 67. letu g. Anton Polutnik,
upokojeni profesor verouka v Pulju. Rodil se je leta 1872 na žusmu. Novo mašo je pel v svojem rojstnem kraju leta 1900, nakar je postal profesor verouka v Pulju. Ob prevratu je bil upokojen in se je vrnil v domovino. Izdatna pomoč je bil slivni-škeinu oslepelemu župniku g. Kozincu in na romarskih shodih na Tinski gori in na Kalobju. V podružnici sv. Urbana je opravljal redno službo božjo. Ljudje so ga zelo radi obiskovali, ker je slovel kot spovednik'. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo poleg ljudskih množic 11 duhovnih tovarišev. Po; ; ebno sv. mašo je daroval šmarski g. dekan Lom, ki je tudi opravil pogrebne molitve. Cerkveni govor je imel p. OdiJo iz Ljubljane. Ob odprtem grobu je vzel slovo od blagega duhovnika slivniški rojak g. p. Mariofil iz Maribora. Žalostin-ke so peli domači pevci, pevski zbor od Št. Vida pri Grobelnem in šolski otroci iz Slivnice. še v zasluženem pokoju neumorno delavnemu duhovniku bodi Vsemogočni večni plačnik!
Duhovniške vesti. Umeščena sta bila gg.: Ivan Kupčič-Petin, provizor v Cirkovcah, kot župnik istotam, in Mihael Turk, župnik v Bučah, kot župnik na Ljubnem. — Postavljeni so bih gg.: Franc Tominšek, provizor na Ljubnem, za kaplana istotam; Jakob Rauter, župnik v Pilštanju, za so-provizorja v Zagorju; Jurij Pribožič, resig. župnik v Zagorju, za provizorja v Bučah; Ivan Leber, župnik v Vuhredu, za soprovi-zorja pri Sv. Antonu na Pohorju. — Nastavljeni so bili gg. semeniški duhovniki: Martin Jelen za I. kaplana na Prevaljah, Jožef Škorjanc za I. kaplana v Sevnici ob Savi, Vincencij Frangež za kaplana v Gu-štanju z delokrogom prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru. — Prestavljena sta bila gg. kaplana: Mihael Jerič iz Prevalj (I.) za lokalnega kaplana-ekspozita v Kuz-mi, župnije Gornja Lendava; Valentin Kordež iz L.vnice ob Savi, za kaplana pri Sv. Vidu pri Grobelnem z delokrogom stolnega in mestno-župnijskega kaplana v Mariboru. — Odrekel se je župniji Zagorje ta-mošnji g. župnik Jurij Pribožič.
Nesreče
Kolesarka se zaletela v drevo po nesreči. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je odrekla zavora na kolesu po strmini 24 letni posestniški hčerki Angeli Somer. Kolesarka se je zaletela z vso silo v drevo. Spravili so jo v mariborsko bolnišnico z zlomljeno čeljustjo in s hudimi notranjimi poškodbami.
Gradbeni tehnik si zlomil nogo. Josip Petek, 27 letni gradbeni tehnik in zaposlen pri gradnji ceste Sv. Lenart—Sv. Benedikt v Slov. goricah, si je zlomil pri padcu desno nogo in so ga prepeljali v bolnišnico.
Hudobna krava. Ko je Zelenko Maks iz Braclovcev pri Ptuju nastiljal domači kravi, ga je ta z vso silo nabodla na roge m ga pritisnila ob jasli, da je dobil hude notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Hudo poškodovan od tovornega avtomobila. Vinko Brezovnik, 60 letni hlapec, je peljal v Celju po Gregorčičevi ulici dvo-vprežni voz in spremljal vprego po levi strani. Nasproti mu je pripeljal tovorni avto celjske opekarne. Hlapec je skočil pred voz na levo, avtomobil ga je podrl in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico nezavestnega ter s hudimi poškodbami po vsem telesu.
Lokomotiva smrtno razmesarila sezonskega delavca. Pri premikanju kočevske lokomotive na Grosupljem pod Ljubljano je padel po nesrečnem naključju pod kolesa stroja sezonski delavec Miha Knep iz okolice Grosuplja. Kolesa lokomotive so delavca tako hudo razmesarila, da ni bil več za prevoz v bolnišnico, ampak je umrl kmalu po nesreči na postaji.
Kolesar smrtno ponesrečil, ker je vozil v noči brez luči. Janez Pečnik, posestnik iz Stožic pri Ljubljani, je peljal na večer iz gozda naložen voz, ki je bil opremljen s svetilko. Na klaneti na Jezici mu je pripeljal nasproti kolesar brez luči, ki se je zaletel z vso brzino v oje voza in obležal nezavesten. Ponesrečeni kolesar je čez nekaj časa vstal in se odpeljal s kolesom proti domu. Nekoliko pozneje so ga našli za mejo neke gostilne, zanesli so ga v šupo na steljo, kjer je kmalu umrl. Smrtno ponesrečeni je 35 letni delavec Franc Ber-gant iz Nadgorice.
Razne požarne ^esreče. V Globokem pri Poljčanah je zgofela radi slabega dimnika 20.000 din vrfedna stanovanjska hiša posestnice Alojzije Vuk. — V bližini vur-berškega gradu, ki je last- grofa Herber-steina, je izbruhnil v gozdu požar, kateri je uničil 1200 mladih drevesc. Šent.martin-ski gasilci so preprečili razmah ognja, ki je bil podtaknjen. — Nočni požar, katerega je zanetila zlobna požigalčeva roka, je vpepelil sredi Kočevja skedenj in hlev posestnika Bachmajerja. Gasilci so obranili sosednja poslopja.
Strahovita eksplozija na Japonskem. Sredi minulega tedna se je zgodila v vojaškem skladišču v Hirahati pri Osaki na Japonskem strahovita eksplozija streliva. Nesreča je nastala najbrž radi tega, ker je padla enemu delavcu bomba na tla in se razletela. Po eksploziji v skladišču se je razširil požar na bližnjo bolnišnico, katera je pogorela do tal in je našlo v njenih plamenih smrt več bolnikov. Zračni pritisk je porušil po vsej okolici nesreče 900 hiš in je brez strehe 10.000 ljudi. Število mrtvih in ranjenih računajo na 1400. Z eksplozijo je bil poškodovan del železnice Kioto—Osaka in so morali prekiniti promet na tej progi. Strašno prizadeti kraj je obkolilo daleč na okrog vojaštvo, ker je bila po eksploziji porušena tvornica stroga vojaška tajnost.
Razne novice
Na potomstvu bogata družina. V Doleh pri Litiji v naselju Radgonci živi posestnik Franc Oblak, kateremu se je rodil v minulem tednu šestnajsti otrok, oziroma enajsti sin. Pri hiši je sedaj 14 otrok, najstarejši je star 19 let. Ljudsko šolo obiskuje sedem sinov in sedem hčerk, šestnajstemu otroku je naprošen kralj za botra.
Dr. Andref Vcble
odvetnik v Mariboru, naznanja, da ima svojo pisarno na Aleksandrovi cesti št. 12, L nadstropje — levo, telefon št. 29-57.
Opozorilo prebivalstvu. Vsako nedeljo poeJu-je pod okriljem društva »šola in dom« v knjižnici Pedagoške centrale v Mariboru, Koroščeva ulica (Državno učiteljišče) od 10 do 12 vzgojna svetovalnica, ki nudi po strokovnjakih, pomoč pri onih otrokih, kojih vzgoja je iz kakršnega koli vzroka težavna. — Društva »šola in dom« v Mariboru.
Pri neredni stolici, napetosti črev zaradi zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. (Ogl. reg. S. br. 15.485/35.)	1138
Obžalovanja vredni slučaji
Druga smrtna žrtev družinske žaloigre.
Zadnjič smo poročali, da je oddal 27. februarja v Mariboru v Hutterjevi tekstilni tovarni na svojo 23 letno ženo Marijo Co-kan njen mož dva strela, ki sta žrtev podivjanosti smrtno nevarno zadela. Mož si je končal po strelih na ženo življenje s kroglo. Stanje obstreljene se je v bolnišnici vedno slabšalo, ker sta ji predrli krogli dvakrat želodec in pljuča. V brezupnem stanju je bila Cokanova 2. marca prepeljana na svoje stanovanje na Pobrežje, kjer je umrla. Od žalostne družinske žaloigre sta preostala brez staršev dva mala otroka.
Obupno dejanje v kleti mariborske jet-nišnice. Zadnjič smo poročali, kako je bil v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča preprečen pobeg najbolj drznih tolovajev, katere čuvajo sedaj v železje vko-vane v kleti jetnišnice. Po razkrinkanju pobega so dognali, da je bil oče in organizator načrta za pobeg Silvester Kranjc, ki je bil radi roparskega umora na Koroškem obsojen na vešala, a sodba še ni potrjena. Po posrečenem pobegu iz zidovja jetnišnice je nameraval Kranjc popeljati razbojniško pajdašijo v Orno. Tam bi bila napadla orožniško postajo in se polastila orožniških uniform. V orožniški preobleki bi bili izropali tolovaji bogatega posestnika, o katerem je trdil Kranjc, da čuva 200.000 din. S tem plenom bi se naj bila vsa ban da zatekla v rdečo Španijo. Prekrižan je pobega je najhuje potrlo Kranjca. V verigah in v kleti mu je uspelo, da je pogoltnil 15 žebljev in kose zlomljene žlice. Kranjca so peljali 2. marca v bolnišnico, da so mu z rentgenom pregledali z žeblji in pločevino obremenjeni želodec.
Vlom v trgovčevo klet. V Rošpohu pri Kamniti v mariborski okolici je bilo vlomljeno v klet Alojza Arbeiter, trgovca v Mariboru. Povzročena škoda znaša na ukradenem vinu in drugih predmetih 4000 dinarjev. Vlomilca in tata so izsledili orožniki v osebi nekdanjega Arbeiterjevega vi-ničarja.
Žrtev najdbe vtihotapljenih igralnih kart. Marija Ofir, 21 letna dekla od Sv. Ožbalta ob Dravi, je naletela v gozdu na zavoj z 39 paketi vtihotapljenih igralnih kart. Namesto da bi bila najdbo javila oblasti, je hotela karte spraviti v Maribor, kjer bi jih bila prodala. V vlaku pa ji je orožnik zaplenil karte in še kaznovana bo od finančne oblasti kot tihotapka.
Pojasnjen zločin. Zadnjič smo poročali, da je postal 23. februarja smrtna žrtev obstrela iz puške divjega lovca pri Sodra-žici Franc Škapin, lovski čuvaj pri posest niku Ivancu v Ribnici. V minulem tednu se je priplazil povsem izčrpan v Dvorsko vas pri Velikih Laščah 23 letni Alojzij Kožar, sin ondotnega posestnika. Prosil je za duhovnika in zdravnika. Kožar je izpovedal <ja se je srečal v gozdu z lovskim čuvajem Škapinom, ki je prvi ustrelil nanj. Fant je zbežal po strelu in je čez nekaj ur zopet naletel na Škapina, kateri je oddal nanj še en naboj šiber, ki so ga pogodile v prsi. Na drugi strel je vrnil tudi Kožar čuvaju milo za drago s šibrami in ga je nehote smrtno zadel. Ranjenega divjega lovca so prepeljali v spremstvu orožnikov v bolnišnico usmiljenih hratov v Kandijo pri Novem mestu, da se pozdravi, preden bo dajal odgovor za uboj.
Sami vlomi. V Crngrobu, uro hoda od Škofje Loke, je bilo v noči vlomljeno v tamošnjo starodavno cerkev. Vlomilec je odnesel iz tabernaklja kelih za hostije ali ciborij in je tudi izpraznil nabiralne puščice. — V znanem kranjskem žebljarskem kraju Kropa so obiskali še neodkriti storilci dvakrat župnišče ter pobrali vse pre-kajeno meso in klobase. Poskušali so vlomiti tudi v prostore žebljarske zadruge, ki je hranila v svoji blagajni 40.000 din. Žvenket zdrobljene šipe na oknu pa je zbudil zadruginega delavca, ki stanuje v istem poslopju, in ta je prepodil tatove.
$!o?€nslfa Strmina
Murska Sobota. V sredo, 1. marca ,zvečer so priredili pri nas kobil janski šolski otroci pod vodstvom njihovega šolskega upravitelja g. Novaka pevski koncert. Otroci so posamezne točke dobro izvajali in so morali dve na splošno željo celo ponoviti.
Murska Sobola. Pretekli teden se je neznani nepridiprav podnevi, ko so zračili stanovanje,
splazil v sobo g. Panko Jožefa v Mali Kaniži ter mu iz zaklenjene omare odnesel lepo obleko v /rednosti nad 700 din. — Od 27. februarja do ■¡HliUIW«-BHWMBBBWWHBWW
1. marca se je vršil tečaj selekcijskega društva, za katerega so pokazali živinorejci Prekmurje mnogo zanimanja. — Zadnje čase se je zelo
Znamenite ure
Na javni dražbi
pri
Drouotu v Parizu je neki trgovec s starinami izdraail za 54.500 frankov točen posnetek slovite astronomske ure na stolpu strasburške katedrale. Posnetek, ki bi danes veljal 275.000 fr., če bi ga hoteli izdelati, sta zgradila leta 1927 brata Ungererja, potomca sodelavcev tistega Schvvilgeja, ki je izdelal v letih 1838 do 1842 izvirno uro. Drug posnetek te znamenite ure so izdelali leta 1920 in je v Njujorku. Na isti dražbi pa so prodali tudi sloviti planetarij, ki je bil ena največjih privlačnosti lanske pariške svetovne razstave. Iztržili so zanj 240.000 frankov in ga je kupil generalni inšpektor financ Maurice Pignerol, ki ga namerava podariti mini-
V mrežah greha 9
Do sedaj do nikogar ni gojila globljih čustev. Kazimira je smatrala za starejšega strička, ki ji ie bil sicer včasih v korist, a večji del v napotje. K Štefanu jc je vleklo srce in včasih se je že zdelo, da se bo v njej vzbudila strast, a ob takih prilikah je vedno prišlo nekaj vmes, kar je ohladilo vroča čustva. V takih primerih je zmagala v njej pamet in v Štefanu je videla samo ljubkega fanta, ki je primeren za igračkanje. To razmerje je tudi zato bilo dobro, da je z njim dražila mater in Kazimira. Mati se je bala, da izgubi hčer, Kazimirovo ljubezen pa je ljubosumnost še bolj netila. V tem je našla veselje, čeprav si ni želela Kazimirove ljubezni. Življenje je smatrala za gledališko predstavo in je samo tedaj bila zadovoljna, če je ona bila središče te predstave. Ni ljubila niti Štefana niti Kazimira, toda osrečevala jo je zavest, da se radi nje dva sovražita in se bosta morda celo stepla.
