Največji tlorentid dnevnik ▼ Združenih državah n Veli« za tm leto Za poi leta - -Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto . • $6.00 • . $3.00 ko - $7. 00 $7.00 GLJS NARODA List: slovenskih idelavcevvAnieriki. The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA tt:i Entered u Second Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act of of March S, 187» NO. 191. — ŠTEV. 191. telefon: cwnna m?« NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 15, 193S. — PETEK, 15. AVGUSTA 193S VOLUME VUL — LETNIK PROGRAM ZA POMOČ VSLED SUŠE PRIZADETI PREDSEDNIK HERBERT H00VFR SE POSVETUJE Z GOVERNERJI TRINAJSTIH PRIZADETIH DRŽAV Sodelovanje vlade in posameznih držav. — Če nimajo države oziroma posamezni okraji dovolj sredstev, zamorejo apelirati na Washington. V najmanj dvestopetdesetrh okrajih je povzročila suša ogromno škodo. WASHINGTON, D. C., 14. avgusta. — Predsednik Hoover in governerji trinajstih držav so sestavili danes program za pomoč vsled suše prizadetim krajem. Zvezna vlada bo delovala s posameznimi državami roko v roki, da pomaga družinam, katerim je suša uničila ves pridelek. Po konferenci je podal predsednik izjavo, v kateri se glasi: — Informacije, ki so jih nam predložile državne in narodne agenture, smo natančno premotrili. Vsega skupaj je prizadetih najmanj dvestopetde-set okrajev. Po mnenju konference naj pomagajo državne in okrajne oblasti, če pa ne bodo kos svoji nalogi, bo priskočila zvezna vlada na pomoč. Svrha te pomožne akcije je naslednja. Onim farmerskim družinam, ki so vsled suše izgubile ves pridelek, je treba pomagati, da bodo sebe in živino preživele preko zime. Preprečiti je treba brezpotrebno klanje oziroma prodajo živine. Javno zdravje je treba zaščititi. To naj se doseže potom posojil privatnega značaja in če to ni mogoče, s pomočjo državnih oziroma narodnih agentur. Rdeči Križ bo stopil takoj v akcijo in storil vse, kar je v njegovi moči. Brezposelnim je treba preskrbeti delo. Železnice naj znižajo pristojbine za dovoz živil in krme v prizadete kraje. Governerji onih držav, ki so vsled suše prizadete, naj imenujejo poseben pomožni odbor, pod predsedstvom uglednega državljana. V tem odboru naj bodo: državni poljedelski uradnik, ugleden bankir, zastopnik Rdečega križa, zastopnik železnic in več farmerjev. Okraji naj osnujejo podobne odbore, kojih naloga naj bo, preiskati posamezne slučaje ter poročati o njih državnemu odboru. PREOBRAT V PR0HIBICIJI Preobrat se je pokazal v gornjem delu države New York. — Tudi Hutchinson je postal sedaj nasprotnik osem na j-stega amendmenta. ALBANY, N. Y., 13. avgusta. — Republikanski člani državne zbornice poročajo iz različnih delov države, da postaja vedno močneje rapoloženje proti prohibiciji. Clan zakonodaje, Ederle Hutchinson iz Lulton-Hamilton okraja, predsednik odseka glede-' sredstev in poti, je istotako za odprav-ljenje 18. amendmenta in za postavo, ki bi dajala državi ali mestom kontrolo nad prodajo opojnih pijač. V daljšem članku v "Albany Evening News" se poroča, na kakšen način je bil "izpreobrnjen" Hiithinson. Hutchinson je vedno poudarjal, da je proti prodaji pijač od strani privatnih oseb. Hutchinson je bil dosedaj vedno zagovornik prohibi-cie, a ne bo več, ker se je razpoloženje naroda izpremenilo. Rekel je: — Prebivalstvo mojega okraja, ki je najprvo videlo v prohibiciji ideal, je danes povsem drugačnega mnenja ter skrajno nezadovoljno z obstoječimi razmerami. — Hočejo imeti izpremembo. ki nas bo oprostila izvanredno slabih razmer Isto je Imel sporočiti član zako-n^laje, Richard Smith iz Syracuse, ki je dosedaj še vedn^ glasoval za vse prahibic.jske postave. Moral je ugotoviti, da se je pričel. ne v njegovem okraju, temveč tudi v drugih, ki so bili dosedaj suhi, boj proti proh:bac:.ii. UNIVERSITY. Va . 13. avgusta. V ostri debati v zavodu za javne zadeve, so razmajali danes proti pjhibiciji in zanjo. Ernest Cherringtcn. generalni tajnik svetovne Lige proti alkoholizmu. je govoril za prohibicijo in gospa Marion Booth Kelly za fe-fonno prohibiciie. — Ko bo 18. amndbent prekli-I can ker ga ne morejo izvesti, bo izginilo tudi mnenje, da se je popolnoma izjalovil poskus reprezentančne vlade, — je reked Cherington. On je namreč mnenja, da bi bilo skrajno lahko izvesti prohicijo. Na dragi strani pa je trdila Mrs. ČASOPISJE JE NAPADLO TREV1RANUSA Izjavljajo, da bo Poljska do skrajnosti branila | svoje meje, katere je določila mirovna konfe- renca. TURKI SO PRODRLI _V PERZIJO Pritožba na Ligo narodov od strani Perzije se pričakuje. — London se ne zanima dosti za petro-lejsko ozemlje. VARŠAVA, Poljska, 13. avgusta, j Poljski brzojavni urad je poročil, da je poljsko časopisje dvignilo protest proti govoru, katerega je imel v nedeljo član nemškega državnega kabineta Treviranus. Oficijazna Gazeta Poljska je izjavila v uvodnem članku, da je nemška vlada popolnoma odgovorna za izvajanja ministra. Treviranus je izjavil, da so Nemci poparjeni radi razdelitve okrajev ob Visli, da je iztočna meja Nemčije krivična, ker spada velik del nemškega ozemlja pod tujo suvereni te to. Tudi mesto Gdansk je omenil. — Z veseljem vidimo okraje, ki so nam bili vrnjeni, a z žalostjo zremo na dežele, ki so nam bile vzete, katere pa bomo nekega dne priborili nazaj. Članek Poljske Gazete se zaključuje z besedami: Poljska je pripravljena braniti svoje meje do zadnje kapljice krvi. Na slič°n način se izražajo tudi drugi listi o govoru Trevianusa. AMERIKA BO ZASTOPANA PRI KRONANJU ABESINSKE GA CESARJA WASHINGTON. D. C., 14. avgu-. sta. — Pri kronanju Haile Selassi-, na za abesinskega cesarja, bo zastopal Ameriko posebni odposlanec Murray Jacobv iz New Yorka. To naloga mu je poveril včeraj predsednik Hoover. Cerimonija se bo vršila 2. novembra v Addis Adaba. Mr. Jacobv bo s svojimi spremljevalci odpotoval 27. septembra s parnikom "Leviathan"*. Kelly, da je prohibicija neizvedljiva in da ima razventega še za posledico omalovaževanje drugih postav in da krši ob istem času tudi jamstva ustave, kot je bila spreje-1 ta od očetov domovine. ISTAMBUL, Turčija. 13. avgusta. Turške čete so prekoračile danes mejo Perzije ter zasedle iztočni obronek gore Ararat, -da preženejo kurdsko pleme, ki je že dalj časa vpadalo v turško ozemlje. Ta korak je bil vprizorjen, čeprav je .perzijska vlada dosedaj stalno odklanjala dovoljenje tega, dasi je Turčija naslovila že vče ostrih poslanic v Teheran. Objavljeno je bilo, da bodo turške čete popolnoma obkolile del obronka, kjer stanujejo Kurdi in ki služi kot iz točiš če njih napadov. V ta namen so morali prekoračiti mejo, kot so povsem odkrito priznale oblasti v Angori. Vlada polaga v svoji objavi posebno važnost na to, da se ne obrača ta korak proti Perziji, temveč le proti napadu j očim kurdskim plemenom. Kot se je izjavilo v merodajnih krogih, so ti napadi, ki so se zavr-šili na turški strani meje, vzrok, da vpadajo Kurdi neprestano v Turčijo. da bi se ne moglo izkoriščati naravne vire. LONDON. Anglija. 13. avgusta. — V gotov Ji krogih pričakujejo, da se bo Perzija pritožila na Ligo narodov, ker so turške čete vpadle v perzijsko ozemlje. Čeprav se priznava, da zasleduje Anglija razvoj stvari z velikim zanimanjem, se vendar označuje k~t absurdno trditev, da Anglija podpira turško vlado, kjer so pred kratkim razkrili nov vir potroleja. Anglija ima gotbve koncesije v Perziji, med njimi tudi pravico poleteti preko njenega ozemlja, vendar pa se ne zanima za majhno razkritje petroleja toliko, da bi opustila svoje nevtralno stališče v tem sporu. V Londonu so mnenja, da ni Perzija zmožna držati na herigi vstaških elementov med obmejnimi kurdskimi plemeni. HAWKES BI RAD DOSEGEL NOV REKORD Ne zadostuje mu, da je porazil rekord polkovnika Lindbergha, ampak skuša doseči še kaj boljšega. WALLEY STREAM, N. Y.s 14. avgusta. — V zrakoplovTiih seznamih Je za imenom "Captain Fran It M. Hawks" sledeča opazka: "12 ur. 25 minut. 3 sekunde". 