Imiurntl no mivojotniijo i« volj/, tHllUi|illU vrtl|,U;
H l(v,, čo no Mul« Iktul,
Iti n o i, n 8 ti i> ti n ii 3 ii Prt vmtlt rutnom tliilomj no .1011» pVllilOlMH) VMUUlJk.
H o k o pilil
»o vriiitnjo, iiijlViHilcoviiim plmnu no no ii)>ri\|omnJo.
N,U'06iilm) im\|i»MU o^viivniftlvo ('luliHiiiliiU-noljn') In olitn odlo.IJtt >\n Dumvm trpi h, Ju M,
M llSt Zli SlOflHSti
Po poŠti	|H'o|onmii	volili i
K« uolo Into	, , 10 — lst>
«il pollotu	, , . 6	,, "» n
«u iVu.fi. loiiH	, , S	„ bo „
V iidm!illt)U'ftul|l voljo: 'M oolo leto , , H |Vl, .10 k*'. krt [nii ihih. , , .1 „ ho „ v,n Mtii lota , , 0 „ 10 „
V ljiililjmil u« dum |iofiUjiin voljft lip ki>, vm\ m loko,
Vrodnlltvo Jo v Mnlli uHoirti 51,ov, ti«,
l?liii|tt po livtltmli nu todon in iiliuu' \* lirtrok, fettUik In tiobota,
O pravu l(aioli«k() mkvo v Bosni.
OaaopiBU »OvPouho1' bo piše i/, Pošto: Slišni! smo, du v Vatikanu jnko skrbno razpravljajo zadevo verskih razmer v Bonn! in Hercegovini,
Polog najnovejših vesti poklican Jo bil Stroumnjer v Eliti, dn podu turno hvoJo nun volu pri i*/.(io!o vtmju predlogov o novi tiru v nn v I v Bosni in Hercegovini. Znameniti škof djttkov> h ki Imn polog vsestranskega poznanja teh do-žel tudi velik vpliv uu prebivnlHtvo, katero apoznavu njegovo veliko moč in ailuo požrlve-vnlnoBli, ki gu nlli pronto preHkrbeti Dosnju-kom spoznanje njihovo sveto vere,
V DJttkovu založil jo frančiškanski somi« tntr, kjer no je že dolgo let otlgojovtilo bosansko tltiitovBliVO, ki b! je n ttvojo prijaznostjo In požrtvovalnostjo vedelo pridobiti ljubezen pro-bivuleev mnhnuiodiinikih iu pravoslavnih, Škofje pit lu popjo pravoslavni, poaltuii tija od putriuriiu (larigrajakega, vživajo pri ondotnih prebivalcih večinoma mržnjo zaradi avojo raz košuoatl in požrešnoalii,
Število prebivalcev Dnano In Hercegovine atuvljo nu en milijon tluš, mej katerimi jo iriO.tKH) katolikov, atO.OOt) mobiuuedanov in 64.0.(400 pravoslavnih. Spoznavnim grško vzhodno cerkve, ki al v ž o davno žele voliti šknle avojo nnrmlnoBti, ptič težko pričakujejo trenutka, ki jih odtrga duhovakej oblantl patriarha carlgrajnkega In podoblastl Karlovškemtt. Mn-hatuedani t, j, begi lit oatalo pribivabU-vo slo-vannkega plemena že I d ai tudi versko Hvnbode In aieer v o noj meri, da ae jim dovoli voliti avojo duhova!,vo neodvlano od šejk-til-izlutna.
Razvidno Je toraj name po sebi, (ta pri talcih razmerah vaa utumornu delavnosti pripada katoličanom! in če so oziramo na vpliv, katerega srna katoliško ckihovstvo v novo pridobljenih deželah, amemo so nadejati najboljšega vspolin. Mej pravoslavnimi Bošnjaki in inuhnntedanskimi begi jih je mnogo, ki ao v že zelo naklonjeni ktitoliškoj veri, Trebalo bo tedaj razviti vsestransko delavnost, dn kotiečno tudi ti dosežejo svetost našo cerkve.
V leni slučaji - zdi so nam — imel bi škof Strosmajcr preložiti avoj škofovski sedež iz Djakova v Sarajevo, da tako a svojim vplivom pripomore k razširjanju av. evangelija mej prebivalci teh zemlja, tatlulto b! njegova navzočnost v glavnem mestu Bosne nemalo pospeševala katoliške koristi, Vendar bo hrvatskemu prelatu težko se ločiti od avoje h to 1 i en iu školijo djnkovsko, ki jnko po trebuje. njegove očetovsko akrbi. Smemo pa upati, da akrbijivi škof no zamudi niti tre« notka, marveč da ne hoče žrtvovati vsestransko iu vedno, kjerkoli to korist! sv, cerkve zahtevajo,
Brezdvomno znana vam jenltrb, kntero upolrebljujo, škof Stroamajer zidanju iu lepšanju eerkvii, V že tlvamijHii let delajo krasno katedralo ali preatoiico v Djaltovu, ki ima biti sezidana In oklnčana po umetnih načelih najimenitnejših stavbarjev, Denarja za tako podjetje porabilo ho Jo vžo nad .'! milijone Frankov,
Ali pretekla bodo še tli ali štiri leta, predite bo dovršeno lo velikansko tlelo, Ikof, ki tujcem akazvtje hišo božjo, na katero jo po vaej pravici pouoaen, navadno pristavlja be-
sede; „:Mvo vam hrama katoliških Jugoslovanov.11
Po vsem tem smemo se toraj z veseljem nadejati, da tudi v Bosni in Hercegovini napoči našej veri nova boljša doba, tia ae o udi kmalu Hozlda Gospodu žrtvenik, pred katerim ae bodo prlpogibalu vsa kolenu, <»*•
(jrtioo o rusko] oerkvi in njenih sektah.
(Konec.)