Kazimir od onega večera, ko je našel Štefana v Ninini sobi, ni imel miru. Razmišljal je o tem, kako bi se rešil svojega tekmeca. Največ je mislil na to, da bi ga ubil. A neki notranji glas mu je vedno šepetal: Bedak si! Kakšno korist boš imel, če ga ubiješ? Zaprli te bodo in nikdar ne boš videl Nine.
Uvidel je, da bo moral na miren način odstraniti Štefana. Nina bo pozabila nanj in potem bo spet on dober. Nerazumljivo je, kako more Nina temu pri-tepencu daiati prednost! Najbrž jo je pridobil s pri-
lizovanjem. Sklenil je, da se bo tudi on začel prilizovati.
Nekega večera je nekoliko prej šel domov kot običajno. Spotoma je stopil v cvetličarno in kupil za Nino nekaj lepih vrtnic.
Ko je prišel na dom, je pri Nini našel Štefana. Prijazno ju je pozdravil, nato je stopil k deklici in ji izročil vrtnice.
»Nina, sprejmi to malenkost, potem pa zaigraj kaj lepega! Meni že dolgo nisi igrala. Ali si morda pozabila na svojega prijatelja Kazimira, odkar hodiš z mladiči? Ta gospod je morda eden izmed tvojih novih prijateljev?«
Štefan je čutil, da Kazimir samo hlini nevednost. Samozavestno je dejal:
»Gospod, vem, da me poznate. Če bi pa še enkrat radi izvedeli, kdo sem, vam povem: Štefan Kmicic. Vi ste pa gospod Kazimir Pavloniš, lastnik slavne točilnice.«
Kazimir je čutil ir Štefanovih besed omalovaževanje, a se na videz ni zmenil za to. Prožil je fantu roko in dejal nekoliko posmehljivo:
»Veseli me, da sva se dobila!«
Nina ga je od strani opazovala. Njen pogled je rekel: Sedaj misliš, da si velikodušen, kajne? Toda Kazimir se ni zmenil zanjo. Prisiljeno veselo je dejal:
»No, bodimo vsi dobri prijatelji! Nina, zaigrajte na to veselje!«
Nina je odvila zavitek in veselo vzkliknila:
Sukanec, ki smo ga dosedaj uporabljali, smo dobivali iz inozemstva» Bili smo navezani le na uvoz. Znana mariborska tvrd-ka Hutter in drug pa je kupila pred letom najmodernejše stroje in izdeiuje sedaj najboljši domači sukanec. — V Sloveniji bomo zato kupovali, le sukanec z zaščitnim znakom: srce in nageljček. Zahtevajte ta sukanec v vsaki trgovini! Kjer ga pa nimajo, naj ga naročijo v tovarni Hutter in drug, Maribor, Melje.
razpasla brezobrtna trgovina s svinjskimi kožami.	\
Lančarovci. Prejšnji teden je nekdo zažgal slamo Janeza Zakoč, ki mu je vsa zgorela, škoda je precejšnja in ni krita z zavarovalnino. Slamo je baje zažgal neki rojak iz sovraštva.
Prosenjakovci. Pretekli teden ponoči je nenadoma zz. rlo goreti gospodarsko poslopje Kurta Matzenauer; Škoda znaša okrog 45.000 din, ki je krita z zavarovalnino. Ker so se zadnje čase požari ponavljali prepogostokrat, so postali orožniki čuječi in so sedaj nekaj osumljencev aretirali in jih predali okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Poizvedbe trajajo.
Bakovci. Prejšnji teden je neznan tat vlomil v barako Terenske tehnične sekcije za regulacijo Mure ter iz nje odnesel okrog 180 kg, odnosno 1800 m 4 mm debele žice, vodno tehtnico in velike klešče za rezanje žice. Vrednost ukradenega blaga znaša nad 1000 din. Ker je baraka v samotnem gozdičku, tatu ni bilo težko zlomiti železne ključavnice in odnesti omenjene predmete.
Kuzma. V naši novoustanovljeni ekspozituri smo minulo soboto dobili novega dušnega pastirja v osebi g. Jerič Mihaela, turniškega dekana brata, ki je doslej kaplanoval v Prevaljah. Našemu novemu duhovniku želimo obilo božjega blagoslo"a, da bo njegovo delo v vinogradu Gospodovem čim plodne jše!
Lipa. Nekako pred enim letom je postal žrtev tihotapstva naš rojak škalič, pa kljub temu mnogim tihotapska žilica še sedaj ne da miru, temveč tvegajo svoje lastno življenje in za njegovo
ceno tihotapijo. Tokrat je postal zopet žrtev smrtnega strela naš rojak, komaj 18 letni Jožef Maučec, katerega so starejši tovariši nagovorili, da je šel z njimi — po smrt. V družbi šestih tovarišev je v nedeljo, 26. f&braarja, ob eni uri ponoči v Skakovcih prekoračil z raznim šver-carskim blagom mejo, kar je opazil službujoči obmejni organ in jih je pozval, da naj stojijo. Ker pa na večkratni pomv le niso hoteli obstati, je graničar uporabil orožje ter Maučeca smrtno zadel, a ostali so pobegnili. Pri raztelesenju je bilo ugotovljeno, da je bil zadet v malo) črevo in mu je krogla šla skozi hrbtenico. PGfeojnik je1 nosil s seboj 10 kg saharina in 80 paketov igralnih kart. Pri sebi je imei tudi revolver. Starši — katerim izrekamo so žal je — so mrtvega sina: 27. februarja spravili domov, kjer so ga pokopali. Priporočali bi vsem, ki so vdani »švercar-ski« strasti, da že končno nehajo s tem prenevarnim poslom, ker je zahteval že preveč smrtnih žrtev.
Bukovnica. V nedeljo dopoldne sta prišla dva; maekirana moška k logarju Horvat Štefanu ter sta od njegove žene, ki je ravno prinesla ven, vodo, zahtevala denar, ki ga je mož dobil. Ko jima je odgovorila, da moža ni doma, a njej nii znano, če je prinesel kak denar, sta ga ponovno zahtevala in ji grozila, da jo bosta ubila, ako takoj ne izroči denarja in moževe obleke. Odgovorila jima je, naj malo počakata, da jima bo takoj ustregla. Stopila je v sobo, vzela moževo puško in sprožila na maskiranca ter enega zadela v desno ramo, nakar sta tolovaja pobegnila. Zadevo preiskujejo orožniki.
Turnišče. Dne 27. februarja je prodajal na dražbi stoječa drva svoje tete g. čizmarija Peter. To je bila prva dražba, kjer so se drva lahko dobila nekoliko ceneje, kar je dobrodošlo zlasti revnejšim. — Prejšnji teden je imela naša čevljarska zadruga svoj letni občni zbor, na katerem so razpravljali o perečih vprašanjih. Pri volitvi uprave je bil izvoljen stari odbor.
Beltinci. Prejšnji teden so se v grofičinem mlinu vnele mastne deske, a domačinom in gasilcem se je posrečilo požar zadušiti. — Na »Matjoše-vem« sejmu, katerega smo že težko pričakovali, je bilo toliko živine, da je komaj dobila prostor
na sejmišču. Gene za prodajalce niso bile ugodne. Tudi cena prašičem je padla za 2 din pri kg.
Gornja Lendava. Dne 10. in 11. marca se bo vršil pri nas tečaj za vsa katoliška dekleta naše župnije. Tečaj bo vodil g. Drago Oberžan in ena učiteljica. Dekleta, udeležite se ga v obilnem številu! Vabimo tudi dekleta sosednjih far. — V nedeljo, 12. marca, ob 10 pa se bo vršil sestanek katoliških učiteljic v prosvetni sobi. Na tem sestanku bo predaval g. Drago Oberžan o sodobni učiteljici v moderni šoli. Pridite, ne bo vam žal! — V našem župnišču se nahaja na bolezenskem dopustu g. štefanee Anton, bogoslovee iz Turni-šča. želimo mu, da se pri nas dobro počuti!
N&si rafni
j
Sv. Anton na Pohorju. Dne 23. februarja je veleposestnik Kristan Pongraci j zatisnil ,avoje trudne, oči v visoki starosti 85 let. Bil je prayi krščanski mož, vsi so ga čislali, njegovo srce. je bilo usmiljeno in roka dobrotljiva. čeprav star, j.e še vedno rad prihajal na hribček v cerkev sv. Antona. Naj je bilo lepo ali grdo vreme, on je bil v cerkvi vsako nedeljo in tudi ob delavnikih je mnogokrat prišel. Ob pogrebu se je zbrala velika množica ljudi od blizu in daleč, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Pri hiši žalosti se je od rajnega poslovil Anton Pušnik, p. d. Kopnik, ob grobu pa g. soprovizor Vrhnjak Alojz. Domači cerkveni pevski zbor mu je v slovo zapel žalostinko s-Vigred se povrne«. Bodi mu Bog obilen plačnik! žalujočim domačim naše sožalje!
St. Janž pri Dravogradu. V bolnišnici v Slovenjem Gradcu je umrl v starosti 53 let Ivan G u z e j , posestnik in vsestransko odlični mož iz Bukovske vasi. Iz bolnišnice je pripeljal krsto gasilski voz na domače pokopališče, kjer se je vršil slovesen pogreb. V imenu občine se je po» slovil od blagopokojnega župan Ivan Vrhnjak. Pri odprtem grobu mu je govoril g. monsignor in dekan Fr. Ks. Meško, Alojzij Kranjo za občinske ushižberree in še Ivan Vrhnjak. žalostinke je ~združeni moški pevski zbor cerkvenih
»Vrtnice! Kazimir, kako dober človek ste!«
Vrtnice je dala v vazo, eno pa si je zataknila v lase.^ Nato ie sedla h klavirju in zaigrala svojo najljubšo pesem »Srce in cvetlice«. To pesem je igrala tudi tisti večer, ko je prvič srečala Štefana. Za igranje ni bila razpoložena in tudi igrala ni bogve kako lepo, a moža sta jo vkljub temu z užitkom poslušala.
Kazimir je do konca ohranil oni dobrodušni izraz, ki ga je imel na obrazu ob vstopu. Štefan ga je mrko pogledoval od strani. Smatral ga je za vsiljivca in bi najraje pognal iz sobe njega in njegove vrtnice.
Nina je končala prvo pesem. Nato je začela preobračati note, ki so ležale na klavirju. Iskala je novo pesem. Kazimir je porabil odmor za razgovor. K Štefanu se je obrnil in ga. izpraševal o vseh mogočih stvareh. Vse ga je zanimalo: Od kod je prišel? Ali je mati Poljakinja? Kje je zaposlen? Kje stanuje? Ali je zadovoljen z delom? Ali ne bi hotel druge zaposlitve? Morda v gostilni? Ali še ni mislil na to, da bi postal natakar?
Štefanovi kratki in hladni odgovori so pričali o tem, da mu ni za razgovor, toda Kazimir ni hotel tega opaziti, čutil je, da se fant jezi in to mu je bilo v veselje. Vse bolj je postal vsiljiv s povpraševanjem. Naposled je dejal:
»Pridite enkrat v mojo točilnico. Z enim natakarjem nisem zadovoljen in ga bom odslovil. Če bi imeli veselje do dela v točilnici, bi lahko vi prevzeli njegovo mesto.«
Ta predlog je Štefana zmedel in razjezil. Sumil je, da ga hoče Kazimir ponižati pred Nino. Za Hip je pomislil, potem pa samozavestno odgovoril:
»Radi mene le pustite pri miru tistega natakarja. Ne maram gostilniškega dela. Včasih rad izpijem čašo piva, toda vedno ne bi rad plesnel v umazanih gostilniških prostorih. Hvala 1-pa za ponudbo! Le ostanite sami v vaši točilnici!«
»Vi pa v svoji tovarni pri staroveškem stroju! Enkrat bi rad videl, kako se držite, ko ga z nogo ženete. To mora tako izgledati, kakor da bi nože brusili. Le ostanite tam! Tam je gotovo lepše ko v moji točilnici, zlasti ob večerih, ko greste od dela zamazani iu zmučeni. To je za takega pritepenca čisto dobro delo!«
Štefan je zardel. Stisnil je pesti in skočil proti Kazimiru.
»Še eno tako zinite!« je zakričal.
Nina je hitro skočila med moža.
»Štefan!« je dejala s proseeim glasom.
Kazimir se je glasno zasmejal in šel iz sobe. Tako trdo je stopal po stopnicah v nadstropje, da .so se tla tresla.
Štefan je jezno zrl za njim.
»Tega mu ne bom odpustila!« se je oglasila Nina. »Mene je hotel ponižati!«
strstvu, za prosveto. Postavili ga. bodo v vseuči-liškem okraju.
Gluhi stražniki
Bukareštanska policijska uprava je napravila poskus in nastavila za prometne ■stražnike gluš-ce, ki jim trušč ne more kvariti živcev. Izkazalo se je, da se morejo ti stražniki bolje osredotočiti na dogodke okrog sebe, ker so navezani samo na rabo oči. Utrudijo in izčrpajo se dosti manj nego navadni □tražnik-i, pri tem pa je njihova storitev ista. Bojazen, da jih utegne glubost spraviti v večjo nevarnost, se ni izkazala za utemeljeno, ker jim oči popolnoma nadomestijo sluh in so tudi zanesljivejše od sluha. Po tej izkušnji bodo za stalno nastavili nekoliko gluhih prometnih stražnikov.
zborov Slovenj Gradec in Šmartno. Z Guzejem je legel v mnogo prerani grob eden najbolj delovnih in zaslužnih mož v št. Janžu. Bajni je bil rodom iz Teharij pri Celju. Že pred vojno je bil trgovski poslovodja pri Hatenbergerju v Meži. Med vojno je vodil trgovino Jurija časa v št. Janžu pri Dravogradu, od koder se je priženil na Cmokovo posestvo v Bukovski vasi. Od leta 1917 do svoje smrti je bil Guzej tajnik občine št. Janž ter parkrat tudi župan te občine in oblastni poslanec. Kako obširno je bilo njegovo gospodarsko in kulturno delovanje, lahko sprevidimo iz kratkega omenka društev, katera je vodil in pri katerih je sodeloval. Ivan Guzej je bil predsednik bivše županske zveze, Prosvetnega društva, Orla, član KZ, Bikorejske zadruge, Gasilske čete, Apostolstva mož ter Fantovskega odseka. Za velike zasluge je bil odlikovan od kralja z redom sv. Save IV. stopnje. Blagemu rajnemu želi »Slov. gospodar« kot svojemu dolgoletnemu naročniku, naj mu bo Vsemogočni večni plačnik — preostalim pa izraža sožalje!