8 tem )e oanačen čas, ki ga Je potreboval, da Je poletel s poči lične obali na atl&nttšfco obal. V tako kratkem času ni k noben letalec zavriil tega poleta. Slavni letalec C has A. Lindbergh Je potreboval za isto pot 14 ur In 45 minut. Med potoma m Je Hawks trikrat «ak»4Ji v zraku s kurivom in sicer v Albuquerque, N. M.. Wichita. Kana ter Indianapolis. Ind Letel je s povprečno naglico po 250 milj ua uro. Običajno se je nahajal r rmnI od »00 do 10.000 če v-i(€¥« Nad New Mexico je zašel v hud i vihar, nad St. Louisom pa v veliko | ploho. Nad Imiianapolisom se ga je ! lotila lakota, pa si je mislil: — Ah. ; kaj, saj bom kmalu v New Yorku. STATISTIKA O NESREČNI DEŽELI PETDESET LET V POŠTNI SLUŽBI V starosti 71 let je stopil v pokoj postni uradnik George "Speed" Co-iier v Brooklynu Možak je bil v poštni alirtbi neprestano dolgih petdeset let. Njegovi prijatelji so se prisrčno po&lovili od njega ter mu izročili v spomin novo poštno torbo PROTIAMERISKA POLJE DELSKAUGA PRAGA, Čehoslovakija, 14. avgusta — Znani agrarski voditelj dr. Hodia je danes govoril pred veliko skupino poijedeioev ter rekel, da morajo osnovati cen tralno-e Tropske države proti-ameriško ligo. Po njegovem mnenju romunsko-jugoslovanska poljedelska zveza nikakor ne zadostuje, da bi odpomo-ffla pomanjkanju žita v Evropi. fffSAU MV4J- Na sliki vidite zemljevid Italije, na katerem je Mntens. kdaj in kje so se cavriili n^h^j« potresi. Prva številka je zaporedna, draga pa leto potresa. Na spodnjih dveh slikah so označeni nepravilni se meUrisi skladi, ki povzročajo LETALEC JE RES VRGEL VEČ BOMB Avijatik je bil baje prisiljen k temu od dveh mož. — Razkrinkanje dejanske zarote. MURPHYSBORO, 111., 13. avgusta. — Šerif William Flanigan je danes objavil ,da je včeraj aretirani avijatik, Paul Montgomery, priznal, da je v pondeljek zjutraj vrgel devet bomb nad premogar^ki o-kraj Provindence v Kentuckyju. Dva moška sta prisilila Montgo-meryja s prebujam! njemu in njegovi družini, leteti označenega dne nad okrajem ter metati bombe, a paziti nato, da ne bo zadet nikak delavec. 26-letni letalec je navedel imeni obeh moških, a itrif ju ni hetel priobčiti. Aretirani je trdil, da se je v pondeljek dvignil v zrak z dvema deklicama, da se iztrezni. Ker je navedel imena deklic, sta bili obe vprašani, a sta zanikali trditve Montgomery j a. Letalec bo storil vse, da nasprotuje izročitvi oblasti Kentuckyja. Rovski delavci iz Providence so danes identificirali aeropian, ki je metal bombe. BALON "R-IOO" NA POVRATNEM POTOVANJU Na krovu je 44 mož posadke in 13 potnikov. V slučaju ugodnega vetra bo mogoče poraziti! rekord "Graf Zeppeli-na . MONTREAL, Canada. 14. avgusta. Angleški vodljivi balon R—100 se nahaja na povratnem potovanju preti domu. Četudi eden njegovih motorjev ne deluje, leti z veliko naglico, ker ima močan veter za seboj. Ako bo imel vso pot tak veter, bo z lahko porazil rekord nemškega "Graf Zeppelina". Upajo, da bo dospel v petdesetih urah v Caring-ton na Angleškem. V Canadi se je mudil balon trinajst dni. Zdaj ima na krovu 44 mož posadke in 13 potnikov. NAD TISOČ GOLOBOV ZGORELO Včeraj je izbruhnil požar v nek; hiši na Water Street v New Yorku ; Pri tej priliko je zgorelo nad tlsič golobov, katere je redil devetnajst- i letni Salva tore Tocai G;»2ob;e so se nahajali v goiobnjak-i na streh:. Vihar se je razš;ril s tako bliskovito i naglico, da jih ni bilo mogoče rešiti. Salvatore ne more preceniti svoje izgube: Pravi, da jih je b:lo med golob: nekaj, katerih b: ne pn>-dal za nobeno ceno REKORD BRATOV HUNTER PORAŽEN ST. LOUIS, Mo., 14 avgusta. — Pilota Dale Jackson in Forest O'Brien, ki sta nekoč že imela rekord za polet brez pristanka, se nahajata 560 ur v zraku. Rekord bratov Him ter, ki sta bila v zraku 554 ur. sta torej že porazila. Pravita, da bosta v zraku tisoč ur neprestano, če se kaj. posebnega ne pripeti. PORTUGALSKO ODLIKOVANJE LIZBONA. Portugalska. 13. avgusta. — Portugalska vlada je podelila včeraj vojni krilec fcmeriiškemu Neznanemu vojaku, kojega truplo P>č!va na Arlington pokopaL_s :u v Washingtonu. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez samod* časa, brci nadaljnifc potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene t podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 1000 2500 5000 10,000 S 9.35 S 18.50 $ 46.00 $ 91.00 $181.00 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 S 5.75 »11.30 S16.80 527.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40,— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100— $2.—, za $200.— $4.—, za $300,— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi T dinarjih. Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Najna nakazil« izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 73 eeato?. SAKSER STATE BANK tt CORTLANDT STREET NHV YOU, K. X, Telephone Barclay 0380 — 0381 mm*r mu NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 15, 193« UKGK81 UOTKRI DAILY IT. 1 SEBp —J nCTIXIC PUBUlHDfQ COMPANY it"iUMM of buiiMH of tbt oorponttoo od ttfdram of tbort offlovt* XM w. imMwH, ggge of ■wAafi, Mew Iwfc Qly, W. Y. - O L A i NAHODA" (Mm OC tfea PaejAt) fanart tf«nr Day Szetpt Boodm« and HaMdaya. m 09k> loto YRlja llot jo Ameriko j Za Kro Torte aa celo leto -«7jH ka It »aorto_________100 Za pai lota--~JtSJ0| te pol lota_________JSAQlZa inosematvo aa colo loto-$7« So četrt leto ™-«____jlAOlZa pol loto - 9*JX Subscription Yearly $6AO.__ Advertisement on Agreement. -Olao Naroda** tebojo waki dan imtaaM nodolj to ptaanlfcov Papld brae podptao In nsahnnsft mm ne priobCujejo. Denar no] oa bia-HVbil potUjaU po Manoy Order. Pri spremembi kraja MWtattW IQ oPII11. da 00 noon tadl prejtojs bivallfee naanant, da hitreje najdemc naakmlka. "QUI NARODA", tli W- 1M* Street, No« laik, R. Y. Napfcane: CbaOaa MM BREZPOSELNOST Josip Bahovec umrl. 30. >uiija j« v svojj hiši na Sv. Jakoba trgu sklenil jesen življenja 7» let iiari ugledni ljubljanski trgovec Josip Bahovec. Sin kmeLskih staršev z Mlačenega na Dolenjskem, je po osnovni Soli prišel leta 1865 s starši v Ljubljano, kjer je ustanovil še sedaj cvetočo trgovino z žitom. S svojo marljivostjo se je povzpel do uglednega trgovca. Čeprav je bil mož starih načel in vedno veren, je obsojal zlorabo vere v politične namene. Ogenj na ,Vičo. 31. julija popoldne okrog 17. se je nenadoma pokazal rdeči petelin na gospodarskem poslopju posestnika Pleska, po domače Šumarja, tik za železniškim prelazom na Viču. , Ogenj je mahoma objel tudi hlev ter že skoro ogrožal hišo. Domači so skrajno razburjeni hitro priklicali sosede, ki so nemudoma obvestili domače gasilce. Ti so bili že v par .... . - mw ,, trenutkih z brizgalno na mestu Ilor«M*ila iz Lvropc javljajo, da je tam sest milijonov hhziHiseliiih, za katere jetreha skrbeti. Zanje in za njihove ogenj je medtem skoro-popolnoma 1 uničil streho na hlevu in je močno trpelo tudi ostalo gospodarsko poslopje. Domačim se je posrečilo, da so požar lokahzirali in obvarovali nevarnosti hišo in sosede. Cez čas so ogenj popolnoma zatrli in je bila odstranjena vsaka nadaljna nevarnost. Kako je nastal agenj, ki je povzročil prav veliko škodo, bo ugotovila preiskava. H gašenju pa velja pripomniti: gasilci so bili res vzorno požrtvovalni, toda motorna briz-galna je morala črpati vodo iz plitke Gradaščice in je vmes vsrkala tudi kamenje, zaradi česar so na- Požarna nesreča v Oeeslavcih. Sest milijonov je že precejšnje število, posebno če se pomisli, . Negotovost glede vzrokov in posledic nezaposlenosti ima svoj izvor v dejstvu, da postaja gospodarski položaj od dne do dne slabši in da ni nikjer opažati nobenih znamenj kakega izboljšanja. Ameriški obiskovalci hodijo v Nemčijo ter poročajo, da si je dežela čudovito o]*>mogla in da kar vidno napreduje. Navzlic temu se je pa povečalo število nezaposlenih nemških delaveev v enem letu za milijon. V Angliji, kjer si delavska vlada prizadeva — sieer z neuspešnimi sredstvi — zmanjšati število brezposelnih, je isto, kakor v Nemčiji. Mussolinijeva železna roka ni mogla ničesar opraviti proti nezaposlenosti. V ubogi Avstriji, Madžarski, Španski ter z malo izjemo v vseh evropskih deželah, vidimo isto sliko. Z edino izjemo sovjetske Rusije, kjer je v razvoju petletni načrt za izboljšanje kmetijstva in industrije, velikega plamena, morajo vse dežele boriti s problemom nezaposlenja. Na kraj nesreče so takoj prihi- Mi % , • 4 1 i hiteli z brizgalnami gasilci iz Oče- (m! narod na prikazen pa mora imeti tudi mednarodna . " . 