„I.tiizkolnlkl ao a kritičnim očesom gledali «a novotarlje, katere rea v m aw i k terem ozlrti ni ti o bile primerne niirodnlin potrebam ali oni ho krltlkovali tudi staro in zato ae oni poslednji čna raje imenujejo kar kristjanu kakor starovcrcu. Nagnjenje h kritiki je pri brezpo-povcih, naj štev llnejšej rozkoluiškej neki,I, tako močno, tla ne Je kar naravnonli I/,javilo uže v ijflffiittvu1* rišklh (Riga) Intlosnjovoov I. DU»0 ,,d.a so predniki uzaktuilll mnogo krivičnega," Še celo spisi svetih očetov In npoatoljiiov nimajo pri brozpopovuih neovrgljlve veljave. Oni hočejo Imet,I povrniti alegorični atnlael, Svobodno razlaganje virov krščanske vere pa Izhaja pov nebno iz njih o,snovnega pojma vertiklh nazorov, Mltilljo niimrrč, da Je Autikrlntiovo gonpoiiiivo uže nantiopllo, a pod Autlkiiajiom razumevajo noglanno tivojemu alegoričnemu načinu razla« govanja duh obCilnativa, Mvoverako nlianje enr» kvo, ti u h zlovtirja M, ne pa človeka i in ta raiaol jo zdaj priljubljen ihriua v brezpopov-nklh razgovorih.
njih mnenji tlti.li večnega pogubljenja ter živi it deluje pred. vnem v one«
buli posvetne vlnde, v vladarjih, ki ao glavna potlperu ollcijaltie cerkve, katero ruzkolniki za-nikujejo. Zategadelj misli večitm brezpopoveev, it! ae je pa poslednja leta še pomnožila , tla jo molitev za svetnico oblast „hogonw«ta) izročilo lu ostudno raznmljoojo.u S počet,ka tega. atole.liju bo tnko postopalo le skrajne aektie, zdaj no pa uže tutll. popovci pod vplivom ideje o duhovnem Antikristu začeli opuščati molitev za oblanti In popovakl ntaroobroilni zbor je sklonil 1, t H (I H v Belej Krlnicl „da ne I m njo oni, ki molijo zu ebluat, odločit! od cerkve/1 1/iuej popoveev molijo za avetisko oblast le kupel, kmetje pa ne dopuščitjo l,e molitve. Pri zbotu uit rotfovškem pokopališč! i, (HtM a o vai navzočiii, večji tlel kmetje, glunovali proti molitvi za nvetako oblasti.
,,Posebno znamenito je tudi, da so skoraj vsi popove,I pred nekaj leti sprejeli osnovne načela brezpopovščine, katera jih komično go» levo privede v ponletlnjo. V takem mulah! ao vplivali ua razkelulke „!ii.raukarje", kažoč jim, tla v molitvi za dotleljenje zmage, obianii^ui mul protilvnlkl oni prosijo tudi za zmago nad .svojimi „Hlii'aiikarjl,"
,,Razkolnlkl trdijo dosledno po nvojem duhovnem načinu razlagovanja, tla Je cerkev du«
iror in
.Nemško-narodnu stranka v Avstriji misli, tla jo menda prišel čas, Ito sine krinko z, obraza sneti, Obnašanje nemško - narodnega študent,ovškega društva ua Dunaju je bilo — tako, du je bil cesarski naineatnik dolenje-avstirijakl primoran, razpustiti ga. Ob enem pa je poslanec Schtlnerer v državnem zboru dvakrat zapored rekel, da ai Nemci v Avstriji želo že sltornj z Nemčijo združeni biti, To nas ni nič izuritiulDo, in ne biAno z rokami tinti glavo vkup tlesknili; v naših oččlt je SehiSnerer še vedno bolj spoštovanja vreden mož kakor mnogi iz onih, ki ga zdaj na laž postavljajo, ter ae kakor Peter med petelinovim peljem zaklinjnjo, da Sehiliiererja ue, poznajo, in da nI govoril v njihovem imenu, Selitinerer ne ni nikdar po vladnem vetrn obračal , iu je vladnim možem zmirom jako debelo pravil. On je vso iz tirnega lesa izrezan, ko drugi ustavoverci, in tla je imel pogum, to povedati, kar bi al noben drug ue bil upal, to ae mu uu amo V sramoto štet.
Zdaj ga obsipajo od vseh stran! a pismi in telegrami, in se roid, tla so val dobri Avstrijci , tla ul nobeden kaj tueega govoril, Buhhnorur pa je šo pozneje rekel v državnem
hnvua ter da jo zidana v našem arei iu nJim vrhovni poglavar je aam Kriatua, Zategadelj zauikujejo potrebmifiti duhovnov, Miilhl In nuno imajo te veljavo kakor pisatelji, učitelji itd, Tudi mašivlkovo poavečevanje Imajo za novo« tarijo, vveiietio po Nikoira, govoreč, da ao bili prod njegovim časom aamo učitelji, ros led njo je deloma tudi zgodovinsko potrjeno (UI) tako jo u, pr. nu Pomoi j i vso službe, izvzemši lltiirgljo, opravljal kak laik iu sploh ho imeli tam župjjanje prvo besed® v cerkvenih zadevah ; zatoraj ao bila nu Pomotji tudi tako ugodna tla za brezpopovako nek t o. I/, zakramentov so obdržali brezpnpovoi aamo krat in pokoro aH delivel teh dveh zakrumentiov (?) ao
*) Kitvno liit, Ju«ov pln un drugem nmiitn t „U'Xo v prvnj ilubl riiftku ngodovhm nI Ju duhovno inblvul „ii\H\t'1 In «rtl.ovnj no bili odgovorni pvntl ujhn, pu nu mimo duhov nu ampak knll tviiubn v Um hioriichijo, Talcu n, pr, »I Jn v Nnvjiiovuita nivrod tiibntl tiokuliovo vlivillku bron vinmoga oin-kvimogu voltopolirjltnijit. Popu, katoim jn nnvotl Ubiral Ju telili on ito(II1 lin nolu v uorkvoulh vtu\oh lu talci popjn uo bili naravno v vmXi\i nooilvbinotit! ud iivu« Jih iliiliovnllt muNolalltov, Mcofnv, m! kaktiih donti" krat fin v mnSnlko nluo bili pouvtičonl." 'l'o mi nokako tfmlut} gliuil »a ,,iilaro»nuilu) pnlrOalhahuv lun-kov."
zboru, da pri svoji trditvi ostane, in da zunaj zbora to tudi hoče dakazati. Pri njegovem značaji mu vrjamemo, da je resnico govoril, in bi prej nasprotne izjave za več ali menj oportunitetno in klinjene smatrali.
Da med nemškim kmetskim ljudstvom ni veliko simpatij za Prajse, to je znano; drugače pa je v mestih. In kakih nazorov so študentje nemški, to je videl vsak, kdor ni slep, že davno. Če so bili sedaj na Dunaju , kjer so vsikdar podpirali nemški duh i nemški živelj v Avstriji, primorani razpustiti dunajsko štu-dentovsko društvo, potem si smemo misliti, da so morali za to govoriti tehtni uzrold.
Mi ne bomo po navadi Jjublj. Tagblatta" in drugih sorodnih listov, ki so nas tolikrat po krivem sumničili, policije ščuvali na Scho-nererja in nemške šludente, vendar se nam vsiiujeta pri tem dva pomisleka.
Prvič bi poslanca Schonererja prašali, kako je to, da ravno Nemci v Avstriji niso zadovoljni? Saj so vendar pred .vsemi drugimi priviligiran narod, saj imajo v našej polovici vsako prednost, ki si jo le misliti zamorejo. Kdaj se jim je v narodnem oziru še kak las skrivil? Ali jih niso varovali kot angelji varhi razni pravdniki in drugi mogočni rnožjo vseh dežel?
če so že Nemci nezadovoljni, kaj hočemo še le mi Slovani reči? Kako srečne bi se mi šteli, ko bi bili v njihovem položaju!
Drug pomislek pa je ta: Kaj poreko zdaj tisti nemškutarski obrekovalci a la ,,Laib. Tagblatt" in drugovi, ki so vedno nas Slovane kot veieizdajalce sumničili, in od tega obrekovanja svojo žalostno životarenje ohranili? Pezdir v našem očesu so videli], bruna v svojem očesu pa niso videli. Hinavci 1 Izderite prej brun iz svojega očesa, potem glejte, kako boste pezdir iz našega očesa ven spravili.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 27. decembra.
Ccsaa* se 2. januarja iz BudapeŠte vrnejo na Dunaj in potem bode po naznanilu dunajskih listov takoj rešena tudi ministerska kriza. Vstavoverni listi žele, da Daj bi ostali dosedanji ministri, vradna „Mont. Revue" pa piše, da noben izmed njih ne bode ostal v novem ministerstvu. Iz Budapešta se naznanja,
da je bil Potočki ža v jeseni od cesarja pooblaščen sostaviti novo vlado, da pa takrat te važne naloge ni hotel sprejeti, češ, da dosedanji ministri z dosedanjim državnim zborom najlaglje shajajo. Novo ministeratvo bode nekakšno zavezno in se bode boje naslanjalo na Poljake, Čehe in velike posestnike. To so ob kratkem naznanila o ministerski krizi; so li resničnejša od družili , ki so se o tej zadevi že tolikrat nahajala po raznih listih , tega si nihče ne upa trditi.
© cesattJcvS&BB llgasl^Ifag poročajo bavarski listi, da se bode zaročil z najstarejšo hčerjo saksonskega princa Jurija, princesinjo Matildo.
!P©g'®sIffm s Taaržij® zasedanja Bosne in Hercegovine neki na bode omenjala ampak zadevala samo Novipazarski okraj, kte-rega bode pa oskrbovala še Turčija ; za red bodo skrbeli vojaki avstrijski in turški, v bolj važnih krajih, kakor v Novem pazaru, Sjenici in Mitrovici pa bodo samo avstrijski vojaki nastavljeni.
Ka trž&šSii mmesim	se bodo
pričele nove volitve 12. marca 1879. Magistratu se je zaukazalo, da mora dotlej vse potrebno vravnati, zlasti sostaviti imenik volilcev.
Ynanje držav«.
MsaB^SM-SiSiSS, skupština so snide 6, januarja 1879 v Tirnovi, da osnuje vstavo bul-garske kneževine, potem pa izvoli svojega kneza. Bulgari menda žele, da naj se izvoli ali general Ig n a ti e v ali pa knez Dondukov-Korzakov. Od druge strani pa se poroča, da naj bi po želji carovi bulgarski knez postal angleški princ in vojvoda edinburški, ki ima edino hčer carovo za ženo.
~W Afg",mij?n!;aB8«a so velike zmešnjave' Emir je pobegnil iz dežele, kjer so uekteri rodovi njegovega sina Jakub Kana oklicali za emira, Vojska zarad slabega vremena dosti ne napreduje.
asa r.l;a8s-eajw so se pričele obravnave zarad izvršitve sanštefan-skega miru. Ko se Rusi od Carigrada odmaknejo, bode Turčija kot prvi obrok vojne odškodnine plačala 100 milj. rubljev-
^HUB-šlia veliki vezir Keiredin paša se bode moral neki umakniti Said-paši, ki je poseben ljubljenec sultanov in ima že sedaj povsod prvo besedo. — Prebivalci skaderski so vlado turško prosili, da naj jim pusti dosedanjega nedavno domu pokl;canega guvernerja Husein pašo, ki je eden najhujših protivnikov berlinske pogodbe in glavni vzrok, da Črnogorci še zdaj niso dobili Spuža in Podgorice,
Izviral
®c!jja.*) (Čitalnica.) Pretečeno nedeljo, 15. decembra, je obhajala naša čitalnica svoj redni občni zbor. G. predsednik dr. Srnec spregovori -nekoliko o društvenem življenju v naši čitalnici pretečenega leta ter na-ved e nektere vzroke, zaradi k te rili je bilo čitalnično življenje v tem letu bolj mlačno. Med drugim je bila po mislih g. prvomostnika tega kriva letošnja vojska v Bosni, kamor ja moralo odriniti voč udov iu predsednik sam ; kriva je bila pa tega tudi nesloga med mnogimi udi. Opominjal je nadalje g, ravnatelj vse ude čitalnične k složnemu delovanju. Dasiravno pa je bii stan naše čitalnice v tem letu ne-vgoden, se je vendar večkrat oglasila, ter storila, kar je tirjala čast našega naroda.-Poslala je posebno deputacijo 3 udov k Bleiweisovi svečanosti v Ljubljano iu izvolila v občnem zboru 17. nov. 3 za naš narod mnogo zaslužne može v svoje častne ude (kar je „Slovenecu že poročal). Diplome so se po posebnih deputa-cijah častnim udom že izročile. 11. decembra sta se podala 2 gospoda čitalnična uda na Ponikvo, da izročita diplom č. g, župniku Ter-stenjaku, G. župnik je izrazil pri tej priliki željo, naj celjska čitalnica vedno krepkejša prihaja ter boij in bolj raste. — V nedeljo 15. decembra pa so se odborniki iu nekteri udje čitalnični poklonili svoji starosti g. dr. Štelauu Ko če v ar ju ter njemu izročili častno diplomo. 4 udje so se potem odpeljali v Laški trg, da enako odlikovanje izroče prečast. gosp. ■nadžupniku Ant. Žuži. Ta 2 gospoda, dasiravno že v letih (g. dr. K o če v ar je v 70., g. Ž u ž a pa že v 79. letu svoje starosti, in zdaj nar starejši duhovnik naše vladikovine, pa še vedno marljiv in delaven I ) — dasiravno sta že v taki starosti, v kteri se drugi vsemu narodnemu gibanju najrajše popolnoma odtegnejo ter radi v „ljubem miru" živijo — se Se zmirom kaj živo zanimata za narodno
*) Za zadnji list prepozno dožlo.
Vred.
laiki. Obhajilo, katero razumejo v duhovnem pomenu, se nadomestuje z navadnim kruhom.
„Tedaj so brezpopovci precej zelo podobni verskim racijonalistom, ker ravnajo svoje življenje ne po verskej nravnosti ampak po na-vdihovanji lastnega srca, katero pa Kristus sam navdihuje. Doižiti jih v privrženosti k črki je ostanek še prav nedavnega časa, ko so se mej njimi in pravoslavnimi verteli prepiri o vnanjostih kakor o;dvoprstnem pokriževanji, o petih prosforah mesto sedmih pri liturgiji jtd. Zdaj pa zamorejo pravoslavni doižiti raz-kolnike zarad svobodnega razlagovanja sv. pisma ne pa zarad črkojedstva. Da še več, zdaj dolže brezpopovci, naglaševaje svobodo razuma v verskem prepričanji, pravoslavne v črkojedstvu.
„Vse to pa veljale o navadnem, srednjem brezpopovcu, t. j- predstavitelju ogromne večine razkoinikov. Nahajajo se pa še tudi razkolniki 8 prav rezko primesjo racijonalizma mej »beguni." Pri svojih tendencah k neodvisnosti so oni došli do ideje, katera jih OBVobojuje od vsacega spoznanja potrebnosti krščanskega
učenja. Oni pravijo, da je Antikrist uže zdavnaj prišel in da so se prerokovanja božja o cerkvi uže spoluila ter da živimo zdaj v „bo-dočem veku." Vstajenje mrtvih se vrši v vsa-cem po razmeri njegove biagočestnosti in zategadelj se vse, kar so aposteljni in očetje pisali, nanaša na prošlo; v zdanjosti je pa je-dino merilo pravice — vest samega verujočega. Najbolj racijonalistične vrste v razkolu, ki se skoro nič ne ločijo jedua od druge , so „ne-moljaki" (nj.h osnovatelj je bil donski kozak Zimin) in „vozdihanci" (zdihovaici). Njih učenje je osnovano ua „dobah Veka." Od 1. 1666 sim traja uže vek sv. Duha in zatoraj se dopušča samo molitev v duhu. Ker je pa zdaj uže „bodoči veku, zato ni treba ni cerkva, ni zakramentov ni obredov. Zametovaje cerkev, zametujejo oni tudi oblasti, pokroviteljice cerkve. Ta sekta se zmerom bolj razprostranja.
„Toraj se staroverci ne morejo imeti za nevedneže, zakorenele v črki. Naprotiv, brez-popovščiua oznanjuje verski racijonalizem , ona vleče na-sa tudi ostale vrste razkola, katere se bodo gotovo nanjo izlile, ker jih pri po-
manjkanji vsake hierarhije nič ne vtrjuje v njih verskih nazorih."
Razkol je na Ruskem državno prepovedano verstvo ali v nekaterih krogih se uže dela na to ,,da bi se v interesu vlade in ruskega občinstva kakor kmalu mogoče uničilo izldjuč-ljivo poioženje razkola," Vzroki so navajajo
1)	ker je očevidno da so vsa prizadevanja pravoslavnega duhovenstva (če je sploh kaj prizadevanj) nezmožna oslabiti razvitje razkola
2)	ker se razkol zmerom razprostranja, in 3) ker je škoda, da bi bile take umske zmožnosti, kakor se razodevajo pri razkolnikib, zgubljena za celi ruski narod. To bi se po naše nekako reklo: ča ruska vera^nima moči, da bi premagala te sekte, naj pil sekte njo premagajo.
Če se tedaj racijonalizem uže zdaj, ko ga državna oblast z vsemi mogočimi sredstvi ovira, tako zelo razprostranja mej pravoslavnimi, koliko bolj se bo še stoprv tačaa, ko se mu dovoli prost izhod. Tudi ruska cerkev nam bo dala kmalu dokaz, da je posledica vsaka ,,cerkve", ki so odloči od Oerkve, zidane na skali — prejšnji ali poznejši propad v nevero.
maša življenje pa tudi mnogo pomagata k nje-.govemu vsestranskemu prospehu.
Toda na daljo o občnem zboru. Po taj--aikovem in blagajnikovem sporočilu se je volil novi odbor, kteri se je v prvi svoji seji 20. decembra tako-le konstituiral : Predsednik či-•talničin : dr. Srnec, podpredsednik: prof. Ivan Krušič, tajnik: mestui kaplan J, Žičkar , blagajnik: prof. in dež. poslanec M. Žolgar, knjižničar : učitelj Lever; nadaijni odborniki dr. K o če va i') cesarski svetovalec , dr. Filipič, konoipijeat, Iv. Žaža, rudar,. Fc. KraSovic, po-zlatar — namestniki pa gg.; Slane, Zupančič in Lavrenčak. Odbor je sklenil, da se 6. in 19. januarja 1879 napravijo veselici, iu sicer ■6. jan.; tombola in ples, 19. jan. : pa petje, deklamacija in plea —- vsako sredo imamo tako imenovane „tihe večere1', 23. jan. se ima obhajati izvanreden občen zbor, da se čitalnična pravila spremenijo. G. dr. Štefan Kočevar je čitalnici daroval 20 gld,; za to blagodušno darilo mu je odbor izrekel prisrčno zahvalo. Čitalnica si je naročila za prihodnje leto 17 raznih novin in listov. Bog daj, da bi si celjska čitalnica v novem letu krepko opomogla naj bi k nji pristopili še drugi celjski Slovenci, ki ae ji še vedno z neko nobieso odtegujejo, naj bi med odborniki kakor med udi vladala lepa složuost: le tako moremo napredovati če vsi vstraj n o pa složno postopamo.
I® CJeljSfc, 26. decembra, (j- Jožefi na Geigerjeva.) Včeraj na božični dan, je bila z veliko slovesnostjo pokopuua gdč. Jožefina Geigerjeva, hči ranjega Jožefa Geiger, dobro znanega bukvoveza in knjigotržca v Oelju. Leta mož, rojen v Teplnu na češkem, je prišel brez vsega premoženja okoli leta 1820. v Celje, ter začel tržiti s papirjem , peresi itd. — pozneje tudi vezati knjige. Živel je jako trezuo, ravnal na vse strani pošteno; kaj čuda toraj, da se mu je premoženje vidoma množilo ? Pred ne-kterimi leti umrje, ter zapusti vso svojo lastnino edini hčeri Jožefini; ta pa je ostala samskega stanu. 23. decembra t. 1. je umrla. Vsled svoje oporoke je postala velika dobrotnica naši do zdaj spuščeni nemški cerkvi. ^
Vse premoženje — po odbitih stroških za uboge, druge dobre namene , za pogreb — se ceni na 150.000 goldinarjev. Ta denar se ima razdeliti na 3 enake dele. Eno tretjino dobi njena žlahta po očetovi strani (prebiva na Češkem), drugo tretjino njeni sorodniki po materni strani (na spodnjem Štajerskem) in eno tretjino, toraj okoli 50.000 gld, tukajšnja nemška cerkev. To Vam je božičnica, da se ima enaka iskati po širokem svetu !
Zdaj se bo vendar enkrat dozidal tolikanj potrebni zvonik pri nemški cerkvi , zdaj bo dobila cerkev krasno zvonenje, nove orgle, se bo nemškemu pridigarju postavilo prijetno stanovanje. Lahko si tedaj mislite, kako po vsem mestu ranjko dobrotuico hvalijo; kajti, če bi ne bila ona te cerkve tako bogato obdarila, bi še na dalje dozdajšnji dimniku podoben zvonik, čepel na strehi nemške cerkve, in bi se bilo najbrž moralo od novega zvonika to zidovje, kar se ga je že postavilo, zopet podreti. Mesto zvonika gotovo ne bi bilo zidalo ©.b svojih stroških, ker ima preveč dolgov, Tukajšnji mestni hranilnici dolžuje nad 100,000 gold., ktera menda želi, da se ji dolg prej ko prej poravna. Mestni zastop je toraj že pred nekterimi mesci pooblastil mestnega župana, g. dr. Neekermana , naj v Gradcu potrebnih deuarjev za poravnanje teh dolgov poišče; toda ni se še zvedelo, ali so mu toliko svoto posodili ali ne. — Ranjki Jožefini pa je dobrot-Jjivi Bog že gotovo stotirne povrnil, kar jo v
olepšanje hiše božje in v slavo Narvikšemu na zemlji storila, — Geigerjevo kajigovezarno prevzame tukajšnji knjigo tržeč g. Drexel, bi je protestant, sicer pa poštenjak. —
Be €2!s6BB6em, 12. decembra 1878. (Selitev v Glamoč, tukajšnje bivanje in sprejem novincev 8, t. m.) Glamoč to mesto je že marsikterernu presedalo, kdor ga je videl ob-času, koje bilo osvojeno. Leži namreč na strmem griču, čegar podnožje je visoko ležeča krog in krog od hribov vsake narave različnosti obdana pijanjava, ktera stori okolico ne-1 kako divjo in zapuščeno. Tukajšnje podnebje smo že takrat sodili mrzlo, ko smo bili prvikrat tukaj, kar smo zdaj še bolj prepričani, zakaj ako pojde tako naprej, bomo morali skoz okna hoditi na ulice, ktere so zdaj bele pa kdo ve, kaka uesnaga bo v tistih pozneji ko mraza in snega ue bo. Tukaj sirn tedaj se je valed brigadnega povelja tretji bataljon kranjskih vsake vremenske nezgode utrjenih vojakov 1. grudna preselil. Pot do tje nam je bila nekoliko že znana. Do roba onkraj hriba kake 4 ure daleč od Livne je bila od zadnje ekspedicije pred dvema mescema nespremenjena; se ve, da to ni pot te-muč ozka gručasta steza ob strmih prepadih torej zlo težavna in posebno za konje prav nevarna, ki so bili ta dan težko obloženi. Večkrat je kteri pod težo bremena padel, velika sreča, da se to ni zgodilo v hribu, ker zgubljeno bi bilo vse. Prišedši unkraj hriba vidiio se je da narava vso svojo jezo razliva na tukajnšnja tla; ko namreč ob času vruitve v Livno ni bilo dobiti kapljice vode, ki bi bila zlata vredna , jo stalo zdaj po dolini, kakor daleč oči peljejo, jezero , kterega valovi ao v ravno ta časnem viharju vzročili bobneče šumenje, kar je bilo očitno znamenje, da stoji voda vsaj par sežnjev visoka. Gore so bile skoraj do podnožja s snegom pokrite, ob podnožji so bile viditi semtertje čeda drobuic, ktere je čuval divjaku podoben ,,čoban" (čed-nik) in zopet dalje konji , ki so se pasli brez pastirja. Tam seje zopet razprostiral temen gojzd in malo naprej golo kamenje. Ko smo pustili jezero za hrbtom, ležala je pred nami, kakor se mi je vidiio , radovitna planjava, ktera je pa bila zopet kakor z ruskimi Stepami omejena. Kdor toraj naravo v vsej njeni divji romantiki viditi želi, ni samo ravno treba iti v gojzde Brazilije, ne k jezerom gorate Švice, ne k divjim narodom in uomadom peščene Arabije, ne v nerodovitue hribe severne La-pije, vse to nahaja v „Novi Avstriji". Poleg vse te selitve nam je še sneg pot posipal, toda v obliki pravilno izdelanih zvezdic, kar Še nikdo ni vidil, mislim torej da se tako popotovanje med naj bolj spomina vredne prištevati sme. Zvečer 2 uri v noč še le pridemo v težko pričakovani Glamoč, kjer biti si Je že vsak želel, da si privošči počitek in zadosti vpijočemu želodcu, kar se je proti 11 uri po noči zgodilo; ali ko bi šlo na izbirek, bi se skoraj vsi najrajši vrnili. Drugi dan si je semtertje kteri želel sprehoditi se po mestu iu si ga ogledati, ali eno uro v tukajšnjih ulicah zadosti enemu dnevu v Ljubljanski zvezdi, ker na velikem tergu bi bilo nevarno za kozo, da bi se ne ubila. Sobe, v kterik smo vstanovljeni, so najbolj podobne našim ..paštbum"; za čisti zrak v tistih skrbijo razpoke v zidovji, skoz ktere se po dnevu solnce vidi, iu pomanjkanje Šip, ktero nam prihrani delo vsakdanjega izrašČevanja. Ker je zidovje sploh z ilovico ometano (apna tukaj ne poznajo) smo tudi z zelenjavo preskrbljeni; trta raste namreč iz vsakega kota, tako da imamo
dvoje letnih časov, zunaj zima, z nofcraj pat-spomlad. Za ležišča imamo, en mož polovico odeje in slame v toliki meri, da imajo samo male živalice v tiati prostor za svoje zavetje. Poleg vsega tega so pa prebivalci sploh Tur-čini in v vsi Bosni na prvi stopnji zločestva, toraj je število in moč straž v primeri največi vsih družili mest v Bosni in tukaj bomo, kakor je za zdaj odločeno, cele tri mesce. Vso to bodo poskusilo tudi novinci , kterim se je življenje prehitro spremenilo, ker še niso vtr-jeni ne v številu vremenskih nezgod, ne v potrpljenji. Tiste Bmo sprejeli 8. t. m. zvečer kteri dan so namreč prvikrat skusili, kako se pri tešč želodcu 8 ur koraka ali maršira. V polajšanje zadnjih ur njih smo jim šli naproti in jih prepevaje in vriskajo pozdravili , da bi jim prvo žalost odpravili; drugo polajšanje je bilo, da smo jim odvzeli semtrtje puško ali kaj druzega, ker marsikteri se jo že v dve gube držal, in ko so prišli v stanovanja , čakala jih je kuhana južna in večerja skupaj. Ker se je število beguncev vrnilo , bi imeli marsikako priliko vbogajme deliti, ker isti se le ob beračiji žive in v tropah semtertje hodijo.
novice.
V Ljubljani 28. decembra.
{Zadnji večer letošnjega leta — Silvestrov večer) napravi čitalnica po priljubljeni večletni navadi* veselico, katere program šteje 11 večidel šaljivih toček za petje in domači orhe-ster, vrh vsega tega pa bode tudi še loterija. Vse točke so nove in ena lepša memo druge. Vabijo se na to veselico, s katero staro leto slovo jemlje, vsi častiti udje čitalnični, pa tudi „sokola" in „dramatičnega društva", katerim je tud vstop prost; po udih čitalničnih vpeljani gostje plačajo CO kr. vstopnine. Razposlani program bode udom na drobno naznanil, kaj se bode pelo, godlo in deklamovalo.
(Gospodarji, Ici žele ruskega lanu), naj se zadnji čas do sveČnice pismeno ali ustmeno oglasijo v pisarni družbe kmetijske, da bode vedela, koliko naj ga naroči.
(Iz saje deželnega odbora dne 20. t. m.) Vino- in sadjerejska šola na Slapu se pogojno pooblasti, da pošlje razne vinske trte, sadna drevesa in pa razna v šolskih vinogradih na Slapu pridelana vina na razstavo v občni zbor Kranjske kmetijske družbe meseca januarija prihodnjega leta; — obračuni dohodkov iu stroškov šolskega posestva Slapske vino- in sadjerejske šole leta 187G. in 1877. se odobrijo in lastniku šolskega posestva grofu Ka-rolu Lanthieriju v potrjenje pošljejo ; — predlogu okrajnega šolskega Bveta za povišanje nagrade pomoČnega učitelja na ljudski šoli v Planini pri Vipavi se pritrdi; — siroti uecega šolskega učitelja se do prihodnjega^ deželnega zbora dovoli 50 gold. letne miloščine iz normalno - šolskega zaklada; — na dopis zarad definitivnega potrjenja sedanjega provizoričuega učitelja na ljudski šoli v Horjulu',; se deželnemu Šolskemu svetu odgovori, da naj se učiteljska služba v Horjulu zarad definitivnega imeuovanja učitelja razpiše; — mestnemu magistratu v Trstu se piše v zadevi pošiljanja Kranjskih najdeucev iz Tržaške najdenišnici y rejo na Kranjsko; — na dopis c. kr. deželne vlade za podporo po silni povodnjl poškodovanim krajem okoli Oirknice, Ložu in Planine in pri Loškem potoku (v Kočevskem okraju) se vladi odgovori, da deželni odbor hoče omenjenim krajem kolikor mogoče iz deželnega zaklada pomagati, ko dobi potrebno popise in razkaze škode in poškodovanih , deželna vlada
•se pa naprosi, da se obrne tudi na visoko ■vlado za pomoč iz državnega zaklada.
(Priporočilo listov.) Jezičnika XVI Leto v kterem so v slovstvenem oziru spisani ranjki slovenski pisatelji Matej Ravnikar Po-ženčan, Matija Vertovec in Mihael Verne, dobiva se v nekterik posebnih odtiskih na prodaj pri g. M. Gerberju a.70 soldov. Kaj več o njem prihodnjič.
Da a R e c h t. Politisehes Organ fur con-servative Interessen. Ta dobri katoliški list v nemškem jeziku bode po novem letu v VIII tečaju v Požunu (Pressburg) izhajal zopet kot dnevnik in b~ode veljal po pošti celoletno 12 gld, in polletno 6 gold. brez koleka (za kte-rega se plača posebej za vsaki list po 1 gld. Ear je „Vaterland" tostran Litave, to je v nekoliko manjši meri „Recht" junstran. Vred-nik mu je Kari Otocska (Pressburg, Vier-eimergasse Nr. 176.)
Čech t. j. poiitiŠki dnevnik, ki izhaja v Pragi, in stane po pošti celo leto 15 gld,, polletno 7 gld., 50 kr. Z dobro vestjo se sm<5 reči, da je to doslej najboljši politiški dnevni list med katoliškimi Slovani, in se torej priporoča vaem, kteri umejo češki. Naročnina se pošilja — najbolje po poštnih nakaznicah ■— na admanistracijo ,,fieeha" v Pragi (Mčzova nlice č. 5. novd).
(Malo za duše v vicah.) Nekdaj so šolarji imeli več praznikov, in med njimi je bil tudi vernih duš dan. Nova maloverska doba je pa ta dan učencem v šolski dan spremenila. Sedaj ae vendar bere , da je na priporočbo okr. šoi. sveta dež. šolski vrad privolil, naj se prihodnje V naših mestnih ljudskih šolah dopoldan omenjenega godu prišteva med praznike, da bo torej šola le popoldan za tiste, kteri doživijo! Kaj pa v druzih nižii in viših šolah?
1848 v Tehaboji na Dolenjskem, bode vsim sošOl-
Barne reči.
—	Po povodnji poškodovanim posestnikom v cirkniŠkem in planinskem okraji so cesar iz lastne blagajnice darovali 3000 gl.
—	Narodna čitalnica v Mariboru bode imela jutri 29. t. m. popoludne ob dveh avoj sedmi občni zbor. Po izrednem občnem zboru prenarejena društvena pravila je c. k. namestništvo v Gradcu podtrdilo.
—	I z D o 1 se piše „Slov. Gospodarju", da so ondi toliko vina pridelali, da je posode zmanjkalo in ga nekteri še zdaj deloma imajo v kadeh. Kupcev ni, in kar še jih je, gre navadno v sosedno Krško po vino. Temu pristavimo, da na Ogerskem krčmarji vino točijo po 4 kr. liter in za 45 kr. poln škaf pred pivce postavljajo!
—	Šematizem lavantinske škofije za 1. 1879 prišel je že na svitlo in se od dosedanjih odlikuje v tem, da ima na čelu glavnejše črtice o sedanjem papežu in vrsto kardinalov bv. rimske cerkve, nadškofa aolno-graškega in potem škofa domačega. Na koncu je pridejauo natančno naznanilo, do kdaj da morajo duhovni pastirji raznotere zapiske itd. izročiti svojim višjim vradom, kar je za točno vredovauje jako potrebno in koristno. Tudi to je jako prilično, da imena duhovnikov niso samo vredjena po črkah, ampak tudi po kanonični starosti. Duš šteje la-vantinska škofija 458.197, fara 189, lokalij 31, kapiariij 201 (od kterih jih je 40 praznih) privatnih beneficij 6, duhovnikov 490 in sicer 383 delavnih in 61 pokojnih duhovnih pastirjev in 56 v drugih alužbah nastavljenih. Vseh cerkva in kapelic ju 672.
—	f V Gradcu je 23. t. m. umrl č.
o. Elekt Strah, roj. 1. fara sv. Križa poleg Turna Bolehal je že več Časa. Naj cem priporočan v molitev.
—	Pustite male k m e n i, Mir" pripopoveduje sledeči slučaj: Neki činov . nik ali vradnik živeč v SimeOuOvski ulici v Pe-1 trogradu umre v skrajni bedi , zapustivši sedemletnega dečka, triletno hčerko pa dete materi na prsih. Po njegovi smrti ostanejo pri gospodinji, ktera jim je dajala stanovanje iz milosti; toda čez mesec dni odpovedala jim je stanovanje. Poleg vse te reve zmanjka jim potrebnega kruh a. Nekdaj poprosi deklica pri bratu si kruha, ali revni deček ni vedli, s čim bi utolažil sestric, Vmisli si na to koj: Prošnjo Bklene napisati na Boga, da bi jim on poslal pomoči. Napiše tedaj pismo, ter ga odnese sedemletni deček da ga vrže v poštno ladjico ne daleč od nji-jhovega atanovališča. Ali kolikor se je tudi trudil, lista ni mogel vreči v skrinjico , ker premajhen ni mogel doseči do vrha. Tedaj gre mimo neki duhoven. Misleč, da ae dečko šali, postoji, ter na vprašanja, kaj da počenja, odgovori, da hoče da vloži pismo. Svečenik ae začudi vi-divši, da je pismo nezapečateno napisano na koscu papirja. Vzemši to pismo prebere izne-nadjen sledeče: „Ljubi Bog, moja sestra hoče jesti; Ti pošlji meni tri kopejke (krajcarje), da jej morem kupiti kruha". Duhovnika je to osupnilo, pa izprašavši otroka' se prepriča o resničnosti njegovih besedi ter koj pomaga po svoji moči ubožni družini. Ali s tim ni zvršil še svoje pomoč!. Zadnjo nedeijo po sv.' maši začne govoriti o usmiljenju in o podpiranju bližnjega, in govoreč o tej dolžnosti postavi poleg sebe dečka, in da dokaže , da se nahajajo v največi potrebi in da so vredni krščanske podpore, pokaže na dečka in vse povči, kako da ga je našel, prebravši ob enem tudi pismo. Potem je šel po cerkvi pobirajoč miloščino za revno družino in v kratkem ča.u nabere poldrug tisuč rubljev. Po takem načinu je bila molitev otrokova uslišana odNajvišega. (Obzor Vlil, 294).
—	N a j v e č a e v r o p e j s k a in a m e r i-k a n a k a mesta. Po najnovejših statističnih naznanilih daj6 se v okroglem številu razdeliti evropska mesta tako le: I. razred z več kakor z enim milionom duš 4 mesta in sicer : London 3% milijona, Pariz 2 milj., Dunaj 1,050000, Berlin 1,044,000. II. razred z več kakor pol milijona duš, 6 mest: Petrograd 680.000, Carigrad 650.000, Moskva 600,000, Glasgo-vv 548.000, Li verpool 525.000, Manschester 500000,
III.	razred s .500—200.000, 25 mest: Neapol, Birmingham, Madrid, Hamburg, Lyon, Masilja, Varšava, Dublin, Brusel, Budimpešta, Amsterdam, Leeds, Sheffiid, Vratislav, Rim, Lisabon, Bukarešt, Monakov, Palermo, Bordeaux, Edin-burgh, Barcelona, Kodanj, Milan, Draždjani);
IV.	razred s 100—200.000 duš 41 mest (Tu-rin, Prag, Belford, Odessa, Bristol, Antwerpen, Brandfort, Firenca , Janov , Lille , Stockholm, Valencia, Drinopelj, Hull, Rotterdam , Kolin, Lipsko, Toloza, Stoke-upon , Trient, Benetke Newcaste-on-Tya, Geut, Kiev, St. Etienne Ports-mouth, Kraljevae, Devin (Magdeburg) Nantes, Frankfurt, Sevilla, Dundec, Liltticb., Oldham, Štutgart, Iianover, Rouen, Hag, Kišenev, Bremen, Trst, Riga). Mest s 50—100,000 duš ima v Evropi 1.03, s 40 — 50.000 duš 67, s 25 do 40.000 ima 253 mest. Od amerikanskih mest ima Newyork Čez 1 milijon duš , Filadelfia 820.000, St. Louia 400.000, Boston 342.000 Ohigago 320.000, Rio de Janeiro 228.000 itd. (Cf. „Obzor.11)
Umrli so:
V vojaški bolnišnici od 8. do 14. decembra s Lovonc Kučko, vojak 53, pešpolka vslod sploSne-slabosti in Pr, Kobrmann, vojak 27, pešpolka s a pljučnico. Od 17. do 18. decombra: Miha Bajoc, čuv. o, 2'/«, 1.,, za božjaBtjo.' Frančiška Sodnik,, nad«, o, 13. m., za davico.
Od 20. do 24. decembra: Milni UrbančiS, liiš, pos, 67 1,, za rakom. Dr. Janez Sojka, zdravnik iz Tužin 26 1., za lcrvotoliom. Alberti Bernot,, kroj, o, 6 1,, za davico. Jožef Kraueo, fin. nad,. 80 L, za mrtudom. Marija Muhar, liišna 50 1,. za-jetiko. Ivana Sojka," popotnica 24 1,, za mrtudom, Urša Kos , kanci, sluga v, 76. 1,, valed starosti.
T«!e(?ratičiu', <1 murne cdiim 27. decembru.
Papirna renta G1.90 — Rrehernn rantn 62.95 — Zlata ranili 73.— — iSBOlotno državno posojilo 113 70-Bankm« ukoija 786 — Rroditae akcije 229 75 — London 116 65 — ftrehro 100.10. — Oes. lir, coldni 5,61.-20 frankov 9.36,
svečar v Ljubljani, priporoča svojo mnogovrstno zalogo č i 8 t o>' voščenih sveč, katere lepo, mirno in p o-časi gorijo in nič ne kapajo. Pohvalnih pisem imam na razpolaganje, kdor jih hoče videti. Boljši kup ne mora nobeden svečar delati.
Priporočam se visokočastiti duhovščini i» slavnim cerkvenim predstojništvom, posebno za
in zagotavljam, da bom skušal vsakemu dobro in hitro pestreči.	(2)
?
lekar v Ljubljani, na dunajski cesti „pri angel ju",
priporoča: . K. Ve, lih. Coirip.
ilf sploh imenovana
Iran« esenca,
izvrstno pomaga zoper vso notranjo bolezni v želodcu, pri telesnih zaprtijali, hemoroidih il;d. Tu tinktura so vsakej družini ■najgorkejo priporoča, ker je že veliko tisoč ljudem lc zdravju pripomogla. Steklenica
podukom o rabi vred valja "10.
2,	Dr. Mora-ov<( zdravilo z opor mrzlico pomaga pri tej bolezni noizmotljivos, steklenica velja 80 kr,
3,	Maliiieni sok (Himbaeriibguss) iz domaČih, gorskih malin, v steklenicah, ki dr?,6 1 kilo — po 80 kr. — Tomu, ki več kupi, fio ceneje.
4,	Anahsriiiin« Ustna voda, steklenica velja 60 kr., in zobni p rab, Škatlica po 40 kr.
6, Prah za pokončanje bolh, ščurkov in drn-zoga mrčesa iz pravili dalmatinskih rož, paket po 10 kr.
6.	Momoopntičn« apoteka, popolnem ured-jona po prof, Haager-ju:
1 steklenica ;j n godic velja 10 kr.
1 steklenica tinkturo velja 20 kr,
Vsiiko naroČilo Bo natanko po naročilu pripravi v zabtovanej stopili močuo.
7.	Ooranjli — ribj« olj o, se rabi zopoi- altro-feljo, škrofelnastne kSstne bolezni, sušico, kaSolj itd., steklenica velja 60 kr., z želozojocliirom 1. gl.
Gospod G. P i c c o 1 i, lekuriiifinr v Ljubljani.
Kašelj in tnška aivpa sta me hudo nadlegovala, zato' sem po zdravnikovem nasvetu tiri mesece zlivMv«! Vašo Dorscbovo ribje olje z želUKO-jodtirom. — Žo po zavižitji nekoliko stokloeic sem 'čutil velike olajšanje, —'zdaj pa so iinam samo izvrstnej zdravilnoj moči toga olja zahvaliti, da sem kaliolj čisto odplavil , in svojo zdravje zopet zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkejo priporočiti.
V Ljubi,) an i, dne 9. septembra 1878.
Jcmes Kilar, trnovski lc»plan._
Pismena naročila z naslovom: <8. 1'lccoli, lekarna v Ljubljani, so točno izvršujejo proti poštenemu potivzokju.	(l'<0