Sv. Križ pri Belih vodah. Dne 28. februarja zvečer je prenehalo biti blago srce gospodinje Neže Goličnik, ki je dosegla 63 let. Rajna je hila velika dobrotnica revežev in cerkve, posebno znane romarske cerkve sv. Križa, kjer je pomagala 20 let svojemu možu kot cerkvenemu ključarju streči romarjem v cerkveni gostilni. Bila je zgledna krščanska žena. V njeno hišo zahajajo le katoliški listi, v prvi vrsti »Slov.^go-spodar« in »Nedelja« ter drugi nabožni listi. Mati je bila še3tim otrokom, ki so vsi vzgojeni v strogo krščanskem duhu. Kako je bila spoštovana, je pokazal pogreb. Pred hišo žalosti je moški cerkveni pevski zbor zapel »Vigred se povrne«, na pakopališču pa »Blagor ji«. Pokopali smo jo na prvi petek, katerega je ona kot vneta častil-ka Srca Jezusovega vedno praznovala z udeležbo pri sv. maši in zakramentih. Tudi njena kisa je bila ena prvih posvečena Srcu Jezusovemu. G. provizor je ob grobu orisal njeno lepo življenje. Blaga rajna naj počiva v miru! žalujočemu mo žu, otrokom in sorodnikom naše sožalje!
Sv. Barbara pri Mariboru. Umrl je vrl katoliški mož kmet štuber Franc v Sp. Koreni. Bil je zelo čislan, kar je pokazal njegov pogreb
Od rajnega se je poslovil z lepim govorom g. župnik J. Potočnik, ki ga je orisal kot vernega člana Apostolstva mož, kot skrbnega gospodarja, kateri je zapustil žalujočo ženo in deset nepreskrbljenih otrok od treh mesecev do 15 let. Umrli je bil star 51 let. Katoliški listi bo bili stalno v njegovi hiši. Rajni naj počiva v miru, žalujočim pa naše sožalje! — Na sedmini je nabral njegov svak župan g. Korošec 80 din za mi-sijone.
Sladka gora pri Šmarju. Minulo nedeljo smo pokopali ob veliki udeležbi 85 letno J a n č i č Julijano iz Belega potoka. Rajna je bila tiha, skromna, pa najboljša mati. V težkih razmerah je krščansko vzgojila šest otrok, izmed katerih je g. Ivan šolski upravitelj v Cirkovoah. Okrog 40 let je bila cerkvena pevka in njeno največje veselje tudi še na bolniški postelji je bila pobožna pesem. Ko je imela že nad 80 let, je še prihajala tudi ob delavnikih po zelo slabi cesti v cerkev Matere božje, kjer je bila vsa zatopljena v molitev za svoje otroke. Sama sebi je pritrgala skromne priboljške, da je mogla razveseliti druge. Skoro leto dni je bila priklenjena na bolniško postelj. Njena zadnja pesem je še bila pesem k presv. Srcu Jezusovemu, ki ga je otroško ljubila. Tudi božje Srce jo je ljubilo in jo ravno na svoj dan, na marčev prvi petek ob pol osmih zjutraj rešilo zemeljskega trpljenja. Naj počije na tem Srcu in plačilo uživa blaga Jančičeva mamica! — žalujočim naše sožalje!
Koprivnlca-Veliki dol. Umrl je 21. februarja Miha B r a č u n. Bil je zelo priljubljen pri lju-
:nja w varuje razočaranja
Zafo že pri nakupu Aspirin tablel pazile na »Bayer«-jev križ, kaiti brez tega znaka ni Aspirina.
A S P I R I N
TABLETE Ogli! reg. pod S. broiem 32608 od 0 XI. 1938.
deh zaradi šaljive narave. Znal je vsakogar spraviti v dobro voljo. Vedel je tudi marsikaj svetovati pri živinskih boleznih. Bil je do pred kratkim zdrav in izredno močan za svojih 75 let. Dragi Miha, počivaj v miru! — žalujočim naše sožalje!
-Sv. Janž na Dravskem polju. Najlepše boste preživeli popoldne na Jožefovo, če boste prišli v društveni dom, kjer bodo nastopili igralci Prosvetnega društva iz Vurberga s pretresljivo igro »živ pokopan«, ki predočuje žalostno usodo mladih ljudi iz svetovne vojne. Na svidenje!
Sv. Marjeta ob Pesnici. Opazujemo okoliška prosvetna društva in vidimo, kako navdušeno in vztrajno se organizirajo in skrbijo za prosveto. Tudi Marješka dolina ni zaspana. S korajžo in
ponosno stopamo po začrtani poti do verske kulture. V teku enega meseca je bil ustanovni občni zbor dekliškega krožka. Vodi ga gdčna Horvat Marija z velikim uspehom. Po številu članic naj omenimo, da jrh je pristopilo do sedaj petdeset in še dobivamo naročila, da bo iz naše fare vsako katoliško dekle pristopilo le med nas sestre, ki začenjamo svoje delo z božjo pomočjo.
Ali si že obnovil naročnino?
Najmanjši klavir Madžari so dosegli rekord tudi v tekmi, kdo bo izdelal najmanjši klavir na svetu. Je prav tako izdelan, kakor pravi veliki klavir, le velik je vsega skupaj komaj sedem centimetrov. Pa tudi poje, toda njegov glas je tako tih, da ga je treba ojačiti z zvočnikom, če ga hoče kdo slišati. Glas pa je sicer zelo čist. Pred tem malim klavirjem postavijo mikrofon, ki ga zvežejo z zvočndkom. S pomočjo zvočnika se da doseči popolnoma enak glas kot ga ima navadni, velik klavir. Glasovnih tipk ima ta »Liliputanec« samo za dve oktavi. Tipke eo pa seveda tako majhne, da človek ne more s prsti igrati po njih, pač pa s pomočjo dveh majhnih palčic. Vsak si lahko misli, da
Fant se je počasi pomiril. Zavedal se je, da jeza nič ne pomaga. Drugače bo moral pokazati Kazimiru, kdo je. Če ima točilnico ta naduti bedak, zakaj je tudi on ne bi mogel imeti? Sklenil je, da bo poskusil srečo. Šel bo za natakarja. Ko se bo izučil in si prištedil nekaj denarja, bo otvoril lastno točilnico, in sicer večjo, kakor je Kazimirova. Kako se bo potem ta norec jezil! A ne bo ostal pri točilnici, marveč bo osnoval veliko trgovsko in gostilničarsko podjetje.
Ko je Nino ob slovesu poljubil, je opazil, da je bila vrtnica, ki jo je imela zataknjeno v lase, že usahla. Potegnil jo je iz las in pokazal deklici.
»Glej, vrtnica že usiha.«
»To je radi tega, ker mi jo je dal Kazimir. Če bi jo bila dobila od tebe, bi ostala vedno lepa,« je toplo odvrnila Nina.
Štefan je s trdnim sklepom, a obenem s hudimi slutnjami v srcu šel domov.
Po tem dogodku je minulo nekaj dni. Bilo je četrtega julija. Ta dan je bil v vsej državi praznik, ker so slavili obletnico neodvisnosti. Raz hiš so plapolale zastave. Ljudje so se na ulicah zabavali ali pogovarjali ob hišnih vratih. Otroci so streljali s puškami, ki so si jih naredili iz bezga, večji fantje pa s pištolami na zamašek.
Nina je na vse zgodaj vstala. Zaradi hrupa, ki je prihajal z ulice, ni mogla spati. Ker se ni naspala, ie bila nejevoljna. Ko je pripravila zajutrk, je šla iz
kuhinje. Ca trenutek je hotela iti ven na svež zrak. Ko je prijela za kljuko, da bi odprla vežna vrata, je zaslišala tak pok, da je zakričala in si zatisnila ušesa.
Medtem je nekdo od zunaj odprl vrata. Ko se je ozrla, je na pragu zagledala Kazimira. V desnici je držal samokres. Zadovoljno se je smejal.
»Vi najbrž smatrate to za posrečeno šalo,« je za vpila jezno nad njim, »a jaz vam rečem, da ste norec, ker drugače ne bi strašili ljudi s streljanjem!«
»Oprostite! Nisem imel slabih namenov. Le zabavati sem se hotel. Pridite sem, boste nekaj videli!«
Nina je obstala na pragu in čakala, kaj bo videla. Kazimir je dvignil samokres, pomeril z njim na kositrno posodo, ki je visela od kapa, ter ustrelil. Posoda se je odtrgala ia odletela na pločnik.
Nino je streljan V razburilo.
»Kazimir, ali streljate z ostrimi ali s slepimi naboji?«
Mc3 "e je zasmejal.
»S slepimi?« je vprašal posmehljivo. »Ti so za otroke, 1.3 za odrasle.«
Iskal je drugo tarčo. Na nasprotni strani je zagledal dva zaboja za smeti.
»Igrajmo se vojno!« je pripomnil. »Jaz bom litvanska vojska, tista dva zaboja pa sovražnik Dol z njima!«
Dvakrat je ustrelil. Strela sta naredila na zabojih luknje.
Romanje v Rim
Slovenci romamo v Rim od dne 22. do 29. maja. Poklonili se bomo sedanjemu sv. očetu Piju XII. in ga prosili, da prišteje škofa Antona Martina Slomšeka blaženim.
Spored potovanja
Odhod 22. maja ob 17 s posebnim vlakom iz Ljubljane. V Firenzo pridemo dne 23. maja ob 5 in ostanemo tam dopoldne. Popoldne po kosilu odhod v Rim, kamor dospemo ob 18. Nastanili se bomo v zavodu sv. Marte.
24.	maja služba božja in nato ves dan razgled mesta.
25.	maja dopoldne ogled Vatikana, popoldne slovesna avdienca pri papežu.
26.	maja dopoldne obisk cerkva, popoldne obisk starega Rima.
27.	maja dopoldne služba božja v katakombah, popoldne poljuben razgled. Kdor '¿oče v Neapelj, mora javiti že sedaj, da bo mogoče ukreniti vse potrebno.
28.	maja v cerkvi sv. Petra slovesna služba božja, popoldne pobožnost na grobu sv. Cirila, nato odhod iz Rima.
29.	maja postanek v Benetkah, kjer si ogledamo mesto, zvečer odhod proti Ljubljani, kamor pridemo ob 20.
Prijava
Nu jna je pravočasna in pravilna prijava!
Za prijavo je treba poslati »Slomšekovi družini« Maribor, Koroška cesta 5, sledeče:
1.	Najpozneje do 1. aprila nam morate poslati osebne podatke: ime in priimek, bivališče, rojstne podatke, ime očeta in matere, tudi materin dekliški priimek.
2.	Prijavi je priložiti dve fotografiji v velikosti 4X5 cm.
3.	Vplačati prispevke, najmanj 250 din pri prijavi, ostanek do 10. maja.
Stroški
1.	Vožnja v III. razredu, hrana in stanovanje, vožnja z avtobusi 850 din.
2.	Vožnja v II. razredu stane 1000 din.
3.	Vožnja v II. razredu s stanovanjem v hotelu 1100 din.
Prehrana začne z zajtrkom v Firenzi in konča s kosilom v Benetkah.
Kdor bo potoval v narodni noši ali bo vzel s seboj kroj, se mu znižajo «troški za 50 din.
»
Preč. župnim uradom!
Prosimo, da opozorite vernike na to romanje in jim pri pojasnilih greste na roke in da delujete posebno na to, da bodo pri-
jave pravočasne:
»Slomšekova družina« Maribor, Koroška cesta 5
Novi iiapež Pij XII.
Dopisi
Sv. Barbara pri Mariboru. Letošnje leto smo dobili 60 novih naročnikov za »Slov. gospodarja«. Našega časopisja pride sedaj tedensko v župnijo 350 izvodov. Treba je še povzdigniti število Mo-horjanov. Naj ne bo katoliške hiše brez dobrih knjig in katoliških časopisov!
Vurberg. Čeprav še vedno razsaja denarna »griža«, a nekaj gostij smo v predpustu vseeno imeli. A le na eni gostiji: Caf-Zorec, so se spomnili, da tudi od dobrih namenov zavisi božji blagoslov. Za misijone so darovali 30 din. Povrni Bog z obilno zakonsko srečo!
Ljutomer. Na banovinski cesti iz Ljutomera proti Središču ob Dravi vozijo skoraj dnevno iz-vanredno široki avtomobili slatino v Zagreb. Ti avtomobili pa so tako široki, da se jim na nekaterih mestih v Presiki, Hercmancih in Vuzme-tincih ni mogoče izogniti z navadnim kmečkim kolesljem. Cesta je preozka, na eni strani je breg, na drugi g raba in pri srečanju je velika nevarnost, da potisne avto kmečkega voznika v grabo. Da pa šoferji niso obzirni napram kmečkemu vozniku, je znano. Kmetje prosimo, da se vožnja s tako širokimi tovornimi avtomobili po teh cestah prepove, uporabljajo naj se samo navadni tovorni avtomobili, kakor ga ima n. pr. ljutomerski šumak. Oni široki avtomobili pa naj vozijo slatino po državni cesti preko Murskega Središča v Cakovec. Ta cesta je dovolj široka. Prizadeti prosimo okrajni načelstvi v Ljutomeru in Ptuju, da uredita to zadevo in ustrežeta naši upravičeni prošnji.
Velika Nedelja. Dr. Anton Korošec, častni občan občine. V nedeljo, 26. februarja, se je vršila svečana občinska seja, katere so se udeležili vsi odborniki, razen enega. G. župan Irgolič je po kratkih pozdravnih besedah prešel na edino točko drievnega reda slavnostne seje, in sicer: imenovanje našega zaslužnega narodnega voditelja, neustrašnega borca za pravice slovenskega naroda dr. Antona Korošca za častnega občana združene ofcšine velikonedeljske. V govoru je g. župan orisal zbranim junaško delo našega voditelja od časa, ko je bil narodni poslanec v avstrijskem parlamentu, do današnjega dne, vodi-
Ninina razburjenost se je nekoliko polegla. V srcu se ji je rodila želja, da bi tudi ona streljala.
»Naj tudi jaz poskusim,« se je obrnila h Kazimiru, ki ji takoi izročil samokres.
Nina je nekaj časa obračala orožje in ga ogledovala. Bil je starinski, dolgocevni samokres. Nino je za hin obšla slabost ob misli, da ima v rokah morilno orožje. Pogledala je Kazimira. Ta se ji je bodrilno smejal. Nato se je ojunačila, pomerila na posodo, ki je ležala na pločniku, zaprla oči in sprožila.