1 1 slavcu. Oko«lave m Orehovec, ki pa vzroke. In ti vzroki so: mehanizacija in raeijonalizaeija zaradi pomanjkanja vode niso mo- industrij, čemur je moral slediti potreben preobrat v in- etnogo pomagati, skedenj Jože- , * •• i - i i i>i - i ii -.i fa Nadoka je zgorel do tal, pri sked- diistrijalm produkciji. 1'laee so se /anzale, delovni teden se _ . _ .. * nju Petra Sem era ,pa so pogoreli je ^krajšal, nakupna sila prebivalstva se je zmanjšala. vsi leseni deli in vse snepje tako, da je ostalo samo golo zidovje. V v»i neznosna suša. Podnekod sc tudi že studenci usahnili in mora ljudstvo ure daleč po vode. Edini pridelek, ki si ga je o-betal Haložan naj bi mu prinesla vinska trta, zlasti lotos, ko so jabolka večji del izostila, a sedaj ga še ta up zapušča, medtem ko ga razna bremena vedno huje pritiskajo k tlom. Nenadno narašanje Savinje. Zaradi silnega deževja ki je trajalo vso noč in vse dopoldne, je Savinja. kakor tudi x'^i njeni pritoki, katastrofalno narasla. Že v jutranjih urah je dosegla rob struge in se je v spodnjem toku deloma celo razlila čez bregove. Kabia voda. ki ima svojo brzino, je prinašala s se-baj ve oje hlode, velike množine manjšega drevja, desk in bukovih lrv. Celo par vrtnih plotov je bilo cpaziti v razdivjani Savinji. Pod Starim gradom so ljudje ves dan lo- | Peter Zgaga . tli z električno svetllj ko, so se po-=tale motnajve, ki bi v primeru več- j n^d^vi iznenada sredi jega obsega požara lahko postale [ spalni£e v prilličju. Naravno, da se usodne za ves kraj. | je Malijeva družina ob trušču pre-| budila. Vlomilci so brezobzirno za-! htevali denar, ki ga pa gospodar ni 1 imel. 28. juh j a okrog 10. dopoldne se i v so raparji pognali vso dru-je pojavil rdeči petelin v Očeslav- } &no Maiijevih s postelj in z naper-cih ter upepelil dva velika sked- i jenimi revolverji grozili domačim dik po lesov ju okrog Suhega prelaza pod Golico v bližini avstrijske meje, je nenadoma opazila na tleh ležeče, grozo vzbujajoče človeko o-koatje. Vsa preplašena je takoj prenehala z delom ter nemudoma pohitela na orožniško stanico na Je- i vili plavajoči les seničfch prijavit strašno najdbo. ! - Orožniki so se podali na kraj ter po podrobni preiskavi dognali, da je to okostije dolgo pogrešanega 20. leinega Leopolda Gorjanca z Javor-ni.ka, ki je že februarja izginil. Pri okostju so poleg obleke našli tudi i „ , , " . , - , , , ., Naloga krvnika je spravljati na njego težko naloženi nahrbtnik, v z ■ , .. ..... . smrt obsojene zlocmce na oni sv-:, katerem je bilo 36 velikih in 50' . , , . .. ,r , • To je dokaj neprijetna dolžnost, manjših zavitkov tobaka za noslja- , , .. , ~ , toda navzlic temu se najdejo ljud-nje v vrednosti nad 2000 Din. Oola- . ... ... , .. ., je, ki krvnisko službo ce ne z vesti so zaplenile tovor ter utremle I .. . .. j seljem pa vsaj stoično m apatično KRVNIK REŠIL ČLOVEKU ŽIVLJENJE Neka čitateljica mi piše iz Brooklyn a. : — Z največjim veseljem prečitam vsak dan tvojo kolono. R^čem Ti, le dobro jim povej in nič se jih ne boj. Saj veš, da so tisti visokoleteči hinavci samo zato jezni, ker jim poveš gole resnico. Ker Te ne morejo ujeti na nebeni laži, se delajo strahovitih neumne m nevedne in nečejo prav razumeti Tvoje kolone. S tem se pa samo osmešijo. Le naprej z resnico na dan! Taka bodrila me vesele, samo ne vem katere ljudi pravzaprav misli čitateljica. Morda veš ti, dragi rojak, ali pa ti. cenjena rojakinja? Neka rojakuija iz Walsenbnurg, Colo., me vabi, da b: šel ijledat ple-oie, k: jih plešejo Indijanci v nekem Narodnem parku na Divjem Za-padu. Prisrčna hvala za prijazno vabilo. Toda čemu bi hodil tako daleč? Plese, ki so stokrat bolj divji kot so indijanski, zamorem videti vsak dan na vsakem newyorikem plesišču. * Dcživeli ;mo čas, ko posveča človek večjo pažnjo garaži kot pa hiši, in večjo važnost kari kot pa družini. * Ne vem. kaj bi dal. če bi mogel biti te dni v Waukeganu, 111. nja, last posestnikov Jožefa Nedo-ka in Petra Seraeca iz Očeslavc pri Gornji Radgoni. Skedenj poseetnika in župana Petra Serneca je bil zidan ter poln žitnega snopja, pripravljenega za mlatitev, med tem ko je leseni skedenj Jožefa Nedo-ka bil prazen. Ravno ta dan so Ne-dekovi delavci hoteli iz vseh njih izvoziti vss žito vanj ter pripraviti vse potrebno za mlačvo. Ko so bili delavci ravno pri deiu na njivah ter nalagali žito na vozove, se je v lesenem skednju Jožefa Nedoka male zadimilo in takoj nato je izbruhnil ognjen zubelj ter zajel celo poslopje. Lahek veter je nato ednesel iskre in plamena na sosednji v neposredni bližini se. nahajajoči skedenj župana Petra Serneca in trenutkoma sta bila oba objekta v objemu enega samega ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI rORSSOff LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Razlika v «aso. Vprašanje: — Ko je poldne v Philadelphia, koliko je ura v raznih krajih v Evropi? In v Združenih državah? Odgovor: — Ko je 12 opoldne Eastern Standard Time (na pr. v Now Torku all Philadelphijl) je 11 sjutraj Central Time (na pr. v Chi-cago), 10 zjutntj Mountain lime (na pr. v J)cn*esJu) ta 9 zjutraj Pacific Time toapf.T Ctan Kraaciaeo] UtočiUDO jo i popoldne ▼ Parizu In Uaiftoo«. 6§ popoldne t Berlinu, Hamburgu. Rimu, FtookhoSmu in ropski čas), 7 popoldne v Lenin-gcalu ali Carigradu. A&o gremo še dalje, imamo tedaj 8 zvečer v Ade-nu. 10.30 zvečer v Bombayu, 1 ura zjutraj prihodnjega dne v Hong-kongu, 2 zjutraj prihodnjega dne' v Yokohami na Japonskem, 3 zjutraj prihodnjega dne v Melbourne v Avstraliji. Potem dalje prod vzhodu imamo tafcoorano dnevno črto sredi Tthega oneana. Jeo potnik preskoči kar cel dan v Honolulu imamo ie 6^0 s jutra j istega dne. In tako smo obkrožili ▼ hltricl ves liko časa. da je konec no zanetil cgenj. Prizadeta posestnika, od ko jih je župan Peter Sernec tekom poldrugega leta od požara utrpel škodo že v drugič, sta bila zavarovana proti požaru komaj za 8000 in 18.000 Din. s katerimi zneski škoda niti z daieka ni krita. Slabo stanje in oslabeli živci Ljudje, ki imajo wlrfwlf n«atUK>T*t»e ilve«*, rt« morejo mirno spali, sbude t«e v Jutro Belo utrujeni in vxnemlrjeni. bode nfili v N na«-Tone kelo presenetljivo pormJt. To adnvHo uMati in ojača 4i-veo, stimulira organe in delovanje, ter prinata mirno poiltiw spanje. Niftwr se ne more primerjali Nuea-Tone aa fti-ftdenja teleao, botesat ^ojefih aeMatomi in ono vam prstene saprtnlco. Ustvari dovolj adrave ru4(f( krvi, vam da boij-« a peti t. pomaga prebavi, odpravi plin. Starejii ljudje, ali oni k! se počutijo stdrim In brezmotnim, bodo veselo pre-•enefeni koiHco mlaj«, woftwjg In ener-C^MjU bodo po vftlvanju Nun-Tow sekaj dni Nosa-Tone ae prodaja pri vadi trgovcih a zdravili. A ko vaS trgovec te-(* nima v saioci recite mu. naj laten nirofi za vas od njegovega prekupčevalec. —Adv z ustreli t vi j o. ako bi kdo kričal. Premetali so potlej vse postelje, razmetali po omarah, odprli vse predale in predskali vsak kotiček, da bi prišli do denarja. Ko jim to ni uspelo, sta dva vlomilca odšla s hišnim gospodarjem v sosednjo sobo, da bi tam prišla do novcev. Ostalo družino je med tem stražil tretji Ic-pov. Ko tudi pri ponovnem likanju zaželjenega ni bilo je njavečji Izmid vlomilske druščine gospodarju pjnevne grezil z revolverjem. Pc brezuspešnem pre'-'kanju so se nečni gostje letin mleka, slivovke in domačega kruha. Krepko oodpr-ti so nato razbojniki izginili v noč. dočim Mah jeva družina do jutra ni m:gla zat sniti oči cd prestanega strahu. Po neurju v novomeški okolici. i i Iz Dolenjskih toplic poročajo 30. julija: — V sredo so se okoli 17. jeli kopičiti temni oblaki izza eo-leških hribov, ki niso obetali nič dobrega. Švigali so bliski im votlo grmenje je pretreslo ozračje. Kmalu se je utsula suha toča liki najdebe-lejši orehi in oglata ter je pokrila zemljo, da je bila videti kakor pod snežno odejo. Uničila je vse poljske pridelke *v vaseh Gornje in Dainje Polje, Loški vasi, Podhosti in Metliški vasi. na drugi strani pet so občutno prizadete vasi Gradišče pri Toplicah že drugič in Rum an j a vas. Tudi po topliškem polju je padala debela toča med dežjem, zato tu ni škoda tako občutna. Na južni strani Topiie pa ni bilo toče niti dežja. Tudi vinogradi v Gaber ju in Straži so eni več, drugi manj prizadeti. V nekaterih vinogradih je toča vse dMcsUl« in do malega uničila ves lepo obetajoči pridelek, med tem ko je t drugih vinogradih delno