»Izvrsten strel'« je zaklicai Kazimir. »Ravno v sredo si zadela.«
Nina je odprla oči. Prej, ko se je samokres sprožil, se ji je zdelo, da ie bo konec. Sedaj se ji je zavest vrnila in si je domišljala, da je storila nekaj velikega. Samozavestno je vrnila orožje Kazimiru.
Kazimir je dal v samokres nove naboje. Obraz se mu je zresnil, in preden se je Nina vrnila v hišo, je spregovoril:
»Nina, nekaj bi ti rad oov*>dal. Zadnji čas mi stiskaš srce. Vem, da me ne ljubiš . .. Morda bo prišel dan ko boš uvidela svojo zmoto. Toda če že hočeš vzeti koga drugega, zakaj si ne izbereš takega, ki ima denar, dobro službo in bi ti zagotovil brezskr*" j, srečno življenje?«
»Kazimir, brigajte se za s oje stvari!« ga je zavrnila Nina in je hotela iti v hišo.
Kazimir jo je zgrabil za roko in zadržal.
»Poslušaj me,« je dejal s tresočim glasom. »Ta
¡BMmMBMMKTBPIM "B—Bffi—BBHEgaBBPMm l!JMill>llBHIIWWI
fant, ki lazi za teboj, je ničvreden nepridiprav in nima denarja. Ne morem trpeti, da bi se mu obešala za vrat.«
Nina je molčala. Ker je videla, da se ne bo mogla rešiti, je čakala, da bi Kazimir končal. Njegov glas je postal proseč.
»Poslušaj me! Ne boš se me lahko rešila. Nikdar ne boš žena tega človeka. Sčasom se ga boš naveličala in uvidela, da sem jaz pravi mož zate. Ali se spominjaš tistih let, ko si bila ti še mlada deklica, jaz pa že fant? Že takrat sem te ljubil. Ti si bila prva ženska, ki sem jo ljubil, in si obenem zadnja, ki jo bom ljubil, četudi bom sto let živel. Vedno mislim nate .. .«
Nina je vedela, da govori Kazimir resnico in ji je ugajala ta neizmerna vdanost.
»O, Kazimir,« je vzdihnila, »zelo vas pomilujem!«
Njene besede so imele čuden zvok, ker ni govorila resnice. Toda, kaj bi mu naj rekla? — Zbežala je v hišo. V kuhinji je sedla za mizo in zajutrkovala.
Kazimir je še nekaj časa streljal, potem pa brez zajutrka odšel.
Po Kazimirovem odhodu se je tudi Nina napravila. Oddati je morala neko pismo.
Spotoma je stopila v papirnico gospe Pakensen. Kupila je znamko in novo številko domačega dnevnika »Jutranji list«.
(Dalje sledi)
je takšen klavir nemogoče narediti v nekaj dneh. Tisti Madžar, ki ga je naredil, je potreboval za to delo nič manj kot štiri mesece. Pa ga je prav za prav še dosti hitro naredil, če pomislimo, da ga je delal samo v prostem času. Delal pa ga ni zaradi tega, ker drugega posla ni imel. Računal je na to, da bo zanj dobil lep denar. Pa se tudi ni zmotil! Prodal ga je za tako velik denar, kolikor ne stane niti najboljši normalno velik klavir. Vsaj tako pravijo. Kupil ga pa tudi ni kak revež, pač pa nek madžarski pe-tičnik, m sicer ne zato, da bi nanj igral, pač pa, ker ga je hotel imeti med svojimi raznovrstnimi zanimivostmi.
Inseriralfe?
telja, Id nam ga j« v najtežjih časih res eam Bog poslal. Vsi navzoči so z navdušenjem sprejeli sklep uprave o imenovanju na znanje in je g. župan po nazdravljanju dr. Korošcu, kralju Petru n. in celokupnemu kraljevskemu domu zaključil slavnostno sejo.
Sv. Lenari pri Veliki Nedelji. V domači cerkvi 0e je letos poročilo šest parov. Dva ženina sta jo mahnila čez hribe k Sv. Tomažu pri Ormožu, dva pa k Veliki Nedelji. Od nas je šla ena nevesta k Sv. Tomažu, ena k Sv. Marjeti niže Ptuja. Enega ženina smo hoteli dati na Polenšak, pa ni hotel. Poročil se je tudi naš dolgoletni cerkveni pevec Muršič Jožef iz Bresnice ter članica dekliške družbe Marinič Marija iz Bratonečic. Vsem mladoporočencem želimo srečen zakon!
Ptuj. Predsedniki šolske občine in prizadetih upravnih občin obveščamo starše, da se dela za ukinitev okoliške dekliške šole s tem, da se pri-
ključi okoliški deški ljudski šoli v Ptuju. Priključitev želijo radi varčevanja, nemotenega poslovanja krajevnega šolskega odbora i. dr. po soglasnem sejnem sklepu odbori šolske občine in upravnih občin ter župni urad in upraviteljstvo deške šole. Starši se opozarjajo, da ne bi nasedli kakim morebitnim neresničnim in neutemeljenim govoricam.
Zg. Polskava. Dramatični odsek gasilske čete Hajdina priredi v nedeljo, 12. marca, ob 15 zanimivo igro »Voda«.
Rogaška Slatina. Zveza Maistrovih borcev vabi vse borce iz rogaško-šmarskega okraja, ki so leta 1918 in 1919 sodelovali pri osvobojenju Maribora in severne meje, da pridejo na ustanovni zbor, ki bo v nedeljo, 12. marca, ob 14.30 v Rogaški Slatini (pri Pošti). Pojasnila bodo dajali
zastopniki iz Maribora.
< *
BATERIJE CROATIA
žepne anodne-ogrevače, izdeluje samo domača Ivornica
IVAN PASPA I SINOVI
ZAGREB, KOTURASKA (.9
reditvi ne preživi noči. Pozno ponoči se pojavijo škratje. Res, pravi škratje, vsaj po velikosti. Bog' ve, kdo jim to nočno delo naročuje? — V nedeljo, 5. marca, je bila v Slomšekovem domu igra »Četrta božja zapoved«. V dvorani je bila tišina. Vse je živelo z igralci na odru. »Če me ne bi tako vzgojili...« je na odru obupno tožil Martin stari mami. Stavek je presekal žvenket šip. Nekdo je od zunaj vrgel skozi okno na oder kamen. Igra se je nemoteno nadaljevala. Toda vi nočni junaki, ki smo vam še videli samo hrbte, in nastopate samo v varstvu teme, mi hranimo vaš kamen, ki je priletel skozi šipo. Hranili ga bomo kot dragocen arhiv, kakor ste bili pod »krutim« režimom preganjani! Pokazali ga bomo vsem kot znak vaše visoke, viteške kulture. Bog varuj! Saj vam nočemo delati krivice! Sodimo po dejanjih! Za konec vam pa iz oči v oči povemo: Mi se vas ne bojimo!
Dopisi
Prevalje. Pred kratkim se je v domači hranilnici in posojilnici vršila redna revizija, ki je ugotovila, da je zadruga kritične čase že prestala in da novo poslovanje lepo napreduje. Tako je bilo ugotovljeno, da je v letu 1938 bilo na novo vloženega denarja nad 200.000 din in že izdanih novih kratkoročnih posojil iz tega denarja za več kot 150.000 din. V tekočem letu prihaja vedno več novih vlog in se zavod, ki deluje skoraj že 50 let, približuje normalnemu poslovanju kakor pred krizo. Zato ni nobenega razloga več, da bi se vlagatelji izogibali domače hranilnice in posojilnice, ampak naj svoje prihranke brez vsake skrbi vložijo v ta zavod. Hvaležni bodo pa tisti, kateri dobivajo cenena posojila in jim ne bo treba iskati izven kraja dragih kreditov.
Sv. Miklavž na Dravskem polju. V nedeljo, 12. marca, ob 14 bo v šoli predavanje o živino-zdravstvu. Predaval bo strokovnjak g. višji veterinarski svetnik Škofič iz Maribora, živinorejci od blizu in daleč vljudno vabljeni! Vstopnine ni. Predavanje prireja Prosvetno društvo.
Brežice. Dne 27. februarja je praznovala v krogu svojih otrok in številnih vnukov 70 letnico življenja v Zakotu pri Brežicah daleč naokrog znana in spoštovana Pečnik Marija, vzorna slovenska mati in gospodinja. Jubilantka, ki je kljub svojim sedmim križem še vsa čila in zdrava ter še vedno vsa skrbna za dom in svojo številno družino, lahko z zadovoljstvom zre na svoje plo-donosno življenje, ki je bilo ena sama žrtev za druge. K lepemu jubileju ji iskreno častitamo z željo, da jo Bog ohrani do skrajnih mej življenja! Slovenskemu narodu pa daj Bog še veliko takih mater in žena. ki bi ffvojo življenjsko nalogo i*-polnile tako plodonosno kot naša jubilantka.
Iz drugih držav
V	Španiji bo prišlo do mirnega pobotanja z rdečim preostankom v Madridu in Valenciji. Zadnjič smo poročali, da j^ vrhovni poveljnik preostanka rdeče armade v Madridu in Valenciji, general Miaja, izbran, da se mirno pobota z generalom Francom in mu preda Madriu ter še ostala mesta, katera držijo rdeči. Od našega zadnjega poročila do 7. marca se je uresničilo toliko, da je predsednik rdeče španske republike Azana odstopil in je nekje ob francosko-švicar-eki meji »na oddihu«. Francovo Španijo so poleg Anglije ter Francije priznale vse pomembnejše države, katere so istočasno ukinile svoja zastopstva pri rdečih. Predsednik rdeče vlade Negrin je skušal rdečo armado v Madridu in Valenciji pridobiti za to, da bi se bila upirala Francu do zadnjega moža. Rdeči vojaški svet pa je 5. marca odstavil Negrinovo vlado in sestavil šestčlanski narodno-obrambni svet z generalom Miajo kot predsednikom, ki se bo pogajal za Sklenitev miru z generalom Francom. Rdeči ministrski predsednik, največji hujskač ter nasilnež, Negrin, in njegov zunanji minister del Vayo sta zbežala iz Madrida v Francijo. Rdeče bro-dovje, ki je bilo zasidrano v edini komunistični luki, v Kartageni, je odplulo 5. marca v smeri proti francoski luki Bizerti v Afriki. Vprašanje preostanka rdeče Span je bo rešeno najbrž še v teku tega tedna. General Franco ima za fronto pripravljene velikanske zaloge živil, s katerimi bo postregel lačnemu prebivalstvu v ozemlju, ki je še zasedeno od rdečih.
V	Belgiji bodo imeli volitve. Katoliški senator Pierlot, ki sestavlja novo vlado in je prejel od kralja posebna pooblastila, je izjavil zastopnikom
Italijanska kmečka dekleta čakajo v Rimu pred Vatikanom na razglasitev izvolitve novega papeža
časopisja, da bo belgijski parlament razpuščen in da bodo nove volitve 2. aprila in jih bo vodila Pierlotova vlada.
Preosnova avtonomne vlade v Podkarpatski Ukrajini. Predsednik češkoslovaške republike dr. Hacha je izdal odredbo, po kateri ostane predsednik avtonomne vlade Podkarpatske Ukrajine dr. Vološin, ki bo obenem vodil tudi posle prosvetnega in pravosodnega ministra. General Prhala je notranji, finančni ter prometni minister. Iz vlade je izstopil dr. Revaj in je bil na njegovo mesto postavljen Štefan Kločurak kot minister za industrijo, trgovino, kmetijstvo in socialno skrbstvo.
Domače novice
Mogočno zborovanje Maistrovih borcev v Celju.
V veliki dvorani Narodnega doma v Celju se je zbralo zadnjo nedeljo 800 članov Legije koroških borcev, krajevne organizacije v Celju, da ponovno zahtevajo priznanje prostovoljstva. Zborovanje je vodil predsednik g. Brišček iz Celja, ki je imel polurni govor o delu koroških borcev za svobodo naše domovine ter podkrepil pravično zahtevo koroških borcev do priznanja prostovoljstva. V imenu glavnega odbora LKB je pozdravil koroške borce polkovnik v p. g. Andrejka ter poročal o delu organizacije, v kateri je danes 1000 članov, vpisanih v 20 organizacijah, ki pa e ni dosegla priznanja prostovoljstva in se ni c vprašanje premaknilo niti z mrtve točke. Opol-'ne je sprejel delegacijo Legije koroških borcev irerisednik senata g. dr. Anton Korošec, kateremu so delegati izročili na zborovanju soglasno sprejeto resolucijo. Ista resolucija je bila poslana narodnemu poslancu in podpredsedniku narodne skupščine g. Alojziju Miheičiču ter merodaj-nim oblastem.
Obravnava, ki vzbuja obče zanimančj. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča bosta dajala odgovor 29. marca za številne zločine razbojnika Koder in Pintarič s tovariši. Obtoženih je 18 ljudi. Zaslišanih bo 80 prič in obtožnica obsega 36 strani. Za to razpravo, ki bo ena največjih v Mariboru, vlada obče zanimanje.
Advokat Satler Fran vljudno naznanja, da je o tvoril svojo odvetniško pisarno pri Sv. Lena rtv v Slov. goricah v hiši gos|>e Aublove.	485
Lepo, slikano knjigo vseh potrebščin lahko dobiš zastonj, ako pišeš tvrdki Stermecki, Celje. Ta cenik je glede sesatave in izdelave eden najboljših redno izhajajočih cenikov v Evropi. Za risanje modnih in drugih slik v tem ceniku so angažirani najboljši tu- in inozemski umetniki-specialisti. Cenik izide letno v 140.000 izvodih ter se za istega porabi štiri vagone papirja. Cenik je strokovnjaško in pregledno urejen, zelo zanimiv in koristen za vsakega, ker je nekakšna revija vsakodnevnih potrebščin.
Iz naših društev
Pobrežje pri Mariboru. Pobrežani se boij redko oglašamo. Tiho delamo in čuvamo avtoriteto naše republike. Tišina na Pobrežju pa je le navidezna. Hočete dejstev? Društveno delovanje v slovenskem in katoliškem smislu, ki je zdaj na Pobrežju zelo razgibano, ne gre vsem v nos. Proti našim društvom se je začela očitna in načrtna propaganda — ne, to ni propaganda, to je poibalinfrtvo! Niti en naš lepak ali vabilo k pri-
Katoliški belgijski senator Pierlot, kateremu je kralj drugič poveril nalogo za sestavo nove vladr
Reimmichlova povest podomačena
22
njega. Kadar koli ji je prišla ta misel, vsakokrat jo je zbodlo v srcu. Zdaj pa še ta strahota, ko je izvedela, da so Hanzeja obdolžili zločina, ki ga je ona zagrešila, da so njemu vzeli dobro ime! Njemu, ki je toliko dal na čast in dobro ime! O, pač nihče tega ne razume tako dobro kakor ona, zakaj Hanzej ob-rekljivcev ne toži! Le zaradi nje je to, da bi Tonča, ki je te marnje spletel, ne izzval in ne spravil v sramoto nje! Rajši je sam v sramoti. Koliko mora zaradi nje pretrpeti! Ne, tako ga ne sme pustiti! Zdaj mora domov, mora pred sodnike; druge poti ni, da mu vrne čast in dobro ime.
Ves večer in vso dolgo, prečuto noč je mislila Leja le na to, kar sta Lojz in Peter povedala. Najhuje jo je zadelo, da ljudje pravijo, češ ona mu je zaradi tega ubežala, ker je izvedela, da je ubijalec. Ubogi, ljubljeni mož, ki se je od sramu ogibal vseh znancev in prijateljev, se ji je tako smilil, da se je bridko razjokala.
Ne, zdaj nima več kaj preudarjati! Zdaj mora Hanzeju pokazati, da ji nobena žrtev zanj ni prehuda ...
Ali naj se vrne z romarji?
Ne, to pač ne. Vse bi zijalo, vso pot bi jo spraševali — tega ne bi prenesla. Pa tudi iz Rima ne more kar tako čez noč. Jutri bo odpovedala službo in v štirinajstih dneh pojde domov ...
Tako se je tudi zgodilo. Dva tedna pozneje se je vozila Leja proti domu, prav ob tistem času, ko se je vozil njen mož v Rim, da bi jo poiskal.
Leja je še dolgo oklevala, ali ne bi šla najprej v Grabnje in se, preden se gre sama tožit, pomenila s Hanzejem. Odločila se je, da rajši ne, saj bi je Hanzej ne pustil in bi jo na vse načine poskušal pregovoriti. Tonč pa bi tudi ne čakal ne ure ne in bi jo šel in naznanil, čim bi jo videl doma. Potem bi do svoje namere niti ne prišla in njena žrtev bi bila ob veljavo. Če se gre sama tožit in če sodnikom sama prostovoljno vse prizna, tedaj sme upati, da je ne bodo prestrogo obsodili. Tedaj bo tudi ves svet videl, da je vzela kazen in pokoro nase iz ljubezni do Hanzeja.
Ostala je torej trdna in brž ko je prišla v Celovec, je poiskala sodnijo in dala tu svojo izpoved zapisati.
Nesreča z mačeho pa se je takole zgodila:
Druga žnidarica, Lejina mačeha, je bila tako sitna, da Leji ni bilo več obstanka; šla je k Milo-niku služit. Milonik jo je poslal v svojo planino, da bi tam pome ^ala že postarni Milonikovi planšarici. Ko je Leja šla od doma, so se pri Žnidarju zvrstile hitro ena za drugo štiri dekle; nobena ni ostala delj ko dva tedna, taka je bila Žnidarica. Potem Žnidarica že sploh nobene dekle ni mogla dobiti. To jo je še huje razkurilo; dolžila je pastorko Lejo, da jih ona odvrača. Nekega dne jo je mahnila v Milonikovo planino, da bi Lejo prisilila, naj se vrne domov, da bo namesto dekle. Nesreča je hotela, da je bila Leja prav tedaj na poti v dolino, ker se je namenila k Miloniku, da si vzame iz svoje skrinje jopico; v planini je namreč postalo hladno.
Tik nad Homsko skalo, kjer je napol perela lesa varovala stezo pred prepadom, sta se mačeha in pastorka srečali in koj hitro sta se vneli v prepiru. Žnidarica se je zadrla na njo, češ naj pride domov za deklo ali pa ji naj izroči vse svoje prihranke, ki jih je prinesla iz Trbiža, da bo mogla kako drugo deklo, če treba, tudi preplačati, kajti za majhen denar je ne more dobiti.
Mačehina predrznost je Lejo tako razjezila, da jo je nazmerjala, kakor je vedela in znala. Nekaj časa sta se zmerjali, potem pa je bilo Leji dovolj; hotela se je obrniti in pustiti regljajočo žensko. Mačeha pa jo je že prijela z levico za ramo in jo je z desnico jela tolči po glavi. Tedaj je v Leji vse zavrelo, taka jeza jo je prijela, da ni več vedela, kaj dela. Iztrgala iSe je Rodivjani ženski in jo z vso močjo udarila v
prsi. Leja je bila močna. Žnidarico je sunek stresel, opotekla se je, nagnila na perelo leso in zvrnila na hrbet. Lesa se je vdala, zahreščala in zdrčala z žensko po strmem travnatem pobočju in čez rob skale v globino.
Prvi hip si je Leja, -ki jo je jeza kar kuhala, zadovoljno oddahnila; ali hitro se je zavedela in obstala kakor vkovana. Tedajci je zadonel od daleč glas: »Ho-ho-ho!« Leja se je zdrznila, odhitela je po stezi in zlezla skozi grmovje k vznožju Homske skale. Sredi pečevja je ležala.mačeha, iz ust ji je curljala kri. Bila je še živa. Leja je pokleknila k nji in jo vsa v joku rotila:
»Mati, odpustite! Saj nisem hotela. Odpustite, za božjo voljo vas prosim!«
Potem je večkrat ponovila kesanje za umirajočo in zdelo se ji je, da mačeha kima. Dolgo ni trajalo. Ženo je še enkrat streslo, v prsih ji je zahroplo, potem je obležala tiho in mrtvo. Medtem ko je Leja še klečala in ihtela, so se približali koraki in iz grmovja se je prikazala postava — Tončeva.
»Moj Bog!« je za vpila. »Moj Bog, taka nesreča!«
»Že vem, vse sem videl,« je zamrmral mrki mož.
Pokleknil je k ponesrečeni, jo otipal in prisluhnil. Čez nekaj časa je dejal zamolklo:
»Mrtva je. Ni ji pomagila.«
Ko se Leja ni nehala jokati, jo je Tonč opomnil:
»Popravi si lase in idi!«
Dekletove plave kite so bile vse razmršene. Po-gladila si je lase s prsti in si jih spletla v nove kite, potem sta šla drug za drugim skozi grmovje nazaj na stezo.
»Kaj misliš zdaj storiti?« jo je vprašal Tonč.
»Moj Bog,« je zastokala Leja, »na vas moram in naznaniti, kaj se je zgodilo.«
»Tako nora menda ne boš.«
»Kaj pa naj storim drugega?«
»Jezik za zobe in živi duši ne črhni besede! Razen mene nihče ni videl, kako se je zgodilo.«
»Pa je nesrečo vendar treba naznaniti.«
»Le naznani, če bi rada, da te po sodniji vlačijo in te obdolžijo, da si jo ubila!«
»Ježeš Marija!« je vzkliknilo dekle in se streslo po vsem životu.
»Tiho bodi! Zdaj je, kar je.«
»Za božjo voljo, povei mi, kaj naj sLorim!«
»Nič. Tiho bodi! Nihče ni dolžen, da bi sam sebe šel tožit.«
»Pa 11?«
»Mene ne briga nič. Molčal bom kakor grob.«
Dekle si je oddahnilo. Potem je spet začela:
»Rajna pa vendar ne more tam v pečeh ostati.«
»Jo bodo že našli. To pusti kar meni!«
»... Ti moj Bog, kako je mene strah.«
»če si pametna, se ti ni treba bati.«
»Kam naj grem?«
»Vrni se v planino, delaj se, kakor da si šla jagode nabirat, in glej, da ne bo nihče nič opazil!«
»Tega ne bom mogla.«
»Stori, kakor hočeš! Jaz sem dobro mislil.«
S temi besedami je pustil dekle in odhitel po bregu dol.
štirinajst dni potem, ko je bila Leja že spet pri očetu doma, jo je Tonč na samem kakor slučajno srečal, jo prijazno nagovoril in jo spet pobaral, če bi ga vzela. Leja ga ni več tako odurno zavrnila, dejala mu je pa odločno, da se ne more za ženitev z njim odločiti. Nekaj časa je Tonč molčal, da jo je postalo strah pred njim; potem se je porogljivo zarežal in menil, da je čisto na njej, ah hoče biti srečna ali nesrečna, če mu njegove prošnje noče izpolniti, bo zatrl vso svojo ljubezen do nje in bo povsodi oznanil, da je potisnila mačeho v prepad. Leja, ki je bila vsa iz sebe od groze, si ni vedela pomagati in mu je obljubila. Izgovorila pa si je, da mora vsaj dve leti počakati; kajti oče je doma ne more pogrešati in tudi dogodki zadnjega časa so jo tako pretresli, da še ni za možitev. Tonč se je sicer upiral, nazadnje pa se ji je vdal.	(Dalje sledi)
Nov redilni prašek
za prašiče
Vsak kmetovalec si z Redinom hitro in z malimi stroški zredi w?js prašiče.-Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek ~za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din.
Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožite / in izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno in redilno sredstvo. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka C din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Konji« povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
MOSTNI
Moštna esenca Mostin za. izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov stane 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenica 12 din.
Za boljše izrabljanje poštnine priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. 106
Pravi Redin, Govedin, Mlekin, Konjin ter Mostin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami in ga prodaja samo
Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica
Kmečka trgovina
Razstava vin v Ljutomera
Ljutomer prireja vsako leto razstavo vin bližnje in daljne okolice. Letošnjo razstavo je 28. februarja otvoril g. Zemljič. Otvoritvi so prisostvovali referent vinogradništva g. Kuret iz Ljubljane, podnačelnik g. Vetrovec, tajnik Kmetijske zbornice v Ljubljani g. inž. Jože Suliadolc, profesor Vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Pe-čovnik, banski svetnik g. štuhee, župan g. Slavič, kmetijski referent v Ljutomeru g. Lipovec itd. Na sejem vin je prišlo več kupcev iz Celja, Ljubljane, Maribora, Ptuja, Ormoža itd. Prejšnja leta so prišli kupci, ki so se zanimali za naša vina, iz Avstrije, letos pa jih ni bilo videti. Razstava je bila zelo okusno prirejena. Največ je bilo razstavljenih vin iz ljutomerskih goric, manj iz. štri-gove, še manj iz Gornje Radgone. Samo oi> sebi je razumljivo, da je prevladoval letnik 1938. Razstavljena so bila sortirana vina, kot traminec, burgundec, silvanec, muškat, muškatni silvanac, rizling, šipon itd. Dočim je bila v prejšnjih letih prodana večja količina vina, je bilo na letošnji razstavi prodanih komaj okoli 600 hektolitrov. Mnogi so pokazali zanimanje za to, zdaj za drago vino, do prave kupčije pa ni prišlo.
Ob tej priliki se je v Katoliškem domu vršilo tudi zborovanje naših vinogradnikov, katerega^ se je udeležilo precejšnje število ljudi. Zborovanje je vodil g. Rajh iz Ljutomera» Na zborovanju so govorili profesor Vinarske in sadjarske šole v Mariboru Pečovnik, ki je poudarjal težavni položaj našega vinogradnika z ozirom na sedanji novi pravilnik viničarjev glede minimalnih mezd. G. inž. Jože Suhadolc, tajnik Kmetijske zbornice, v Ljubljani, je govoril o naši trgovini z vinom in o trgovskih zvezah z našimi sosednjimi državami ter končno pokazal na rešitev vprašanja vinogradniške krize v temeljiti organizaciji vinarskih društev in v zgraditvi velikih okrajnih, zadružnih kleti. O tem vprašanju je govoril tudi g. Munda, ravnatelj zadružne vinske kleti v Ormožu. G. Kuret je posebno še poudarjal, da bi vsaj nekoliko rešili našega vinogradnika, če bi začeli misliti na izvoz in prodajo našega grozdja, zato naj se uvede teden grozdja. G. banski svetnik štuhec je poudarjal, da je način obnovitve naših vinogradov preveč kompliciran in priporoča^. da način obnove naših vinogradov kr. banska uprava poenostavi. Ravnatelj vinarske šole na Kapeli g. Novak je omenil, da se mora že enkrat za vselej odpraviti previsoka cena galice, kajti preveč je oca-riniena. Ob koncu je spregovoril še domači kmetijski referent g. Lipovec. Zborovanju so vinogradniki prisostvovali z velikim zanimanjem in želeli, da misli, ki so bile podane, ne padejo na kamenita tla.
Cene volov v laškem okraju
Glavni dohodek v denarju, s katerim krije naš kmet svoje izdatke pri gospodarstvu, je predvsem govedoreja. V drugi polovici leta 1936 so se pričele cene nekoliko boljšati in so dosegli voli ceno 5—6 din kg žive teže, izjemoma tudi 6.25 din. V oktobru 1938 pa so se radi padca nemške marke cene znižale v taki meri, da se lepi pitani voli prodajajo sedaj po 4.25—4.50 din, izjemoma 5 din 1 kg žive teže. To je seveda precej občuten udarec za našega živinorejca. Take cene so bile dosežene na sejmih v Laškem .24. februarja in v Radečah 27. februarja. Najti bo treba pota, da se cene zvišajo vsaj na ceno, ki je bila lani. Ako je državna oblast to napravila pri pšenici, naj stori isto tudi pri živini, saj je naš slovenski kmet prav tako državljan kot banaški.	M. Deželak.
Cene goveje živine
Voli. Debeli voli so v Mariboru dosegli 5 din, plemenski pa 5.50 din kg, poldebeli 4 din. Na ptujskem sejmu so bile cene iste, samo za blago slabše vrste so cene padle na 3 din, dočim v Mariboru samo na 3.50 din. Na ljubljanskem sejmu so bile cene za okrog 25 par višje kot v Mariboru, v Kranju pa celo za 50 par do 1 din. višje kot na sejmih po Štajerskem.
Biki za klanje so v Mariboru dosegli 4.25 din za kg, v Ptuju pa 3.50—4 din. Po isti ceni so se prodajali tudi na sejmu v Lendavi.
Krave. Debele in dobre plemenske so bile v Mariboru po 3.50—4.25 din kg, molzne pa po 5 din kg, v Ptuju so bile za 10—20 par izpod te cene, enako tudi v Lendavi. V Kranju so bile po 5—5.50 din, v Ljubljani pa za 25 par ceneje. Krave za klobasarje so bile v Mariboru po 2.50 do 2.75 din, v Ptuju so padle na 2 din, v Kranju so pa bile po 4 din kg. Razlika v ceni je pri kra-
vah za klobasarje med Ptujem in Kranjem kar za 100 odstotkov, to je za 2 din pri kg.
Telice in mladi juneki so dosegli v Mariboru 4.50 din, v Ptuju so imeli isto ceno, v Kranju so pa bili od 5 do 6 dm kg.