prizanesla, nekaterih pa sploh ni dosegla. Mnogo škode je napravil tudi naliv, ki je odnesel po vinogradih mnogo zemlje. Vinogradniki se pri-rpcavijajo na škropljenje z gakco, da bi obvarovali vsaj to, kar ni popolnoma uničila toča. Škoda v priza— de tih rajtfa je ado občutna in ljudje ao kar obupani. Iz Soteske pri Straži poročajo, da je debela toča v sredo popoldne med hudo nevihto nad četrt ure neusmiljeno klftlhi vso rast v okolišu. Tem kratiem je napravila toča občutno škodo ie 25. (junija in dvakrat med dežjem, .tokrat pa najhuje. potrebne korake, da se spravijo o- f Stanki ponesrečenca. Sklepa se da je ponesrečeni Leopold Gorjanc z namenom, da pritihotapi dragocen tovor, na pevrat-ku iz Avstrije čez Suhi prelaz pod Golico zašsl snežne meteže ter i opravljajo. Budimpesianski krvnik Pavel Halasz je pa med svojimi poklicnimi fovariši častna izjema. — j Drugi pošiljajo ljudi v krtovo deželo, on je pa rešil človeku življenje. Na policiji v Budimpešti se je zaradi velikega napora podlegel sil- 2glasil t€ dni mQŽt ki je za žive mrtve trdi, da je težko oškodoval tvrdko Julija Meinla. Šlo mu je zato, da ga zapro. Taki patroni na svetu niso redki. Policija mu pa ni mogla izpolniti želje, ker ovadba ni prišla od oškodovane tvrdke. Ko mu je policijski uradnik odgovoril, da ga pri najboljši volji ne moče u-takniti pod ključ, je potegnil mož iz žepa nož in si hotel prerezati žile na rokah. Bil bi si jih prerezal. nemu vetru in mrazu, kateremu je ravno ta prelaz močno izpostavljen. Smrt uglednega belokranjskega trgovca. Iz Črnomlja poročajo: Umrl je 1 zadet od srčne kapi trgovec Karol Ahačič v starosti 39 let. S trgovino je začel po prevratu in je s pridnostjo dosegel ime uglednega trgovca in lepo premoženje. Stal je j da ni skočil k njemu slučajno nav-vedno v naprednih vrstah in je bil; Zoči krvnik Halasz, ki mu je nož i^.-član Sokola v Črnomlju cd usta- [ trgal iz rok. novitve do svoje prerane smrti. Kct [ --- ■ ------- vojak je prestal mnogo gorja sve- SEZNAM AKANZlKANI H KON-tovne vojne in se je junaško boril: CERTOV. kot dobrovoljec na koroški fronti J 30. avgusta: Glrard, Ohio, kjer je bil za hrabrost odlikovan z 21. septembra: Cleveland, O., SND. zlato kolajno. Iz vojne pa žal tudi j 12. oktobra: Cleveland, O.-New-prinesel kal bolezni. ; burg. =r-=----— ., j .,-■ ---=— Naslov: POZDRAV Svetozur R. Ban over, 442 National Ave.. Milwaukee, Wis. Vsem prijateljem v New York j _____________ City Ln v Clevelandu pošiljam pozdrave iz hladne Minnesote. A. Kotar, naročnik. USTNICA UREDNIŠTVA. A. F.. Fosterdale, N. Y. — Vaš dopis oziroma priporočila bi imela pomen za glasilo kake slovenske organizacije. Pošljite raje kaj drugega. POZIV s Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" članstvo, pač pa tu Slovenci v vaii okolici. €BK ZA OGLASE SO ZMBtNE vpraša sinčka: — No. ali si že napisal nalogo? — Sem oče. — je odvrnil sinček. — Samo ene besede mi manjka. Se zadnjo besedo, pa bo naloga gotova. Toda ne vem, kaj bi zapisai. da bi bilo dobro in da bi držalo. Oče se nekoliko zamisli in pravi: — Kar mater vprašaj. Ona ima vedno zadnjo besedo in njena zadnja beseda vedno drži. V neki jetnišnici v državi Kansas so našli petdeset galon dobrega vina. Če se to še enkrat pripeti, se oblasti ne bodo mogle ubraniti prostovoljnih jetnikov. * Težki časi se nam bližajo. Mieko se je podražilo, po nekaterih krajih We.*>t Virginije moraS za vodo plačati, če jo hočeš piti. Če bo šlo tako naprej, 00 vino edina pijača, kateri si bo mogel revež privoščiti. * Neki trdovraten tat, ki je ukradel dolar vredno uro, je bil obsojen na dosmrtno ječo. Ura mu v tem slučaju ne bo dosti koristila, četudi jo puste jjri njem. * Neka gledališka igralka zahteva od svojega bivšega zaročenca sto-ttsoč dolarjev odškodnine, ker jo je zapustil. Pravi, da ji je počilo srce. Stotisoč dolarjev za srčni obroč — je vsekakor nekoliko od sile. * Dobra vzgoja je nekaj krasnega. Blagor tistemu, ki je dobro vzgojen! Na travniku se je igralo štiriletno gosposko dekl\ Njena vzgojiteljica pa je ta čas sedela ne daleč proč in čitala knjigo. Naenkrat je deklica padla na tla in vsa zamazana in vsa v solzah prihitela k vzgojiteljici rekoč: — Oh, gospodična, padla sem v travo, ki jo je krava že pojedla ..." * — Križ božji, gospod doktor, še sanjalo se mi ni, da sem bolan, — je vzkliknil rojak. — Vidite, če bi ne bili prišli k meni, bi živeli brezskrbno naprej in morda bi dočakali visoko starost, ne da bi vedeli da imate srčno napako, — ga je potolažil zdravnik. * Suhaški uradniki so zalotili nekega k on grešnika pri kuhanju žganja. Kongresnik Je bil v javnosti suhač ter ae je vedno zavzemal za vse suhaške odredbe. Ker je pomagal ustvarjati suha-ške postave in določbe, je povsem razumljivo, da ne more imeti pred njimi nobenega reipekta. Iz Slovenije. ■ ^-iX^ -i ; *QLII HilOBi" NKW XORX, VKIBAV, AUGUST 15, 193« n« LAKO EST BLOTKHl SULl :« i vodilo bi bil ] me rop; J RIBIČIČ: Stanujem v petem nadstropju.> Prav za prav nI peto nadstropje J ampak Je mansard a Do mansarae, ;>nce. ki jih )e 125 Lah:;oj pa k a tj i In Iter so stop- i kini množini, jih preho- ' : da se preveč ne utrujanj se m pa mudi vsn-ga v mesecu. Prvič, ker nič prijetnega ne čaka.: ker >e rad ustavim ob i sakem nadstropju. Prve- ! tu namreč skoro vsak žin^ki oče pozabi zapreti vefcia ta za .seboj, ali pa jih samo pri-Bodisi da je tako razburjen pa zato. da jo hitreje lahko po-e v -krajni sili Bodi kakorkoli-li je dano, da slišim vsakega pr- J a v mesecu na poti v peto nad- ' pogovore, ki me zanimalo in ki so zelo poučni Že precej v j v * ti me pozdravi glas hiSnice za priprtimi, steklenimi vrati: "Sij • ne da živeti. Nekoč je bila navada. da so vratarji dobili od najemnikov napitnino, dandanes se ni zimnilo več za to. Na — spet je Sel ♦■dni kar tako m.mu! I P' i v i/a m nekoliko korak in do-'ji i v prvo nadstropje. Že od daleč i m udari na uho tenek. nežen žen- [ ski gla*: — Ali France, vendar ne morem nositi takega klobuka k t*j « blfkl. Nemogoča bi bila v družb:. Ali naj e pokrijem s temle, ali s Jirr.l«1, ali z onimle — vsak Je na]-; manj par mesecev star! Ju prekine mo^ki glas; Da ti povem enkrat za vedno: nimaš mi naročevat»i na svojo roko bre2 moje v< d n osti' Ne gre za klobuk, ne za ta >>>ek, za samovoljnost gre' Bumf. — ga prekine nov glas. dei cm, kaj to pomeni: zaprla le ima v svojo sobo in se ne bo Kako se potu je v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih fttvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Van. mi z* moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne bno-parnike. , Tudi nedriavljanl xamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)iz Wash ingtona, ki je veljaven ma eno leto Brez per mila je sedaj nemogoče priti nasaj tudi v teku S. mesecev in isti se ne pošiljajo več t stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od po to va-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo prtko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje aa Barge Office, Ne« York, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila t veljavo a prvim julijem, »naša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vteeji se iadajai« samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti iu U so: Stari*! ameriških državljanov, možje a-roerU&Jh državljank, ki so ae pO 1. junij« 192«. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovico kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene In neporočeni otroci izpod 2L leta onih nodr žavljanov, ki so bili postavno pri pnšcesftl v to deželo za stalno W vanje . Za vsa pojasnila se obračajte na In zanesljivo PRVEGA V MESECU prikazala do večera On pa bo še ! pet minut hodil s težkimi koraki po sebi, nato vzame klobuk in odide v kavarno. Zvečer pa jo povabi v Zvezdo" na vrt in vse bo porabljeno in vsi bodo občudovali no. i klobuk. ! — Blagor njim, ki morejo. — vrdihnjem in se vzpenjam v drugo ndstropje. — Tam je pogovor sr-ditejši. Glavno besedo ma on: — Nu. veš kaj! To je že od sile! Ali misliš, da ga delam, denar! Kaj praviš? Da ni mogoče? Kako pa je drugim mogoče? Le poglej malo o-krog sebe. Koliko pa jih je, ki izhajajo s polovico tega, kar zaslužim jaz! Ne veš, kako? Kuni si zv>- i zek. vnesi vsak dan sproti vse izdatke. glejJtje bi se dalo kaj prihraniti, pazi na služkinjo, omeji nekoliko svoje krožke, ki ti v ničemrr ne ha sne jo, pa boš vdela, da se da marsikje kaj prihraniti. — Le poglej te izdatke v štacuni. To je strašno, to je grozno!.... Ali te bom res moral kontrolirati vsak dan, če se hočem ubraniti bankrota? Kaj se boš sedaj cmerila! Rajši mi pevej, kaj si delala, kam si, za zlod-ja vendar, utaknila ves denar! Odgovarjalo mu-je le ihtenje, vedno glasneje in glasneje, dokier se ni irpremenilo v glasen jok. Tudi ta dva se do večera pobotata. - I V tretjem nadstropju vodi onaj pogovor: — Tako iorej! Vsega sem jaz kriva! Tega pa ne šteješ, kar si ti zapravil, he? Vsak dan kavarna.1 par krat v tednu krokarija--—. A kaj si rekel, da ne? Kakšna kro-t karija? Se vpra^ai? Kdaj pa si i prišel pred tednom dni domov, a? Kaj, da so prijatelji plačali? To lah- ■ ko komu drugemu natveziš, ne mJ-ni! Na, tu imaš svinčnik, pa računaj, koliko stane prehrana in koliko staneš ti sam! Le računaj! Pa ne le sedaj. Ves mesec računaj! Sploh, vzemi vse gospodinjstvo sam v roke ta mesec, ki sem ti jaz preslaba go-podinja Le vzemi, boš vsaj videl in boš vsaj doma! In je zažvzgalo po zraku: — frr. Vedel sem: zdaj so sfrčaie vse knjižice mimo njegove glave, ali celo v glavo. Koj nato vzame on klobuk n krene k Dalmatincu. Jezo bosta kuhala dva dni. nato bo vse dobro. V četrtem nadstroDju so vrata zaprta. Ali kljub temu jih njegov glas prodre: — To je pa že za hudiča! Tri sto Din! Izposodi! tri sto Din. kar tako. ne bi b pomislila, kako bo z vračilom. In seveda natančno ta mesec, ko so mi odtrgali od plače za klobuk in Raj vem. za kaj še vse. Na, govori vendar! S čim boš vrnila? Da bo kazal za mano s prstom? Ne, če tudi potrpi kaj pa prihodnji mesec? j Menda Ti je zmanjkalo besed0 j Seveda, zdaj naj pa jaz premišljujem. kako in kaj. In naj tudi jaz grem k mesarju, kaj? In se mu lepo priklanjam in se ponižam, kaj ne? No, odgovori vendar! In ona odovori! Ali govori s tako naglico, da odmeva od sten in ne morem drugega razumeti, kakor stavek, ki se venomer ponavlja: — Pa si drugo izberi! Truden in v skrbeh ležem proti mansardi. Vežne duri mojega stanovanja so priprte, kakor da me ričakujejo. Odiožem v veži klobuk, prisuhnem, — nič. vse tiho. vse mirno. Odprem vrata v kuhinjo: — miza pogrnjena.-na njej pa namesto krožnikov: knjižice in čeki in s številkami popisan papir in svinčnik poleg. Na drugem koncu mize pa sedi moja žena. Komolci so ji uprti ob mizo, glavo tščl med dlanmi. Njen pog4ed je srdit, žalosten in re-signiran, ko me pozdravi, kazoč na knjižice: —Preglej še ti če se ujema — jaz ne morem več — znorela bom! IZJEMA MED SKLADATELJI Romain Rolland pripoveluje v svoji knjigi "Glasbeniki preteklosti" o finančni spretnosti pofran-co^enega italijanskega skladatelja Lullega. Mož je bil višji intendant komornega orkestra in glasbeni u-čitelj v kraljevi rodbini. Njegovi dohodki so znašali okrog 30,000 funtov. Leta 1G62 se je poročil s hčerko dvornega učitelja glasbe slavnega Lemberta in dobil je 20 tisoč funtov dote. Lully je prišel na idejo vtakniti večino svojega premoženja v špekulacije ljudi, ki so gradili na "takratni pariški periferiji nov okraj. Na trgovske agente se ni zanesel, temveč je sam delal račune, sklepal kupčije, vodil in nadzoroval zidanje in najemal delavce. L. 1664 je imel v Parizu že •Sest hiš. v katerih je oddajal stanovanja in trgovske lokale. V Pu-teaux je imel vilo z lepim vrtom, d~ugo vilo pa v Sevres. Mak) je manjkalo, da ni celo lastnik gradu in veleposestva grofov de Grignon. Po smrti je zapustil v 58 vrečicah z luidorji in španskimi dubloni, v srebrnem jedilnem priboru, draguljih in drugih vrednotah nad 300 tisoč funtov. Poleg tega je zapustil se opero, ki je prinašala 30.000 funtov letno. Zapuščino skladatelja */i veriznika Lullega so cenili na današnjih 7 milijonov frankov. Lully je bil spreten in iznajdljiv vse življenje. Koncem leta 1686 je dirigiral v cerkvi Te Deum za ozdravljenje kralja in se je s taktirko močno u-tiaril po nogi. Ne mezincu se mu j^ napravil tvor, za katerega se oa ni zmenil. Tvor se je začel gnojiti in je povzročil skladateljevo smrt. Iz te dobe pripovedujejo o njem več šaljivih prigod. Med drugim pripovedujejo, da mu spovednik nekoč ni hotel dati odveze, če ne se-žge vsega, kar je napisal iz svoje nove opere "Achilles in Polyxena". Lully se je krščansko uklonil, dal si je prinesti partituro in spovednik je vražji rokopis sežgal. Skladatelju je očividno odleglo, ko pa njegov prijatelj ni hotel verjeti, da je partituro res sežgal, mu je Lully zaše-petal, da je dobro vedel, kaj dela, ker ima še en izvod partiture. Avgustova Čistilna Razprodaja SVETILK 20% do 33^/t popusta pri svetilkah iz na£e redne 'zaloge. Vse svetilke, ki stanejo $5.00 ali več, je mogoče kupiti po našem odplačilnem načrtu T vseh izložbah Th« N«w York Idison System T h« N«w York Editon Company Brooklyn Edison Company, Inc. T h« United Electric Light and Power Company New York and Queans Elactric Light and Power Company The Vo«kars Electric Light and Power Company h Jugoslavije. VAŽEN IZUM ZA PUŠČAVE Naročite stjTeiJl ilvrenikl fteafb driarah. tt "Gka Naroda" — 5AK3ER BANK SS COftTLANBT I9U . ■ —* ■ . - ' . • . Iz Pariza poročajo, da so trije učenjaki slučajno izumili napravo, k, obvaruje ljudi v pustinjah največjih nevarnosti. Sestavili so zelo občutljiv radiograf, ki bo v bodoče svari! popotnike v puščavah pred strašnimi peščenim viharjem, znanim pod imenom samum, da se bodo lahko pravočasno zatekli v varno zavetišče. Francoz dr. Jean Lugeon. dr. Nicola iz Lausanne in dr. Waldman iz Curiha so opazovali v puščavi priseljevanje velikih rojev rr.rčeš. Mrčes je strašna šiba Afrike in u-groža njene najrodovitnejše pokrajine. Za opazovanje mrčesa je najpripravnejša oaza E1 Golea, kamor so se omenjeni učenjaki zatekli. Najprej so hoteli točno ugo -toviti, kako se razne vrste mrčesa premikajo po zračnem morju nad Saharo. Za te poskuse so konstruirali otmoradiograf, instrument ki beleži tako najrahlejše zračne struje. S poskusi so začeli lani v oktobru in novembru, letos spomladi so pa nadaljevali. Dr. Lugeon je sedel 12. julija pri telefonu, ki je bil spojen z radiograf om. Kar je zaslišal čuden ropot, kakor da streljajo nekje s strojno puško. Spomnil se je, da je slišal tak ropot med vojno pogosto, v puščavi pa še nikoli. Bližajoči se to j i mrčesa so oznanjali svoj prihod na najrazličnejše načine, toda vedno drugače. Bližal se torej ni mrčes, temveč kakor se je kmalu izkazalo, samunv Učenjaki so takoj proučili ta pojav in sestavili boljši atmograf, ki vedno pravočasno naznani bližajoči se peščeni vihar. Zdaj se vrše pogajanja s francosko vlado, da bi postavila v puščavi več takih instrumentov, kar bo velikega pomena zlasti za kolonij alno vojsko. "Caruga". V okolici Vočina v Savski bano-| vini je bil te dni izvršen roparski napad, ki močno spominja na zio-| čine zloglasnega Jovana Čaruge. j Stari seljaik Jctsip Rekoč in njegov I sin Stevo sta se s sejma v Vočinu I vračala domov. Stari Rekič je imel pri stfcl skupilo za prodane vole, znesek 9000 Din. V nekem gozdu sta , ju napadla dva maskirana moška. Eden je imel v roki puško, drugi pa j revolver. Oni s puško je pomeril na I starega Rekiča ter ga zadel v des-j nc nege in zavpil: "Denar ali pa življenje!" Začel mu je stika tu v žepih, medtem pa je mlajši ropar z reve Iverjem v roii napadel Reki-čevega sina. Revolver pa se nikakor ni aprožil. Medtem pa je stari Rekič potegnil iz žepa nož in ranil ra2bc.jnika. ki se je nato spustil v beg, a za njim pa tudi njegov roparski tovariš. Žandarmerija zasleduje drzna roparja, a doslej brez uspeha. Bogata teta iz Amerike. Mesto Sremski Karlovci je doživelo te dni zanimivo snzacijo. Neka ženska iz Novega Sada. ki pri i policiji ni neznana je na premeten , naiin epeharila ženo premožnega mlinarja Gpermana. Starejša ženska je prispela v Sremske Kariovce ter se z avtomobilom pripeljala pred Optrmanovo hišo. Pozdravila je prijazno Opermanovo ženo, jc poljubila ter izjavila, da še prišla iz Amerik?, da obišče gospo Operma-novo kot svojo nečakinjo. Veselje v zakaj je hotelu v smrt. Mi.sli se. da hiši je bilo veliko, ker je bilo znano, £re z» nesrečno ljubezen, da neka teta že dolgo vrsto