Teieta so se prodajala v Mariboru 5—6 din kg, v Ptuju prav tako, v Kranju so pa bila za 1 din pri kg dražja.
Svinje
Plemenske. V Mariboru so bili mladi prašiči
5—6	tednov stari po 90—110 din komad, 7—9 tednov po 115—150 din, •—4 mesece 210—310 din, lkg žive teže pa po 6—7.75 din. V Ptuj.u so bili
6—12	tednov stari p rase i po 105—140 din komad, v Kranju pa 7—8 tednov stari prasci 160—280 din komad, v Ljubljani pa iste starosti 220 din.
Debele svinje so bile v Ptuju po 7.50—7.75 din, v Slovenjgradcu 8 din, v Kranju, pa 10—11 din kg.
Pršutarji so bili v Ptuiu 7—7.25 din kg, v SlOvenjgradcu po 7 din, v Kranju pa 8—9.50 din kg.
Meso
Goveje meso se prodaja v Mariboru po 10—12 din, slabše vrste pa po 8 din kg. Po isti ceni ali pa z neznatno razliko se prodaja govedina tudi po ostalih štajerskih krajih. Tudi v Kranju meso ni dražje, čeprav se tamkaj prodaja živina po višji ceni.
Svinjsko meso je po 10—12 din, ponekod pa po 14 din. Svinjina je dražja tudi v Kranju, kjer se prodaja po 14—16 din kg.
Slanina je po 13—14 din v Mariboru, v Ptuju po 17 din, v Kranju pa po 20 din kg. Svinjska mast je za 1—2 din cenejša.
Med
je v Ptuju po 20 din, prav tako v Slovenjgradcu, v Kranju pa je po 22—24 din kg.
Kože in volna
Goveje kože so v Ptuju po 9 din, v Slovenjgradcu po 12—14 din, v Kranju pa po 11—13 din.
Telečje kože so v Ptuju po 11 din, v Kranju pa po 14 din kg.
Svinjske kože so v Ptuju po 8 din, v Kranju pa po 6—8 din kg. 1
Volna. Neoprana volna je v Slovenjgradcu po 10 din, v Kranju pa po 24—26 din kg. Oprana volna je v Slovenjgradcu po 20 din, v Kranju pa po 34—36 din kg.
Vino in sadje
V okolici Ptuja se plačuje staro mešano vino pri vinogradnikih po 5 din liter, staro sortno vino po 10 din liter. Novo mešano vino se plačuje po 4.25 din, novo sortno vino pa po 8 din liter.
Prošnjikom za policijsko službo!
Ker prihaja zelo mnogo prošenj za sprejem v policijsko službo, sporoča prosilcem predstojni-štvo mestne policije v Mariboru, da je notranje ministrstvo z aktom št. 6042 z dne 8. aprila 1938 popravilo prejšnje določilo za sprejem v policijsko službo v toliko, da mora znašati telesna višina stražnika 170 cm, ne več 164 cm, kot je bilo določeno prej. Zato naj nikdo, ki ni visok vsaj 170 cm, ne vlaga prošnje za sprejem v policijsko
službo, da ne bo imel nepotrebnih stroškov.
*
J. Feužer. Prošnjo, ki jo nameravate poslati navedeni osebi, zadošča, da naslovite na Berlin; natančnejšega naslova ni treba navesti.
Popust na davkih — plačilo z boni. J. S. R. Prevzeli ste posestvo z davčnimi zaostanki In ste tudi za časa Vašega lastništva ostali dolžni večjo vsoto davkov. Vprašate, ali bi mogli doseči kak popust in v koliko se more davke plačati z boni. V kolikor so davki konkretno predpisani, se ne da več doseči znižanja, niti kakega popusta. Morda Vam bodo dovolili odplačilo na obroke, ki pa tudi ni določno predpisano, marveč ga davčna oblast dovoljuje na prošnjo po lastni izprevidno-sti. Z boni, odnosno triodstotnimi obveznicami za likvidacijo kmečkih dolgov morete plačati le davke, v kolikor so bili predpisani, odnosno so zapadli v plačilo do konca leta 1932.
Plačilo zgradarine. M. F. Imate malo gostilno in veliko posestvo ter morate plačevati zgradari-no od hiše, v kateri biva brezplačna najemnik, ki pazi na vinograd, ter od koče, v kateri biva brezplačno 75 let stara ženska. — Plačevanja zgra-
Jabolka so v Kranju 6—8 din kg, v Ptuju 3—5, v Mariboru na trgu 4—8 din kg. Suhe slive so 8—12 din kg, celi orehi 10 din kg, luščeni orehi 30—32 din kg.
Žito in krma
Na slavonskih in vojvodinskih nakladalnih postajah se je plačevalo žito v vagonskem nakupu po sledečih cenah: pšenica 1.58—1.62 din kg, rž 1-45—1.47 din, ječmen 1.55—1.57 din, oves 1.70 do 1.72 din, koruza 0.90—1 din, ajda (štajerska) 1-25—1.30 din, fižol ribničan 2.40—2.70 din kg, prepeličar 2.70—3.50 din, krompir oneidovec 0.75 do 0.80 din, rožnik (pozni) 0.85—0.90 din, rožnik (rani) 1.05—1.10 din, kresnik 0.80—0.85 din kg.
Sladko seno v balah 0.75—0.85 din kg, polsladko seno v balah 0.65—0.75 din, kislo seno v balah 0.55—0.65 din. — Pšenična slama v balah 0.55 do 0.60 din kg.
Perutnina
Kokoš 20—28 din, par piščancev 25—60 din
—	na mariborskem trgu.
Mlečni izdelki
Mleko je v Mariboru po 1.50—2 din liter, v Slo* venjgradcu 1.75 din, v Ptuju 1.50 din. Smetana je po 7.50—10 din liter, surovo maslo po 24 din, čajno 28—30 din kg. Domači sir je po 8—10 din. Jajca so bila na mariborskem trgu 0.40—0.70 din komad.
Zelenjava
čebula 3—i din, česen 6—10 din kg, glava zelja 0.50—3 din, kg kislega zeija 3 din, kisle repe 2 din-, hrena 8—10 din; komad glavnate solate I—2 din, endivija 0.50—2 din, šopek petršilja 0.50—1 din. kup solate berivke, regrata, motovilca, radiča. špinače in vrtnega korenja 1 din, komad pora 0.25—1 din, koleraba 0.25—1 din, redkev 0.25 do 1 din, šopek mesečne redkvice 1—8 din, šopek majarona 0.50—1 din.
Sejmi
Od 8. do 15. marca bodo sejmi v sledečih kr»' jih: 10. svinjaki v Mariboru, v Dolu pri Hrastniku, Kapeli pri Brežicah in pri Sv. Juriju ob Taboru pa živinski in kramarski — 11. živinski v Slovenjgradcu in Slov. Bistrici, v Brežicah, Celju in Trbovljah pa svinjski — 13. svinjski v Središču, v Zidanem mostu pa živinski in kramarski
—	14. bo svinjski v- Ormožu, v Mariboru, Mtiti in v Sv. Vidu pri Grobelnem pa živinski — 15. bo svinjski v Celju, Ptuju in Trbovljah, v Pleterrah pa živinski in kramarski.
m
P. F. Fram. Sohe za brajdo lahko postavite čT-sto blizu meje, ker se brajde ne razrastejo tako, da bi segale v sosedov svet, kot n. pr. sadno drevje. Le tik sosedovega stanovanja bi tega no smeli, ker mu ga zasenčujete.
darine so oproščene le tiste stavbe, v katerih biva kmetovalec sam ali kmetovalčevi delavci. Najemnika, ki pazi na vinograd, davčna oblast upravičeno ne more smatrati za kmetijskega delavca, enako ne 75 let stare ženske, ako slednja ne opravlja za Vas nikakih del več. Okolnost, da Vam navedena ne plačujeta nikake najemnine, ne upravičuje oprostitve plačevanja zgradarine.
Nasvet radi nujnega deleža. A. F. Vaš oče je poročil vdovo z več otroci ter jo vzel na so posest do polovice. Sedaj sta oče ter mačeha celo posestvo izročila Vam, sebi sta izgovorila primeren prevžitek, nekaterim otrokom matere primeren delež, trem pa ničesar, ker so žs- prej dobili iz posestva precejšnje vsote. Slednji trije Vam sedaj groze s tožbo ter ponovno cenitvijo posestva, trdijo, da niso ničesar dobili iz posestva ter zahtevajo svoj delež. — Pred smrtjo staršev, odnosno matere ne morejo otroci zahtevati izplačilo nujnega deleža. Zahtevajo lahko cenitev izročenega posestva v svrho zavarovanja dokazov, in sicer na svoje lastne stroške. V svoječasni pravdi se bo upoštevala kot vrednost posestva tista vrednost, ki jo je imelo posestvo ob času izročitve in v takratnem stanju. Premičnine, katere so dobili otroci pred smrtjo staršev, {je bodo upoštevale po vrednosti, ki jo bodo imele za časa smrti, a računajoč tisto stanje, v katerem so se nahajale ob času izročitve (ako je dobil otrok pol leta staro tele, ki je sedaj pet let stara krava, se bo vzela vrednost pol leta starega teleta ob času smrti staršev). Od vrednosti posestva se bodo seve odšteli vsi dolgovi, katere ste prevzeli v svojo plačilno obvezo, nadalje denar, katerega so si izgovorili starši, ter vrednost prevžitkti, lia>
PMvori z našimi naroCnihi
terega so si starši pridržali. V kolikor ste dolgove napra,viili sami, se ne bodo upoštevali. Ako bodo omenjeni trije otroci zanikali, da bi že bili kaj prejeli od matere, boste morali Vi dokazati, kaj vse so že prejeli. Doplačati bi morali Vi le toliko, da dobijo tožniki vsaj polovico tega, kar bi jim pritikalo po zakonu od čiste zapuščine.
Bolniški strežnik — skrajšan rok. F T. Vaš najstarejši brat je služil 18 mesecev pri vojakih, drugi je bil stalno nesposoben, tretji je služil 18 mesecev, sedaj ste na vrsti Vi in vprašate, ali bi jlahko dosegli priznanje skrajšanega roka. — Slednjega ne boste mogli doseči, ker bi morala dva brata, ki si sledita po rojstvu, služiti polni rok, v Vašem primeru pa je drugorojenec vrsto pretrgal. Šele Vaš naslednji brat bo mogel služiti le skrajšan rok. — V kolikor ste bolniški strežnik in bi radi služili pri bolničarjih, Vam zaenkrat še ni treba vlagati nikake prošnje, marveč iznesite svojo prošnjo ob priliki nabora naborni komisiji, da Vas kar ona dodeli bolničarjem.
Line v. D. Opozarjamo Vas na odgovor v »Slov. gospodarju« z dne 1. februarja. Okolnosti, da so poroki vložili tožbo brez predhodnega »odkaza« dolžniku, ne morete več uveljavljati, ker bi jo hali morali v dotični pravdi, in za obnovo ni pogojev. Vaša trditev, da se je Vaše posestvo prodalo na dražbi brez predhodne cenitve, se nam ne zdi verjetna. Ako se morda posestvo ni cenilo po predlogu zahtevajočega upnika, v čigar izterjavo terjatve se je posestvo prodalo, tedaj se je pač vzela za podlago kaka prejšnja cenitev, ki ni bila starejša nego leto dni. Oglejte si izvršilni spis, kjer boste to lahko ugotovili. Ako je domik že pravomočen, ne morete ničesar več ukreniti.
Izvedba menjalne pogodbe v zemljiški knjigi. I. K. M. Sklenili ste menjalno pogodbo, prosili državnega geometra, naj odmeri zamenjani zemljišči, Vam pripadlo zemljišče ste že prodali naprej, kupnino sprejeli, kupec pa sedaj zahteva kupnino nazaj, češ da se doslej še ni mogel vknji-žiti kot lastnik. — Prosite katastrsko upravo, naj Vam čimprej izroči predmetni naris. Nato pojdite na kak uradni dan k sodišču, predložite menjalno pogodbo in naris ter predlagajte vknjižbo lastninske pravice na Vaše ime. Kupec nima pravice odstopiti od pogodbe, ako ste se že vnaprej dogovorili, da se bo on vknjižil šele potem, od-nosno takrat, ko boste Vi izposlovali vknjižbo lastnine na svoje ime. Ako ste dogovorili kak rok. Vam mora kupec najprej dovoliti še primerni naknadni rok, potem šele bi smel odstopiti od pogodbe. — Ce predložite potrebni naris, menjalno pogodbo in kupoprodajno pogodbo, lahko predlagate vknjižbo lastninske pravice kar neposredno na (Vašega) kupca in ni treba, da bi se opravila vknjižba na Vaše ime.
Bolezenski Invalidi in nova uredba. L. V. Vesti, da bolezenski invalidi z 20—50 odstotno invalidnostjo nimajo tudi po novi uredbi o vojnih invalidih nikake pravice do kakih invalidskih prejemkov, niso točne. Nasprotno pritiče po tej uredbi invalidnina dotičnikom, ki so radi v vojni za-dobljene bolezni vsaj za 20 odstotkov pridobitno nesposobni. Napravite primerno prijavo na invalidsko sodišče j. ' okrožnem sodišču v Mariboru.
Odstop od kupne pogodbe po štirih letih. T. J. Pred Štirimi leti ste prodali njivo, pri čemer Vam je kupec sicer izplačal kupnino, ni pa hotel napraviti kupne pogodbe. Sedaj radi kmečke zaščite baje kupne pogodbe ne morete napraviti in zahteva kupec kupnino nazaj. — Kupoprodajna pogodba je veljavna tudi, ako je ustno sklenjena in ni notreben pismeni zapis. Ako bremene na ajivi zastavne pravice, bi morali doseči od svojih upnikov dovoljenje za bremenprosti odpis od prodane njive; najbrž tega ne morete doseči, radi česar morate seve pristati na odstop kupca od pogodbe. Imate pravico, da od kupnine, kateri je prišteti zakonite 5% obresti, odštejete znesek primerne zakupnine za predmetno njivo za štiri leta.
Navodi' glede sezonskih delavcev. A. R. Za potovanje na sezonsko delo v '"Temčiio Vam ne zadošča delavska knjiga, marveč morate imeti potni list. Potrebujete tudi izkaz vojaške oblasti, da ste svoji vojaški dolžnosti zadostili, ali pa, da ste nesposobni za vojaško službo. Nadaljna pojasnila lahko dobite pri g. Kerecu Jožefu, vodji borze dela v Murski Soboti.
Trgovanje z jajci. ž. F. Vprašate, ali bi lahko začeli kupovati jajca v svrho nadaljnje proda;'?, čeprav nimate nikake trgovske izobrazbe. — Za izvrševanje navedenega obrta ne potrebujete posebne izobrazbe, pač pa pooblastitev za njegovo izvrševanje. To pooblastitev Vam da okrajno na-čelstvo, morate pa predložiti potrdilo po § 95 obrtnega zakona. Da dobite to potrdilo, se morate prijaviti najbližjemu Združenju trgovcev ter tam plačati tako zvano inkorporacijo. Predložiti
morate rojstni in domovinski list ter nravstveno spričevalo. Združenje bo poslalo Vašo prošnjo zbornici za TOI v Ljubljano, katera Vam bo potrdilo izstavila.
Majstrovi borci in vojne obvr .je. J. F. čitali ste, da je vlada obljubila vojnim prostovoljcem dati vojne obveznice in vprašate, ali bodo tudi člani Zveze Majstrovih borcev deležni teh obveznic. — Majstrovim borcem doslej še nI priznano svojstvo vojnih dobrovoljcev, trudijo pa se, to doseči.	j
Mestna hranilnica. A. P. Pri navedenem zavodu ste najeli leta 1934 posojilo, ki bi ga naj odplačali v desetih letih. Sedaj pa zahteva hranilnica od Vas 600 din mesečno, kar ne odgovarja odplačilnemu roku desetih let. Vašo ponudbo, da bi plačevali po 300 din mesečno, je hranilnica odklonila, češ da so bili dogovorjeni mesečni obroki po 600 din ter da ji je na prosto dano, odpovedati Vam posojilo v roku enega meseca. — Navedba hranilnice, da ji je na prosto dano, odpovedati Vam posojilo, bo najbrž odgovarjala resnici, ker se zelo pogosto glase zadolžnice tako, da si pridrži posojilodajalka pravico odpovedati posojilo vsak čas brez, navedbe razloga, čeprav se istočasno določi, da se naj dano posojilo vrača v kakem daljšem roku ter v obrokih. Oglejte si besedilo zadolžnice; ako ste jo podpisali, se ne boste mogli sklicevati na neznanje njene vsebine in v posledici tega boste pač morali plačevati od hranilnice zahtevane obroke, čeprav so bili sprva dogovorjeni nižji.
Jama ob meji. A. in F. M. Ob priliki neke komisije se je Vaš sosed zavezal, da bo zasul dve jami, ki se nahajata tik ob meji, ali pa eno vsaj zavaroval. Doslej je sosed zasul eno jamo, druga je pa še vedno v istem stanju, kakor je bila prej. Vzlic opominu sosed noče ničesar ukreniti, češ da se jama nahaja na tistem mestu že 30 let. — Ako se je sosed res zavezal tudi drugo jamo zasuti ali vsaj zavarovati, ga k temu lahko prisilite event. s tožbo in je sosedov sedanji ugovor, češ da se jama nahaja že 30 let na istem mestu, neupošteven. V ostalem soseda ne bi mogli prisiliti, da jamo zasuje, odnoeno zavaruje, čeprav se nahaja tik ob mejni črti, ako sosed sam ne bi
Našim malčkom
bil obljubil to storiti. Sosed bi se lahko skliceval na svoje prednike, odnosno na to, da se je jama tam nahajala že 30 let, v kolikor bi bila slednja okolnost pravno važna.
Vprašanje glede zaščite kmeta. S. F. Odpro-dali ste svoje posestvo po parcelah leta 1928, sami pa ste si kupili drug» posestvo. Dotičniki, katerim ste odprodaii svoje parcele, Vam kupnine še niso plačali in se izgovarjajo, da so pod zaščito. Na drugi strani tudi Vi še niste plačali novega posestva, upnik pa Vam zaščite noče priznati. — Ako so Vaši dolžniki pod zaščito, se lahko okoristite z določbo člena 42. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Le-ta določa, da sme prodajalec, če je kmet po navedeni uredbi, zahtevati, naj se mu prodana zemlja vrne, ako je tudi kupec bil kmet. V takem primeru je prodajalec upravičen zahtevati od kupca zakupnino kot odškodnino za vživanje zemlje; če pa je iz naslova odplačila prejel več, kot bi znašala zakupnina, mora razliko kupcu vrniti. — Enako sme kupec, ako je kmet po navedeni uredbi in se odpove plačanemu delu kupnine, prodajalcu kupljeno zemljo vrniti in tako svoje obveznosti proti prodajalcu izpolniti. Ce je plačal kupec za račun kupnine manj, nego bi znašala zakupnina za tisti čas, ko je kupljeno zemljo vžival, mora plačati prodajalcu razliko do skupnega zneska zakupnine. — Ugovor Vašega upnika, da Vam ne pritiče zaščita, je najbrž neutemeljen.
Mornariška strokovna podčastniška šola. R. F. Ta šola se nahaja v šibeniku ter sprejema gojence po predhodnem razpisu, ki se običajno objavlja v začetku julija v Službenem vojnem listu, pa tudi v dnevnem časopisju ter je na vpogled pri okrajnih načelstvih in pri mestnih občinah. Lani so bili sprejeti gojenci, ki so dovršili štiri razrede ljudske šole z najmanj dobrim uspehom ter bili rojeni v letih 1918, 1919 in 1920. Prošnjo je trebalo vložiti na poveljnika šole ter ji priložiti dokaz o dobrem vladnju prosilca, da prosilec ni bil v spdni preiskavi, niti sodnijsko kaznovan, ter dovoljenje staršev aH varuha za vstop v šolo ter da bo gojenec smel po dovršeni šoli dvainpolkrat toliko časa služiti pri vojakih, kolikor bi trajalo učenje.
aj^a
PT^ifizozp
S I o v z n s bi J aniž ar
(Nadaljevanje)
Bodisi, da se je Petru res iskrica dobrega namena v srcu zbudila, bodisi, da ga je ganilo, ko je videl, da ga vendar še nekaj
čislajo, ali pa, da se je nalašč potuhnil: segel je bratu v roko in obljubil, da bo skrbel za gospodarstvo in Jurija.
Drugi dan so hlapci zasedli konje. Stari Ožbe je držal gospodovega vranca za brz-
do. Pred grajskim vhodom pa je stal Marko v bliščeči bojni opravi. Zadnjikrat je še poljubil sina, se zavihtel na konja — in jezdeci so oddirjali.
Samol se hoče maščevati
Preteklo je več tednov po Markovem odhodu. Peter je odjezdil z dvema hlapcema v Stično v samostan. Kako uro daleč od
Kozjaka pa je ob potu sedela družba ciganov, ki jih je pripeljal s seboj naš znanec Samol, da mu pomagajo maščevati se nad kozjaškim gospodom Markom, ki mu je v jezi do krvi potolkel sina. Ko se je zmračilo, se je vrnil mlad cigan s poizvedovanja in povedal, da je kozjaški gospod odjezdil v Stično in da se bo vračal po poti mimo njih.
MALA OZNANILA Ceaik malin oglasom. Vsaka beseda t malem oglasu stane Din 1__. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— la besedo.) Davek se zara&inava posebej do velikosti 20 cm' Din 1.—, do velikosti 90 cm' Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača 4e Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ■e objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se m odgovarja.				Hiša, ki donaša letno 33.000, je po ugodni ceni takoj na prodaj. Naslov v upravi »Slovenskega gospodarja«, Maribor. 426 Lepa nova hiša v Fobrežju pri Mariboru se takoj proda. Letna najemnina 5000 din. Vpraša se: Maribor, Vodnikov trg 2, trafika. 430 Dam posestvo za daljšo dobo v najem. Redi se lahko šest govedi. Hmeljskih sadežev je 4000. Lega lepa, sončna. Prednost ima, kdor ima večje otroke. Več pri lastniku Franc Tajnše, Dobo-vič 4, Sv. Andraž, pošta Velenje. 431	Priporoča se Kupčlč-eva drevesnica in trsnlca na Ptujski gori! 1427 Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 178 Cepljene trte, korenjake in pritlična sadna drevesca kupite najceneje pri: Ivan Gradišnik, šmžtrjeta, pošta Celje. 192 Semena za polje in vrt in vse potrebščine kupujte vedno v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. 284	
službe:						
Sprejmem viničarja ali o£ra z dvema delovnima močema. Kleva, Jarenina. 428				Malo posestvo poceni naprodaj: Gačnik 17, Pesnica. 434		
Sprejmem ofra. Kranvogel šaki 11.		Ivan, Maribor, Ko-429		Hišo z lepim vrtom, sadonosnikom, v okolici Slov. Konjic, ob državni cesti, 10 minut od farne cerkve, šole, kolodvora, sposobna za vsako obrt, ugodno prodam. Pojasnila daje Stojan, Loče pri Poljčanah. ) 436	Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik! 264 Staro železo, kovine, litine, vsakovrstne stroje in orodja kakor tudi vsakršno železje kupim po najvišjih cenah. Justin Gustinčič, Maribor, Tat-tenbachova 14. 394	
Dve družini, pridni, vsaka po štiri delovne moči, se sprejmeta 15. marca. Grad Radvanje pri Mariboru. 443						
Kovaškega vajenca, močnega, iz poštene hiše, sprejme Rajšp Aleksander, kovač, Sv. Jurij v Slov. goricah. 449				Srednje posestvo se proda. Partlič, Vosek 8, Sv. Marjeta ob Pesnici. 442 Srednje posestvo vzamem v najem, ali za polovico pridelka. Naslov v upravi. 445 Pozor! Prodam majhno posestvo Orehkem Šmarje pri Jelšah, Stojan, Poljčane, 451		
Majerja, 4—5 delovne moči, iz okolice Maribora ali Slov. goric, sprejme graščina, Marija Snežna pod št. 3000. 450					Prvovrstno cepljeno trsje nudi Plohi Alojz, Ki- car 57, Ptuj. 408 Rani rdeči ventlinc — ali ga poznate ? Poleg tega, da bogato rodi, da tudi dokaj dobro vinsko kapljico. Naročite tudi Vi te sorte! Na zalogi imamo tudi še druge sorte trsnega izbora, korenjake, sadno drevje, sadne divjake in nizke vrtnice. Trsnica in drevesnica Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 263 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 329	
Kravar, oženjen, bil že dalje časa v taki službi, zna dobro molsti, se išče za večji hlev pri Mariboru. Ponudbe upravi »Slov. gospodarja« pod »Kravar 461«.				Dražba nepremičnine. Dne 17. marca 1939 ob 9. uri bo pri sodišču v Slov. Konjicah javna dražba nepremičnine pod vi. št. 107 k. o. Konjice. Nepremičnina obstoja iz hiše z gospodarskim poslopjem, travnikom in vrtom v trgu ter iz gozda v Konjiški gori. Sodna cenitev znaša 66.602.40 din. Najmanjši ponudek znaša 66.600.— din, jamščina pa 6.700,— din. 459 Prodam hišo, sadonosnik, vrt. Cena 18.000. Grajena 25, Vurberg, Ptuj. 453		
Ofer s tremi delovnimi močmi se sprejme. Limbuš 14.			Jauk, 448			
Sprejme se pridno in pošteno dekle z dežele k mirnim ljudem. Plača po dogovoru, špes Ivan, Maribor, Vinarska ulica 14. 454						
	1; -1		"mi			
M m	lili
■
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH |imn7ivfl| (šf?	mm
V	NA3VEČJI IZBIRI	cmnriin §mmmm
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI II I Mljl||l f^M^^^mg- -3 IN PO NAJNIŽJIH CENAH	SEMEB» ^P^CELJECM
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HISA V JUGOSLAVIJI! CENIK ZASTONJ
Hlapec, priden, pošten, trezen, z letnimi spričevali, vajen težkih konj, se išče za takoj v tovarni olja Bezjak, Fram, postaja Rače-Fram.
460
Sprejmeta se ofer in deklica k otrokom. Kral]\ Rošpoh, Maribor.	455
Deklo, pridno in pošteno, sprejme takoj župni urad Ptujska gora.	452
Oženjen ofer se sprejme. Graščina Slivnica pri Mariboru.	446
Delavsko družino (ofer) s štirimi delovnimi močmi sprejme oskrbništvo Rogoza pri Hočah. 379
Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober zaslužek — eksistenca Pišite: »ANOS« Maribor.	383
Hlapca, poštenega in pridnega, sprejmem. Plača po dogovoru. Fidelj, Sv. Jurij ob Pesnici.
392
Viničar, prvovrstno zmožen, po možnosti absolvent viničarske šole, oženjen, se pod zelo ugodnimi pogoji sprejme za graščino Vinarje. Ponudbe sprejema Jos. Zdovc, ekonom, Slovenske Konjice.	422
Tempo — tempo! Pridnim in sposobnim zastopnikom v vseh srezih države nudimo priliko dobrega in trajnega zaslužka. Naše geslo je: za dobro delo — dobro plačilo. Javite se takoj na Jrgo-Patent, Ljubljana.	370
posestva:
Kupim mak> posestvo v Slov. goricah, bližina Maribora. Naslov v upravi.	447
Lep travnik v Košakih se takoj proda. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«.	457
kazno:
Cepljene korenjake-izabele kupim. Hlep, Zg. Sv. Kungota 8.	438
Rabljen bencinski motor in mlatilnico kupim, špes Ivan, Maledole, pošta Vojnik.	432
železna ograja za družinski gr6b se poceni proda. Vprašati: Slaščičarna, Maribor, Stolna ulica 6.	427
Dve kravi, visoko breji, naprodaj. Izve se pri g. Matjašič, mlinar, Gočova, p. Sv. Lenart, Slov. gorice.	435
Škropilnice za vinograde Jessernik, sadne škropilnice, bambusove cevi v vseh dolžinah, trsne škarje, cepilne nože in vse posamezne dele za škropilnice, kakor tudi motike, lopate, krampe, mreže za ograje in vso drugo železni no dobite v trgovini z železnino Alfonz Meuz, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve, po zmernih cenah.	439
Klobuke raznih vrst, barve in kvalitete, vsi doma izdelani ter proti dežju impregnirani, dobite najceneje pri Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjaka 5. Popravila od 10—25 din se sprejemajo.	393
Vodne turbine in žage izdeluje najceneje Strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja cesta 18.	844
Kdor oglašuje — napreduje!