let živi v Ameriki in si je pridobila lepo premoženje. "Teta" je ostala v hiši in uživala veliko gostoljubnost. Par dni pozaiege faziji krvi poro-čaju iz Velikega Bt-ckereka: Žena znanega veleLrgovca Ivana Raubi-gerja, rojena Marija Hu=sar. je precej težko obolela, ne da bi mogli zdravniki ugotoviti, kaj ji je. Bolezen je hitro napredovala in šele po preteku par dr.i se je zdravnikom pcsrecilu ugotovit:, da gre za izredna nevarno o^lez^n, za katero je potrebna takojšnja operacija. Trgovčevo ženo so prejeljali v bolnico, kjer je dr Dekanič napravil težko operacije Operac ija se je sicer posrečila. zaradi velike izgube krvi pa je bila potrebna takojšnja transfuzija krvi. Zdravnik je sporočil obupanemu možu. da mogoče zeno ohraniti pri življenju samo z nagio iransfu-zijo krvi. Mož jo bil takoj pripravljen dati lastno kri, toda ugotovili io. da njegova kri ni dobra za transfuzijo. Hitro je odiel mož do-in^v in se, vrnil s taičo ter ženinim br.i torn Aladarjem. Zdravniki so preiskali tudi bratovo kri, ugotovili pa so, da se je mož tako prestrašil, da tudi njegova kri ni dobra za transfuzijo. Z% inkjekcijami kafre so ohranili ženo se nekaj časa pri življenju. Končno pa je zdravnik priezkusiil še kri njene matere, k; je nila tudi pripravljena žrtvovati lastna kri za hčerke. Dr. Kamenkovič je napravil operacijo in je pretoči! približno poldrugi liter krvi iz materine žile v hčerkino. Po operaciji in transfuziji sta se hčerka in mati prav dobro počutili in drug dan sta bile že izven nevarnosti. uničila v nekaterih krajih vso letino. V vasi Dubovac in Stara vas, ki ležita na hribu, je vihar vsem hišam odnesel strehe. V vasi Lemež je vihar .porušil hišo kmeta Gega-niča, v vasi Gjugjina je pa izruvai mogočno drevo, ki je padlo na kmetico Magdo Lacovič in jo ubilo. Najbolj st> pa bile prizadete vasi Drene. Cudinac. Bukev je in Sv. Ivan. V teh krajih je padla zelo debela teča. V vasi Cjepidlaka je težko bruno, ki se je odtrgalo s strehe, ubilo 4-letno Branko Vikašino-vič. Škoda je ogromna. ski univerzi, je Ligi narodov nasve-toval, naj uvede kot uradne priznani mednarodni jezik — one kretnje, ki se jih ,pri razgovoru poslužujejo gluhonemi. Trdi, da je ta jezik nad vse bogat in pripraven za najtežje diplomatske razgovore. Diplomati bi se ga navadili v kratkem času in dolgoletne izkušnje so dokazale, da se razumejo mutci iz najrazličnejših dežel vse bolj nego oni zdravi ljudje, ki se dolga leta učijo tujih jezikov Kako mirr.o bi potem potekala mednarodna zborovanja! NAZNANILO in ZAHVALA S tužnim srcem naznanjam žalostno vest Slovencem širom Združenih državah, da mi je umrl brat — LOUIS KNEZ PRAVO DRUŽINSKO . ZDRAVILO "TVoria, I1L — V»i tiani naje družine rabijo Triwrjevo grenk» vino z enako dobrim uspehom za telodčne neredr nostl. Kot odvajalna tonika. je boljfle kot karkoli, kar smo mi rabili. Drži freva v pravem delujočem redu. .Napravilo je čudeže. V. Vičič." UEKNEKJCVO GIENKO VINO t očisti sistem in opere vse strupe. Vred i rasne bolezni povzročene od ttbftsano-sti kot zaprtnico. glavobol, nervoznont to slab apaaec V vaeh lekarnah. Adv. Dne 13. julija t. L se je šel kopat Li pri kopanju se je tako nesrečno udaril ob skalo, da je vsled udarca na glavi umrl. BU je še fant, star 39 let m namenjen je bil, da odpotuje 29. julija v staro domovino, toda nesrečna smrt mu je pretrgala nit življenja. Bil je krojač in je delal v Cleveland, Ohio kakih 7 Jet. Doma je bil iz vasi Zbure, pošta Smarjeta na Dolenjskem, pri Novem mestu. Tukaj zapušča mene žalujočo sestro, v Pennsylvaniji eno nečakinjo in svaka; v Jugoslaviji pa sestro. Prav lepo se zahvaljujem nečakinji in njenemu možu Joe Gorshinu ter svaku Frank Champion, ker so prišli na pogTeb. Hvala aa darovane cvetlice. Naj Vam vsem ostane v vednem spominu. Ti pa dragi brat, počivaj v miru in naj Ti bo lahka ameriška zemlja! Ti si prestal, nas pa še čaka. Žalujoča sestra, JOSEPHINE HREN Star Route Uhrichsville, Ohio. KRATKA DNEVNA ZGODBA t , Y t*"* , ' Mali Oglasi imajo velik uspeh j ■ . ' n i p « B ■. "i i. * Mttii KOV NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 15, 193« RAZPOSAJENKA SOMAN IZ 2ZTLJIN1A Z/ Glas Naroda priredil G. P. labokit norm bailt no.«, 21 < Nadaljevanje.) je rekla, To nI v mojem načinu. Sprijazniti se boš moral s tem, kajti jaz ne morem nastopiti drugače! — To delam zelo rad, draga. Pogosto, kadar mislim nazaj, sem mnenja, da tiči v tebi dosti skrite strastnosti. Mogoče mi manjka čarov-ne besede da jo prebudim Kljub temu pa te imam rad, ker si postala moja iena. Ljudje smo sploh čudni in včasih se me loti naravnost želja, da bi zopet zbudil nekdanjo divjo Urško! — Boljše je če počiva, — Je rekla ter se lotila drugega predmeta pogovora z V jeseni je pričel Arn&tetten naenkrat bolehati. Dobil je težko pre-hlajenje. Lotil se ga je nagel sklepni revmatizem, ki je spravil celo njegovo Življenje v nevarnost. Urška je prevzela popolnoma sama vso naporno oskrbo. Komaj kdaj se je umaknila od njegovega ležišča in kadar je čutil velike bolečine, jih je čutila tudi ona. Boljše kot v dnevih zdravja je občutila sedaj do njega. Dokler je bil v nevarnosti so plapolale njene misli kot zbegane ptice. Vedno pa Je kljub temu skrbela za svojega moža. Čeprav je bilo prizadeto tudi njegovo srce. se ji je vendar posrečilo rešiti ga. Okreval je in zdravnik ga je poslal v Wiesbaden. Urška ga je seveda spremljala. Skoro vso zimo je preživel tamkaj na bolniški postelji. Februarja je smel aopet previdno zapustiti posteljo in sredi marca sta zakonska zopet odpotovala iz Wiesbadena. Ko »ta se koncem maja vrnila v Arnstetten, je bil mož zopet popolnoma oadravljen. Da ni bil povsem zadovoljen z delovanjem svojega srca, je zamolčal Urški ter prosil tudi zdravnika, naj ji tega ne pove. S ča-Nom bo zopet prišlo delovanje srca v red. Zakaj bi ii delal ra-ditega nepotrebne skrba? Herrenfeldi so se tekom bolezni Arnstetrtena 2elo ljubeznjivo obnašali. Ker sta bila dva otroka sijajno preskrbljena, se je poleglo tudi sovraštvo do Urške. Kot pametna ženska je skrbela zj^ to, da živi z vsemi svojimi sosedi v najlepšem miru. Svojega sina Han.->a ni omenila več, odkar se je nizkotno poročil. Ignorirala je tudi obiske svojega moža v hiši sina, čeprav je bila drugače dobro poučena. Njen ponos je. bil zelo užaljen radi te zveze. Svoji hčerki nasproti Je dala izraz svojemu ogorčenju. Liza je hotela naravno prisostvovati poroki svojega brata. Ko je pojasnila materi ta svoj namen, je bila vsa iz sebe od samega ogorčenja. — Ne drrni si tega, Liza! Če velja Hansu ta meščanska deklica več kot mi vsi, naj si nadomesti vse! Vendar mi ne boš napravila sramote ter prisostvovala tej poroki? Jaz ti tega nikdar ne odpustim! — Papa bo tudi zraven. — je ugovarjala Liza. — Tvoj oče ima slabe pojme o stanovski dolžnosti, žaiibog. Meni na kljub se je zavzel za to poroko. Tisene smeš javno postaviti na njegovo stran. Liza se je udala 3ila Je ie vedno pod upiivom matere. kJ ni imela niti malo srca. Par tednov pozneje je obiskala Urško. Pred par dnevi sta se nam-leč vrnila iz Wiesbadena. — Hotela sem le pogledati, kako ee godi tvojemu možu, ko je Stopila v hišo. — Hvala lepa, Liza. Kako pa pri vas? Vse zdravo? — Hvala, moj mož se počuti izvrstno! Zelo dobro izhajava med seboj, On je vedno dobre volje ter zelo vesel! Toliko kot sedaj se niso še nikdar smejali v hiši. — To me veseli. Torej si srečna Uza? Pogledala je na konce svojih čevljev. Srečna? Drugače sem ii velnod predstavljala to srečo! Seveda, tako srečo je najti le v romanih! Koneono pa je boij udobno. — In kako je gre tvojim starišem in bratom? Liza je namrdnila usta. Mama in papa se vedno prep irata radi Hansa. Dolf se je pustil prestaviti. Sedaj je v Berlinu, ker stanuje tamkaj njegova nevesta. Že-nira ga pač nekoliko, ker je s Hansom pri istem polku. — Zakaj? — Ne delaj se tako neumno, Urška. Dolf vendar ne more občevati s Hansom Ta ženska nemogoča za nas! Urika je resno in motreče pogledala v njen obraz. — Ali jo sploh poznaš. Laza? Mojemu očetu so sporočili v Wiesbaden, da ni bil nikdo drugi pri poroki tvojega brata, razven očeta. - Da. papa je bil edini, ki je utrdil Harisa v njegovi neumni ideji. — Ali si prepričana, da je ta ideja res tako neumna? Moram ti priznati. da mi Je Hans s to poroko naravnost imponiral! — Pojdi no, napravila si slab dovtip! — Ne. gotovo ne Jaz na tvoje mestu hi si vsaj ogledala mlado damo, predno bi jo tako razzahla s tem. da si izostala. To bi morala storiti ie radi svojega brata. Uza Je napravila presenečen obraz. Na tako pojmovanje svoje stanovske tovariiice ni bila pripravljena. Konečno pa je rekla pritajeno: — Med nama rečeno, hotela sem izprva iti k poroki, a mama je bila vsa iz sebe radttega. Nato sem morala opustiti načrt. Ti si vendar te poročena in nikdo ti ne more prepovedati kako' stvar, razven tvojega moža. ,9 Liza se Je nasmehnila. j — Ah. ta mi ne prepove ničesar in sam bil bil rad poleg. Ti vendar veš, mama ima svoje posebne muhe, proti katerim se ne morem boriti. V resnici mi Je žal, da sem se morala zadrževati! — Potem popravi, kar si zamudila. — Kako naj storim to? — Nič bolj priprostega kot je ta. Pusti si zapreči svoj voz ter se odpelji v mesto. V dveh urah si tam. Ustavi se pred stanovanjem svojega brata, si ogledai svojo svakinjo in če Je spodobna ženska, te bo pri-j ^sno sprejela. Ti seveda izraziš svoje obžalovanje, da nisi mogla biti pri poroki, jo povahU v ULndenhof, kjer jo enostavno predstaviš kot t vojo svakinjo. Videla boš, kako visoko bodo zapisali vsi naši to uslugo. Pri nas niso ljudje tako ponosni na svoje plemstvo, da bi se odporno ob-naiali napram mladi gospe j Herrenfeld. Časi so se hvala Bogu izpreme-ftiltl — Bila si vedno nekoliko demokratka! — Mogoče, vendar pa ne stojim osamljena. — Vse to zveni zelo lepo, Urška. Jaz pa nimam poguma, da bi nastopila proti svoji lastni materi. Mislim, da bo dvignilo to zares velik axmrmi — Kdo ve? Mogoče pa se da vse izvršiti. Žena tvojega brata je zelo ljuba, laobraiena in čedna deklica! I — Odkod ved ti to? — Od par tovarUev tvojega brata; bili so včeraj pri nas na obisku. ** " J --- ■MMr prihodnjič.) > 'a. * ^^HBHHBHBHm SODNI DAN NAD SODRASKO KOTLINO Sodražica, 31. julija. Včeraj popoldne malo po 4. uri so se pr.podili od severno-zapadne strani od Loža sem nenadoma črni, gosti oblaki. Soparica, ki je o-motično pritiskala že ves dan, je postajala naravnost dušeča. Pripravljalo se je k silni nevihti in prebivalstvo je s strahom pričakovalo, kaj bo. 2e od daleč je v kratkih presledkih silovito pobliskava-lo in bilo je vsak hip čuti zamolklo grmenje, ki se je grozotno bobneče bližalo bolj in bolj. Iz vseh bližfijih cerkva so se oglašali zvončki, ki so opozarjali čedalje bolj vznemirjeno ljudstvo na hudo uro. Ljudje, ki so boli večinoma zunaj na polju, so z grozo v srcih hiteli domov. Še preden so bih vsi v zavetju, so težki, čisto nizko se plazeči oblaki zakrili nebo čez in čez. Hipoma je nastala pravcata črna noč. V vrhovih dreves je zašumelo, nakar so jele padati izprva redke, debele, težke deževne kaplje, nato se je še močneje oglasilo bobneče grmenje in prihrumel je grozovit vihar. Začela se je strahotna naravna igra. Debele deževne kapije v zraku so poledenele in z najnižjega oblaka, ki je visel tik na Sodražico, se je ustria kakor oreh debela toča, vmes pa 33 padali tudi kakor jaca debeli ledeni kosi. Toča je začela neusmiljeno sekati po dozorevaj očem u polju. Vmes je rohnel strašen orkan, ki je lomil drevesa, jih ruval iz tal s koreninami vred, prevračal kozolce in odnašal strehe skednjev in hiš. Težka toča je pobijala v oknih šipe in padala pri odprtinah v hiše. Nastala je popolna zbeganost in ljudje so se križali, misleč, da je nastal sodni dan. Silen vihar in neurje je trajalo komaj četrt ure, nakar se je vlila ploha. Utrgal se je namreč oblak in voda poplavila v hipu vso Sodraško kotlino. Posledice neurja so nepopisno žalostne in usodne. Vse Sodraško polje je popolnoma uničeno in potol-čeno. Tam, kjer je prej rastila koruza in se je jedva hotela razbohotiti, leže sedaj popolnoma sesekana stebla. Fižol, proso, ajdo in zelje je toča tako zbila, da po njivah sploh ni mogoče razlikovati, kaj je prej i kje rastk). Po polju stoji voda še vodno za čevelj visoko in so popolnoma zalita vsa pota. Grozen prizor nudi tudi trg Sodražica. Po vsem trgu leže razmetane in razbite opeke, ki jih je vihar v kosih odnašal s streh poslopij. Na vseh hišah so razbita tudi okna, skozi strope v hišah je ponekod lila voda v stanovanja. V oknih mnogih hiš je razbitih po 30 do 40 in tudi do 60 šip. pri eni pa celo 68. Kozolci zunaj trga so vsi pre vrnjeni m leže daleč proč od stališč. Bili so večinoma napolnjeni z žitom in jih je vihar podiral kakor da so trhli. Vihar je odnesel strehe raz mnoge skednje. Treskala je tu- di strela, vendar k sreči večinoma v gofedu, v vrhove smrek in drugih dreves. Mnoge je zajelo neurje "še zunaj na polju in so skušali, da se ščitijo pred točo pod drevesi. To pa ijim ni dosti pomagalo in je marsikdo prihitel do doma v najhujšem diru, krvaveč iz mnogih ran, ki mu jih je prizadejala toča. Kjer se je utrgal oblak, in je nastala silna poplava, je voda odnašala s seboj vse mogoče: tramov je, žito, poljsko orodje in sploh vse, kar je dosegla. V Sodražici je posestnik Oražem komaj rešil 12-letnega sosedovega sinčka Stanka Lavriča, ki ga je dobila voda v strugo in ga skušala od-nesi s seboj. Oražem se je v skrajnem trenutku zagnal, stoječ prej pred svojim skednjem, v valovje in s poslednjimi močmi rešil otroka gotove smrti. Vsepovsod vlada velika žalost in potrtost. Škoda gre v milijone in se bo dala sploh težko preceniti. Ljudje so komaj spravili pod streho žito, vse drugo je uničilo neurje. Gospodarji hodijo okrog s po-vešenimi glavami in solznih, oči. Zbogom ves trud, zbogom tudi z lastnim potom biagoslovlejno delo. Scdraški župan Ivane je o nesreči še snoči obvestil kočevako-sre-sko načelstvo, od tam pa so danes poročali o silni nesreči, ki je zadela sodraško prebivalstvo, kr. ban-ski upravi v Ljubljani. Iz sodraške kotline se je neurje pretegnilo tudi v novomeško okolico, odkoder poročajo: Strahovita huda ura, ki je nastopilo včeraj popoldne nad župnijo Stopiče, je uničila vse sadne pridelke v vaseh Zajčji vrh, Pangrč grm, Orehek, Doiž in Sela. Toča, debela kakor orehi, je uničila kmetom vso letino. Vinska trta in koruza, ki sta zlasti v teh krajih mnogo obetali, sta dobesedno uničeni. V kolikor ni napravila škode toča, je uničil vihar, ki je ruval in lomil debela debla kakor šibe. Tudi v Straških toplicah in v okolici je uničila toča vso letino. Kmetje v prizadetih krajih so popolnoma obupani in je oškodovancem po tej elementarni neprizanesljivosti pomoč nujno potretona. U 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, U se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih drža?. Oglasite se za pojasnila » ljudski toll it*. 127 Last 41. cesta ▼ petek zjutraj od 1«. de 12., soba itv. 308, ali pa v liondeljrk In srede ob S. do 5„ soba 413. m ADVERTISiL 'GLAS NARODA' Na obisk v staro domovino zamere potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potovat To leto priredimo še sledtče izlete: Po FRANCOSKI progi s pamikom "He de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET i 2. decembra: VELIKI B02ICNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 t. oktobra — "VULCANIA- Nadaljnl izleti po isti progi: IS. decembra—"VULCANIA** bra—"SATURNIA" Za cene. za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so še ste ln sto-tisoči potovali v* popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrešbo in pa. kar je naj/ažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 92 CORTLAHDT ST., HEW YORK TeL Barclay 03M MOLITVENIMI: Marija Varbinja: v platno zvezano............ -80 v fino platno ..............l.oo y nanje vezano .................1-50 v fino usnje vezano.........1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............1.— v fino platno "Rezano........ 1.10 ▼ usnje vezano ............ l.Mi v fino usnje vezano ........ 1.70 Skrbi za došo: v platno vezano ............ .80 v fino platno vezano ........I.ii0 v usnje vezano..............1.65 v Ono usnje vezano ........1.80 Sveta Ura (s debelimi friuual): v platno vezano ............ .00 v flno platno vezano ....... 1.50 v Ono nanje vezano ........1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vez&ao ............ 1.50 v fino usnje vezano ........ 1.80 Kvišku srca mala: v platno vezano ............ .80 v celold vezano ............ 1 'JO v fino osnje vex.-........1.50 Hrvatski molitveniki: Ctjehm starosti, fina vea. ........1— najfinejša vez ..............1.69 Slava Boru v mir ljudem, fina vea 1.50 nzjftneJS ..vez ..............1.60 Zvončec nebe&kl, v platno .......80 fina vez ....................1.— VIena«, najfinejša ves ...........1.M Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .......... 70 v najfinejše usnje vezano ....1.120 (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano........ 1.00 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ........ 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ............ .25 Angleško slovensko berilo........2.— (Dr. Kern) Anglečko-slov. in slov. angL slovar Amerika in Amerlkanel (Trunk). .S.— i Aogeljaka služba ali nauk kako se naj streže It.sv. maši.......... .11 Boj nalezljivim boleznim ...... .75 Cerkniško jezero .................1.89 Domači iivinozdravnik. trd. ves. ..1.60 Domači iivinozdravnik, broS. ....1.25 Domači zdravnik po Knaipo: trdo vez. ...................1J»0 broširano....................L25 Domači vrt .................... 1.29 Govodoreja ......................1.50 Goepodnjstvo...................1.S0 Hitri računa ....................75 Jugoslavija, Mellk 1. zvezek ....1.59 2. zvezek. 1—2 snopič ......L89 Kletarstvo (Skalieky) ..........2.90 Kratka srbska gramatika......- J9 Knjiga o lepem vedenju: trdo vezano ................L— Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov .39 Kako so postane driavljan Z. D. .25 Kako se postane amerlMrt driavljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... -50 Sat. Katekizma ................ M Liberalizem .................... .59 Materija in enerilja ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, L sv............... JH» Mladeničem, II. zv. ............ -59 . . (oba zvezka skopaj J9) Mlekarstvo ......................U- NemSke-anglefiki tolmač ........1.49 Najboljša slov. Kuharica. 008 str. lepo vez. (Kalinšek) .......... i hišo in dem. trd. vea. L— brez o&telja: 1. del ...................... JI 2. del ...................... M Kretan je Paruikov -»— Shipping New« — 16. avgusta: Aqultaxiia, Cherbourg Minnetonka. Cherbourg 1». avgusta: Leviathan. Cherbourg. Bremen 20. avgust«: France. Havre Bremen. Cherbourg, Bremen George Washington. Cherbourg. Bremen 1. »eptaembra. Paris. Havre 2. septembra: VuUania. Trst 3- septembra: Mauritania, Cherbourg President Harding. lluml'Urg I*eutschland. Cherbourg. Albert Ballin, burg Cherbourg. Ham- 21. avgusta: Berlin. Boulogne 6ur Mer. Bremen 22. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Xapolt. Genova 23. avgusta: Minnekahda, Boulogne bur Mer 25. avgusta: Reliance, Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: lie de France. Havre Berengaria, Cherbourg Columbus. Cherbourg. Bremen America. Cherbourg, liremrn New York, Cherbourg, Hamburg 28. avgusta: Dresden, Cherbourg. Premen 29. avgusta: Buropa, Cherlourg, Bremen Majestic, Cherbourg Hennland, Cherbourg. Ar.twerpcn Volendam, Boulogne Sur Mer, Hot terdum 30. avgusta: Republic. Cherbourg Bremen Si L^juif. Cherbourg, Hamburg Conte Bianeamano. N'ai*ulL Uenova 6 DNI PREKO OCEANA NalkKJi* In najbolj ugc4na sol aa ootovanj« na »gromnln urnikih; PARIS 16. aug.; 1. septembra (1 A. M.) (4 P. M.) FRANCE 20. aug.; 5. septembra <7 P. M.) (7 P. M.) He de France 27. aug.; 12. sept. (Opoldne) (Opoldne) NaJkrajla pot IXJ Sn.sniol V«&to I« ▼ posebni kabin! s vsemi aaodernl ml *4obnowtl — Pijafa. In sl*vx» francoska kuhinja. Isrsdno alsks can« VprsZaJts k*t».-eg»kol poobtaS£*a«ga agaata FRENCH LINE It STATE OT REIT NI'W YORK. N. V. Batunar v kronski in dinarski veljavi ..........................75 Solntenje........................ Slike iz živalstva, trdo vezana .. J>0 Slovenska narodna mladi nv. obsega 452 strani .............1J>0 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.15 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3.— Sadno vino .....................40 Spolna nevarnost ............... .25 Sadje v gospodinjstvu............75 Nemško slovenske slovar Najvctji apisovnik Ijobavnih in d m gib pisem ........•••»..».. Slovensko mmilil slovar .........1 Ojačen beton .................. Obrtne knjigovodstvo ............t Perotainarztvo, trd. vea. ........1 Peretninarstvo. broL ............1 Prva Stanka* ves............... Prva pmai, Dr. M. Hna ........1 Pravila za oUko •»..•••••.•••. Prikrojevanjn perila po »votel meri s vzorci..................1 Psflkitae nmtnje wm sftihil*! pod- 1*1 ........................ Praktični nT mm .............. Pravo I9 revolucija (Pttamlc) .. , Predbednfid in Mejni nfHJI wm- liC^BUHB® ooooooooooooool« OOOOOOOOOOOOOOOOO oŠ sssssessssseoesssss elsl Učna knjiga in berilo laškega jezika ..................... .... L'vod v Filozofijo (Veberr) ......1.50 Veliki vsevedef ................ .80 Veliki slovenski spisovnik trsov* sluh in drugih pisem ..........2.25 Voščilna knjižica ............... Zdravilna zelitta ...............40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zbirka domaČih zdravil .........& Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........1.90 Zdravje mladine ................1.2r Zdravje in bolezen v domaČi hiši. 2 zv.......................1.20 "GLAS NARODA" Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berila (ENGLISH SLOVENK KSADCK Stane same 92.— Aarottte ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA H« Went II Street Mew York Cttj Cherbourg, Hamburg 5. septembra: France. Havre 'liremrn, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherbourg Ruma, Napeli. Genova 6. septembra: Leviatban, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 8. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 10. Kptembra: Aquttania. Cherbourg {'resident Kousevell. Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 12 septembra: He de Franca, Havra Olympic. Cherbourg Stutendam, Koulogne iur Mer. Rotterdam 13. septembra: George Washington, Cherbourg. Hamburg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Conte CrajiJc, Naiwll, Utnu\» 15. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 16 septembra: Kur-i«a. Cherbourg, Bremen 17. aeptembra: Berengurla, Cherbourg Albert Uullln, Cherbourg. Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Kur Mer, Bremen 19. septembra: Parit, Havre Suturrila, Trat Majestic, Cherbourg Hoterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 20. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg. Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septembra: Muuretania. Cherbourg Amerlea. Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 25. septembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 26 aeptembra: France, Havre Homeric. Cherbourg Fennland. Cherbourg. Antwerpen Volentlam. Boulogne sur Mer, Rotterdam AugustuB, NapoM, Genova 27. aeptembra: Leviathaji, Cherbourg 1. oktobra: A'luitania, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg L>eutschlar.d, Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: lie de France. Havre K uro pa, Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg 1. oktobra: St. Ixjuis. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne «ur Mer. Rotterdam Conte Uiancamano, Napoli, Genova 5. oktobra: Republic. Cherbourg. Hamburg Resolute. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: Vulcania, Trst Berengaria, Cherbourg Columbus. Cherbourg, Bremen President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic. Cherbourg Statendam, Boulogne aur Mer. P.ot-terdam Roma, NapolI. Genova 14. oktobra: Bremen. Cherbourg, Bremen 15. oktobra: Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Hamburg Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen 17. oktobra: France. Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Napoll. Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: Dresden. Cherbourg, Bremen 24. oktobra: He d« France, Harrs Saturnia, Trst Eum pa. Cherbourg. Bremen Pennla-nd, Cherbourg. Amwerpen 25. oktobra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne sift- Mer. Rotterdam 29. oktobra: ~ * Deutacbland, Cherbourg, Hamburg America., Cherbourg. Hamburg Berengaria, Cherbourg 31. oktobra: 4 Majestic. Cherbourg Augustus, Napoli, Genova V *