Poljedelsko orodje, zajamčene kakovosti; zanesljivo kaljiva semena; vsakovrstno železnino, posodo, jedilno orodje itd.; vedno sveže špecerijsko blago kupite ugodno pri Jos. Jagodič, •"elje, Gubčeva ulica, poleg uprave »Slovenca«. Zamenjujem bučno olje za bučnice.	323
Zima! Pomlad! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija >R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in cvirnbarhentov za ženske obleke, moško, žensko in otroško perilo, za znižano ceno 125 din. Nadalje so še tudi zimski zimski reklamni paket seria »K« in Specialni paket original Kosmos »D« v zalogi. Za Veliko noč: Paket serija »T« z vsebino 4 m volnenega blaga za ženske obleke v najmodernejših vzorcih za ceno »T/l« 100 din, »T/2« 130 din; pri naročilu prosim navedite barvo. Paket serija »H« vsebina 18—21 m ox-fordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« in »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polo-vioo. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din, »Z-3« 200 din, »Z-4« 250 din, »Z-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust! Neprimerno vzamemo nazaj in zamenjamo. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago! Prepričajte se tudi Vi in pišite takoj Razpo-šiljalitici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg.
fi? hočešluttdoho m poceni obfeem
Šfaipuj edin@-Sb w modnim šimsfhfiejj&iU
***** 3ut i i Jtokoï
tmspmoMimme atiëoimsnepostqfè
Síaamhg SM
Vsak je zadovoljen, kdor
kupi »Pri starinarju«, Zi-danšek, Maribor, Koroška 6, ostanke raznih tovarn, svile, delena, dru-ka, belo, plavo in rjavof platno, oksford, cvirn-eajg, moško blago, predpasniki, moške in ženske hlače in. srajce, svilnate kombineže od 14 din, ob-lekce od 11 din, fantovske hlačke od 14 din, nogavice, čevlji, močno platno za rjuhe po 12 din.
488
Večjo množino cepljenih
trt in raznih sort ima na prodaj Martin Horvat, pošta Juršinei.	489
SLUŽBE:
Sprejme se majer, štiri delovne moči, na polovico pridelka. Jožefa Korošec, Zg. Voličina, p. Sv, Lenart, Slov. gorice.	468
Iščem viaičarja s 3—4 delovnimi močmi. Maribor, Gregorčičeva 8, L nadstropje.	462
Ofer se sprejme. Jareninski vrh 17, Jarenina. 463
ženska, katera razume nekaj kuhe, prijetnega obnašanja, poštena, delovna, samska, okoli 30—40 let, se sprejme v stalno in dobro službo. Maribor, Dravska ulica 5, pri hišnem posestniku.	"	465
Viničarja, tri delovne moči, s prvovrstnimi spričevali in priporočili, sprejme v stalno in dobro službo Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 5. 466
Sprejme se priden, zdrav vajenec. Trup Ivan, kovač, Bistrica, Limbuš.	481
Oženjenega konjarja, brez otrok, oba vajena kmetijstva, hmelja, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb v Celje, Mariborska 38. 480
Vajenca, poštenih staršev, po možnosti z dvema razredoma meščanske šole, sprejme Kocbek Martin, trgovec z mešanim blagom, Sv. Ana v Slov. goricah.	491
Iščem za takoj pridnega, poštenera majerja, kateri bi nadzoroval manjše posestvo. Prednost, kateri razume sadjarstvo. Oglasiti se pri g. Mirko Korošec, Sv. Lenart, Slov. gorice. 490
Sprejmem takoj pridno deklo, staro do 40 let. Sluga Franc, posestnik, Rošpoh 32, Pesnica. 484
Dve kmečki dekli sprejmemo. Nastop takoj. Plača 150 din mesečno. Ponudbe podružnici »Slovenca«, Celje, pod »Zdrava«.	483
Razglas. Občinska uprava na Pristavi razpisuje službo občinskega tajnika, ki naj bi bil po možnosti obenem tudi organist. Prošnje je poslati občinski upravi na Pristavi, srez Šmarje pri Jelšah. ~	486
RAZNO:
Gepl naprodaj. Brstje 9 pri Ptuju.
487
Svileni robci, volna, deleni in druge pomladne novosti v največji izbiri priporoča manufakturna trgovina J. Preac, Maribor, Glavni trg 13. 471
Darila za Jožice: pletene jopce, najnovejši modeli, nogavico od najcenejše do najboljše kvalitete iz lastne pletarne pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.	469
Zahvala.
Vsem, ki so nas ob težki izgubi naše dobre, nepozabne mame, stare mame, tete, gospe
Marije Hrašovec
tolažili in nam v težkih trenutkih njene bolezni pomagali ter jo na njeni zadnji poti spremili v tako častnem številu, izrekamo nr^iskrenejšo zahvalo.
Posebna zahvala čč. frančiškanski duhovščini za tolažilne besede, zdravniku g. dr. Marinu za vestno zdravljenje, zastopnikom uradništva Hranilnice dravske banovine v Mariboru, vsem društvom, znancem in darovalcem vencev in cvetja kakor tudi vsem, ki so nam izrazili svoje sočustvovanje.
Maribor, dne 6. marca 1938.
Globoko žalujoči sinovi in ostalo sorodstvo.
Proda se zelo ugodno do-fcro ohranjen, zeleno pleskan voz, eno- ali dvovprežni. Vprašati: vila Kovačič, Bistrica pri Limbušu. 472
POSESTVA:
Prodam parcelo 2a stavbe pri cesti, ali pa približno 6 oralov skupaj zemljišča. Partlič, Gradiška, p. Pesnica pri Mariboru,	492
Prodam majhno posestvo z lepim sadonosnikom, 20 minut od mesta Ptuj. Pojasnila pri Vrbnjak Josipu, Ptuj, Srbski trg 6.	473
Prodam srednje posestvo v lepi sončni legi ob banovinski cesti, 15 km od kolodvora. Izve se v Orušovcu št. 20, št. Jurij ob juž. žel. 474
Prodam osem oralov posestva, zidana hiša. Cena 53.000 din. Žikarce 65, Sv. Barbara pri Mariboru.	470
Tri travnike v Ruperčah, p. Sv. Marjeta ob Pesnici, ima na prodaj Josip šerec, kavarna »Jadran«, Maribor.	464
Hišo z dvema sobama, kuhinjo, shrambo in verando, prodam. Sauer Flor i j an, Stražunska 9, Pobrežje pri Mariboru.	_467
Hiša z vrtom na prodaj. Bobonec, Razvanje 77 pri Mariboru.	475
POZOR! Ne zamudite velike prilike pri nakupu dvokoles (biciklov) svetovno znanih nemških fa-brikatov, in sicer orginalnih Styria, Puch, Diir-kopp, Victoria, Panther in še mnogo drugih priznanih znamk ter njih delov.. Velika izbira — ugodne cene! Dam tudi na obroke. Se priporočam RUDL FRANC, trgovec, Spodnja Sv. Kungota.	456
SADJARJU	SADJARJU
Temeljito in poceni boBte uničili Škodljivce na sadju s pomočjo domačega
sredstva	327
SHELL BILJOBRANA
Tisoči sadjarji so se o tem prepričali. — Dobiva se pri trgovcih, ki prodajajo sredstva proti Škodljivcem ali direktno pri JUGOSL A V ENSKO SHELL D. D.
ZAGREB, Gajeva 5 MARIBOR, Gl. trg 24 LJUBLJANA, MiklošičcTa 2 P^* Zahtevajte brezplačna ilustrirana navodila!
Če hočete biti zares dobro in poceni oblečeni, obiščite 482	manufakturo
CESRI MXGAZIN,
UllllillNIllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIU
MARIBOR, ULICA X. OKTOBRA,
kjer dobite blago po neverjetno nizkih cenah. Brezobvezno se laliko prepričate! Krojaške potrebščine!
auuLuuuunnnnnnrrnnnnmnnnoni itn. n innnnonnnaDODnonooccmonc:
Hranilnica Dravske banovine Narihor
Centrala: Marmor	Podružnica: Cclfc
f lastni novi palači na ogla Gosposke-Slovenske ulice.
27
nasproti poste, prej Jnžnošfa-fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj = varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina S celim svojim n premožen jem in z vso svo jo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
nnu ii it » » nnnnnnnr-ini mi u n n mi ii inmnni.iihji » h » u n u ji.hjuijlu ii u ii h ii mi u ii ii ii » n h h h h inrrirtf irxrimnnnni umiin m1» n t intr» n
lo bilki,
iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiHiiimmi: obleke, «i p erilo, čevlji, i. t. d. i. t. d. velika izbira in najugodneje v konfekciji
jahob lan, Maribor, 61. trg 2
Od semena
zavisi kakovost in višina pridelka. Po zmernih cenah smo priskrbeli od domače selekcijske postaje oplenienjeno seme ja-rega ječmena in ovsa. Ravno tako smo nakupili našim prilikam prilagodeno seme domače detelje in lucerae, ga očistili od predenice, nakar je preizkušeno na čistočo in kaljivost po določilih norm o kontroli semena. Ravno tako zamoremo garantirati za prvovrstnost travnih semen in njihovih mešanic, ker so ta semena bila pred uvozom analizirana. Razen tega imamo na zalogi razna druga semena. Cene so razvidne v posebnem ceniku, ki se na zahtevo dopošlje. Nabava semena je zadeva zaupanja in radi tega se obračajte pri nabavi na
KMETIJSKO DRUŽBO, reg. zadr. z o. z.,
v Ljubljani, Novi trg 3, ali na njena skladišča v Celju, Konjicah, Mariboru, Novem mestu in Brežicah.	334
■
Okra§ rakve
tapete, zglavnike, prte Itd. nudi zeio ugodno galanterijska trgovina	395
drago' rosina
MARIBOR, vetrinjska ulica št. 26 mssk
N@ifcpš€ in n@ff!0¥CjŠ€ vzorce m ročna tiela,
kakor kuhinjske prtiče, namizne prte posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7
MR. BAHOVEC
Pomlad...
Kakor priroda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in (.a napraviti od .orno in zdravo Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče šoke. V ta namen se pripori ča za naravno zdravljenje
„PLANINKA"- ČAJ
ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in ie njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini.
Dolgoletne izkušnje nam potrjuje o, da je „Planinka" zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo ker izhajajo niegoje sestavine iz znanstven'! in deloma tudi 1 udske medicine.
»Planinka« zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnovo. Radi tega učinku e 6—12 tedensko -dravljenje s „Planinka" ča;em Bahovec izredno dobro: pri slabi prebavi in zaprtju, pri nerednem delovanju čreves, pri napetosti telesa, omotici, glavo-
bolu, nespanju in zgagi,
pri obolenju sečne kisline,
pri obolenju jeter in hemeroidlh,
pri nervozi in živčnih boleznih.	g
„Planinka" zdravilni čaj pospešil,e apetit.	< Zahtevajte v lekarnah izrecno „Planinka"
čaj Bahovec, ki jo samo tedaj pravi, če jc	S
zaprt in plombiran ter nosi ime:	i-
APOTEKA
i ' ' : "
LJUBLJANA
finsfia fila. g^rt^t
korenjaki Kober 5 BB, Teleki 8 B, Riparia in Chasselas, vse zajamčeno čisto in prvovrstno
dobavlja
Prva Jupsloimnalig fraiica, Sarusar
Zahtevajte cenike!
17G1
od 68 din naprej pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15.
02 d J^k.*"" za masažo:
z'uspešni ras» vsaka družina!
Revmatizem-išias, trganje, zobobol, prehlaje-nje itd. odstranjuje z uspehom »AGA« za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim extraktom. Par kapljic »AGA« na sladkorju ali vodi Vam popravi neprijeten okus m slabost. Za nego ust, grla, pri trganju itd. uporabljajte »AGA« za masažo. — »AGA« za masažo naj bo zato v vsaki družini. — Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12,—; kjer je ni, pošljite znesek din 12,—, pa Vam jo pošlje Samoprodaja za dravsko banovino
DOLm§EK VItomir, Celfe
Zahtevajte »AGA« za masažo!
221	Zahtevajte »AGA« za masažo!
Kupujte pri naših insereutih!
Ljudska posojilnica v Celf u
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%.
Izplačuje točno vse vloge stare in nove.
Dovoljuje posojila in trgovske kredite.
0002000102010201000001000201000101000201020100000100000201000101020001000290010001000153020102010202020102020002022300020248000100010106000100010001230102535301020201000100010002020201020202100110530101020102020102010102010200010200020100010201
postni čas
ZA BOŽJI GROB! — Na zalogi imamo lepe božje grobe, in sicer po sledečih cenah: ležeči Kristus, velikost 85 cm, 630 din, velikost 110 cm 1050 din.
KRIŽEV POT v slikah. — 14X9 cm, velikost razglednic, Fugel-nov umetniški križev pot za dom ah za šolo ah za kapelo, vseh 14 slik, cena 30 din; velikost 10X6^ cm, barvan, izredno lep, vseh 14 slik 10 din; velikost 26X20 cm, vseh 14 slik, 28 din; za cerkve od 112 din dalje.
KRIŽEVI POTI, molitvenik, imenovan »Na Kalvarijo!«, 580
strani, vezan, najlepše čtivo za postni čas, cena 15 din.
»NA KALVARIJO!«, kažipot za duhovnike, knjiga o opisu križevega pota, postanku te molitve in razne zgodovinske zanimivosti, 163 strani, vezana 5 din.
ŽALOSTNA MA'J BOŽJA, kip, visok 32 cm, cena 220 din; kovinast, posrebren kip za mizni nastavek 260 din.
MUČENIŠKA GLAVA JEZUSA, umetniško delo, izrezlano iz lesa, 180 din; posrebrena v ovalu po 12 din; na marmornem nastavku 42 din.
KRIŽI, stoječi, navadni, v velikosti od 22 do 56 cm in ceni od 28 do 110 din; stenski v velikosti od 35 do 80 cm od 20 do 300 din; za velike križe samo korpus 100 cm 1935 din, 120 cm 2250 din; umetniški, izrezlani 130 in 140 din; ko-vinasti 12, 14, 22, 24, 30, 34 in 60 din; križi za umirajoče po 10, 15, 20 in 25 din; žepni križci ah za rožni venec 1.50, 3, 4, 6 in 9 din.
SLIKE: Jezus na Oljski gori, velikost 45X63 cm 20 din, 54X73 cm 26 din, 120X55 cm 65 din.
VSTAJENJE. — Kip od mrtvih vstalega Kristusa, visok 50 cm 240 din, visok 65 cm 280 din.
VELIKONOČNA SVEČA (cena po velikosti).
Vse kupite v prodajalnah
TIskarne sv. Cirilo
¥ Flarlborn in Ptnjn
S!
9
1 9
I S i a s i S !l i I
I 9 S S
II
I
O
o
©
v»*
g> K
S Si
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
4>
ZAVARUJE»
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
_ 1
Denar HcllOŽIf6 najbollc in najvarnefe pri
Spoflnještaicrskl ljudski posojilnici
Hosposka ulica 23 f PlOHl)®!*!! Ulica 10. okfoftra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.	*
5PST" Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. ^Ug]
Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
m i.....................ipmmmBmsetttzmgKim - -■-- giaESK: . gzaaBB«^«»^^
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Janufl Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru