tive Matla koledat 1980 67. letnik Ave Maria koledarja Izdali: Slovenski frančiškani Lemont, Illinois NUMBER lO b VOLUME 71 (AMK 67) OCTOBER 1979 AVE MARIA is published in the interest of the Slovenian Franciscan Fathers of the Custody of the Holy Gross. Printed by AVE MARIA PRINTERV, (USPS 038 - 960) 1400 Main Street, P .O.Box 608, Lemont, Illinois 60439. Published once monthly - twicc in October. Se con d Class Postage Paid at Lemont, Illinois. Subscription rate: U.S.A. S2.50: outside U.S.A. $3.00. Changes of Address and Postmaster notices of undelivcrable copies should be sent to Ave Maria Printery, 1400 Main St., P.O.Box 608, Lemont, Illinois 60439. VSEBINA - A VE MARIA KOLEDAR 1980 * Koledarski del 3 * Zapovedani prazniki v ZDA 1980 15 * Državni prazniki v letu 1980 15 * Glavni premakljivi liturgični dnevi v letu 1980 in 1981 * Nedeljsko jutro - Cerkvena pesem 16 * Ob 50-letnici vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki 17 * Pregled stikov Slovencev z Ameriko in stikov Amerike s Slovenci Erik A. Kovačič 36 * Benediktinec Roman Homar 39 * Paberki o doprinosu slovenskih misijonarjev v Afriki Erik A. Kovačič - 21; 4, I ali 3, 20 - 21; 4, 1 Fridolin, opat; Koleta (Nika), devica Perpetua in Felicita, mučenki Janez od Boga, red. ustanovitelj; Beata 3. postna nedelja; Frančiška Rimska, red 3. postna nedelja Makarij, škof; Krescencij (Rastko), muč. Sofronij, škof; Konštantin, spokornik Doroteja (Rotija), muč.; Maksimilijan, m. Kristina, dev. in muč.; Evfrazija, vdova Matilda, kraljica; Florentina, opatinja Klemen Marija Dvoržak, red. 4. postna nedelja Patrik (Patricij), škof; Jedrt (Jerica), o-. Ciril Jeruzalemski, škof, c. u.; JOŽEF, Jezusov rednik, Ženin 1). M. Klavdija in tov. mučenci Nikolaj iz Flue, puščavnik Lea, spokornica, Zaharija, papež 5. postna nedelja Dionizij, mučenec; Aleksander (Saša), m. GOSPODOVO OZNANJENJE MARIJI Evgenija, mučenka; Kastul, mučenec Rupert Salzburški, škof; Lidija, muč. Sikst III., papež; Bojan, muč.; zdržek Bertold, red. ustanovitelj; Ciril, diak.,m. Cvetna ned.; Nedelja trpljenja Modest Gosposvetski, š.; Guido, opat Jezus se med molitvijo spremeni Lk 9, 28 b - 36 Bog pošlje Mojzesa 2 Mojz 3, 1 - 8a. 13 - 15 Ne zanašajmo se na svojo izvolitev I Kor 10, 1 - 6. 10 - 12 Pokora odvzame božjo kazen Lk 13, 1 - 9 4. postna nedelja Izraelei obhajajo veliko noč J oz 5, 9fl. 10 - 12 Kristus nas je spravil z Očetom 2 Kor 5, 17-21 Izgubljeni sin se vrne k očetu Lk 15, I - 3. 11 - 32 5. postna nedelja Bog daje novo življenje Iz 43, 16 - 21 Kristusu moramo biti v vsem podobni Flp 3, 8 - 14 Grešnik ne sme obsojati grešnika Jan 8, l - II Cvetna nedelja Jezusovega trpljenja Pri procesiji: Pri maši: Svojega obraza nisem skrival pred tistimi, ki so me sramotili Iz 50, 4 - 7 Ponižal se je, zato ga je Bog povišal Flp 2. 6 - 11 Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa Lk 22,14 - 71; 23, 1 - 56 ali 23, I - 49 Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu Lk 19, 28 - 40 1 T 2 S 3 Č 4 P 5 S 6 N 7 P 8 T 9 S 10 Č 11 P 12 S 13 N 14 P 15 T 16 S 17 Č 18 P 19 S 20 N 21 P 22 T 23 S 24 Č 25 P 26 S 27 N 28 P 29 T 30 S April - Mali traven Hugo, škof; Hugo, opat; Venancij Frančišek Paolski, red. ustanovitelj Veliki četrtek; Gospodova večerja Veliki petek; Gospodovo trplj. in smrt post (pritrganje v jedi) in zdržek Velika sobota; vigilija Velike noči Velika noč; VSTAJENJE GOSPODOVO 1. velikonočna nedelja - Osmina Janez Krstnik La Salle, duhov., red. ust. Albert, š. in muč.; Valter, škof Marija Kleopova, svetopisemska žena Ezekijel, prerok; Apolonij in tov. muč. Stanislav, škof, mučenec; Gema (Biserka) VELIKA NOČ Ko je vstal od mrtvih smo z njim jedli in pili Apd 10, 34a.' 37 - 43 Iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus Kol 3, I - 4 ali S Kristusom v novo življenje 1 Kor 5, 6b - 8 Potrebno je bilo, da je Kristus vstal od mrtvih Jan 20, I - 9 Pri večerni maši lahko beremo ta evang.: Jezus z učencema na poti v Emavs Lk 24, 13 - 35 Lazar Tržaški, škof, muč.; Ženo, š.,muč. 2. velikonočna nedelja (bela) Valerijan in tov. muč.; Lidvina, devica Helena (Jelka), kraljica; Peter Gonzales Bernardka Lurška, devica; Benedikt Lab. Inocenc (Nevenko) Tortonski, škof Apolonij, muč.; Elevterij (Svobodan), r Leon IX. (lavoslav), papež; Ema, red. 3. velikonočna nedelja; Hilda, devica Anzelm, škof in c. u.; Konrad Parzham Leonid, muč.; Aleksander (Saša), muč. Jurij, muč.; Vojteh (Vojko), š. in muč. Fidel Sigmarinški, duh., muč. Marko, evangelist; Ermi n, š., mučenec Pashazij, opat; Antonin, mučenec 2. velikonočna nedelja Število kristjanov raste Apd 5, 12 - 16 Vstali Kristus živi vekomaj Raz 1,9- lla 12 13. 17 - 19 Čez osem dni je prišel Jezus Jan 20, 19 - 31 3. velikonočna nedelja Apostoli in Sveti Duh pričujejo o Jezusovem vstajenju Apd 5, 27b - 32. 4Ob - 41 Hvalnica vstalemu Kristusu Raz 5,11 14 Jezus da apostolom jesti Jan 21, l - 19 ali l - 14 4. velikonočna nedelja; Hozana Kotorska Peter Chanel, duh., muč.; Vital (Živko) Katarina Sienska, dev., cer. učiteljica Pij V., papež; Jožef Cottolengo, r. ust. 4. velikonočna nedelja Apostoli oznanjajo evangelij poganom Apd 13, 14. 43 - 52 Kristus nas vodi k živi vodi Raz 7, 9. I4b - 17 Dobri pastir daje večno ž ivljenje Jan 10, 21 - 30 Maj - Veliki traven 1 Č Jožef, delavec; Oriencij (Iztok), škof 2 P Atanazij, škof In cerkveni učitelj 3 S Filip (Zdenko) in Jakob mlajši, aposL 4 N 5. velikonočna nedelja; Florijan (Cvetko) 5 P Angel, mučenec; Silvan, mučenec; Juta 6 T Dominik Savio, dijak; Marija, Srednica vseh milosti; Benedikta, devica 7 S Gizela, opatinja; Domicijan, škof 8 Č Viktor (Zmago) Milanski, muč. 9 P Pahomij, opat; Herma, Pavlov učenec 10 S Antonin, škof; Gordijan in Epimah, muč. 11 N 6. velikonočna nedelja; Sigismund (Žiga) 12 P Nerej in Ahilej, muč.; Pankracij, muč. 13 T Servacij, škof; Peter Regalati, red. u. 14 S Matija, apostol; Justina, mučenka 15 Č GOSPODOV VNEBOHOD; Izidor, kmet 16 P Janez Nepomuk, muč.; Andrej Bobola, m. 17 S Paskal Baylon, red.; Bruno, š.; Jošt, o. 18 N 7. velikonočna nedelja; Erik (Oroslav) 19 P Celestin (Rajko) V., papež; Ivo, duhov. 20 T Bernardin Sienski, redov.; Akvila, muč. 21 S Krispin, redovnik, Valens, škof 22 C Renata, spokornica; Julija, dev. in muč. 23 P Dezider (Željko), škof in muč. 24 s MARIJA POMAGAJ; Suzana, mučenka 25 N BINKOŠTI - PRIHOD SV. DUHA 26 P Filip Neri, duh.; 8. navadni teden 27 T Avguštin Canterburyjski, škof 28 S German Pariški, škof; Just, mučenec 29 C Maksim Emonski, škof, muč.; Teodozija 30 P Ivana Orleanska, devica 31 S Marijino obiskanje; Petronila, devica 5. velikonočna nedelja Pavel utrjuje v veri prve učence Apd 14, 21 - 27 Veselje v nebeškem Jeruzalemu Raz 21, 1-5a Nova zapoved medsebojen ljubezni Jan 13, 31 - 33a. 34 - 35 6. velikonočna nedelja Sveti Duh odloča po apostolih Apd 15, 1 - 2. 22 - 29 Sijaj nebeškega Jeruzalema Raz 21, 10 - 14. 22 - 23 Sveti Duh nas uči evangelij jan 14, 23 - 29 GOSPODOV VNEBOHOD Vpričo njih se je vzdignil Apd 1,1 - II Posadil ga je na svojo desnico v nebesih Efl, 17 -23 Jezus blagoslavlja apostole in gre v nebo Lk 24, 46 - 53 7. velikonočna nedelja Štefan ob smrti vidi Jezusa Apd 7, 55 - 60 Pridi, Gospod Jezus Rnz 22, 12 - 14. 16 - 17. 20 Jezusovi učenci naj bodo vsi eno Jan 17, 20 - 26 BINKOŠTI Masa v soboto zvečer (vigilija): Bog je zmešal jezik vse zemlje 1 Mojz II, I - 9 ali: Bog prihaja očitno na Sinaj 2 Mojz 19, 3 -8a. 16 - 20b ali: Duh oživlja, kar je mrtvega Ezek 37, 1 - 14 ali: Bog daje Svetega Duha vsem Joel 3, l - 5 Duh prosi za nas z neizrekljivimi zdihi Rimi] 8, 22 - 27 Dnevna maša: Vsi so napolnjeni s Svetim Duhom začeli govoriti Apd 2, 1 - 11 V enem Duhu smo bili vsi krščeni v eno telo I Kor 12, 3b c 7. 12 - 13 Kakor me je Oče poslal, vas jaz pošljem in dajem Svetega Duha Jan 20, 10 - 23 Junij - Rožnik 1 N SVETA TROJICA; Justin, mučenec 2 P Marcelin in Peter, m.; 9. navadni teden 3 T Karel (Drago) Lwanga in ugandski muč. 4 S Frančišek Caracciolo, red. ustanovitelj 5 C Bonifacij, š. in m.; Svetopolk, mučenec 6 P Norbert, škof; red. ust.; Bertrand ogl. 7 S Robert Newminsterski, opat; Vilibald, š. 8 N REŠNJE TELO in REŠNJA KRI 9 P Efrem Sirski, c. u.; 10. navadni teden 10 T Bogumil, škof; Zaharija, mučenec 11 S Barnaba, sodelavec apostolov 12 C Janez Fakundski, redov.; Aldehajda, dev 13 P PRESV. SRCE JEZUSOVO; Anton Pad. 14 S Brezmadežno Srce Marijino; Valerij, muč. 15 N 11. navadna nedelja; Vid (Vitomir), muč. 16 P Gvido Kortonski, redovnik; Beno, škof 17 T Gregor Barbarigo, škof; Rajner, škof 18 S Marcelijan, M.; Amand (Ljubo), škof 19 C Romual d, kamaldolski opat; Julijana F. 20 P Mihelina, spokornica; Florentina, dev. 21 S Alojzij (Vekoslav) Gonzaga, redovnik 22 N 12. navadna nedelja; Pavlin iz Nole, š. 23 P Agripina, dev.; zvečer: vigilija Janeza K 24 T ROJSTVO JANEZA KRSTNIKA 25 S Eleonora, kraljica; Doroteja (Rotija), d. 26 C Vigilij (Stojan), škof; c.u.; Pelagij, m. 27 P Ciril Aleks., š., c.u.; Ema (Hema) Krška 28 S Irenej (Hotimir), š. in m.; Marcela, muč. 29 N PETER in PAVEL, apostola; Marcel, š. 30 P Prvi rimski mučenci; 13. navadni teden SV. PETER IN PAVEL, apostola M aša zvečer pred praznikom (vigilija): Peter pričuje za Kristusa, ko ozdravi hromega Apd 3, I - 10 Bog je Pavla od rojstva odločil za apostola Gal l, 11 - 20 Jezus izroči Petru skrb za svoje ovce Jan 21, 15 - 19 PRAZNIK SVETE TROJICE Božja modrost je večna Preg 8, 22 - 31 K Bogu po Kristusu v ljubezni Svetega Duha Rimlj 5, I - 5 Duh oznanja, kar ima Sin od Očeta Jan 16, 12 - 15 REŠNJE TELO IN REŠNJA KRI Melkizedek daruje kruh in vino 1 Mojz 14, 18 - 20 Kadar jemo kruh in pijemo kelih, oznanjamo Gospodovo smrt I Kor II, 23 - 26 Vsi so jedli in se nasitili Lk 9, 11 b - 17 11. navadna nedelja Bog odpusti greh Davidu 2 Sam 12, 7 - 10. 13 V meni živi Kristus Gal 2, 16. 19 - 21 Jezus odpusti spokorjeni grešnici Lk 7, 36 - 50; 8, I - 3 ali 7, 36 - 50 12. navadna nedelja Prerokba Jezusove smrti na križu Zah 12, 10 - II Po krstu smo Kristusovi Gal 3, 26 - 29 Jezus napove svojo smrt Lk 9, 18-24 Dnevna maša: Peter se zave, da ga je Bog rešil iz ječe Apd 12, I - II Pripravljena mi je krona pravice 2 Tim 4, 6 - 8. 17 - 18 Jezus obljubi Petru najvišjo oblast Mt 16, 13 - 19 1 T 2 S 3 Č 4 P 5 S 6 N 7 P 8 T 9 S 10 Č 11 P 12 S 13 N 14 P 15 T 16 S 17 Č 18 P 19 S 20 N 21 P 22 T 25 P 26 S 27 N 28 p 29 T 30 S 31 Č Julij - Mali srpan Estera, svetopisemska žena; Teobald, p. Oton Bamberški, škof; Vital (Živko), muč Tomaž, apostol; Bernardin Realino, red. Elizabeta Portugalska, kraljica; Urh, š. Anton Marija Zaccaria, duhovnik 14. navadna nedelja; Marija Goretti, dev. Izaija, prerok; Edelburga, devica Kilijan, muč.; Hadrijan III., papež Veronika Giuliani, opatinja; Gorkumski m Amalija, redovnica; Rufina in Sekunda, m Benedikt, opat, oče zahodnega meništva Mohor in Fortunat, mučenca 15. navadna nedelja; Henrik (Hinko) Kamil de Lellis, red. ustav. Bonaventura, škof, cer. uč.; Vladimir K. Karmelska Mati božja; Evstahi j, škof Aleš, spokornik; Marcelina, devica Friderik (Miroslav), škof, mučenec Avrea (Zlatka), devica; Simah, papež 16. navadna nedelja; Elija, prerok Lovrenc Brindiški, duh., cer. učitelj Marija Magdalena (Majda), svetop. žena Brigita Švedska, redovnica; Apol inarij Kristina, dev., muč.; Boris in Gleb, m. Jakob starejši, apostol; Krištof, muč. Joahim in Ana, starši Device Marije 14. navadna nedelja Bog daje mir svojim izvoljenim Iz 66, 10 - 14c Kristus je zaznamoval Pavla Gal 6, 14 - 18 Kristusovi učenci prinašajo mir L k 10, 1 - 12. 17 - 20 ali I - 9 15. navadna nedelja Božja zapoved je vsakemu blizu 5 Mojz 30, 10 - 14 Bog nam je blizu v Kristusu Kol I, 15 - 20 Kdo je moj bližnji? Lk 10, 25 - 37 16. navadna nedelja Abraham povabi Boga I M ojz 18, 1 - lOa Pavel oznanja Kristusovo skrivnost Kol 1, 24 - 28 Marta sprejme Jezusa Lk 10, 38 - 42 17. navadna nedelja; Klemen Ohrid.,Gorazd Nazarij in Celzij, mučenca Marta iz Betanije; Urban II., papež Peter Krizolog, škof, cer. uč. Ignacij Lojolski, duhovnik, redov. ust. I 7. navadna nedelja Abraham vztrajno prosi za grešno Sodomo I M ojz 18, 20 - 32 Kristus nam je dal novo življenje Kol 2, 12 - 14 Jezus obljublja uslišan je vztrajne molitve Lk II, 1 - 13 Avgust - Veliki srpan 1 P Alfonz Ligvorij, škof in c. uč.; Nada, m. 2 S Evzebij Ve rcellijski, škof 3 N 18. navadna nedelja; Lidija, makedon. ž. 4 P Janez Vianney, arški župnik 5 T Posvetitev bazilike Marije Snežne 6 S Jezusova spremenitev na gori 7 C Sikst II. in tov. mučenci 8 P Dominik, redovni ustanovitelj 9 S Jaroslav, m.; Peter Faber, redovnik 10 N 19. navadna nedelja, Lovrenc, diakon 11 P Klara (Jasna), devica; Tiburcij, muč. 12 T H i 1 arij a, mučenka; Herkulan, škof 13 S Poncijan, papež, m.; Janez Berhmans 14 C Evzebij, m.; Demetrij (Mitja), mučenec 15 P MARIJINO VNEBOVZETJE 16 S Stefan Ogrski, kralj; Rok, spokornik 17 N 20. navadna nedelja; Hijacint, redovnik 18 P Helena (Jelka, Alenka), cesarica 19 T Janez Eudes, red, ustanovitelj 20 S Bernard, opat, cer. učitelj; Lucij (Svito) 21 C Pij X., papež; Fidel, mučenec 22 P Marija Kraljica; Timotej in tov. muč. 23 S Roza iz Lime, devica; Klavdij in tov.m. 24 N 21. navadna nedelja; Jernej (Bartolomej) 25 P Ludovik IX., francoski kralj; Jožef Kal. 26 T Rufin, škof; Ivana El. Bichier, red. ust. 27 S Monika, mati sv. Avguština 28 C Avguštin, škof in c. u.; Pelagij, mučenec 29 P Mučeništvo sv. Janeza Krstnika 30 S Feliks (Srečko) in Adavkt, mučenca 31 N 22. navadna nedelja; Rajmund (Rajko), r. 18. navadna nedelja Bogastvo je minljivo Prid 1,2; 21 -23 Prizadevajmo si za novo življenje Kol 3,1 '5. 9- II Jezus svari pred lakomnostjo Lk 12, 13 - 21 19. navadna nedelja Božja dela kličejo k zaupanju Modr 18, 6 - 9 Pravični so vedno Bogu zaupali Hebr 11, 1 -2. 8 -19 ali 1-2.8-12 Vedno moramo biti pripravljeni Lk 12, 32 - 48 ali 35 - 40 MARIJINO^ VNEBOVZETJE Masa zvečer pred praznikom: Skrinjo zaveze prenesejo v sveti šotor I Kron 15, 3 - 4. 15 - 16; 16, 1 - 2 V Kristusu smo zmagali smrt I Kor 15, 54 - 57 Jezus blagruje svojo mater Lk 11,21 - 28 Dnevna masa: Marija je polna božje slave Raz 11, 19a; 12, I - 6a. lOab Marija je prva deležna neumrljivosti I Kor 15, 20 - 26 Bog povišuje nizke Lk l, 39 - 56 20. navadna nedelja Preroka Jeremija ne poslušajo vsi Jer 58, 4 -6.8- 10 Potrpežljiva vztrajnost je vsem potrebna Hebr 12, l - 4 Za Jezusa se je treba odločiti Lk 12, 49 - 53 21. navadna nedelja 22. navadna nedelja Bog kliče in rešuje iz vseh narodov Ponižni je velik pred Bogom Iz 66, 18 - 21 Sir 3, 17 - 18. 20. 28 - 29 Bog nas očiščuje s trpljenjem Kristjani smo Bogu blizu llebr 12, 5 - 1. 11 - 13 Mebr 12, 18 - 19. 22 - 24a Jezus je odrešenik vseh ljudi Kdor se ponižuje, bo povišan Lk 13, 22 - 30 Lk 14, 1.7-14 September - Kimavec 1 P Egidij (Tilen), opat; Verena, devica 2 T Maksima, mučenka; Antonin, mučenec 3 S Gregor Vel., papež, E vfemija, Tekla 4 Č Rozalija (Zalka) Viterbska, devica 5 P Lovrenc (Lovro), škof; Viktorin, š. in m. 6 S Petrnij, škof; Favst, Makarij in tov. m, 7 N 23. navadna nedelja; Regina, devica 8 P Marijino rojstvo; Hadrijan, mučenec 9 T Peter Klaver, redovnik; Gorgonij, muč. 10 S Nikolaj Tolentinski, spokornik; Luka, m. 11 Č Prot in Hijacint, muč.; Emilijan (Milko), š 12 P Gvido, spokornik; Elbij, škof 13 S Janez Zlatousti (Krizostom), škof, c. u. 14 N Povišanje sv. Križa; Notburga, devica 1 5 P Žalostna Mati božja; 24. navadni ted. 16 T Kornelij, papež, mučenec; Ljudmila 17 S Robert Bellarmino, š., c.u.; Rane sv. F. 18 Č Jožef Kupertinski, duhovnik; Irena, muč. 19 P J anuarij, škof in muč.; Teodor (Božo),š. 20 S Suzana, muč.; Kandida, m.; Vincenc, o. 21 N 25. navadna nedelja; Matej, apostol 22 P Tomaž (Tomo) Villanovski, škof 2 3 T Marta Perzijska, de v. in m.; Mavricij, m. 24 S Marija, rešiteljica jetnikov; Gerard, škof 25 Č Avrelija (Zlatka), dev.; Sergij Radoneški 26 P Kozma in Damjan, mučenca; Nil, opat 27 S Vincenc Pavelski, red. ustanovitelj 25 N 26. navadna nedelja; Venčeslav, muč 29 P Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli 50 I’ Hieronim (Jerko), duhov, in c.u. 23. navadna nedelja Božji sklepi so nedoumljivi Modr 9, 13 - 18b Kristjan sprejme sužnja za brata F Im 9b - 10. 12 - 17 Odpoved prinaša svobodo Lk 14, 25 - 33 POVIŠANJE SVETEGA KRIŽA Bronasta kača - podoba križa 4 Mojz 21,4-9 Ponižal se je, zato ga je Bog povišal Fip 2,6-11 Sin človekov mora biti povzdignjen Jan 3, 13 - 17 25. navadna nedelja Božja grožnja goljufom Am 8, 4 - 7 Moliti je treba za vse ljudi I Tim 2, 1 - 8 Izbira med Bogom in bogastvom Lk 16, 1 - 13 ali 10 - 13 26. navadna nedelja Božja grožnja lahkomiselnim grešnikom Am 6, la. 4 - 7 Ohranimo zapovedi, dokler Kristus ne pride 1 Tim 6, 11 - 16 V večnosti ima vse drugačno vrednost Lk 16, 19- 31 Oktober -Vinotok 1 S Terezija Deteta Jezusa, devica 2 C Angeli varuhi; Teofil (Bogumil), spokor. 3 P Evald, mučenec; Gerard, opat; Kandid 4 S FRANČIŠEK ASIŠKI, red. ustanovitelj 5 N 27. navadna nedelja; 6 P Bruno, red. ustanovitelj; Fides, dev.,m. 7 T Rožnovenska Mati božja; Marko I., papež 8 S Pelagija, spokornica; Marcel, mučenec 9 C Dioniz in tov. muč.; Janez Leonardi 10 P Frančišek Borja, redovnik; Danijel, muč. 11 S Emilijan (Milan, Milko), škof; German 12 N 28. navadna nedelja; Maksimiljan Celjski 13 P Edvard, kralj; Koloman, mučenec 14 T Kalist L, papež, mučenec; Gavdencij, š 15 S Terezija (Zinka) Velika (Avilska), c. u. 16 C Hedvika, red.; Marjeta Alacoque, dev. 17 P Ignacij (Igo) Antijohijski, škof in muč. 18 S Luka, evangelist 19 N 29. navadna nedelja 20 P Irena (Miroslava), muč.; Vendelin, opat 21 T Uršula, mučenka; Hilarion, opat 22 S Berdila Moscardin, redovnica; Marija Sal. 23 C Janez Kapistran, redovnik; Roman, š. 24 P Anton Marija Claret, škof, red. ustanov. 25 S Krizant in Darija (Darinka), mučenca 26 N 30. navadna nedelja; Lucijan, muč. 27 P Sabina, mučenka; Vincenc, mučenec 28 T Simon in Juda, apostola 29 S Narcizij, škof; Ermelinda, devica 30 Č Alfonz Rodriguea, redovnik, Marcel, m. 31 P Volbcnk (Bolfenk), škof; Kvinti n, muč. 27. navadna nedelja Pravičnega rešuje vera Hab 1,2'3; 2,2'4 Vere se ne smemo sramovati 2 Tim I, 6 -8. 13 - 14 Prosimo za močno vero Lk 17, 5 ' 10 28. navadna nedelja Hvaležnost poganskega uradnika 2 Kralj 5, 14 - 17 S Kristusom bomo deležni božje slave 2 Tim 2, 8 - 13 Pohvala hvaležnega ozdravljenea Lk 17, 11 - 19 29.navadna nedelja Mojzes zgled vztrajne molitve 2 Mojz 17, 8 - 13 Pripravljenost za dobra dela 2 Tim 3, 14 - 17; 4,1-2 Bog pomaga do pravice Lk 18, 1 - 8 30. navadna nedelja Bog uslišuje prošnje ponižnega Sir 35, 12 - 14. 18- 18 Kristusova nagrada za Pavlovo zvestobo 2 Tim 4, 6 -8. 16 - 18 Bog odpušča skesanemu grešniku Lk 18, 9 - 14 1 s 2 N 3 P 4 T 5 S 6 Č 7 P 8 P 9 N 10 P 11 T 12 S 13 Č 14 P 15 S 16 N 17 p 18 T 19 S 20 Č 21 p 22 S 23 N 24 p 25 T 26 S 27 Č 28 p 29 s 30 N November - Listopad Vsi sveti; Cezarij, diakon, mučenec SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH Martin Porres, red.; 31. navadni teden Karel (Drago) Boromejski, škof Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Kr. Lenart (Narte), opat; Sever, škof in m. Ernest, opat; Engelbert, škof, muč. Deodat (Bogdan), papež; Bogomit, škof Posvetitev lateranske bazilike Leon I. Veliki, papež; 32. navadni teden Martin (Davorin) iz Toursa, škof Jozafat Kunčevič, škof, mučenec Stanislav Kostka, redovnik; Didak, red. Lovrenc 0’Toole, škof; Dufrigij, škof Albert Veliki, š., c.u.; Leopold, knez 33. navadna nedelja; Jed rt Elizabeta (Jelica) Ogrska, redovnica Posvetitev cerkev sv. Petra in Pavla VSI SVETI Svetih je nad vsako število Raz 7,2 - 4.9 - 14 Sveti gledajo Boga, kakršen je 1 Jan 3, I - 3 Veliko je plačilo v nebesih Mt 5, 1 - 12fl SPOMIN VSEH VERNIH HUS Vsak duhovnik ima lahko tri mase. Izbira za svetopisemska berila je obširna. Tu navajamo le eno možnost: Prva malfa: Job 19, 23 - 27; - I Kor 15, 51 - 57 Jan 6, 37-40 Druga maša: M o dr 3,1-9 ali 3, I - 6. 9 Flp 3, 20 - 21 Jan 11, 17-27 ali 11,21 -27 Tretja maša: 2 Mkb 12, 43 - 46; - Raz 14, 13 Jan 14, l - 6 Narsej, škof, muč.; Barlam, mučenec Feliks (Srečko) Valoaški, redovnik Marijino darovanje; Albert, š. in muč. Cecilija, devica, mučenka; Filemon, m. KRISTUS KRALJ; Klemen I., papež, m. Flora (Cvetka), devica, mučenka Katarina (Katica), dev. in muč.; Silvester (Silvo), opat; Leonard Portom. ZAHVALNI DAN; Valerijan, škof Katarina Laboure, dev.; Gregor III. papež Saturnin, mučenec, Radbod (Radivoj), š. 1, adventna nedelja; Andrej, apostol POSVETITEV LATERANSKE BAZILIKE Posvetitev Salomovega teimlja 2 Kron 5, 6 - 10. 13 - 14; 6,1-2 Vi ste božia zgradba I Kor 3, 9b - 13. 16 - 17 Danes je ta hiša deležna zveličanja Lk 19, l - 10 33. navadna nedelja Pravičnim zasije sonce pravičnosti Mal 3, 19 - 20a Kdor noče delati, naj tudi ne je 2 Tes 3, 7 - 12 Stanovitno čakajmo Kristusov prihod Lk 21, 5 - 19 PRAZNIK KRISTUSA KRALJA David maziljen za kralja Izraelcev 2 Sam 5, 1 - 3 Kristjani živimo v Kristusovem kraljestvu Kol 1,12-20 Desni razbojnik prosi za sprejem v Kristusovo kraljestvo Lk 23, 35 - 43 1. adventna nedelja Letni krog za svetopisemska berila A Bog zbira vse narode v večno kraljestvo Iz 2/1-5 Naše zveličanje je blizu Rimlj 13, 11 - 14 Jezus opominja naj bomo pripravljeni Mt 24, 37 - 44 December 1 P Eligij, škof; Natalija (Božena) spokor. 2 T Herta, devica, Blanka, spokornica 3 S Frančišek Ksaver, redov.; Sofonija, prer 4 C Janez Damaščan, duh., c. u.; Barbara 5 P Saba, opat; Niiolaj Tavelič, mučenec 6 S Nikolaj (Miklavž), škof; Apoloniraji, m. 7 N 2. adventna nedelja; Ambrož, š. in c.u. 8 P MARIJINO BREZ. SPOČETJE 9 T Valerija, mučenka; Peter Fourier, red. 10 S Melkijad, papež, muč.; Loretska Mati b. 11 C Damaz I., papež; Sabin, škof 12 P Ivana Frančiška Chantal, red. ustanov. 13 S Lucija (Lička), dev. in muč.; Otilija, d. 14 N 3. adventna nedelja; Janez od Križa, c.u 15 P Kristina (Krista), devica 16 T Adelhajda, cesarica; Albina, dev. in m. 17 S Lazar, škof, Vivina, devica 18 C Teotim, mučenec; Gracijan, škof 19 P Urban V., papež; Tea, mučenka 20 S Evgen, mučenec; Makarij, mučenec 21 N 4. adventna nedelja; Peter Kanizij, c.u. 22 P Demetrij (Mitja), muč.; Frančiška Cabr. 23 T Janez Kancij, duhovnik 24 S SVETI VEČER; Adam in Eva 25 Č GOSPODOVO ROJSTVO - BOŽIČ 26 P Stefan, prvi mučenec 27 S Janez, evangelist, apostol 28 N Sveta Družina 29 P Tomaž Becket, škof, mučenec 30 T Rajner, škof 28 N Sveta Družina 29 P Tomaž Becket (Tomislav), škof, muč. 30 T Rajner, škof; Evgen, škof 31 S Silvester, papež POLNOČNICA Sin nam je dan Iz 9, I - 3. 5 - 6 Razodela se je božja milost vsem ljudem Tit 2,11-14 Danes vam je rojen Odrešenik Lk 2,1 - 14 - Gruden BREZMADEŽNO SPOČETJE D. M. Sovraštvo bom naredil med tvojim zarodom in zarodom žene 1 Mojz 3, 9 - 15. 20 Bog nas je izvolil v Kristusu pred stvarjenjem Ef 1, 3 - 6. II - 12 Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj L k 1,26-38 2. adventna nedelja Odrešenik bo delil pravico v prid ubogim Iz II, I - 10 Kristus je Odrešenik vseh Rimi j 15, 4 - 9 Janez Krstnik nas kliče k spreobrnitvi Mt 3, 1 - 12 3. adventna nedelja Bog sam nas pride rešit Iz 35, 1 - 6a. 10 Gospodov prihod je blizu Jak 5, 6 - 10 fanez Krstnik vprašuje o Kristusu Mtll,2 -11 4, adventna nedelja Glej, devica bo spočela Iz 7, 10 - 14 Pavel pričuje, da je Jezus iz Davidovega rodu Sin božji Rimi j 1,1-1 Jezusova mati je iz Davidovega rodu Mt 1, 18-24 GOSPODOVO ROJSTVO - BOŽIČ Masa 24. decembra zvečer: Gospod ima veselje s teboj Iz 62, 1 - 5 Kristus je Davidov potomec Apd 14, 16 - 17. 22 - 25 Jezusov rodovnik Mt l, l - 25 ali 18 - 25 ZORNA MASA: Tvoj rešenik prihaja Iz 62, 11 - 12 Po svojem usmiljenju nas je odrešil Tit 3,4-7 Pastirji so našli Marijo, Jožefa in dete Lk 2, 15 - 20 DNEVNA MASA: Vsa zemlja bo videla, kako nas Bog rešuje Iz 52, 7 - 10 Bog nam je govoril po Sinu Hebr 1,1-6 Beseda se je učlovečila in se naselila med nami Jan l, 1 - 18 ali l - 5. 9 - 14 SVETA DRUŽINA Kdor se boji Boga, spoštuje starše Sir 3, 2 -6.12 -14 Družinsko življenje v Gospodu Kol 3, 12 - 21 Jožef po božji volji reši Sveto Družino Mt 2, 13 - 15. 19 - 23 ZAPOVEDANI PRAZNIKI v ZDA 1980 Božja Mati Marija Gospodov vnebohod Marijino vnebovzetje Vsi sveti Brezmadežno spočetje Device Marije Gospodovo rojstvo - Božič L januar 15. maj 15. avgust 1. november 8. december 25. december DRŽAVNI PRAZNIKI V LETU 1980 Novo leto LincoltVs Birlhday Washington’s Birthday Materinski dan Memorial Day Očetovski dan Indcpcndence Day Labor Day Columbus Day Vetcran’s Day Zahvalni dan Božič torek 1. januar torek, 12. februar ponedeljek, 18. februarja nedelja, 11. maj ponedeljek, 26. maj nedelja, 15. junij petek, 4. julij ponedeljek, 1. september ponedeljek, 13. oktober torek, 11. november četrtek, 27. november četrtek, 25. december GLAVNI PREMAKLJIVI LITURGIČNI DNEVI Razglašenje Gospodovo Pepelnica Velika noč ^Ilebohod Binkošti Sveta Trojica Košnje Telo in Rešnja Kri Srce Jezusovo Kristus Kralj " adventna nedelja 1980 1981 6. januar 4. januar 20. februar 4. marec 6., april 19. april 15. maj 28. maj 25. maj 7. junij 1. junij 14. junij 8. junij 21. junij 13. junij 26. junij 23. november 22. november 30. november 29. november AMK 1980 15 Nedeljsko jutro Nedeljsko jutro nam žari, svetejše je od drugih dni. Posvetil Jezus ga je sam, ko prvi je od mrtvih vstal. Gospod, naš Bog, predrami nas in dvigni našega duha; tvoj glas nekoč poklical bo in vstalo naše bo telo. Takrat odpre se nam nebo, s teboj se, Kristus, srečamo s teboj za vselej zmagamo, življenje večno prejmemo. Ko tvoj zagledamo obraz, naj slava tvoja nas obda, spoznamo tebe, kakor si: ti prava luč dobrotljiva. Očetu ti izroči nas, napolni z milostjo Duha, Trojica sveta, sprejmi nas v kraljestvo večne radosti. Amen. Cerkvena pesem - Bogoslužni molitvenik Ob 50-letnici vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki Obhajanje zlatega jubileja V soboto 30, junija in v nedeljo 1. julija 1979 smo med vseslovenskim romanjem v Lemontu obhajali 50-letnico »prvega vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki", ki se je vršil od 6. do 8. julija 1929, Program, ki je bil sestavljen za obhajanje zlatega jubileja, je pripomogel do nekaterih spoznanj ali zaključkov, ki se mi zdijo važni, ako cenima slovensko duhovno dediščino. V čem je obstojal program za obhajanje zlatega jubileja? V soboto 30. junija zvečer ob 7:30 je p. Fortunat začel program jubileja pri naši lurški votlini. Z nekaj besedami je posvetil jubilej spominu vseh onih, ki so polagali temelje naše duhovne zakladnice. Nato je p. Atanazij začel sv. mašo. Začelo je deževati in morali smo iti v cerkev Marije Pomagaj, kjer je bila maša s pridigo, v kateri je p. Atanazij govoril o odgovornostih, ki jih imamo kot verni Slovenci. Svoje misli je povezal z delom in nameni vseslovenskega katoliškega shoda. Začetek procesije v nedeljo 1. julija 1979 AMk 1980 17 Po maši je p, Fortunat prebral resolucije shoda in dodal opombe, ki so imele namen osvetliti obširno področje, ki ga je zajel shod v svojem programu; obenem je prikazal vpliv shoda na poznejše versko in kulturno delo ameriških Slovencev. Sledila je točka, ki ni bila pripravljena; razvila sc je iz živahnega razgovora, med katerim smo spoznali navzoče romarje, ki so bili pred 50 leti na shodu: John Škrabcc, Mr. in Mrs. Anton in Josič Škrabec; (Anton pri tem delu programa ni bil navzoč, ker se je slabo počutil);in George Panchur. Na shodu je bil tudi navzoč brat Robert Hochevar OFM, ki je prišel s skupino „Orličev“. P. Fortunat je prosil Matevža Tekavca za besedo. On je znan publicist, ki je v svojih člankih sledil skoro vsem verskim in kulturnim dogodkom in pojavom med ameriškimi Slovenci. Nato je nastopila skupina učencev in učenk slovenske sobotne Slomškove šole iz fare sv. Stefana, Chicago, Illinois, pod vodstvom Jožeta Rusa. Doživeto so izvedli zborno recitacijo ,,Friderik sanja". Glavna misel je bila posvečena Baragovi odločitvi za duhovniški in misijonski poklic. Večerni program je zaključil govor, ki ga je imel Jože Likozar iz Clevelanda. * * * Pri večernem programu kakor tudi med romarsko mašo naslednji dan sem poudaril, da bo program dolg in da pridiga ne bo kratka. Slovenci so na shodu pred 51) leti ure in ure poslušali dolge govore in pridige. Iz hvaležne spoštljivosti do njih smo hoteli tudi mi žrtvovati nekaj časa, da smo spoznali pomen shoda in sadove resolucij. Nedeljski program je bi! združen z romarsko mašo. Najprej smo šli v procesiji (ob 10:30 od prekmurskega križa) na pokopališče. Ta del programa je bil posvečen spominu umrlih ameriških Slovencev, ki so bogatili našo duhovno zakladnico. -Ker sta John Ložar in njegov sin zboljšala zvočni sistem in tako omogočila prenos molitev in govorov potom mikrofona brez žice, so lahko sledili programu tudi oni, ki niso mogli iti na pokopališče. Med izvajanjem programa smo spoznali vplive in sadove shoda na duhovno življenje ameriških Slovencev v najširšem pomenu besede. Tega ne bi spoznali brez ločnega izvajanja programa. Spoznali smo: Deveta resolucija shoda, ki spodbuja, naj sc takoj začne delo za Baragovo beatifikacijo, je obrodila mnoge duhovne sadove. Ob teh sadovih se neprestano v svojih mislih povračamo nazaj v zgodovino in tradicijo in odkrivamo veličino dela, ki so ga dovršili Slovenci v Ameriki. To se mi zdi važno, ker tolikokrat slišim, da se moramo Slovenci predstaviti ob raznih prilikah drugim ameriškim narodnostim. Imam vtis, da mnogi še ne vedo, da so vse dediščine narodnosti, ki živijo v ZDA, priznane kot ameriška dediščina. Otresti se moramo občutka manjvrednosti. Bolj važno, kot da se predstavljamo drugim narodnim skupinam, je, da spoznavamo svojo ameriško duhovno zakladnico in iz nje zajemamo duhovno bogastvo in vrednote, ki naj oblikujejo posameznike in celoto slovenske katoliške skupnosti. Bolj prepričevalno govorimo, kdo smo, ako spričujemo, kaj smo. To spričujemo v načinu življenja in udejstvovanja. Tako doprinašamo svoj delež v dobro celotne družbe. Predstavljanje brez pričevanja je brez pomena. Glavni uspeh shoda je medsebojna povezava ameriških Slovencev. Skozi vso zgodovino javnega udejstvovanja ameriških Sloveneev pogrešamo medsebojne povezanosti. Vse javno udejstvovanje je bilo krajevnega značaja. Lahko rečemo, da je bila v tem izražena geto miselnost. Nihče si ni upal tega javno povedati, vsaj jaz nisem mogel tega zaslediti, čeprav sem sledil kulturnemu udejstvovanju raznih skupin. Pod vplivom shoda je bila ustanovljena Baragova zveza, ki je duhovno povezovala ameriške katoliške Slovence in lahko rečemo, da jih vedno bolj povezuje. Morda bo kdo rekel, da to vrše tudi druge močne slovenske organizacije. Gotovo je, da ne smemo podcenjevati njihovega dela in njihovega velikega doprinosa k ameriški slovenski skupnosti. Te organizacije pa ne predstavljajo enotnega gibanja in je glavno njihovo prizadevanje na finančnem področju in v zagotovilo svojega obstoja morajo natančno upoštevati federalne in državne zakone. V praktičnem delu pomeni to, da delujejo v dobre in koristne namene, a v svojem delu so brez ideologije, ker jim federalni zakon prepoveduje, da bi od svojih članov zahtevale versko pripadnost ali jim zabranjevale, kar je npr. nasprotno katoliški veri. Kljub temu položaju je KSKJ ohranila značaj katoliške organizacije. Vseslovenski katoliški shod je imel določeno smer: izpovedovanje katoliške vere in pripadnosti katoliški Cerkvi na vseh področjih udejstvovanja v ameriški družbi. Tu je vzrok, da smo med programom zlatega jubileja posvečali precej pozornosti pojmovanju besede „katohški“. Pojem »katoliški ima svoj razvoj, lo Skupina učencev in učenk čikaške slovenske sobotne šole je pod vodstvom Jožeta Rusa izvedla zborno recitacijo »Friderik sanja". Od leve: Bernardka Simrayh, Mojca Magajne, Suzj Rigler, (zadaj) Jože Rus, Katie Plut, Veronika Puc, Dani Lavriša, Marko Puc, Monika Remec, (zadaj) Andrej Krivograd, Helena Puc, Peter Vlahovič, Johnnie Vlahovič, Karl Remec in Franci Gaber. Recitacija je bila dobro izvedena in primerna za obhajanje zlatega jubileja slovenskega katoliškega shoda. je nujno že zato, ker oni, ki so se oddaljili od naukov katoliške Cerkve, sprejemajo zmote in zablode, ki jih ni mogoče spraviti v sklad z nauki Cerkve. Tako mora beseda „katoliški" biti uporabljana za dejanske primere in opredeliti, kaj je katoliško in kaj ni, kaj je skladno z nauki učiteljske oblasti Cerkve in kaj ni. Tudi v kulturnem področju je ta opredelitev potrebna, čeprav je težje postaviti določene meje. Da je opredelitev potrebna, trdim zaradi tega, ker se v prireditve vpeljujejo načini zabave, ki so same po sebi nenravnega značaja ali pa redno prinašajo priložnost za greh. Pa to niti ni glavni razlog. Tudi na kulturnem področju se moramo vračati h „koreninam“ raznih ljudskih navad in običajev ter tudi umetnosti vseh vrst. Za primer vzemimo samo narodno nošo. To je bila v preteklosti praznična ali nedeljska obleka. Ima torej versko ozadje. Čudno se mi zdi, da je ta del raziskovanja in zgodovine zanemarjen. V zadnjem času je bilo v tem pogledu veliko narejenega, a samo iz zgodovinskega vidika. Zaključki teh raziskovanj ne spadajo samo v muzej in v umetnostno in folklorno zgodovino, marveč nam tudi pomagajo spoznavati ljudsko vernost in pobožnost, ki sta izraženi v narodnih šegah in običajih, itd. Papež Janez Pavel II. je jasno izpričal svoje prepričanje, da so to zadeve, ki spadajo v duhovno dediščino, iz katere zajemamo še danes duhovno hrano. To se pravi: iskati „korenine“, da bomo rastli iz njih. Na podlagi teh „korenin“, iz katerih smo izšli, nima nihče pravice uničevati ali zavirati verske vzgoje in verskega pouka. To so zadeve, ki spadajo k neuničljivim človekovim pravicam in pravicam narodne skupnosti. Janez Pavel II. je jasno povedal, čeprav tega izraza ni rabil, da so poljski ateisti izkoreninjenci, ker ne poganjajo iz ljudske in narodne preteklosti tisočletne poljske zgodovine. Isto velja tudi za Slovence. Baragova zveza nas danes združuje in podpira, da kot slovenska skupnost najdemo v njej povezanost, ki ji dajemo slovenski katoliški značaj. Vprašanje je, ali bi bila Baragova zveza ustanovljena in ali bi sc že tedaj začelo delo za njegovo beatifikacijo, ako ne bi bilo vseslovenskega katoliškega shoda. Zc to nam nalaga dolžnost sodelovanja pri delu za Baragovo zadevo. Raziskovanje Baragovega življenja in delovanja gre v smer spoznavanja in odkrivanja, kako je Baraga vse, kar mu ie dala domača vzgoja in kar se je naučil v duhovniškem delu za slovensko ljudstvo, uporabljal v svojem misijonskem delu. On ni uničeval, kar je našel dobrega v vernosti Indijancev, marveč jim je odkrival in nudil krščanske oblike in izraze njihove vernosti. Baragova zveza in delo za Baragovo zadevo združuje ameriške katoliške Slovence v narodnem in verskem področju. Na narodnem, ker nam nudi okrilje in možnost, da ob Baragovih dnevih in drugih prilikah spričujemo in kažemo drugim Amcrikan-cem slovensko vernost, iz katere je izšel Baraga. To je koristno in važno za nas same, ker se tako vračamo h „koreninam", iz katerih smo zraslii in naj rastemo še naprej. Tako zajemamo iz slovenske duhovne in verske zakladnice, ki je v Ameriki dobila svojski značaj in svoje izraze. To nas podpira tudi pri vzgoji in dobrem vplivu na mlajše generacije. Mlajši se zanimajo za slovensko folkloro in so odprli za pojasnjevanje ozadja in osnov, iz katerih so se razvili narodni običaji in Spored slovesnosti zlatega jubileja se je začel s sveto mašo, ki jo je daroval p. Atanazij Lovrenčič OFM, predstojnik slovenske frančiškanske skupnosti v Ameriki. Med nastopom učencev in učenk Slomškove slovenske sobotne Šole pri Sv. Štefanu (Chicago). ^Nastop sta pripravila g. Jo5e Rus in ga. Milena Soukal. navade. To poudarjam zato, ker nekateri menijo, da bodo naredili uslugo slovenski skupnosti, a ko damo nastran pojem katoliški in sodelujemo med seboj samo kot Slovenci. To je možno in v nekaterih zadevah potrebno, a ustrašiti se ne smemo očitka klerikalizma in nestrpnosti, a ko hočemo biti zvesti duhovnosti in vernosti, iz katere je rastel in se oblikoval slovenski narod v preteklosti. Vemo namreč, da so Slovenci, ki imajo klerikalizem za isto kot za pripadnost ali izpovedovanje pripadnosti katoliški Cerkvi, zakaj Leksikon, ki ga je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1973 pravi v prvem stolpiču na strani 440: »klerikalizem: 1) polit, ali ideološko gibanje kat. cerkve. 2) podpiranje kat. cerkve in njene usmeritve". Kdor v skladu s to opredelitvijo nastopa proti izrazu »katoliški", je versko nestrpen. Slovenci radi sodelujemo pri Baragovi zvezi, Tu najdemo del slovenske domačije. Karkoli je povezano z Baragovim imenom nam približa domovino bolj kot obisk Slovenije, kjer je vse narodno prekrito in okrašeno z rdečo barvo in rdečo zvezdo. Se celo velikemu Slovencu triglavskemu župniku Jakobu Aljažu so namesto duhovniškega kolarja dali rdečo kravato. Pri Baragovi zvezi pa tudi iz angleške besede diha slovenska duhovnost, kar smo neredko doživeli ob poslušanju cerkvenih dostojanstvenikov. Obhajanje zlatega jubileja »prvega vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki" nas jc utrilo v spoznanju, da zgodovinski spomeniki slovenske vernosti v preteklosti ne spadajo v muzej ali knjižnico, marveč so duhovna zakladnica, iz katere dobivamo trdnost v spremenljivosti neustaljene družbe. P. Fortunat je odprl spored slovesnosti 30. junija 1979 pred večerno ma£o s temi besedami: Obhajamo zlati jubilej vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki. Oziramo se nazaj v pretklost v prepričanju, da vse zdravo v narodu izhaja iz tradicije. To je tradicija, ki ohranja in živi duhovno dediščino ameriške Slovenije. Ta dediščina je bogata, lahko sc pa spremeni v mrtvo zgodovino, ako je ne živimo in je ne oplajamo s svojim poznanjem, poglabljanjem in s svojo delavnostjo. Duhovna dediščina mora biti last ameriške slovenske skupnosti. Njeni začetki gredo daleč nazaj v zgodovino; začela se je preden so se rojevale Združene države Amerike, zakaj prvi Slovenec je prišel v Ameriko 67 let po pristanku ladje Mayflower in sicer leta 1687. To je bil misijonar Anton Kapus, veliki zemljepisni raziskovalce celine Severne Amerike. Oplodili so jo veliki slovenski misijonarji; med njimi so bili naj večji: škofi Baraga, Mrak, Vrtin, Trobec in Stariha; Pire, Lavtižar, Skola, Čebulj, Buh in številni drugi. V novejšem času pa p. Kazimir Zakrajšek, p. Hugo Brcu, P. Bernard Ambrožič, p. Aleksander Urankar, p. Odilo Hajnšek (vsi so bili frančiškani); msgr. John Zaplotnik, Vital Vodušek, Ivan Zorman, Zdravko Novak, Karel Mauscr, Marjan Jakopič in baragoslovca Joseph Gregoriči) in p. Bertrand Komik O KM. Ta duhovna dediščina je dobila svoj viden izraz na „prvem vseslovenskem katoliškem shodu v Amerikiki se je vršil pred 50 leti julija prav tu, kjer smo sedaj zbrani. Čeprav je naše obhajanje skromno, upamo na božji blagoslov in priprošnjo Marije Pomagaj, da bo prineslo svoj blagoslov, GOVOR G. JOŽETA LIKOZARJA Dragi bratje in sestre! Tako se mi zdi najbolj primemo pozdraviti vse, ko se kot velika slovenska družina na današnjem praznovanju spominjamo petdesete ob-letniee vseslovenskega katoliškega shoda. Prav na teh prostorih v Lemontu Se je vršil. Ko bi spregovorilo kamenje i» ako bi nam bilo razumljivo šumenje dreves, bi mogli zdaj poslušati veličastno zgodbo o ljudeh in podrobnem Poteku dogodkov tistih dni. Nič bi ne bilo prikrito, nič zamolčano. Pred oči bi nam bila postavljena natančna slika velikega shoda. Pa molči narava. Osivela je mladina, ki je bil a takrat navzoča. ^ petdesetih letih je ugasnilo marsikatero oko, ki je ob shodu na lemontskih Sričih videlo zbrano mogočno množico. skupina je s svojo navzočnostjo Potrjevala idejo v kateri smo vsi bratje Kristusovi. Mi, ki tega shoda nismo doživeli, prihajamo na današnje praznote bolj kot nekaki arheologi, ki želimo iz ostankov izluščiti podobo preteklosti. Mnogo je bilo o shodu Pisanega, zato ni težko dobiti popolno sliko. Vendar, ko bi le obujali spomine na Program, bi mogoče ob preveliki zamaknjenosti ne videli ozadja in morda °elo zgrešili veliki pomen shoda. AMK 1980 Ob koncu prejšnjega stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno, so Slovenci trumoma prihajali iz domovine v Ameriko. Ker niso znali jezika nove dežele in zaradi premnogih sprememb v družabnem redu, ki se jim kar čez noč niso mogli prilagoditi, so se, če je le bilo mogoče, strnjeno naseljevali. Zvesti verski tradiciji so čutili potrebo po duhovni hrani in zato so v svojem okolju začeli ustanavljati župnije. Tako je bilo, na primer, v okolici Clevelanda v Ohio v razmeroma kratkem času ustanovljenih pet slovenskih fara. Podobno so bile ustanovljene fare tudi po drugih državah Amerike, kjerkoli je živela večja skupina Slovencev. V vseh teh farah so postavljali cerkve in šole kar dokazuje veliko delavnost naših ljudi, njih pravilno pojmovanje dolžnosti, ki jo imajo do vzgoje svojih otrok in njih globoko versko prepričanje. To prepričanje jim je narekovalo, da je prva in največja potreba v življenju skrb za dušo. S trdim delom so čez teden služili kruh zase in za svoje družine, ob nedeljah pa so prihajali v cerkev, da sc Bogu zahvalijo za blagoslove pa tudi, da se po končani službi božji srečajo s svojimi znanci s katerimi so si izmenjavali misli. Moli in delaj je bilo njih načelo. V ponižnosti so sprejemali dobrine in razočaranja nove domovine. Bili so molčeča katoliška skupnost. Pa je bil še drugi drobec slovenskega življa. Peščica svobodomislecev je razglašala mnenje, da mora tisti, ki hoče pred svetom kaj veljati, zabavljati čez cerkev in duhovnike in v javnosti vero tajiti. Ker je katoliška skupina molčala je bilo slišati samo glasne zabavljače in to je še verne zvabilo na limance. Nastale so čudne razmere. 23 Kar precej jih je bilo, ki so v javnosti hoteli veljati za svobodomislece. Po nasvetih peščice resničnih liberalcev so torej javno zabavljali čez Boga, vero in duhovnike, zasebno pa še imeli vero, - so tudi molili ter sebi zagotavljali, da še niso izgubili verskega prepričanja. Ti ljudje niso razumeli, da so s svojim početjem ustvarjali videz, kot da se naglo širi miselnost socializma. Za duhovnika je bilo naravnost mučno hoditi po cesti. Vsak čas so naivneži kričali nad njim in ga obmetavali z nesramnimi opaskami. Zvesti katoličani so se počutili poražene. Imeli so občutek manjšinske manjvrednosti. Hoteli bi svojim bratom pomagati iz zmote, hoteli bi se postaviti v bran, ali misel na premoč sovražnika jim je jemala pogum. V tem kritičnem času so nujno potrebovali dvigajoče spodbude. To je pogled v zakulisne razmere. Preden ugotavljamo uspehe prvega vseslovenskega katoliškega shoda, sc moramo zahvaliti vsem, ki so v tem cerkvi nenaklonjenem vzdušju s pogumnim nastopom osvežili duha vernim Slovencem. Glavna zasluga pripada tedanjemu glavnemu predsedniku KSKJ - Antonu Grdini, ki je v svojem članku meseca septembra 1928. leta, dal pobudo za katoliški shod. Ta shod naj bi zdramil ostrahovane katoličane. V javni manifestaciji naj bi svetu pokazali skupne ideje in prepričanja. Lepa in koristna misel, ki jo je sprožil Anton Grdina pa je zahtevala ogromno požrtvovalnost in skoro nadčloveško voljo. Da bi nam to bilo danes razumljivo, bi morali v mislih odpisati ves napredek tehnike zadnjih petdeset let. Pomislimo da so organizatorji in udeleženci shoda takrat delali za vsakdanji kruh v razmerah, ki so zahtevale več ližicnega napora kot je to potrebno danes. Takrat še ni bil uzakonjen štiridesetumi teden. Ni še vsaka hiša imela zasebnega avtomobila. Ni bilo zračnih linij, ni bilo televizije; ne magnetofona in ne nešteto drugih pripomočkov, ki so nam danes v vsakdanji rabi. Ko vidimo, da so v tedanjih razmerah v tako kratkem času organizirali množično zborovanje in pripravili ves program, se moramo čuditi zmogljivosti Slovencev tistega časa in priznati, da se moremo od njih marsičesa naučiti. Od prve misli, do dejanske izvršitve vseslovenskega shoda je minulo skopih deset mesecev. Od tega je potekla več kot polovica, da sc je izkristalizirala misel shoda in da ji je bila zagotovljena vsestranska zaslomba. Celoten program je bil izdelan tri mesece pred časom shoda. V tej kratki dohi so se k sodelovanju priglasile skupine Slovencev iz petnajstih držav Amerike . Zastopane so bile: California, Colorado, Connecticut, Illinois, Indiana, Kansas, Michigan, Minnesota, Missouri, Nebraska, New York, Ohio, Pcnnsylvania, VVisconsin in Wyoming. V istem času so bili za shod pripravljeni nastopi Orlov, nogometašev, godb, pevskih zborov; naštudirani so bili referati, pripravljena stanovska predavanja in številni govori. Ves ta program pa je bil kot okvir resolucijam, devetim odločitvam, ki so bile prebrane v nedeljo 7. julija 1929. Katoliški svet, zbran na ameriških Brezjah, jih je sprejel brez pridržka. Prvi vseslovenski shod je uspel, ker so ga v sodelovanju pripravili laiki in duhovniki. To sodelovanje je bilo zagotovljeno že z izvolitvijo izvršilnega odbora, ki je bil sestavljen 21. novembra 1928. leta, že dva meseca po tem, ko V nedeljo 1. julija 1979 pred procesijo. V narodnih nošah, ki jih vidite na slikah, so Klezinovi iz New Yorka, učenci in učenke slovenske sobotne sole pri Sv. Jožefu (Joliet) in gdč. Angelca Perčič" iz Minneapolisa. niku Oman 'v utori Grdina s svojim člankom dal Pobudo za shod. Za vrhovnega predsed-jo bil izvoljen prečastiti Janez za aktivnega predsednika pa An ton Grdina. Dalje so bili v odboru Preč. Karl Cverčko, p. Anzelm liim () KM, preč. Josip Škur, Marv ^davan, Antonija Struna, p. Salezij Olavnik t' že "J' iovenili spominu in se jim zahvalimo Za °rganizaeijo in izvršitev tako m Leo Mladi eh. Danes so vsi v večnosti. V duhu se poklonimo pomembnega dela. Versko-kulturno življenje med ameriškimi Slovenci je vse do druge svetovne vojne vsaj delno zaviselo od sklepov shoda. Pa ne samo po Ameriki - še dalj je segal vpliv shoda. Posredno je zaobrnil usodo mnogih, ki so tedaj še živeli \ Jugoslaviji. Tudi mojo. Zdi se mi, kot da je bil prav duh vseslovenskega shoda lista rojenica ob moji zibeli, ki mi je usodila, da bom odrasla leta preživel v Ameriki. Kako to? vprašate. Glejte! A MK 1980 25 Ko bi ne bilo katoliškega shoda leta 1929, bi v Ameriki med Slovenci ne bilo nobenega odpora proti komunizmu med zadnjo vojno, Zaman bi čakal in z menoj tisoči v begunskih taboriščih. Zaman bi prosili za vstop v ZDA. Na gluha ušesa bi padalc prošnje za pomoč, da se niso ameriški Slovenci še vedno ravnali po sklepih krščanskega shoda. V duhu shodove dodatne odločitve, ki zavrača suženjstvo vsake vrste in zahteva za vse Slovence svobodo, je bila ustanovljena Liga Katoliških Slovenskih Amerikancev. Po delovanju te dobrodelne ustanove smo begunci našli v Ameriki zavetje, mir in versko svobodo. Ne moremo danes ugotavljati kako velik vpliv so sprejete odločitve imele na razvoj krščanske družine v Ameriki. Po shodu ni bil ustanovljen odbor, ki bi skrbel za izvajanje sklepov. Saj odločitve same niso bile izdane kot zapovedi, ki narodu nalagajo dolžnosti pač pa kot smernice, ki nikomur ne kratijo svobode ko označujejo pot do cilja, ki je naša večnost. Samo z deveto odločitvijo je shod sprejel odgovornost in pod obljubo zavezal k delovanju nove rodove vse do tistega dne, ko bo izpolnjena želja slovenskega naroda, da bi bil škof Baraga prištet med svetnike. Prav je, da se ustavimo in zamislimo ob tej zadnji odločitvi. Saj je spodbuda k delu za Baragovo beatifikacijo največji otipljiv uspeh shoda. Ustanovljena Baragova Zveza je bila v začetku skromna v delu in podpori marketskeinu škofu pa je v poznejših letih prevzela iniciativo za ogromno in natančno delo. Skušala je tudi zganiti vse katoličane v ZDA, ki so slovenske krvi, da sprejmejo od Previdnosti božje ponujeno zgodovinsko poslanstvo, postaviti svojega rojaka k časti oltarja. Temu namenu ob petdesetletnici shoda ponovno posvetimo naše napore. Dodajmo mu nov obseg. Pred petdesetimi leti, ob priliki stoletnice prihoda misijonarja l'riderika Barage, je bila začeta akcija za njegovo beatifikacijo. Letos je stoletnica rojstva kanonika Janeza Jeromina Omana, prvega slovenskega dušnega pastirja, ki sc je slovenskim staršem rodil v Ameriki. On se je v letih ko je bil predsednik Baragove Zveze močno trudil, da bi bilo delo škofijske preizkave čimprej končano. K njemu se danes obrnimo, naj nam on pomaga izprositi čudežev, ki so za svetništvo škofa Barage potrebi. Ob praznovanju petdesete obletnice prvega vseslovenskega katoliškega shoda se nehote vprašamo, ali nam je pričakovati še drugega. Prvi shod je sprejel sklep, da se ta drugi izpelje v letu 1933. Največji vzrok, da sklep ni bil izvršen je verjetno bila velika depresija, ki je v letu 33 dosegla najnižjo stopnjo. Kdaj, ali če bo sploh kdaj izvršen sklep prvega shoda, danes ni umestno vprašanje. Zlasti ne, ker v 50ih letih nismo našli ničesar spornega v sprejetih odločitvah in še posebej ne zato, ker v katoliških načelih sledimo navodilom prvega shoda. Če smo pripravljeni načelnost vsak čas brez premisleka izpričati, potem bo vsako naše srečanje, kulturno, politično ali zabavno, vselej pred svetom častna manifestacija. V smislu prvega shoda nadaljujmo delo za časno in večno srečo! Vzgajajmo našo mladino po naročilih in zahtevah katoliške cerkve. Gojimo v svojih in njihovih srcih spoštovanje do vrhovne cerkvene oblasti in pokornost V sporni n pokojnih ameriških Slovencev - govori p Fortunat 0 FM AMK 1980 27 svetemu očetu, papežu Janezu Pavlu II.. Podpirajmo le tako slovenske časopisje, ki trdno stoji na katoliških načelih ter zavračajmo vse, kar je za cerkev mlačno ali cerkvi nasprotno. Ko se trudimo za ohranitev slovenskega izročila delajmo povezani, kakor so bili povezani Slovenci na prvem shodu. Delajmo tako, da bodo naši potomci s ponosom kazali na plodove našega udejstvovanja in da bodo z veseljem potrjevali pripadnost slovenskemu narodu. Zvesti ideji katoliškega shoda naj bo vsako naše delo in vse naše prizadevanje uravnavano po pameti in opravljeno z mislijo na konec - konec, ki bo naša večnost brez konca. V nedeljo 1. julija 1979 - P. Fortunat govori na pokopališču v spomin pokojnih in opomin živim Smo na božji njivi in se spominjamo pokojnih, ki so živeli in delali v trajno korist vernega slovenskega naroda in posebej nas ameriških Slovencev. Korenine ameriških Slovencev so in morajo poganjati v slovensko duhovnost. Prvo smo bili Slovenci potem šele smo A meri kanci. To je božja njiva v toliko, v kolikor smo sposobni iz dela pokojnih zajemati in uživati njihove sadove. Naj večje delo za pokojne je gotovo zajemanje iz duhovne zakladnice, ki so jo oni obogatili. Kot verni ne zametamo narodne preteklosti, ki so ji pokojni dajali svoj neizbrisljiv značaj, marveč rastemo iz nje in tako izpovedujemo ameriško slovensko vernost. V teh trenutkih smo duhovno združeni z vsemi velikimi ljudmi, ki so živeli pred nami in nam s svojim življenjem in delom omogočili, da smo to, kar smo in se še prizadevamo, da bi bili ter doprinesli tudi svoj delež k zdravju in trdnosti ameriških Slovencev. Spominjamo se vseh pokojnih, ki so delovali med ameriškimi Slovenci, spominjamo se pa tudi vseh pokojnih, od katerih so mnogi darovali svoja življenja v zvestobi do naroda in vere. Njihova zasluga je in hvaležni smo jim, da smo verni Slovenci. Ne bojmo se ozirati nazaj v preteklost naroda in vernosti v našem narodu zato, ker to danes ni sodobno. Spričujmo, da cenimo zdravo tradicijo. Posebno smo pa danes kot verni ljudje združeni s temi, ki na tem pokopališču počivajo: škof Gregorij Rožman, simbol slovenske vernosti in zvestobe Cerkvi, p. Kazimir, p. Aleksander in vsi drugi slovenski duhovniki, ki so že v večnosti, posebno p. Bernard, ki je umrl v Avstraliji, Matija Jager, ki je umrl pred kratkim, pokojni udeleženci vseslovenskega katoliškega shoda, pokojni monsinjor Merkun, škof Gregorij Rožman, Zdravko Novak, Karel Mauser in Marjan Jakopič. I i in vsi drugi naj počivajo v Gospodu! Gdc. Angelca Perčič' polaga slovenski šfopek na grob £kofa Rožmana Govor g. Janeza Ovsenika ob grobu škofa Gregorija Rožmana Tako skromno sc je pripravljal spomin na Prvi Vseslovenski katoliški shod v Ameriki, ki se je vršil v dneh 6. 7. in 8. julija 1929 v Lemontu, da je to praznovanje gotovo premalo odjeknilo med katoliškimi Slovenci v Ameriki, ki morajo reševati podobna vprašanja, ko so jih oni pred petdesetimi ieli. le da so postavljena v drugačnih oblikah. V dneh .30. junija in 1. julija letos v Lemontu, je ta zlati jubilej izvenel v posebnem poudarku, da smo v vsem svojem udejstvovanju vezani na tradicijo, ohranjevati moramo slovenskemu narodu to, kar so njegovi predniki ustvarjali, ker zgodovina se ni pričela pisati pred par desetletji, temveč je stara ne samo stoletja, pričela se je s pojavom človeka že pred tisoč- letji. Ker imamo Slovenci tudi svojo zgodovino, so sklepi Prvega katoliškega shoda v Ameriki obvezni za nas, da jih rešujemo primemo sedanjim našim razmeram, v katerih živimo. Pred slovesno mašo ob enajstih, v nedeljo 1. julija dopoldne, so se romarji zbrali na frančiškanskem redovniškem pokopališču, da se spomnijo vseh zaslužnih slovenskih mož, ki so odšli po svojem nesebičnem življenjskem delovanju po plačilo, ki bo veljalo za večnost. Vsa množica romarjev se je zgrnila predvsem okrog groba, v katerem počiva slovenski škof dr. Gregorij Rožman. Skupina narodnih noš je grob obkrožila in položila nanj slovenski pušeljc. Oh grobu je Janez Ovsenik i/pregovoril: „Ko sc vsako leto oh tem času zbiramo ob Vašem grobu, ne prihajamo, da bi jokali nad izgubljenimi bitkami, ne da bi žalovali za izgubljeno domovino, temveč da se znova potrdimo v spoznanju, da je naše poslanstvo tako važno in vseobsežno, da to skoraj dojeti ne moremo. Pred petdesetimi leti so se na tem griču,ob podobi naše slovenske Kraljiee, Marije Pomagaj, katere pravo domovanje je na Brezjah na Gorenjskem v Sloveniji, zbrale tisočere množice katoliških Slovencev, da slovesno izpovedo in poudarijo, da hočejo biti trdne v svojem verskem prepričanju, ki ga bodo uvedle v svoje praktično, javno in družinsko življenje. Na tem kongresu se je pričelo veliko gibanje, da Slovenci dobimo svojega svetnika, o katerem jasno vemo, da je vzet iz našega slovenskega okolja. Škof, misijonar Indijancem, kri iz naše krvi, Irenej Friderik Baraga naj bi po božjem pristanku to bil. Prav pred štiridesetimi leti se je pod Vašim vodstvom, škof Gregorij Rožman, vršil v Slovenski Ljubljani Svetovni kongres Kristusa Kralja. Po ulicah, cerkvah, zborovalnih dvoranah in na Stadionu je glasno odmevalo: Povsod Boga, Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, med nami Slovenci, pa tudi po vsem svetu. To je bilo samo nekaj mesecev prej, predno je bil svet pahnjen v strašno temo zlobe. Težke čase smo od tedaj preživeli. Preizkušnje so bile hude. Trpljenje nedopovedljivo, pa nismo Vaših naukov pozabljali v prepričanju, da Vi niste križa nosili po ljubljanskih ulicah brez posebnega vzroka. Kdor smisla Križa ne doume, tudi resnične zmage ni zmožen. Zbiramo se, da svojo vero utrdimo, medsebojno ljubezen povečamo in pomnožimo svoje upanje. Konstantin je v znamenju križa dobil zagotovilo zmage in v to znamenje je usmerjena naša življenjska naloga, naše mišljenje, naše udejstvovanje, tako nas starejših, ki sc poslavljamo, pa prav tako mladih, ki svojo odgovorno pot šele prav začenjajo. Naše geslo je, kot škofa-preroka Antona Bonaventura Jegliča: Po Mariji k Jezusu, in Vaše: Križa teža in plačilo. V to in za to je usmerjeno naše vsakoletno romanje." P. Fortunat OFM: Pridiga med romarsko mašo Pred 50 leti so se prav na tem prostoru od 6. do 8. julija 1929 zbirali ameriški Slovenci k »vseslovenskemu katoliškemu shodu v Ameriki". Bil je to čas javne izpovedi katoliške vere in pripadnosti katoliški Cerkvi. Dnevi, ki so poslušali ure in ure govornike in pridigarje, ki so opisovali, kaj pomeni za ameriške Slovence biti veren, pripadati katoliški Cerkvi. Govorniki so pregledali odgovornosti in naloge, ki jih je v tedanjih razmerah in pogojih imel posameznik, slovenska družina in slovenska skupnost. Mislim pa, da je največje, kar je bilo na tem shodu sproženo in začeto: delo za Baragovo beatifikacijo. V teh mislih bi se rad za nekaj trenutkov z vami poglobil v pomen tega dela za ameriške katoliške Slovenec. Najprej želim poudariti pojem »katoliški Slovenci". Iz raznih razlogov, morda največ zaradi napačnega pojmovanja ekumenskega gibanja, se j c pojavila težnja, da bi pozabili in odpravili pojem katoliški Slovenci. Kaj je nam najdražje? Katoliška vera, katero živimo in izpovedujemo kot člani Kristusove Cerkve. V njej smo bili oblikovani v svojih dolinskih in otroških in mladeniških letih. Naša rast v veri je šla skozi razne preskušajo in resno smo vzeli nevarnost, ki jo prinaša katoliški veri in Cerkvi ter veri na splošno brezboštvo, ki se jo pojavljalo kot brezbožni komunizem prav v času, ko se je zdelo voditeljem ameriških katoliških Slovencev potrebno m koristim, da javno izpovedo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in se poglobijo v nauke in resnice naše vore - ideologijo katolištva. lo je potrebno tudi danes. V vero se moramo poglabljati, spoznavati moramo, kaj je našim prednikom pomenila katoliška vera, kako so jo živeli in kaj so zanjo žrtvovali. Ob spoznavanju verne duhovnosti naše preteklosti razumevamo bolj in bolj, kako je vernost naših prednikov obrodila sadove v velikih ljudeh kot so bili za naš ameriške Slovence Anton Kapus, škofi Baraga, Mrak, Vrtin, Trobec, Stariha; dalje Pirc, Škola, Čebulj, Buh, Zaplotnik, p. Hugo, p. Kazimir, p. Aleksander, Vital Vodušek, Ivan Zorman, P- Odilo, Zdravko Novak, Karel Mauser, ^larjan Jakopič in mnogi, mnogi drugi, li so bogatili ameriško slovensko duhovno zakladnico, ti so v veliki meri gradili ameriško katoliško Cerkev, ti so zgodovinske priče, da imamo ameriški Slovenci svojo duhovnost, da rastemo iz slovenskih korenin, čeprav smo izven svoje rojstne domovine. Jo pa za nas nevarnost, da smo v duhu časa površni, ko zajemamo iz naše duhovne zakladnice. Morda smo v tem enostranski in se oklepamo samo zunanjosti, ki jo prinaša oziroma nudi ta zakladnica, npr. slovenska folklora. Gre nam preveč samo za zunanje izraze slovenske narodne duhovnosti, kar se razodeva z gojitvijo narodnih pesmi in z folklornimi plesi in glasbo. Poglabljati se moramo v to, kar imenujemo tradicija. To je danes zelo važno. Znano je, da so v marsikateri deželi danes spodkopani Cerkvi osnove, ki je v ljudstvu, ker misijonarji niso mogli vzgojiti zadostno število domačih duhovniških in redovniških poklicev. Papež Janez Pavel 11. opira vse svoje pozitivno delo za utrditev katoliške vere na to, da obrača misli vernikov nazaj v tradicijo. Vernost poljskega naroda ima npr. tisočletno zgodovino. Številni zgodovinski spomeniki in razna dela velikih ljudi so zgodovinske priče te vernosti. In to je treba ohranjati in gojiti, lo je najbolj uspešen način dela proti brezboštvu, s katerim je tesno povezana komunistična revolucija, ki ni samo zavrgla, marveč skuša uničiti vso zgodovino, v kolikor se izraža v vernosti in duhovnosti. Vso veliko preteklost skušajo danes gledati skozi rdeča očala, skozi očala, ki so postala rdeča od prelite krvi narodnih in verskih mučencev, braniteljev narodne vernosti. Delo velikih ljudi izvira, poteka in dobiva svojo moč iz zdravih korenin. V vsakem prizadevanju vernega človeka se izražajo stoletja oblikovanja, razvoja in rasti. Zato lahko npr. govorimo o Baragovi duhovnosti. Iz zdravih korenin slovenskega ljudstva je rastel in se oblikoval ter bogatil svojo osebnost, ki jo je izražal v vsem svojem delu kot duhovnik v domovini in pozneje kot misijonar in škof. Zato je razumel tudi duhovnost svojih Indijancev in na njihovi duhovnosti gradil svoje misijonsko delo v vseh področjih svojega udejstvovanja. Baraga ni nikoli, tudi ne pri Indijancih, uničeval ali odpravljal, kar je v vsakem človeku kot bitju, ki je prišlo iz Stvarnikovih rok, dobrega in plemenitega. Vsak veren človek, ki se oklepa takega načina svojega duhovnega oblikovanja in vplivanja, gradi na naravo. „Milost predpostavlja naravo" je znano načelo katoliških teologov. Na to oblikovanje vplivajo razmere in pogoji, ki nas obdajajo. Razmere in pogoji se spreminjajo. V to spreminjanje moramo vnašati svojo vernost, svojo duhovnost; na zunaj moramo izražati, kar smo v svoji notranjosti. A ko tega ne znamo ali se nam ne zdi potrebno, potem med nami rastejo generacije, ki ne cenijo ali pa eelo prezirajo in zamotajo preteklost, to je, ljudsko duhovno zakladnico ali tradicijo. Rasti moramo iz preteklosti. Vse, kar imamo velikega, je sad preteklega prizadevanja in dela. Vsi veliki možje kot npr. Baraga, Slomšek so zgovorna priča vernosti ljudstva, iz katerega so izšli. Zato njihovo delo cenimo kot narodno dediščino iz katere zajemamo in jo s tem tudi bogatimo. Vsak človek mora biti priča vernosti, zdravih korenin, iz katerih črpa življenjsko moč v razodcvanju, pričevanju vsega, za kar stoji, kar je in kar hoče dati v svoje življenje, ki dobiva svoj izraz v njegovih odnosih do soljudi, do družbe, do sveta, do raznih dobrin, duhovnih in materialnih. Naši predniki so vedno, zavedno ali nezavedno, izražali svojo duhovnost, ki je bila na verskem področju krščanska in katoliška ter je kot taka vtisnila neizbrisen izraz tudi v narodno duhovnost - folkloro, kulturo, umetnost vseh vrst. Obletnico - zlati jubilej vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki obhajamo ne le v hvaležnosti do onih, ki so ga organizirali, izvedli in se ga udeležili, marveč tudi zato, da znova spoznamo in začenjamo spoznavati duhovne korenine, iz katerih rastemo ameriški katoliški Slovenci. Mattheui Tekavec - Govor v Romarskem domu 1. julija 1979 Spoštovani in častiti upravitelji naših ameriških Brezij, očetje frančiškani in dragi romarji in romance! Naj mi bo dovoljeno v spomin 50-1 etnice prvega in zadnjega slovenskega katoliškega shoda, ki se je vršil v L cm on tu, povedati nekaj besed ob tej jubilejni proslavi. V »National Catholie Register" 6. maja t.l. je znani nadškof bizantinskega obreda Nicholas KIko napisal članek: »Božje zapovedi". Poleg članka je risba papeža Janeza Paula II., ki z zakrivljeno palico zavrača skupino h ogorčenih volkov. V levem naročju drži malega otroka, za njegovo obleko pa se v zavetju skrivala dva malčka. Zdi se mi, da ta slika dopolnuje nadškofov spi Namen članka in podoba sta naredila izreden vtis. Ne morem tu podali vsebino vsega spisa, a na kratko bi rad povedal nekaj njegovih misli v razmišlanjc. Kaj vse se je 50 let, ko se je tu vršil prv* Nadaljevanje na strani d' Ljudske pobožnosti so izraz vernosti ljudstva. Ena izmed najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti so pete litanije Matere božje. Zato so vedno na sporedu naših romarskih pobožnosti. Med obhajanjem zlatega jubileja vseslovenskega katoliškega shoda smo jih peli v soboto in nedeljo. V soboto so vodili petje (od leve): Vinko Rozman, p. Atanazij, p. Tadej in Jože Likozar; v nedeljo pa: Vinko Rozman, Rudi Knez, p. Atanazij, Tone Nemec in Jože Likozar. in zadnji slovenski katoliški shod, spremenilo! Omenil bom pa le nekaj dejstev. Res je, da je v tem času tehnika dosegla neslutene uspehe. Uživamo njene pridobitve, katerih naši predniki niso imeli. V nasprotju pa gorje, ki ga človeška zgodovina ni zabeležila od svojega postanka. Spomnimo se septembra 1939, ki je začetek teh 40 let vojn in revolucij, iz katerih do danes ne vidimo izhoda. Smatram, da vse to zlo prihaja iz zmotnih ideologij. Če bi dal človek državam in posameznikom v okvir 10 božjih zapovedi - in bi vsi te sprejeli - bi se vsemu temu izognili. Doživeli smo, da sta se navidezno nasprotna komunizem in nacizem spojila v celoto, da sta napadla in razdelila plen neodvisne Poljske, ki sedaj še vedno trpi zasužnjena pod srpom in kladivom. Božja Previdnost, ki vodi vse nam po nedoumljivih potih, pa je določila, da je bil prav iz te zasužnjene dežele poslan vrhovni pastir Cerkve papež Janez Pavel II.. V teh temnih dneh doživljam, kako velik vpliv uživa njegova osebnost. Obisk Mehike in Poljske je dal odtis njegove veličine. S svojo okrožnico „Človekov Odrešenik" pa nam daje veliko spodbudo, da nam je njegova beseda upanje na lepšo prihodnost. - Hvala uredniku A ve Maria p. Fortunatu Zormanu, da nam posreduje to okrožnico v slovenskem jeziku. Omenjeni škof Nieholas Elko citira besede Lenina, ki je začetnik ruske revolucije 1917. Takole piše Lenin: „Če bi imeli dovolj ljudi, ki dejanje smatrajo za slabo, ne ho dolgo od tega, ko ga bodo sprejeli za koristno.“ Tako doživljamo v naši državi, da sc je višje sodišče prilagodilo temu mnenju. Iz božje zapovedi „Ne ubijaj" je uveljavilo umor nerojenih za zakonito dejanje. Kar prepoveduje 5., 6. in 9. zapoved je odstranjeno, da več ne spada v etiko 20 stoletja. Res je, da je po izvirnem grehu ranjena človeška narava nagnjena k počutnosti. Vsakdo v sebi čuti to razklanost in mora sam v sebi ta boj prenašali, da zmaga ah podleže. Toda nikjer od najvišjega sodišča ne slišimo, da bi se zavzeli za to, kar je v soglasju z božjimi zapovedmi: „Ne ubijaj! Ne prešeštvuj! Ne želi svojega bližnjega žene!" Vse to je dovoljeno. Za posledice p3 davkoplačevalci plačujte! Od leta do leta raste kriminal-Odkod to zlo? Večina iz razbitih družin, ki jim je postavna oblast dovolila razhod v nasprotju z božj° ureditvijo: „Kar je Bog združil, na) človek ne loči!" Koliko nesrečnih otrok iz razbitih družin raste brez varstva staršev in je pod vplivom poulične vzgoje. Ko ni bilo v šolah spolneg3 pouka, ni toliko mladine zabredlo-Posledice zopet nosi davkoplačevalec- Odgovorni, ki zagovarjajo umof nerojenih, ne vidijo posledic, ki jih statistika dokazuje: V ZDA je seda! več nad 65 let starih kol pred 5 leti; To pomeni, da postajamo narod, k1 izumira. Statistika potrjuje isto evropske države. Ako se bo u’ nadaljevalo, kdo bo vzdrževal „Soci3* Security“? Tako doživljamo, da je naše javn° življenje upor božjim zapovedi"1' Človeška odredba je nad božj1’ modrostjo. Pred nekaj leti je umrl edc'1 največjih fizicistov IVerner Von Brau|,lj Z njegovo znanostjo je človek dospe'1 na luno. On je izjavil: »Odkrili si"1’ stvari, ki jih ne moremo kontrolirat1. to je pretresajoč opomin državi: da se zanaša na Boga." Nihče ne more pričakovati varstva ln pomoči, ako zavrača božje zapovedi. Zato doživljamo v svetu tak nered, da Se bojimo, kaj bo jutrajšnji dan prinesel. Vsi sistemi, ki zanikajo božje zapovedi, se bodo prej ali slej sesuli. Ostalo Pa bo, kar je Bog Mojzesu razodel na Sinaju: „Jaz sem, ki sem!“ I ako je °°g označil, da nima ne začetka in ne konea. Od spolnjevanja božjih zapovedi, k' so nam dane, da jih spolnjujemo ali Pu »e, je odvisna sreča ali propast Posameznikov kot držav. Če je Bog, zakaj ne sodelovati z Pri zadnji večerji je Kristus dal ta odgovor: „Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, ta je, ki me ljubi; a kdor mene ljubi, ga bo ljubil moj Oče in jaz ga bom ljubil in se mu razodel" (Jan 14, 21). S tem sklepam, da bomo najlepše obhajali SOletnico prvega katoliškega shoda Slovencev v Ameriki, ako bomo urejevali svoje življenje po božjih zapovedih. Čeprav se od leta do leta manjša naša skupina priseljencev, ostanimo zvesti in vztrajajmo do konca. Bodimo zvesti Bogu, našemu slovenstvu in dobri državljani te države in pomagajmo, da dobro preraste zlo. V ta namen prosimo za pomoč Njo, ki jo kličemo: Pomoč Kristjanov, Marija Pomagaj - prosi za nas! i > Kriz južno od Cross Villoge, Michigan - V ozadju Lake Michigan Foto: Pok. Gabriel Rus S!\l 'Ptecfled dti&ov Slovencev j, s4tH&ii6o in otipov /4nte'ii6e d Slovenci Ta kratek spis o stikih Slovencev z Ameriko in stikov Amerike s Slovenci sem sestavil samo kot pregled (outline). Vse bralce .prosim, da ga preberejo samo v ta namen, ker dobro vem, da se da skoraj o vsakem stavku napisati najmanj kaka razprava ali celo knjiga. Slo ven sko-amcriški stiki v zgodovini so sc vršili na področju zemljepisnih raziskovanj, na področju naseljevanja, na področju pokristjanjenja in civilizacije Indijancev in na področju političnih in kulturnih stikov. Slovenci se ne morejo hvaliti s številom, pač pa s kvaliteto nekaterih svojih rojakov. NA PODROČJU ZEMLJEPISNIH RAZISKOVANJ V kolikor moremo dokazati je bil prvi Slovenec, ki je prišel v Ameriko pater Mark Anton Kappus in to leta 1687, torej 67 let po pristanku ladje Mayflowcr. Slovenski misijonar Kappus sc je rodil 1657 v Kamni gorici in je umrl 1717 v mestecu Matapc v sedanji Mehiki. Pristal je na ameriški celini 15. septembra 1687 na ladji San Roman, s katero se je pripeljal iz Španije. Med svojim delom v Ameriki, predvsem med indijanskim rodom Pima v tako imenovani deželi Pimcria Alta, ki je obsegala sedanjo Sonoro v Mehiki in južni del sedanje Arizone, je imel dovolj prilike potovati na konju po sedanji severni Mehiki in, ako verjamemo njegovim pismom, tudi po sedanji južni Arizoni. Če izvzamemo nedokazane teorije o izvoru imena Croatan Indijancev, katerih ime naj bi nastalo po pristanku brodolomskih dubrovniških mornarjev, je bil pater Kappus prvi s sedanjega ozemlja Jugoslavije, ki je prišel na ozemlje sedanjih Združenih držav. Pater Kappus je bil tudi edini Slovenec, ki je dal svoj prispevek pri zemljepisnem raziskovanju celine Severne Amerike. Udeležil se je nekaterih odprav v nepoznane kraje skupaj z znanim patrom Evzchijcm Kinom (čigar spomenik so postavili v kongresni dvorani v VVashingtonu), posebno pa po svojem poročilu, poslanem v Evropo leta 1701, ko je sporočil svetu, da Kalifornija ni otok, ampak del celine. Odtlej je bilo to vprašanje rešeno med znanstveniki v Evropi in vsi zemljevidi so na podlagi poročila patra Kappusa začeli slikati Kalifornijo kot del celine. Njegovo dopisovanje v Slovenijo le tudi pomembno, dopisoval sc je s svojim bratom v Kamni gorici, s predstojnico samostana v Škofji Loki, posebno pa z zgodovinarjem Janezom Gregorjem Dolničarjem (1655-1719), ki le bil najbolj delaven član prve slovenske akademije znanosti, naše akademije operozov. Tako so imeli Slovenci proti koncu sedemnajstega stoletja in v začetku osemnajstega stoletja dobre informacije o novem svetu. NASELJEVANJE Na področju naseljevanja bomo najbrž našli prve Slovence med tako imenovanimi Salzburžani, kateri so °koIi 1730 ustanovili svojo kolonijo v državi Georgija. Pregled imen med 127 podpisniki cerkvenih listin nam Potrjuje, da sta bila med njimi vsaj .Va Slovenca: John Martin Paulitsch ln Philip Paulitsch. Njun rojstni kraj moramo iskati najbrž v vasi Zagorica v Ziljski dolini na Koroškem, kjer je 'K*xai Slovencev obdržalo protestantsko Vero m se izselilo skupaj z nemško govorečimi Salzburžani. Kolonialna doba ni dala veliko s o venskih naseljencev, toda nihče ni resno preiskal slovensko zvenečih 11,10,1 lllcd Washingtonovimi vojaki. I roiskati bi bilo treba tudi lokalno zgodovino nekaterih krajev, od koder 'mamo nekaj precej zgodnjih naseljen-,,CV' njimi bi omenil vsaj Janeza Goršeta (1815? - 1891), ki je bil lastnik zemljišč sedanjega Loopa v Chicagu, 111 belokranjskega rojaka, ki ga je Sfočal Baraga v južnem Ohiju. ^ rva slovenska organizirana skupina 1 Prišla seveda šele 1865 in sicer k Sv. Štefanu v Brookway in k Sv. Antonu v Kraintovvn v Minnesoto. Sv. Štefan nam je pozneje dal veliko pionirjev, med njimi pokojnega m on s. Omana in sedanjega škofa Rauscha. Poznejše naselbine so se ustanovile v Pennsylva-niji, Wcst Virginiji, Ohiju, Illinois, Michiganu, VVisconsinu in drugod. Privlačnost za Slovence so nudili rudniki, gozdovi in tovarne. Zato imamo naše naselbine v krajih, kjer se je tedaj razvijala industrija. Slovence imamo skoraj v vseh ameriških državah, najmanj seveda v južnih, kjer so naše naselbine v Floridi šele iz poznejše dobe. Tudi zemljepis izseljevanja bi bilo treba preštudirati, ker je večina slovenskih izseljencev prišla iz določenih krajev. Bela krajina, Prekmurje, nekateri kraji Dolenjske in Notranjske, predeli Krasa, Gornja Savinjska dolina in Beneška Slovenija so dali največ izseljencev, medtem ko Gorenjska v poznejši dobi zelo malo. MISIJONSKO DELOVANJE Junaško pesem bi Slovenci lahko zapeli o svojem trdem in uspešnem misijonskem delu med ameriškimi Indijanci. V tej dejavnosti najdemo že poprej omenjenega patra Kappusa. Med leti 1763 do 1767 najdemo še enega Slovenca, namreč patra Frančiška Ksaverija Dreni k a, profesorja univerze v San Domingo. Njega lahko štejemo kot prvega univerzitetnega profesorja Slovenca v Ameriki. Naj večje junaštvo v ameriško-slo venski zgodovini je pripisati Frideriku Baragi (1797-1868), ki je prišel kot misijonar med Indijance in pristal v New Torku na zadnji dan leta 1830. Postal je prvi škof v Sault Ste. Marie in pozneje v Marquctte v Gornjem Michiganu. Ker je izšel iz naroda, ki sc je boril za obstanek svoje kulture, je razumel Indijanec v njihovi borbi za obstanek lastne kulture in za obstanek na svoji zemlji. S svojim obširnim znanjem je sestavil slovnico in slovar Očipvejcem in pisal knjige njim in še poprej Otavanom. Baragovo delovanje in njegovi pozivi so opogumili številne Slovence, kateri so mu prišli na pomoč. Okoli 50 slovenskih duhovnikov je žrtvovalo svojo dejavnost v polnem obsegu ali pa vsaj delno za Indijance na ozemlju Velikih jezer. Junaška slovenska pomoč Indijancem sc je po Baragi nadaljevala s Francem Pircem (1786 -1880), ki je Indijance učil celo po slovensko kuhati in gojiti sadje, preko škofov Ignacija Mraka (1810-1901), Jakoba Trobca (1838- 1921), Janeza Vcrtina (1844-1899), Janeza Stariho (1845- 1915) do skromnega patra Romana Homarja (1864-1959), s katerim se je junaška doba slovenske pomoči Indijancem končala. POLITIČNI IN KULTURNI STIKI Ne smemo pozabiti, da je Thomas Jefferson našel veliko misli pri pisanju svoje Listine o neodvisnosti pri ustoličevanju slovenskih knezov na Koroškem. Tako je stara ustanova iz srednjega veka, ko je vladar prejemal oblast od ljudstva, navdihnila tudi ideje novi Ameriki. Nova republika je hitro našla priložnost, da je poslala svojega sina v Slovenijo. Leta 1821 je polkovnik Middleton, charge d’affairc ameriškega poslaništva v Rusiji, bil pooblaščen od tedanjega državnega tajnika Adamsa, da zastopa Združene države na kongresu tedanje svete Alijanse v Ljubljani. To je bila prva politična zveza Amerike s Slovenijo. Poročilo mladega polkovnika v VVashington je sprožilo znano Monrojevo doktrino, katere ideja se je torej začela v Middletonovih mislih v Ljubljani. Vsakdo pozna 14 točk predsednika VVilsona, ki so vzbujale upanje v srcih Slovencev v času prve svetovne vojne. Slovenci pa niso mogli razumeti, zakaj so se te ideje žrtvovale za praktično politiko na tako veliko škodo Slovencev posebno pri mejah z Italijo. V dobi druge svetovne vojne smo stavili vse upe na zahod, posebno na Ameriko. Ponosno smo izgovarjali ime predsednika Roosevelta, ko je proglasil svobodo od strahu, tisto svoboščino, katero smo v času grozot najbolj pogrešali. Zopet je bila ta svoboščina žrtvovana, da smo komaj razumeli, kako je bilo to mogoče. Pozneje smo morda bolje razumeli svetovni položaj, ki se ni ravnal po načelih in vzvišenih idejah. * * * Modemi svet gre lahko mimo Slovencev in mimo slovenščine z ozirom na njihovo število. Toda vedno bomo našli slovenske ideje in slovenski duh živ v zapadni hemisferi, saj so Slovenci za njen razvoj doprinesli veliko in to ne s svojim številom, pač pa z močjo svojega duha vse več kot si sami in ameriško ljudstvo predstavlja. Benediktinec Roman Homar (1864 - 1959) Po besedah pokojnega p, Bernarda Ambrožiča OFM je bil to zadnji naš misijonar Baragovega kova. Rojen je bil 16, oktobra 1864 v P odkruški pri Kamniku, V šolo je hodil k frančiškanom v Kamniku, 191etncga je spravil v Ameriko Msgr. Buli leta 1883, ko je prišel v Slovenijo po študente za misijone. Ko je bil p, Roman star 9 let, se je srečal z misijonarjem Pircem, Romanov oče je bil po materi s Pircem v sorodu, „Fant,“ je dejal misijonar fantku, „čc boš res kdaj duhovnik, ne ostajaj na Kranjskem, V Ameriko pojdi, pa ne ostajaj med belimi. Med Indijance pojdi! Tam je potrebno!11 Dolgo je misijonarji med Indijanci v severni Minnesoti, Dolgo vrsto let je bil župnik v kraju Omega, Minil,, leta 1953 je bil upokojen, Zadnja leta življenja je preživljal v benediktinskem samostanu v St, Jolmsu, Milin, Fotografija je iz leta 1898, mC&jo*uvijeu v /rfrU&t Afrika je zaživela pred slovenskimi očmi v novejšem času v 19. stoletju predvsem v želji prinesti evangelij nckrščanskim narodom. 1 ako je prva polovica 19. stoletja odprla Slovencem nova obzorja v Severni Ameriki na eni strani in v Afriki na drugi. Dva izredna misijonarja sta vodila to gibanje: Friderik Baraga (1797- 1868) je odprl slovenski pogled v Severno Ameriko in na ameriške Indijance, Ignacij K n o b 1 e h a r (1819 - 1858) je usmeril pogled svojega naroda na drugo celino - Afriko - in sedanji Sudan še posebej. Slovenci so navdušeno sodelovali pri teh misijonskih podvigih in pomagali ostvariti cilje teh misijonarjev. Ce gledamo s stališča človeških uspehov moramo priznati, da je Knoblcharjcv misijon doživel popolen polom in umik na celi črti. Smrt je pobirala misijonarje drugega za drugim. Živeli so v podnebnih razmerah, kakršnih se niso mogli navaditi, čeprav njihove žrtve niso poznale meja. Zdelo se je, da je seme padlo na skalo in ni obrodilo sadu. Vsaj ob svojem času ne. Če pa prebiramo zapiske teh misijonarjev in zapiske sodobnikov o njih, lahko samo občudujemo njihov doprinos in ga postavimo na pravo mesto v zgodovini zemljepisnega raziskovanja Afrike. V Knoblcharjcvem času in pod njegovim vodstvom je doprinos slovenskih misijonarjev v Afriki dosegel svoj vrhunec. Slabo opremljeni misijonarji so doprinesli veliko v kratkem času in z silno omejenimi sredstvi. Sc preden sc je povečal trud angleškega Kraljevskega zemljepisnega društva (Royal Geographical Socicty) pri iskanju virov Nila, so misijonarji pod Knobleharjcvim vodstvom skoraj prišli do njih. Njihova zemljepisna in vremcnoslovska opazovanja in merjenja so bila čudovito natančna, če pomislimo kakšne naprave so imeli na razpolago. Knoblchar in njegovi misijonarji so prišli po Nilu dalj kot vsi drugi Evropejci v tistem času. PRVI SLOVENSKI STIKI Z AFRIKO Sloven ska beseda z a m o r e c ima svoj izvor v besedi, s katero so označevali srednjeveške Arabce v različnih deželah Evrope. Razvila sc je iz latinske besede Maurus, ki je pomenila prebivalce Mavretanije v severozahodni Afriki. V sedmem stoletju po Kristusu so Arabci premagali Mavre, toda v naslednjem stoletju ob osvojitvi Iberskega polotoka je la oznaka prešla na njih. Po ljudski etimologiji je prvotni koren prejel predpono za v prepričanju, da je človek temnejše polti prebivalce dežele za morjem. Srednjeveški Mavri iz Španije so igrali pomembno vlogo v zgodovini Slovanov na Jadranski obali. Vprašanje slovanskih sužnjev iz Panonije, ko so tja v desetem stoletju vdrli Madžari in jih vodili v verigali na prodaj v Benetke, odkoder so jih Benečani z Biva degli Schiavoni (itne je ohranjeno v Benetkah) vozili na svojih barkah v sužnost Arabcem v Španijo, še danes ni popolnoma raziskano. Nekateri teh krščanskih sužnjev so gotovo skušali pobegniti in večkrat se Uro je posrečil beg v sedanjo južno Francijo. Jezikoslovci bi se morali ukvarjati z nastankom besede slave v angleščini, ki je gotovo nastala v južni Franciji, ko so slovanski sužnji (v arabščini Sakalibas in v francoščini hselaves imenovani) našli zatočišče pred preganjanjem. Na poti v Španijo so Sc ladje gotovo ustavljale v Afriki in 80 tedaj Slovenci bili v podobnem Položaju kot zamorci, katere so misijonarji v Knobleharjevem času -skušali reševati pred arabskimi trgovci 8 sužnji. Da so Arabci prihaja1! na slovensko obalo dokazuje tudi ljudska Pesem o Lepi Vidi. DVA slovenska frančiškanska MISIJONARJA v 18. STOLETJU Sl G F Ril) KAPPUS Rater Sigfrid Kappus, Slovenec po r°du, najbrž iz Ljubljane, je živel kaj zanimivo življenje kot afriški misijonar. V letu 1727 je bil določen za abesinske UHsijone. Ko pa je z dvema drugima Patroma skušal oporekati podprefektu 'Uisijona lldelonsu de Palenno in ga obtoževal pri Propagandi za širjenje Vcre, so ga predstojniki poslali v letu 173.3 v Albanijo. Na poti v Albanijo 80 ladjo napadli morski razbojniki in uašega patra ujeli. Šele pozneje se mu je posrečilo zbežati in vrniti se v Rim. V letu 1737 je danski kralj Christian VI. poskušal poslati posebno odpravo v Abesinijo. Zamisel za tako odpravo je dal francoski grof Pierre Joseph le Roux d’Esncval (1682? - 1756), ki je začel razgovore tudi v Rimu, čim je zvedel, da je abesinski cesar poskušal iskati s pomočjo papeškega dvora zveze s kako evropsko pomorsko državo, da bi si mogel nabaviti moderno orožje. Sveti sedež je želel samo obnoviti misijonsko aktivnost v koptski Abesiniji in predlagal, da bi katoliški misijonarji spremljali tako odpravo. Danska odprava se je organizirala na pomlad 1737 in odplula iz Livorna v Italiji v Aleksandrijo v Egiptu. Med šestnajstimi udeleženci sta bila dva frančiškanska patra, ki sta nosila s seboj rokopis kot darilo papeža Klementa XII. abesinskemu cesarju. Eden teli frančiškanov je bil Slovenec Sigrid Kappus, v dokumentih imenovan Sigfrid de Lubiana. Odprava je potovala po Nilu navzgor, a je dosegla samo druge Nilove brzice pri VVadi IIalfi blizu sedanje meje med Egiptom In Sudanom. Kljub ogromnemu naporu se je morala ustaviti in se vrniti, ne da bi dosegla Abesinije. Pri vrnitvi so vsi udeleženci srečno dospeli preko Aleksandrije v Italijo. V letu 1741 je bil pater Kappus poslan v egipčansko-abesinske misijone in je živel in deloval v Egiptu do leta 1750, ko se je vrnil v domovino. V domovini je umrl 1. oktobra 1769. KRIŠTOF ČERNE Drugi slovenski frančiškan pater Krištof Černe (v bohoričici pisano Zheme) je deloval v Abesiniji. Njegov poziv, naj mu pošljejo knjige o zmotah manibeizma in o božjem razodetju kaže, da je zadel na nasprotovanje abesinskih koptskih kristjanov. Černetovo poznejše delovanje je veljalo mestu Moka (arabsko al-Mukja) v Jemenu na Arabskem polotoku. V letu 1791 je poročal Kongregaeiji za širjenje vere v Rim, da je spreobrnil nekaj muslimanov in poganov. Naslednje leto pa je zaprosil isto ustanovo za dovoljenje, da bi se vrnil v rodno domovino ali pa, da bi se preselil v Egipt, ker je zbolel na vranici. Ko je v letu 1793 umrl v mestu Moka, je zapustil poleg eerkvenih paramentov tudi število latinskih in arabskih knjig. Eraneoski grof Louis Marie Joseph 0’liier (1761-1846) v svoji knjigi o potovanju po Indijskem Oceanu in v Moko popisuje ..nemškega duhovnika" (za Eraneoza je bil Nemee vsak iz tedanjega rimsko-nemškega eesarstva), ki ga je srečal v mestu, ko je prispel na ladji „Amis Reunis". Čeprav nam avtor ni razodel imena tega duhovnika, vendar lahko iz vsebine in iz drugih virov o našem Černetu razberemo, da je to on. Po tem opisu mu je Černe razodel svojo usodo v Abesiniji, kjer je deloval kot misijonar. Po nasilni usmrtitvi prijatelja misijonarja je sam prejel kazen pretepa po podplatih, da je komaj ušel smrti. Cim je mogel hoditi, je zaprosil za dovoljenja za odhod iz Abesinije. Odšel je v Moko, ki leži ravno na nasprotni strani Rdečega morja. Francoski konzul ga je sprejel v francosko skupnost, ker sicer nc bi bil mogel ostati tam. Krištof Černe pa se je spravil na študij zdravilstva in tudi sam res začel zdraviti ljudi. Omenjeni francoski obiskovalec j c zelo dvomil v njegove sposobnosti zdravljenja, medtem ko druga poročila pišejo o velikih uspehih. Nekaj prepisov pisem patra Černeta hranijo v Ljubljani v arhivih. Ohranili so se v znani zbirki barona Erberga (1771-1843) iz graščine Dol pri Ljubljani. Čim bodo ta pisma objavljena, bomo vsekakor dobili boljšo sliko o zanimivi osebnosti 18. stoletja, ki doslej, prav tako kot zgoraj omenjeni pater Sigfrid Kappus, še ni našla mesta v Slovenskem biografskem leksikonu. KAPUCINSKI PATER BERNARDIN V PORTUGALSKI GVINEJI Zgodnja Danica 1851 št. 44 na strani 182 objavlja naslednje obvestilo o nekem kapucinskem misijonarju patru Bernard in u, ki je deloval v tedanji portugalski koloniji (sedanji državi Guinea-Bissau). „Bil je že pred kakimi 40 ah 50 le trni P. Bernardin iz kapucinskega reda v dolcnji Gvinii skozi več časa, poslan po portugalski kraljici. Svojo poslednje dni je živel ta pobožni mož v Loki in v Gorici, na tem kraji je tudi umrl pozneje kakor I. 1830.“ U njem še nisem mogel dobiti več podatkov. DOPRINOS SLOVENSKIH MISIJONARJEV ZA JEZIKOSLOVNO RAZISKOVANJE PONILSKIH JEZIKOV Poni Iška skupina jezikov se govori v južnem Sudanu in okoliških pokrajinah Vzhodne Afrike. Posamezni jeziki te* skupine so bili odkriti šele po letu 1800 in skupino so jezikoslovci priznali šele po letu 1850. Med slovenskimi misijonarji imata Posebne zasluge za spoznavanje teli jezikov Ignacij Knoblehar (1810 ■1858) iu Jernej Možgan (1823 - 1858). Knoblehar je že v Kartumu začel zbirati osnovne izraze jezikov ŠiluU, Hinka in Bari. Preučeval je te jezike 'z govorov misijonskih gojencev in vojakov, ki so prihajali z juga. V času svojega kratkega bivanja med Barijei je spopolnil svoje jezikovne zapiske, li rokopisi so bili po njegovi smrti izročeni tedanji cesarski knjižnici na Dunaju in so danes v Avstrijski narodni knjižnici. Za Bari jezik je Knoblehar 'zbral znake s strešico iz novega slovenskega pravopisa (gajice). V svojem prostem času je zbiral besede jezika Bari in prevedel nekaj osnovnih verskih besedil v ta jezik. Santandrea Poroča v svoji knjigi BIBLIOGRAFI A 1)1 STUDI AFRIČANI DELL A MISSIONF DKLL’AFRICA CFNTRALE, da je Knoblehar sestavil tudi besednjak okoli bl)() besed jezika Hinka. Slovenski koroški rojak Jernej Možgan je ustanovil misijon Sv. Križa Deži pri sedanjem kraju Kanisa na Mb severne širine) med plemenom ^'Is ki pripada rodu Hinka. S svojim Preučevanjem jezika je pripravil pot svojima naslednikoma Tirolcema Lan zn Morlangu. Ob Mozganovi rani smrti (o laični delavec janez Klančnik, doma 'z Dovje ga pri Mojstrani, pomagal 'Bogovemu nasledniku ne samo s le sni mi deli, ampak tudi pri učenju .lozika Hinka. Prej omenjena knjiga ^ anlandrea omenja rokopis 600 besed 111 pogovornih stavkov jezika Hinka, katerega je sestavil Možgan. KNOBLEHARJEVA POTOVANJA PO BELEM NILU Knoblehar sam je opravil pet potovanj po Belem Nilu južno od llartuma. Najpomembnejše za raziskovanje Afrike je njegovo prvo potovanje, ki ga je tudi sam opisal in je njegov rokopis ohranjen v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju pod številko codex 14152. V svoji skromnosti se Knoblehar nikdar ni postavljal kot afriški raziskovalec, čeprav spada med največje in je na svojem prvem potovanju 1849/50 prišel kot prvi Evropejec v družbi misijonar Vinca in Pedemonteja najdalje na jug po Belem Nilu V letih 1849 in 1850 je svet kaj malo vedel o toku Gornjega Nila. 1 edaj je še bilo mogoče postavljati različne teorije o izvirih Nila. Knobleharjevo potovanje je odprlo pot teoriji, ki sta jo trinajst let pozneje v resnici dokazala Angleža Spcke in Grant. Ko je Knoblehar potoval v Evropo in prišel tudi na Dunaj, je prišel k njemu tudi dunajski dopisnik londonskega časopisa „The Times. “ V svojem časopisu je ta dopisnik dne 15. februarja 1851 objavil razgovor z našim Knoblehar j cm, kjer se je nekako norčeval iz »papeževega generalnega vikarja v Osrednji Afriki11, ko mu je ta odkrito priznal, da je imel s seboj samo sekstant, toplomer In Griflinovo knjigo PRACT1CAL N AVIGAT10N, da pa ni zmogel kupiti niti kronometra. Prvo potovanje je Knoblehar opravil v času od 13. novembra 1849 do 7. marca 1850. Prišel je do 4 50’ severne zemljepisne širine, bolj na jug kol pred njim Francoz Amaud. Opis potovanja je izšel v Ljubljani v priredbi dr. Vinka F. Kluna v slovenski in nemški izdaji. Knoblehar je nameraval priti čimdalj po Nilu navzgor, pa mu ni uspelo zaradi nizke vodne gladine in vrnitve v Hartuma ob obljubljenem času. Leta 1852 je Knoblehar ponovno potoval po Nilu z misijonsko ladjico STELLA MATUTINA (Jutranja zvezda) skupaj z tremi drugimi slovenskimi misijonarji Možganom, Dovjakom in Trabantom do Ulibara in Gondokora. Tretjič je potoval leta 1854 in je tedaj prišel še bolj proti jugu do vasi Tokiman in otoka Lumutat ter tako dosegel kot prvi evropski raziskovalec 4 40’ severne širine. Prišel je skoraj na sedanjo južno mejo Sudana in severno mejo Ugande. Naslednje leto se je ponovno vozil na isti ladji do Gondokora in vozil s seboj tri majhne zvonove, ki so bili vliti v ljubljanski zvonarni Samassa. Zadnjič se je peljal po Belem Nilu leta 1856 do postaje Sv. Križ in do Kondokora. Ko se je Knoblehar prvič vrnil v Evropo, je prinesel s seboj bogato zbirko predmetov črnskih ljudstev ob Belem Nilu in to zbirko daroval ljubljanskemu muzeju. Sedaj je ta zbirka v Slovenskem etnografskem muzeju na gradu Goričane pri Medvodah blizu Ljubljane. PESEM V JEZIKU BARI O SLOVENSKEM MISIJONARJU KNOBLEHARJU Naslednja pesem v jeziku Bari je nastala med domačini v času ko je Knoblehar prihajal mednje. Zapisal jo je gotovo kakšen misijonar in nam daje dober primer banjškega jezika. Ba-likan Soliman je barijska oblika za ime Abuna Soliman, pod katerim je bil Knoblehar splosno poznan v tedanjem Sudanu. Besedilo te pesmi je posneto iz članka, katerega je napisal Friedrich Mueller pod naslovom “Bari-Text mit Anmerkungen" (Besedilo v barijskem jeziku z opombami) v ZEITSCHRIFT FUER VOELKERPSVCHOLOGIE UND SPRACHWISSENSCHAFT letnik 10 (1878), str. 485 -488. ROMET NA BA-LIKAN SOLIMAN (Pozdrav našemu očetu Solimanu) Da-po teki Soliman! Do kirot baba-likan Do-a-po ko todinet; Mun gogoda Mun gogoda Mun gene i musala. ROMET NA BA-LIKAN SOLIMAN (Pozdrav našemu očetu Solimanu) Ti prihajaš, Soliman! Ti prijazni naš oče, prihajaš nas učit: Bog bodi hvaljen, Bog bodi hvaljen, en Bog v treh osebah! I-roroman ko nuni! Ba-likan da-po teki Kalifonok yoyolo: Sedaj te pozdravljamo! Naš oče, ki si se vrnil. Služabniki pojo: Mun gogoda Mun gogoda Mun gclen i musala. Bog bodi hvaljen, Bog bodi hvaljen, en Bog v treh osebah! Do ko lungačerik ni Tutakin Evangeli Ay re ko liengit: Tukaj ti in tvoji bratje nam pripovedujejo o evangeliju, o veselem oznanilu: Mun gogoda Mun gogoda Mun gelen i musala. Bog bodi hvaljen, Bog bodi hvaljen, en Bog v treh osebah! Mun lu ako-bengeri Totodinikin Bari Anian če-wawandu: Bog ni pozabil učiti Barijce moliti: Mun gogoda Mun gogoda Mun gelen i musala. Bog bodi hvaljen, Bog bodi hvaljen, en Bog v treh osebah! Mun i-momoyu farik: Yinge wanet na magik! Do-titin Bari dinet. Bog, veliko Te prosimo: Usliši molitev svojih otrok! Ti daješ Barijcem modrost. Mun momolo Mun momolo Mun do farik momolo. Bog, prosimo, Bog, prosimo, Bog, prosimo Te zelo veliko. Dinet na Evangeli Boco wowokcn mufi. Ko ratet na Mun kirot! Učenje evangelija naj se povsod razširi z božjim blagoslovom! Mun momolo Mun momolo Mun do farik momolo. Bog, prosimo, Bog, prosimo, Bog, prosimo Te zelo veliko. Soliman roromue ko romet momorue Bodel na Mun ko molet: Soliman, pozdravljamo te, s tem pozdravom te prosimo, da božji slavi dodamo prošnjo: AMK 1980 45 Do rarata do rarata Soliman do rarata! KNOBLEHARJEVA DEDIŠČINA Naš rojak msgr. Maksimilijan Jezernik iz Rima je leta 1955 na svoji uradni poti po Afriki obiskal tudi Hartum in je ob izlivu obeh Nilov v glavnem mestu največje afriške države iskal, ec je ostalo kaj vidnih sledov po slovenskih misijonarjih. V svoji knjigi Rim-Atene -Nairobi (Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1963) opisuje na straneh 134 in 135, kako je iskal ostanke nekdanjega misijona. Našel je samo ostanek zidu s spominsko ploščo, ki opisuje, da je tu stal nekdanji ..Avstrijski misijon,“ katerega so vsaj nekaj časa vodili ravno Slovenci. Knobleharjcv misijon ni bil na istem mestu kot sedanja stolnica, pač pa malo više ob Modrem Nilu. Sedaj stoji tam samo del vzhodnega zidu, kjer so nekdaj verjetno bile nameščene šolske sobe. To je blizu sedanjih avenij Malik in Jami, kakor to lahko razberemo iz knjige The Opening of the Nile Basin (New York, 1975). Poslopje misijona je delno uničil Mahdijev napad na Hartum leta 1885, vendar so močni zidovi kljubovali, da je del poslopja še do najnovejšega časa služil celo državnemu uradu. OPOMBE 0 Slovencih in Slovanih v srednjeveški Španiji pod Arabci imamo sorazmerno malo pisanega. Nekaj o tem lahko najdemo v naslednjih virih: Andrassy, Juraj, „Slaveni u Španiji pri je Bodi blagoslovljen, bodi blagoslovljen, Soliman, bodi blagoslovljen! hiljadu godina“, Narodna starina letnik 7 (1928), str. 85-94; Subotič, Dragutin: Vugoslav popular ballads, their origin and development. Cambridge, 1932, str. 155-157; in Handlcr, Andrcvv: The ZiridS of Granada. Coral Gablcs, Fla., 1974. 0 frančiškanskem patru Sigrifidu Kappusu imamo podatke v: Bibllotheca missionum. 17. Band. Afrikanische Missionsliteratur 1700-1879. F reiburg i. B., 1952, str. 224-225. O njegovem sporu s predstojnikom glej: Ihlefonso de Palermo: Cronaca della Missione francescana delPAlto Egitto 1719-1739. Cairo. 1962,str. XVI, 132, 157, 174, 177; in Manfredi, G.: La figura del“Praectus Missionum" nelle Prefetture d’Egitto -Etiopia affidate a Prati Minori (1630 -1792). Cairo, 1958, str. 165-166. O frančiškanu Kappusu kot udeležencu danske odprave glej: Kjoclsen, Frits Aage llammer: Rokokogreven Pierre d’Esneval og King Christian Vis etiopiske projekt, 1736 -1739. Aarchus, 1968, in spis istega pisca pod naslovom Capitain F. L. Norden og hans rejse til Aegyten 1737-38. Kobenhavn, 1965. Vodja odprave Norden je tudi sam napisal poročilo, kjer stalno omenja našega patra. Poročilo je izšlo v knjigi: Norden, Frederik Ludtvig: Voyage d’Egypte et de Nubie, ki je bila prevedena tudi v angleščino pod naslovom Travels in Egypt and Nubia. London, 1757. O patru Černetu najdemo podatke v Rerum aethiopicarum seriptores occi-dentales inediti a saeculo XVI ad XIX curante C. Beccari, S. I. Romae, 1903-1917, v 14. zvezku na straneh 431-432, 436, 441, 449, 464-465. Prav tako poroča o njem Pacelli, Michelangelo; Viaggi in Ethiopia. Napeli, 1797, str. 154-155. Njegove težave v Abesiniji vpadajo vsekakor v čas prckucij in nasprotujočih si kraljev. 1 ako je vladal cesar Tak la Giyorgis Fekr Sqad od 1770-1784, ko je bil odstavljen. Njegov naslednik Lyasu 111 je vladal tudi samo štiri leta, ko ga je odrinil prejšnji vladar, ki je vladal ponovno 1788-1789. 0 patru Černetu v Moki poroča knjiga: Grande, Louis Marie Joseph 0’liier de: A voyage in the Indian Ocean and to Bengal, undertaken in the years 1789 and 1790. London, 1803. O nahajališču njegovih pisem piše Uršič, Milena: J°zef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske. Ljubljana, 1975, str. 12. Najboljši zgodovinski pregled o raziskovanju poni Iških jezikov je podal Gsvvin Koehler v knjigi GeSChichte der Erforschung der nilotischen Sprachen. Berlin, 1955. Knjiga daje priznanje K 'lobi eh arj n in Možganu. V angleščini So izšli povzetki nekaterih poglavij v rc vi j i Sudan notes and records leta 1971 111 1972. Stefano Santandrea omenja ' svoj i knjigi 3 i bi i o grafi a di studi ofricani deli’Africa centrale. Verona, 1948, rokopise slovenskih misijonarjev. Knobleharj e v rokopis je ohranjen v a v sirijski narodni knjižnici na Dunaju P°d številko 15099. D Knoblcharju in njegovih sodelav- cih imamo veliko pisanega. Najboljša knjiga o njem je knjiga dr. Franca Jakliča Ignacij Knoblehar in njegovi sodelavci. Buenos Aires, 1955. Prva izdaja te knjige je izšla v Ljubljani leta 1943 pod naslovom Apostolski provikar Ignacij Knoblehar in njegovi misijonski sodelavci v osrednji Afriki. Omembe vreden je tudi življenjepis Antona Anžiča Ignacij Knoblehar, prvi misijonar osrednje Afrike v knjigi Slovenska misijonarja Baraga in Knoblehar. Ljubljana, 1928. V pesnitvi je slavil Knobleharj a Anton Umek v knigi Abuna Soliman. Ljubljana, 1863. Tej pesnitvi je dodan tudi prvi življenjepis Knobleharj a sploh. V nemščini je izdal življenjepis našega misijonarja Johann Chrysostomus Mittc-rutzncr Dr. Ignaz Knoblecher, apostoli scher Provikar der katolischen Mission in Central-Afrika. Brixeu, 1869. Misijonarja omenjajo kot izrednega človeka tudi skoraj vsi sodobni misijonarji, popotniki in raziskovalci tega dela Afrike. O Knobleharj e vi zbirki v Etnografskem muzeju Slovenije je pisala Pavla Štrukelj v Slovenskem etnografu (letnik 20, 1967) in v dveh publikacijah: Oblačila Afričanov južno od Sahare. Ljubljana, 1972 in Kultura Črnskih plemen ob Belem Nilu v 19. stoletju. Goričane, 1969. Tudi o misijonarju Jerneju Možganu, koroškem slovenskem rojaku, imamo knjižico izpoda peresa Franca Kotnika Misijonar Jernej Možgan, Ljubljana, Družba sv. Mohorja, 1943. (§j) AMK 1980 4: Ob zlatem jubileju slovaškega frančiškanskega komisariata Dne 24. aprila 1979 je slovaška frančiškanska kustodija ”The Most Holy Savior” obhajala v Easton-u, Pa., zlati jubilej svojega obstoja. Slovesnosti se je udeležil naš kustoz p.Atanazij Lovren-ŽiČ'. Ob tej priliki se je samo tedanji vrhovni predstojnik našega reda p. Konstantin Koser, ki je bil tudi navzoč, omenil slovenske frančiškane, ki so bili aktivno povezani z ustanovitvijo slovaške frančiškanske skupnosti. P. Kazimir Zakrajšek OEM, ki je kot Član provincije Sv. Križa v Ljubljani prišel v ZDA leta 1906, je mnogo let deloval tudi med Slovaki. Leta 1955 je The Slovac Institute At St. Andrew’s Abbey, Cleveland, Ohio, izdal knjigo v slovaškem jeziku "Slovenske rehole v Amerike”, spisal František Hrusovsky, Ph. D. V knjigi je nekaj poglavij posvečenih delu pokojnega p. Kazimirja med Slovaki. Z dovoljenjem omenjenega slovaškega instituta objavljamo ta poglavja v slovenščini. ZAČETNIK Prvi „slovaški“ frančiškan v Ameriki ni bil Slovak. Bil je Rev. Kazimir Zakrajšek OEM, Slovenec in član ljubljanske provinci je Sv. Križa. V tem poglavju, posvečenem Rev. Kazimirju Zakrajšku, hočemo izvršiti dvojno nalogo. Predvsem hočemo zadostiti zgodovinski dolžnosti in pokazati delavnost tega slovenskega frančiškana, ki je bil prvi začetnik slovaškega frančiškanskega dela v Ameriki. Drugič hoče- mo Rev. Kazimirju Zakrajšku OEM dati pravično priznanje in zasluženo zahvalo za vse, kar je izvršil s svojim požrtvovalnim delom med Slovaki v Ameriki. Slovaki nočejo nikomur ostati nehvaležni, ako si je njihovo hvaležnost zaslužil. In Rev. Kazimir Zakrajšek OEM si je zaslužil hvaležnost Slovakov kakor malo kdo drugi. Cleveland, Ohio, spada med ona ameriška mesta, v katera so se pred koncem 19. stoletja in v začetku 20. stoletja naseljevali izseljenci najrazličnejših narodnosti. Na ramena clevelandskega škofa je padlo breme skrbi za duhovno življenje mnogih narodnih skupin. Te odgovornosti se je zavedal tretji clevelandski škof Ignacij Friderik llorst-mann, ki je upravljal clevelandsko škofijo v letih 1892 - 1908. Bili so to časi, ko se je tok izseljencev vali! v Ameriko. V Clevelandu je že od leta 1875 deloval goreči češki duhovnik Jožef Maria Koudelka, ki je kot župnik nemške župnije sv. Mihaela postal generalni vikar za Slovane clevelandske škofije. Rev. Koudelka je pomagal ustanavljati župnije za posamezne slovanske narodnosti in se trudil, da bi dobil za nove župnije duhovnike iz starega kraja. Sodeloval je pri ustanavljanju nekaterih slovaških župnij v Clevelandu in kadar ni uspel dobiti slovaških duhovnikov, jo dobil nekaj čeških duhovnikov v Ameriko in ti so potem delovali na slovaških župnijah. P. Kazimir Zakrajšek OFM v šašu dela za Slovake ^<0! Horstmann je vedel, v kako ,L‘žak položaj so prišli in kolikim nevar-'U)sllm so hili izpostavljeni izseljenci slovanskega rodu, ki si iz različnih razlogov niso mogli ustanoviti lastne upnije aii pa njso imeli svojih duhov-Leta 1906 je imenoval poseben ki je bil nekak posvetovalen „ za reševanje teh kočljivih vpra-' a,l.|. Člani tega odbora so bili razen Rev, . ela M. Koudelkc še Rev. Štefan Furdek ||l llC||,ški duhovnik Rev. Karol Reichlin, *"Sen strah so namreč vzbujale verske azniere clevelandskih Slovencev in zato Jo Rev. Jožef M, Koudelka po posveto-U,liu z odličnejšimi Slovenci odločil, slo ra; žu ni ko odbor odbor da pokliče v Ameriko red sv. Frančiška, ki je bil med Slovenci v starem kraju zelo priljubljen. Tako je že leta 1906 prišel v Ameriko mlad slovenski frančiškan Rev. Kazimir Zakrajšek OFM. Rodil se je kot sin kovača 31, maja IS7S v vasi Preserje pod Žalostno goro nedaleč od Ljubljane. Bil je četrti otrok v družini, ki je imela petnajst otrok. Leta 1896 je vstopil v red sv. Frančiška. V letih svojega učenja je resno zbolel in je le na čudežen način ozdravil od smrtne bolezni. Mladi frančiškan sc je zaobljubil, da pokaže svojo hvaležnost Devici Mariji s tem, da bo ustanovil list za širjenje njene časti, Ker je ozdravil na praznik sv. Kazimirja, je prejel redovno ime Kazimir, \ letu 1902 je naredil svoje redovne obljube, 14. julija tistega leta je bil v ljubljanski stolnici posvečen \ duhovnika in je 27, julija imel svojo novo mašo v cerkvi Žalostne Matere božje na Žalostni gori,, Po kratkem delovanju v rodnem kraju se je odločil, da bo sledil klicu škofa llorstmanna in je IG. novembra 1906 prišel v \meriko, da bi postal misijonar svojih rojakov 24, novembra je prišel v Cleveland in sc takoj srečal z Rev Jožefom M Koudelko in z Rev. Stefanom Furdckom Rev. Štefan Furdek je bil v \meriki že od leta 1882 In je deloval kot župnik na župniji Lurške Device Marije Pojasnil je Rev Kazimirju Zakrajšku, v kako žalostnih razmerah žive clevelandski Slovenci in kako važno je, da bi se red sv, Frančiška žrtvoval. Rev. Štefan Fur-dek je pa že takoj pri tem prvem srečanju izrazil tudi željo, da bi tudi med Slovake prišli frančiškani iz starega kraja, Ta red je Rev, Furdck, doma iz oravske Trstene, dobro poznal in je bil prepričanja, da bi sinovi sv.. Frančiška kot misijonarji mogli tudi med Slovaki v \meriki vršiti uspešno in zaslužljivo delo. Slovaški izseljenci v Ameriki sicer niso odpadali v toliki meri kakor Cehi, Hrvati ali Slovenci, toda tudi med Slovaki je bilo široko polje za misijonsko udejstvovanje redovnikov, kajti cele skupine Slovakov niso imele lastnih župnij in niso mogle redno Izvrševati svojih verskih dolžnosti, Rev. Kazimir Zakrajšek, ki je od prvega trenutka visoko čislal Rev. Štefana Furdeka, se je začel takoj zanimati za Slovake in je že tedaj vstala v njem misel, da bi frančiškansko delo, ki ga je pričel vršiti, razširil tudi na Slovake. Ne spada v to poglavje razlaga, zakaj so se slovenski duhovniki postavili proti prihodu slovenskih redovnikov v Ameriko in kako so onemogočili Rev. Kazimirju Zakrajšku OFM, da bi ostal v Clevelandu in tu deloval. Poleg Rev. Štefana Furdeka se je spoznal v Clevelandu tudi z Rev. Janom Liščinskvm, ki je od leta 1908 deloval na slovaški župniji sv. Andreja-Svorada. V slovaški cerkvi v Barbertonu, Ohio, je vršil božjo službo za svojo slovenske rojake, ki niso imeli niti cerkve. (IH je dal p Kazimir opombo, da pisatelj knjige ni imel točnih podatkov-V Barbertonu je bil samo za velikonočno spoved In tam začel svoje dolgoletno misijonarjenje za Veliko noč po naselbinah brez slovenskega duhovnika). Ker ni našel stalnih tal v Clevelandu, je že leta 1908 odšel v Nevv Vork, kjer je poslal tretji kaplan cerkve sv. Nikolaju in je tam ustanovil misijon sv. Cirila u' Metoda za Slovenec in Hrvate velikega Nevv Vorka. F n o leto potem je spolnil svojo obljubo in ustanovil nabožni mesečnik „Ave Maria". V Nevv N orkn je' prišel znova v stike s Slovaki. V tiskarni »Slovaka v Amerike" si je dal izvrševati razne tiskovine In v tinančnih zadevah se je obračal na Rovniakovo slovaške banko. Slovenski dnevnik „Clas naroda je odprto hujskal proti njemu In nu* povzročil premnogo bridkosti. Iz Nevv Vorka je v letih 1908 - 191)9 (op, urednika: letnici nista točni, ker je p. Kazimir vršil to delo dolga leta) je pogosto obiskoval skupine Slovencev v Pennsvlvaniji, Mest Virginiji, Virginij' in južnem Ohio. Povsod pa je naše' veliko število Slovakov, ki niso imel' lastnih duhovnikov. Na njegove misijone s° prihajali poleg Slovencev tudi Slovaki, ^ehi, Poljaki in Ukrajinci. Učil se je sPoznavali vse le narodnosti in skušal Vsem z enako gorečnostjo služiti. V kratkem času se je prepričal, da se more vsem tem narodnostim najlažje približali s Pomočjo slovaščinc in se je začel zato Pfldno učiti slovaščinc. Pred svojim prihodom v Ameriko je y°del o Slovakih primeroma zelo malo. kot deček je poznal slovaške „piskro-Vezce“, ki so zašli tudi do njegovega r°jstnega kraja in občudoval njihovo Poštenost in pobožno vernost. Pozneje 'e lz branja izvedel o težkem položaju slovaškega naroda na Ogrskem. Sedaj 'Su pa na svojih misijonskih potih Povsod srečaval s Slovaki. \ide I je 'Mihovo vročo pobožnost \ cerkvi. Poznal le dobro dobre lastnosti slovaškega enačaja in se prepričal, da so imeli Slovaki med vsemi narodnostmi, s katerimi 'L l,a svojih misijonskih potih prišel v Sl|k, najglobljo vero in so se s svojo "nv n ost jo življenja najbolj upirali vsem škodljivim vplivom. ' prvih treh letih je vzljubil Slo-'ake in je svojo ljubezen do njih izražal Svojih izjavah z besedami: „ \ko bi ne Slovenec, želel bi biti Slovak". V SODELOVANJU Z REV.MATULOM JANKOLO ''■verno od Nevv Vorka, na bregu široke Hudson, v Roekland Lake, \ V., je 'olik kamnolom, \ katerem so delali vla\oi raznih narodnosti. I.eta 1909 je v" > orški nadškol kardinal Farlev UV/-\aI Rev. Kazimirja Zakrajška O UM, j* ki mu tukaj organiziral župnijo in bi p'r 'v* za duhovne potrebe teh delavcev r'-‘dstojni k provinci je Sv. Križa, katerega \MK ll)SO je Rev. Kazimir Zakrajšek koncem leta 1909 obiskal, je rad dal svoj pristanek, da naj bi ta nova župnija postala misijonski superiorni slovenskih frančiškanov v Ameriki in je Rev , Kazimirju Zakrajšku OFM poslal nekoliko sodelavcev. \ Roekland I.akc-u, N V., so delali Italijani, Irei, Čehi, Poljaki, Nemci in Slovaki. Župnija, ki jo je Rev Kazimir Zakrajšek ustanovil, je bila torej mešana, toda Slovaki so imeli v njej večino, ker je tu živelo do 70 slovaških družin. Župnija je bila torej v resnici slovaška. Ne le zato, ker so imeli Slovaki številčno premoč, temveč so bili med Slovaki tudi najgorečnejši in najradodarnejši /.upijani, ki so to župnijo v resnici omogočili upostav iti, S slovaško darežljivostjo je bila postavljena cerkev, šola m dom za sestre, Cerkveni odbor je obstojal skoraj izključno iz Slovakov m slovaški verniki so Ulili skrbeli za vsakdanje potrebe svojih duhovnikov Rev, Kazimir Zakrajšek OFM se je v svojih zapiskih izrazil,' da je med svojimi slovaškimi verniki našel toliko plemenitili ljudi, da je njegova ljubezen do slovaškega naroda naraščala v njem iz dneva v dan. le skušnje so ga utrjevale v sklepu, da svojo frančiškansko delavnost razširi tudi na Slovake, kakor ga je za to prosil že Rev. Štefan Furdek, Na svoj ib misijonih se je trudil, da je našel za red slovaške dečke, iz katerih je vzgojil prve ameriške misijonarje za Slov akc. Slovaški verniki v Roekland l.akc-u, V V. so pošiljali v razne slovaške časopise dopise o svojem farnem življenju in se v teh dopisih izražali z veliko s pošt 11 v ost jo tudi o Rev. Kazimirju Zakrajšku OFM kot o ..slovaškem frančiškanu". Ta poročila je bral tudi Rev. ")l Matuš Jankola, župnik župnije sv. Cirila in Metoda v Bridgeport-u, Conn. V zimi leta 1910 je nepričakovano prišel v Rockland Lake, N. Y., da bi na lastne oči videl tega ..slovaškega frančiškana". To srečanje Rev. Kazimirja Zakrajška z Rev. Matušom Jankolo je imelo daleko-sežen pomen. Rev. Matuš Jankola je bil klerik frančiškanskega reda, pa je zapustil red samo zato, ker bi bil kot zaveden Slovak izpostavljen mnogim preganjanjem. Radi teh težav sc je odločil, da gre v Ameriko, kjer je deloval kot svetni duhovnik. Do reda sv. Frančiška je imel vedno veliko spoštovanje in je bil podobno kakor Rev. Stefan Furdck prepričan, da bi frančiškani kot misijonarji mogli izvršiti v Ameriki veliko delo. Rev. Matuš Jankola je postal zvesti prijatelj in navdušen sodelavec Rev. Kazimirja Zakrajška OFM do svoje smrti. Rev. Kazimir Zakrajšek OFM pa ni le občudoval lepo slovaščino, katero je govoril Rev. Matuš Jankola, tudi ne le zavesti tega odličnega slovaškega duhovnika in narodovca, temveč tudi njegovo odkritosrčno navdušenje za duhovno življenje, moralni razvoj in kulturni napredek Slovakov v Ameriki. Srečali sta se dve osebnosti in združila ju je zamisel frančiškanskega delovanja, kateremu sta hotela oba goreče služiti. Rev. Matuš Jankola je povabil Rev. Kazimirja Zakrajška OFM na štirideset-urno pobožnost v svojo župnijo, da hi mu dal priliko seznaniti se s slovaškimi duhovniki. Na tem sestanku je Rev. Matuš Jankola govoril o potrebi slovaških frančiškanov v Ameriki in navzoči slovaški duhovniki so z njegovimi izvajanji soglašali. Slovaški duhovniki so začeli vabiti Rev. Kazimirja Zakrajška OFM v svoje župnije in postali njegovi vdani podporniki. On je pa zavzet za dobro voljo slovaških duhovnikov skupaj z Rev. Matušom Jankolo delal načrte, kako dobiti vsaj nekaj frančiškanov z Slovaške, da bi v Ameriki položili osnovo za franšiškanski komisariat. Iz tega komisariata naj bi se pozneje razvila provincija, podobno kot poljska; tako si je zamišljal Zakrajšek. To je bil načrt, za katerega je bilo vredno delati. Rev. Kazimir Zakrajšek OFM je za to misel žrtvoval veliko truda. Rev. Matuš Jankola je napisal v Jednoto 12. septembra 1910 o tem poseben članek, v katerem poziva slovaške starše, da bi navdušili svoje sinove za red sv. Frančiška in prosi slovaške duhovnike, da bi to akcijo v svojih župnijah podpirali. SKUPNI FRANČIŠKANSKI KOMISARIAT Rev. Kazimir Zakrajšek OFM se je dalj časa bavil s mislijo skupnega komisariata za Slovence, Hrvate in Slovake. Ta misel sc je približala uresničenju, ko je brooklynski škof, najbrže pod vplivom pomožnega škofa Mundeleina, leta 1912 izročil slovenskim frančiškanom župnijo Sv. Družine v Brook' lynu, N. Y. Ta slovaška župnija je bila ustanovljena v letu 1905. Ob njeni ustanovitvi je bilo samo kakih 50 slovaških družin, toda kakor hitro je nastala župnija, se je doselilo tja do 400 družin, ki so hotele živeti redno versko življenje* V župniji Sv. Družine so pa prav v tem času nastali notranji nesporazum1 in spori. Dotedanji župnik Rev. Jože' Dulik je hotel spor popraviti z odpovedi0 župniji. Kot je slovaška župnija v Rock' Lan d Lake, N. Y., poslala sedež fraii' čiškanskega superiorata, tako je slovašk*1 župnija v Brooklynu, N. ¥., v kratkem času postala sedež slovensko-hrvaško-slovaškega franšiškanskega komisariata, Rev. Kazimir Zakrajšek OFM se je po »as vetu Rev. Malusa Jan kole podal konee julija 1912 v Rim, od tam v Ljubljano in ua Slovaško. Poleg pisem brooklynskega škofa je nesel s seboj tudi pisma Rev. Matuša Jankole, naslovljena na generala frančiškanskega reda v Rimu in provinei-a*a v Ljubljani in Bratislavi. Rev. Pacific us A. Monza, general frančiškanov v Rimu, je pokazal za uačrt, ki mu ga je predložil Rev. Kazimir Zakrajšek OFM, veliko razumevanje, bil Je Pa mnenja, da bi naj bil novi komi-Sariat samo komisariat slovenske Provincije Sv. Križa. Naklonjenost in razumevanje je našel tudi pri posameznih Reneralnih delinitorjih. Samo definitor, ki 1° Za^topal ogrske provincije, je nastopil Pfoti temu, da bi v novi komisariat spadali tudi Slovaki. Videl je nevarnost »Panslavizma", ki je v tistih časih povsod Slrašila. Komisariat je bil v Rimu dovoljen proti Protestu ogrskega definitorja. Rev. Kazimir Zakrajšek OFM je prosil genc-ra*a. da bi tudi on sam pozval provinciala v Bratislavi naj pošlje nekoliko slovaš- I rovincial ljubljanske provincije Rev, "Solus Mlejnik je predložil vprašanje afriškega komisariata na letni seji u 'uitorjev, ki so ustanovitev komisariata • Križa potrdili in pristali na to, da bi ta komisariat poleg Slovencev lahko sP‘ldali tud; Hrvati in Slovaki. Kar je RCv» Kazimir Zakrajšek OFM Llu 1912 doživel na Slovaškem je bilo ^ 0 trpko. Provineial Rev. Mansvet s°vsky OFM je sprejel odličnega k°sta iz Amerike z ljubeznijo in razu- AMK 1980 mevanjem. Pristal bi tudi načrtu novega komisariata in bi poslal nekaj slovaških frančiškanov v Ameriko, ko bi se pri tej odločitvi ne bi moral ozirati tudi na politično mišljenje, ki je proniklo tudi v frančiškanski red in je našlo svoj izraz že v nastopu orgskegu definitorja v Rimu. Rev. Kazimir Zakrajšek OFM se je za časa svojega bivanja v Bratislavi srečal z nekaterimi slovaškimi frančiškani, med njimi tudi z Rev. Ambrožem Tomšo OFM in z Rev. Martinianom Krajčirjem OFM, ki so bili pripravljeni iti v Ameriko delovat med slovaške rojake. Toda kmalu se je prepričal, da ne dobra volja provineialova in ne pripravljenost nekaterih frančiškanov nista bile dovolj. „Ko sem videl v kakih razmerah žive Slovaki pod vlado Madžarov, sc mi je zdel položaj Slovencev v Avstriji kakor raj“, je zapisal o svojih skušnjah p. Kazimir. Bil je razburjen nad tem, kar je videl na Slovaškem in je hotel obiskati v Ružomberku Andreja IHinko, da bi mu izrazil svoje sočutje zaradi trpljenja slovaškega naroda in svoje osebno spoštovanje do njega. A moral se je odreči temu načrtu, ker ga je sam provineial prosil, naj mu ne povzroča novih težav. Te žalostne skušnje so pa Rev. Kazimirja Zakrajška samo okrepile v njegovi ljubezni do Slovakov in v njegovem sklepu nadaljevati akcijo v korist ameriških Slovakov. Slovaška župnija Sv. Družine v Brook-lynu, N. Y., je postala sedež frančiškanskega komisariata Sv. Križa, v katerega naj po odločitvi najvišjih redovnih predstojnikov poleg Slovencev in Hrvatov spadajo tudi Slovaki. Po homatijah, ki so Rev. Jožefa Dulika vznevoljile so se razmere v župniji pomirile in versko življenje je kar lepo proevitalo. Poleg 53 drugih društev je bil tu ustanovljen tudi tretji red sv„ Frančiška. Komisariat je bil ustanovljen, a slovaških frančiškanov ni bilo. To so bili meseci bolečega čakanja in negotovosti. Slednjič mu je Rev. Mansuet Olšovsky OFM sporočil, da pošilja v Ameriko Rev. llonorija Fraštaekcga OFM, ki je kmalu potem prišel. Nekoliko pozneje je prišel tudi Rev. Honorat Rogovsky OFM, toda brez pisem svojega provinciala, da je bil Rev. Kazimir Zakrajšek v težavah, kaj naj okrene v tem primeru. Četudi sta bila obadva zelo različna v značaju, vendar ne eden ne drugi ni imel potrebnih lastnosti za misijonsko delo v Ameriki. Slovaška akcija, za katero je Rev. Kazimir Zakrajšek skrbno deloval in od katere je toliko upal, z njunim prihodom ni dosti pridobila. Prav tik pred izbruhom svetovne vojne, v začetku avgusta 1914, je prišel v Ameriko tudi Rev. Benedikt Mlynarovič OFM. Rev. Kazimir Zakrajšek OFM ga je slišal govoriti v lllohovcu, ko je bil tam, in tako poznal njegove izredne govorniške zmožnosti. Z njim bi dobil zelo delavnega sotrudnika, pa ga ni smel sprejeti, ker mu je redovna oblast to prepovedala pod vplivom politike. Rev. Mlynarovič je bil kot svetni duhovnik sprejet v škofijo v borili Wayne, lnd„, in je postal župnik župnija Vnebovzetja Device Marije v Indiana Ilarbor, Ind. Milijoni priseljencev iz vseli koncev sveta so sc naseljevali v Ameriki in ameriški škofje so ustanavljali narodnostne župnije. Stolisoči katoličanov pa niso mogli izvrševati svojih katoliških dolžnosti, postali versko mlačni in odpadli od Cerkve; ni bilo namreč dovolj duhovnikov, ki bi mogli zanje skrbeti. Cerkvene oblasti dežel, iz katerih so priseljenci pri- hajali, niso razumele razsežnosti teh nevarnosti in se niso zavedale svojih odgovornosti, Slovaki so že po vplivu svoje narave, prepojene z verskimi tradicijami, niso bili versko ogoroženi do take mere kot verniki drugih narodnosti, vendar pa tudi Slovaki niso imeli dovolj duhovnikov in vsi slovenski duhovniki niso bili na višini svojega odgovornega poklica, da bi z zgledom svojega življenja vodih svoje vernike. Veliko nalogo bi tako mogli spolniti v Ameriki slovaški redovniki, toda taka pomoč iz Slovaške ni prišla. Po posvetovanju z Rev. Matušom Jan-kolo se je Rev. Kazimir Zakrajšek OFM odločil, da ne bo čakal na sodelavce iz Slovaške. Hotel je vzgojiti tu v Ameriki slovaške frančiškane. Nekoliko slovaških fantov je že bilo v redu in pripravljali s o se na misijonske naloge med Slovaki. V začetku leta 1914 je prišel v Ameriko provincial zagrebške provinci je Rev. Rafael Rodič OFM, da bi izvršil vi z i tac i" jo komisariata Sv. Križa. Kmalu je bil iv1 čelu komisariata postavljen Rev. Benigen Snoj OFM, ki je prišel v Ameriko iz Jeruzalema. Novi komisar ni poznal nc ameriških razmer in ni mogel imeti razumevanja za slovaško akcijo Rev. Kazimirja Zakrajška OFM. V letih vojne, ki se je razširjala, "i bilo nobenih stikov med Ameriko i" Slovaško. V Bratislavi so na obisk Rev'-Kazimirja Zakrajška OFM pozabili. Nihče ni mislil, da bi poslal slovaških frančiškanov \ Ameriko. LISTY SV. FRANČIŠKA Rev. Kazimir Zakrajšek OFM je le m 1914 zapustil slovaško župnijo Sv. |)rU' žme v Brooklynu, N. V. in šel na nove slovensko župnijo v Nevv Yorku. Po njegovem odhodu so v župniji Sv. Družine v Brooklynu nastale zmede, da se je moral 1917 vrniti na župnijo Sv. Družine 'n ic ostal župnik do leta 1919. ^kof Mundelcin, ki je osebno poznal Rev» Kazimirja Zakrajška OFM in visoko cenil njegovo delavnost, je bil leta 1917 'menovan za ehieaškcga nadškofa in je Inl pozneje povišan v čast kardinala. se je v Chicagu izpraznila župnija Sv» Stefana, je nadškof Mudelein pozval Rev. Kazimirja Zakrajška OFM v Chicago 'n mu izročil to župnijo. Iz Brooklyna Je odhajal s čutom bridkega razočaranja. Bolelo ga ie, da so se njegovi trudi Za pozidanje slovaškega frančiškanskega ‘lelovanja v Ameriki končali z neuspehom. Njegova bolečina je bila toliko večja, ker Je imel Slovake v resnici rad in je želel s celini ognjem svoje duše to delo ladaljcvati. --Stara ljubezen ne zrjavi“, pravi slovaški pregovor. V Chicagu, kjer je tlruRo veliko središče Slovakov, tudi ni 111 ogla zrjavcti njegova ljubezen do Slova-^0v- Komaj se je udomačil v tem vele-"lestu, se je znašel v krogu slovaških duhovnikov in si pridobil njihovo pri-]Oljsko naklonjenost. In v njem je Zn°va oživelo hrepenenje za nadaljevanje (*ela za slovaške frančiškane. Slovaški kleriki, katere je pridobil za 'vd sv. Frsnčiška - Frančišek Vi 1ha, Pa-V'e* Kulka, Paškal Fszer, vsi iz župnije ^v- Bružine v Brooklynu, potem Dominik Bolianyoš, Bonaventura Sovinsky, Gabriel IsJok |n Andrej Šulek - so nadaljevali sUklije in v kratkem naj bi se uresničilo n''Ilovo hrepenenje po misijonskem delu '"vd slovaškimi rojaki. Rev. Kazimir ^•krajšek OFM se je imel za njihovega duhovnega očeta in se je zavedal svoje odgovornosti za njihovo bodočnost. Pozabil na vs : prevare in znova začel delo. Po vojni je prišlo nekaj slovenskih frančiškanov, ki so pomnožili komisa-riatno družino Sv. Križa. Rev, Kazimir Zakrajšek OFM jim je gotovo podrobno povedal, kako seje najprej začel superio-rat v Rockland Lake, N. Y., in potem samostojni slovensko-hrvaški-slovaški komisariat predvsem največ s Slovaki in je pravzaprav oboje njihova zasluga. Pojasnil jim je tudi gotovo, kakšne načrte je imel s svojim slovaškim delom v Ameriki. Slo je namreč za to, da bi vse tri narodnosti imele skupne ustanove za vzgojo redovnega značaja. Rev. Kazimir Zakrajšek OFM je že od leta 1921 začel iskati v okolici Chicage primerno zemljišče, kjer bi mogel pozidati primerno središče komisariata Sv. Križa s samostanom in vzgojnim zavodom. Tako farmo je našel v bližini Lemonta, Illinois. Takrat sta izhajala v Ameriki dva slovaška nabožnika. Rev. Gašpar Panek, naslednik Rev. Matuša Jankole v župniji sv. Cirila in Metoda v Bridgeportu, Conn., je izdajal časopis „Ave Maria11, a Rev. A. Komara, župnik župnije sv. Janeza Nepomuka, tudi v Bridgeportu, Conn., je urejeval mesečnik „Božske Srdce“„ Rev. Kazimir Zakrajšek OFM je šel v Bridgeport, Conn,, da bi izvedel, kako mislita oba o novem mesečniku. Rev. Gašper Panek ni imel ničesar proti izdajanju novega časopisa, toda Rev. A. Komara se je postavil odločno proti. Rev. Kazimir Zakrajšek OFM se je posvetoval z Rev, Viktorjem Blahunka, ki je bil vdan Zakrajškov prijatelj in je dobro obvladal pismeno slovaščino. Pri novem listu je veliko pomagal tudi Adam P odkriva e ky. Listy sv. Frančiška so bili že takoj spočetka dober list, ki je imel pestro vsebino, bil dobro urejen in pisan živahno in si je pridobil kmalu veliko naročnikov. Že prvo leto se je priglasilo nad 2.000 naročnikov. List je postal glasilo slovaških tretjerednikov in je s primernimi članki širil misel frančiškanskega življenja. Nastopil je s podpiranjem frančiškanskega delovanja v Ameriki. Postal je tudi učinkovito sredstvo za zbiranje finančnih sredstev za skupni kolegij v Lemontu. Samo zasluga Listov sv. Frančiška je, da so slovaški katoličani radodarno darovali za frančiškanske zavode. Po poročilih v prvem letniku Listov sv. Frančiška so Slovaki v kratkem času zbrali v ta namen vsoto 12.000 dolarjev. In vsota je stalno naraščala. Ta darež-ljivosl je bila jasen dokaz, kako blizu srca ameriških Slovakov je bila ta zadeva in kako so se zanimali za bodočnost slovaškega frančiškanskega udejstvovanja v Ameriki. Med prispevki so bili tudi darovi slovaških podpornih organizacij. Takoj v prvih številkah Listov sv. Frančiška so se široki slovaški javnosti predstavili tudi slovaški kleriki, člani komisariata Sv. Križa. „Smo Amerikanei, toda zato nismo prenehali biti Slovaki in hočemo ostati narodu zvesti z dušo in telesom do našega zadnjega diha“, so pisali v članku, v katerem so klicali slovaško mladino v red sv. Frančiška in priporočali zbirko za frančiškanske ustanove in prosili za razširjanje Listov sv. Frančiška. S koliko resnostjo so se pripravljali za svoje misijonsko delovanje, je razvidno iz tega, da so si ustanovili tudi slovaški literarni krožek in postali člani Združenja slovaških katoliških študentov v Ameriki. PRIHOD FRANČIŠKANOV IZ SLOVAŠKE Naval slovaških priseljencev v Ameriko je iz razumljivih vzrokov s prvo svetovno vojno prenehal, a se je po vojni povečal. Slovaški duhovniki, ki so delovali po župnijah, so potrebovali pomočnikov, ki bi s svojim misijonskim delovanjem razgibali krščansko življenje slovaških rojakov. Taki misijonarji bi pa mogli biti samo redovniki. Samostan očetov benediktinov je bil po svetovni vojni komaj v svojih prvih začetkih in so njegovi prvi člani imeli toliko nalog) da za obvladanje tako širokega področja niso imeli časa. V Ameriki je medtem zrasel nov rod slovaških duhovnikov. To so bili sinovi priseljencev. Več ali manj so se jasno zavedali svojega slovaškega rodu in si prisvojili toliko slovaščinc, da so mogl' brez težav delovati na slovaških župnijah. Preobloženi pa so bili z raznimi skrbmi za zunanje pozidave in za notranji razvoj župnije, da so sami čutili potrebo slovaških misijonarjev, ki bi jim pri tem pomagali. Za mlajši rod so imeli misijonarjev na izbiro, za starejše pa so potrebovali misijonarjev iz Slovaške. V čast je slovaškim škofijskim duhovnikom v Ameriki, da so poskusili vse, da bi za mi si jonsko delo dobili slovaške redovnike. Najbolj so čutili potrebo slovaških misijonarjev duhovniki na slovaških župnijah v Pennsy Ivani ji, kjer je živela pretežna večina slovaških priseljencev. S to mislijo in popolnoma neodvisno od akcije Rev. Kazimirja Zakrajška OFM se je bavila Zveza slovaških duhovnikov pittsburške škofije. Slovaškim duhovni' kom je bilo jasno, da morejo dobit' slovaške misijonarje samo iz Slovaške. Leto 1925 je bilo sveto leto. Katoli' čani celega sveta so potovali v Rim, da W v večnem mestu opravili pobožnosti, j*' so bile predpisane za zadobljcnjc •čredni h odpustkov. Tako romanje je Poredil tudi slovaški Katoliški Sokol. Duhovni vodja te prireditve je bil glavni duhovn i vodja slovaškega Katoliškega Sokola Rev, Martin Ru bi ek y, župnik Sv. širila in Metoda v Ncvv Brighton, Pa, Udeleženci tega romanja so bili večinoma duhovniki, ki so po obisku Rima hoteli obiskati tudi Slovaško. ^-veza slovaških duhovnikov pitts-urskc škofije je pooblastila Rev. Martina "bickega, da bi med svojim obiskom J0'aške poskusil dobiti redovnike, ki 11 bili pripravljeni priti v Združene 'Zavc in delovati kot misijonarji med ameriškimi Slovaki. Rev. Martin Rubiekv |L "uel pooblastilo, da se dogovori z Dstim redom, ki more brez odlašanja Poslati misijonarje. Slovaškem so imeli svoje samosla-fazlični redovi, a kar se tiče misijo-arjunja v Ameriki, so prišli v poštev SUmo jezuiti in frančiškani. Drugi redovi A° bili na Slovaškem tedaj ali novi in v 'meri kj drž Utk nepoznani ali pa so imeli po a'"em prevratu tako malo članov, da naloge niso mogli prevzeti Martin Rubiekv je najprej obiskal | vdstojnika Družbe Jezusove Rev. ^•ovrenea Gramatika S J v Ružomberku. 0'aški jezuiti so tedaj imeli v programu odpret; stan Provi po Slovaškem nekaj novih samo- °v> da bi mogli ustanoviti svojo ‘neo. Čakali so le, da bodo > aeli k^l posvečenih duhovnikov. Na 0 misijonsko delo tedaj v Ameriki Su m°gli misliti, v I ^ Ufugačnem položaju so bili frančiš-hi so že od leta 1924 imeli svojo ' 'Ueo Najsvetejšega Odrešenika z 21) samostani. Res je, da so bili po nekaterih samostanih samo dva ali trije redovniki, vendar v celoti je imela mala frančiškanska provinca toliko duhovnikov in toliko redovnega naraščaja, da provincialu ni bilo težko izbrati vsaj dva za misijonsko delovanje med ameriškimi Slovaki. Pro-vincial Rev. Mansuet Olšovsky OFM ni bil vezan na kake politične ozire, kakor je bil leta 1912, ko ga je obiskal Rev. Kazimir Zakrajšek OFM. Pri vsej svoji redovni skromnosti je bil velikopotezen človek in je smatral za čast province, ako more razširiti svoje udejstvovanje tudi na drugi strani oceana. Seveda je to storil pod pogojem, da bo pittsburški škof sprejel slovaške frančiškanske misijonarje, jim bo omogočil njihovo delovanje in da jim bodo slovaški duhovni ki pomagali. Rev. Martin Rubiekv se je zadovoljen vračal v Ameriko. Bil je prepričan, da bodo slovaški duhovniki sprejeli frančiškanske misijonarje z razumevanjem in da jim pittsburški škof llugh.C. Bovle ne bo delal nobenih težav. Zveza slovaških duhovnikov je imela sejo 29. septembra 1925 v župniji sv. Cirila in Metoda v Lharleroi, Pa., kjer je bil župnik Rev. Jožef Kušner. Sprejela je z veseljem poročilo Rev. Martina Ru bickega in ga pooblastila, da uredi vse potrebno, kar je v zvezi s prihodom frančiškanov iz Slovaške. Slovaški duhovniki pittsburške škofije so se sešli 2. decembra 1925 na svojo letno sejo v llomcstcad, Pa ,, ter sklenili, da bodo slovaškim frančiškanom plačali potne stroške, samo da bodo čim prej prišli. Rev. Martin Rubiekv jim je v kratkem času poslal denar in oznanil po slovaških časopisih, da frančiškanski misijonarji iz Slovaške že prihajajo, slovaške župnije pa naj že pred njihovim prihodom določijo njihove misijone, Provincial Rev, MansvetOlšovskv OFM je tudi dobro premislil, koga naj za tako odgovorno nalogo izbere. Odločil se je, da pošlje najprej dva duhovnika. To sta bila Rev. Ambrož Tomša OFM in Rev. Amand Kopač OFM, Slovaška frančiškana sta odšla iz Bratislave 12, aprila 1926 in 23. aprila sta bila že v Nevv Yorku. Začasno sta se nastanila kot gosta župnije Rev. Martina Rubickega, ki jih je predstavil pittsburškemu škofu llugh C'. Boyle; ta ju je z očetovsko ljubeznijo sprejel in preskrbel vse, kar je bilo potrebno za njuno bivanje in delovanje v Združenih dražavah. Od leta 1906, ko je Rev. Štefan Furdek izrazil svojo željo, da bi frančiškani iz Slovaške prišli v Ameriko, je minilo 20 let. Rev. Stefan Furdek ni več živel, tudi Rev. Matuš Jankola, ki je pomagal Rev. Kazimirju Zakrajšku dobili slovaške frančiškane v Ameriko, je bil že mrtev. V tem času se je mnogo zamudilo. Vendar so slovaški frančiškani končno le prišli v Ameriko. To je bil dogodek, ki je moral razveseliti vsakega slovaškega katoličana. REDOVNIKI BREZ SAMOSTANA V januarju 1924 je izšla prva številka Listov sv. Frančiška, ki je razvil kampanjo za postavitev skupnega semenišča in samostana v Lemontu, Illinois. 1. maja 1924 je komisariat Sv. Križa sprejel iarmo in 1. septembra 1924 je bil posvečen vogelni kamen za kapelo in samostan. O Božiču 1924 je bila v kapeli že sv. maša in 14. junija 1925 je bila skromna stavba samostana slovesno posvečena. Prav v tistem času, ko sta dva fran- čiškana za Slovake prihajala, sta bik v Ameriki posvečena dva slovaška frančiškana komisariata Sv. Križa: Rev. František Vilha OFM in Rev. Dominik Dohaynoš OFM. Naslednji trije naj bi bili posvečeni naslednje leto. V Lemontu je bilo tedaj poleg imenovanih še nekaj drugih slovaških klerikov in študentov, ki so se pripravljali za redovni poklic. Leta 1926 je novi sedež komisariata Sv. Križa obiskal škof Msgr. Jan Vojtašek in košiški škof Jožef Čarskv, ki sta se udeležila mednarodnega evharističnega kongresa v Chicagu. V tem letu so se ločili iz komisariata Sv. Križa hrvatski frančiškani, ki so si s prihodom nekoliko duhovnikov iz starega kraja mogli ustanoviti svoj samostojni komisariat. Sedaj se je bližal čas, da sc tudi Slovaki osamosvoje. Rev. Ambrož Tomša OFM in Rev. Amand Kopač OFM, ki sta prišla v Ameriko na povabilo Zveze slovaških duhovnikov pittsburške škofije, nista postala člana komisariata Sv. Križa. Ostala sta tako še nadalje na župniji Rev. Martina Rubickega v Nevv Brighlon, Pa., in sta v lej župniji začela svoje’ misijonsko delovanje v Ameriki. Provincial slovaške province Najsvetejšega Odrešenika Rev. Mansvct OIšavsky Oh M je imenoval Rev. Martina Rubickyja za njegovo prijateljsko skrb za frančiškanska misijonarja za častnega člana reda sv. Frančiška. Tako sta slovaška frančiškana bila že v Ameriki, a nista imela svojega samostana, ki bi ga smatrala za svoj dom. Hodila sta iz ene slovaške župnije na drugo, imela misijone in pridigala ob različnih priložnostih. Utrujena od misijonskega dela sc nista mogla nikamor vrniti, kjer Lemont - Prvi samostan (barake) s cerkvijo Marije Pomagaj 'Su v skromnem samostanu lahko spočil 11 dobila nove sile za nadaljno deli samostojni slovaški komisariat I kovaški frančiškani so se 15. septem- II a naselili v svojem novem samo-Nl'lllu v Avalon, Pa. Rev. \mbrož Tomša ^ ^ je postal gvardian. Delinitorium r°X|,|ee Najsvetejšega Odrešenika je J'1'stal na ustanovitev tega samostana, j,r ic provineial sporočil s svojim 1 lsn'«"i z 1. februarja. Obenem je zapro-j1* Scneralnega predstojnika v Rimu, da ustanovitev slovaškega frančiškan-samostana v Ameriki potrdil. sk .^*a kongregacija za redove je s svojo \ ()čl>o 1. niarea 1928 odobrila uslano-t 'Vv samostana v Avalon, Pa. In tako je ^ nu'a* irančiškanov (>. marca 1928 u no vi te v tega samostana končno "sta Ve|javno potrdil Samostojni frančiškanski samostan je bil prvi korak k samostojnemu slovaškemu komisariatu v Ameriki. Zamisel samostojnega komisariata bi pa mogla postati dejstvo, če ima samostan zadostno število redovnikov. Tedaj je prišel trenutek, da bi se združile obe akciji. Na eni strani je bila akcija, katero je s posebno gorečnostjo gojil Rev. Kazimir Zakrajšek OFM, na drugi strani pa akcija slovaških frančiškanov, katere je poslala v Ameriko provinca Najsvetejšega Odrešenika. V jeseni 1928 sta prišla v Ameriko iz Slovaške Rev. Silvester Jankola, rojak iz Trsteni, posvečen v letu 1919 in Rev. Rev. Fulgentius Bal lun OFM, doma iz iste vasi kol Furdek, posvečen v letu 1914. Z njima je prišel tudi brat Simon Gandi Oh M. Da bi se mogel v Ameriki ustanoviti samostojni slovaški komisariat, je bilo potrebno, da bi se \ novi komisa- riat priglasili tudi slovaški frančiškani, kateri so do tedaj spadali v komisariat Sv. Križa. Komisariat Sv. Križa, katerega predstojnik je bil Rev. Benigen Snoj OFM, je rad pomagal slovaškim patrom v tem pogledu, kakor je bilo že na seji 5. februarja 1927 sklenjeno, da smejo slovaški člani tega komisariata prestopiti v komisariat slovaške province z dovoljenjem redovnih predstojnikov. Rev. Anton Žakovič OFM, Rev. Franti-šek Villia OFM, Rev. Dominik Dohanvoš OFM, Rev. Andrej Šulek OFM, Rev. Pavel Kulka OFM in bogoslovec Rafael Chonta OFM, člani komisariata Sv. Križa, so dali prošnjo na de fini torij slovaške province Naj svetejšega Odrešenika, za sprejem v to provinco. De f i ni tor i j slovaške province je o tej prošnji sklepal 18. julija 1928. Obljubil jim je zadostiti njihovi prošnji, ako dobe od province Sv. Križa dovoljenje, da prestopijo v provineo Najsvetejšega Odrešenika. S pismom 28. januarja so sc obrnili na ljubljansko provineo s prošnjo, da bi jih odpustila. Ustanovitev samostojnega slovaškega komisariata je želel Rev. Mansvet Olšov- sky OFM in se je s svojim pismom obrnil 29. januarja 1929 na generalna kurijo v Rim. Rešitev tega vprašanja ni naletela na nobene težave ne v Bratislavi in ne v Ljubljani in ne v Rimu. Provineial slovenske province Sv. Križa Rev. Regalat Čebulj OFM je s svojim pismom 25. februarja 1929 sporočil,da ljubljanska provinca nima nikakih zadržkov prot' vstopu Slovakov v slovaško provinco-Generalni predstojnik frančiškanov v Rimu Rev. Bonaventura Marrani OFM jL’ zaslišal obe provinci in izdal 28. februarja 1929 odlok v smislu katerega je šest slovaških frančiškanov v Ameriki zapustilo provineo Sv. Križa in so bili včlanjeni v slovaško provineo. Poleg tega je 1* marca 1929 sporočil slovaškemu proviH' cialu, da je generalni de fi ni tori j pristal na ustanovitev slovaškega komisariat3 v Ameriki s sedežem v Avalon, Pa. Dc' fini tori j slovaške province je imel dolžnost preskrbeti, da se novi komi sarin1 pravilno organizira in si izvoli svojeg3 predstojnika in dva svetovalca. Kadar bo to izpolnjeno, mora slovaški provineial 0 izidu poročali v Rim. k Zadnje romanje Gabriela Rusa SM v Baragovo deželo P. GABRIEL RUS SM, ki je umrl 25. marca 1979, je nekaj mesecev pred svojo smrtjo se enkrat potoval v Baragovo deželo. To svoje potovanje je na kratko popisal in želel, da bi bilo objavljeno v Ave Maria. Obljubil sem, da bo popis potovanja objavljen v kole' darju Ave Maria. Vse fotografije, ki spadajo k temu spisu, je posnel sam med tem potovanjem. Popis potovanja in fotografije objavljam v hvaležen spomin za njegovo sodelovanje pri Baragovi zvezi. Zadnje tedne pred svojo smrtjo je molil in delal za uspeh Baragovega dne 1979 Zalivala za dar, ki ga je oskrbel 11 S»slovanski klub Velikega Uayton-a Svojem letnem pikniku avgusta 1978 kot nagrado ob moji SOletnici, kar sem postal marianist, da sva lahko Brat Vincent \Vottle in jaz naredila tedensko Cerkev Svetega Križa v Gross Village, Dolnji Michigan. Ta kraj se je sredi 18. stoletja imenoval Arbre Croche. Ko so leta 1832 postavili v vasi križ, So kraj zaželi imenovati Gross Village - Križeva vas. Glej fotografijo na na strani 35. - Foto Gabriel Rus AMK 1980 61 potovanje po Baragovi deželi v Michiganu. Dayton sva zapustila v četrtek 14. septembra (1978) in prišla v Traverse City isti večer. Traverse City je bila najina prva postaja zaradi svoje pomembnosti v zgodnjem misijonskem delovanju škofa Barage. Župnika obeli krajevnih fara sta bila odsotna zaradi dekanijskega sestanka. V poznejšem telefonskem razgovoru pa sva dobila zagotovilo, da sva dobrodošla za maševanje naslednje jutro v kapucinski cerkvi Brezmadežnega spočetja. Po maši pa nam je župnik povedal, da nam osebno ne more dati nobenih informacij o škofu Baragi, ker je bil šele pred kratkim nastavljen za to faro in še ni imel prilike, da bi se seznanil z zgodovino svoje župnije. Prišel pa je oskrbnik in vprašal, ali nam more pomagati (1). Ko sva mu povedala, kaj je namen najinega obiska, mu je obraz zažarel in dejal je, da pozna pravo osebo ki nam lahko pomaga - njegova sestrična Mary Louise Bclangcr v Lake Leelanau, severno od Traverse Citv (2). Nato pa nam je dal navodilo, kako priti tja. Father Martin Tool is, župnik cerkve Svete Marije v Lake Leelanau, je bil tudi odsoten, ko sva prispela v župnišče, a gospodinja nama je povedala, kako priti do hiše Mrs. Bclangcr. Mož in žena sta naju prijazno sprejela in nam opisala zanimivo razmerje njune družine s škofom Baragom in njegovim naslednikom Ignacijem Mrakom. Končno sva zvedela, da je Mary Louise Bclangcr potomka Scliau ho vi h, ki so se naselili na kmetiji pri „Thc Narrows“ v Lake Leelanau. Tamkajšnjo kmetijo sta kupila Simon in Jakob Scliaub in njuna sestra Barbara po svojem prihodu iz Nemčije. Škof Baraga in Father Mrak sta oskrbovala tisto področje in Schaubovi so darovali ^ akrov površine svoje kmetije njima gradnjo cerkve in šole. Prva cerkev, lesena zgradba, je bil3 zgrajena na zemljišču poleti 1864 >" škof Baraga je imenoval Mraka z3 župnika. Pred tem se je Mrak vsak mescc ustavil pri „Thc Narrovvs", da je oskrbo* bele naseljence. Ko je prišel na obrcžjc nasproti Scliau bo vim, je dvignil zastav0 in nato čakal, da je nekdo prišel P° njega. Medtem pa je molil brevir ah rožnivenec. Obvestili so drug drugeg3 in naslednje jutro je Father M ral' daroval sveto mašo na domu Jakob3 Scliau ha. Cerkev so zgradili prosto volj111 delavci in denar za vzdrževanje je pri še* iz izkupička za darovano pšenico. Dv3 moža sta šla z vozom po okoliških kmetijah, pobirala zrnje, nato sta šla IS milj naprej južno v Traverse Cit)1 kjer so pšenico prodali. Ko je bila cerkev postavljena, s° potrebovali bogoslužne predmete. Naj' bližji kraj, kjer jih je bilo mogo°L’ kupiti, je bil Buffalo, Ncvv York-Scliau bova družina je zalo pripravi*3 sod javorjevega sladkorja in sod vin3' Mrs. J a eob Scliaub je oboje odpeljal3 na jezerskem parniku v Buffalo, ta"1 vsebino prodala sorodnikom in pri j3' tel jem, da je dobila vsoto, za katero je kupila cerkvene potrebščine. Me1* drugimi predmeti je kupila tudi k H’ prchlažcnc Device. Škof Baraga in Father Mrak sta *c zedinila, da bosta zaščitnika no'L’ župnije sv. Peter in Pavel. Ko sta l° oznanila, jima je Mrs. J a eob Scliau*’ povedala o obljubi, ki jo je naredil3 na poti nazaj iz Buffalo. Na jezeru jc nastal silen vihar in ladjica je bila ' V glavnem oltarju je znamenit kip nadangela sv. Mihaela, zavetnika Indijancev, delo neznanega indijanskega kiparja samouka; kip je star vec' kot 120 let. - Foto Gabriel Rus n e v arno.sti, da se potopi. Mrs. Schaub Naš obrala potnike in moštvo okoli kip ie Gospe in jih nagovorila, naj molijo y'a Pomoč. Tedaj je zaobljubila, da bo s*°rila vse v svojih močeh, da bo nova ^‘rkev posvečena preblaženi Materi, ako l' njihova molitev uslišana. Skol Jraga se je s tem strinjal in v oktobru ^ je prišel in posvetil ecrkev v čast ar,]inega Vnebovzctj a. ^r- in Mrs. Albin Belanger še s P0|,o.som hranita omaro s predali, ki sta rahila škof Baraga in Fatlier Mrak, ko hi še darovala daritev svete maše ^'^i Seli au bo vi h. Prav tako imajo . Mlenjeni kip blažene Device. Oboje Ji (l°bro ohranjeno. Poleg tega je bila . Priliki obhajanja stoletnice župnije natiskana zgodovina fare svete Marije. Imata tudi knjigo, katere zaloga je pošla, z naslovom „Heritage of Provement“.Ime, po katerem je bil znan kraj preden je dobil svoje uradno ime Lake Leelanau. To zadnje ime je dobil kraj 31. marca 1924. Izvor obeh imen, Provcmcnt in Lake Leelanau, je zanimiv. Oddelek poštnega urada v \Vashingtonu je dal naselju ime „Provement“ 10. maja 1871, zakaj s prejemom svojega poštnega urada je bilo „Improvement“. Leelanau prihaja od indijanske besede, katera pomeni „ rado st življenja". Zdi se, da so prebivalci ob „Thc Narrovvs" tako imenovali poletno zatočišče, ki je bilo tam. To ime so imeli tako radi, da ga niso uporabljali samo za kraj, marveč tudi za jezero samo, ki se je prej imenovalo „Carp Lake“. Zanimiva stranska osvetlitev Fatlira Pirca je v knjigi „Heritage of Provcmcnt“, napisala Vonda Belanger. Pisateljica pripoveduje v knjigi, da je „Sitting Bull“, glavar Sioux Indijancev, poslal dva izvidnika med Indijance Gornjega Michigana, da bi povzročila nemir in hujskala k vojni. Vojni svet je bil sklican in Father Mrak je bil povabljen. Govoril je tako dobro in prepričljivo, da so sc zbrani glavarji odločili proti vojni. Naslednika škofa Barage zato upravičeno imenujemo „mirotvorca“; poleg tega je bil znan kot vdan in zvest naslednik škofa Barage. Marv Louise Belanger nam je dala še neko drugo zanimivo poročilo iz svojih osebnih spominov. Nekdaj med 1930 in 1940 je bila kot članica pevskega zbora pri pogrebu zadnjega znanega indijanskega glavarja na področju. Rabili so pesmarico iz leta 1832 in je bila napisana v jeziku, ki ga ni poznala. Morda je bila to ena izmed onih cerkvenih priročnikov, ki jih je pripravil Baraga za indijanske spreobrnjence? Ker so Belangerjevi pričakovali z a tisto popoldne obiskovalce, sva skrajšala najin obisk in se vrnila v Traversc City. Tam sva se ustavila za obisk Miss Theresa Schaub, ki je glavna knjižničarka v javni knjižnici. Povedala nam je, da ima knjižnica posebno sobo imenovano „Michigan ■ ?Y -& r- ■/ , Jr . ‘ •«'£, y. ■ / n i v k •p .?* '-"A' * I M*. fr fr «/• b ' a & ;< i / Marie Louise (Schaub) Belanger. „Na to sliko sem ponosen. Baraga arhiv v Marquette-u bo imel negativ", je zapisal na to sliko Fr. Gabriel Rus SM, ki je sliko posnel. Zakaj je ta fotografija važna, je opisano v tem članku. J Škofovski sedež, katerega je uporabljal Baraga v cerkvi svetega Imena Marijinega v Sault Ste Marie. Sedaj je med Baragovo zbirko v stolpnem muzeju - Foto Gabriel Rus S M .1)0111 m da hi tam rjetno lahko dobili Sc ^'tigc vire za vsak nadaljuj študij 'k°d"jc zgodo\me področja. I ako je bila najina prva postaja na stopinjah škofa Barage /elo ponf a in prijetna. Najina naslednja postaja je bila llarbor Springs. Fr. abriel Rus SM (!) Mr. Frank (,authier, 510 Second Street, Traverse Gity, 49684 (-) Mt. & Mrs. Al hiti J . Belanger, 208 St. J oseph Street, Lake L eelanau, Ml 49653 0) Public Library, 322 Sixth Street, Traverse City, Michigan P.KIavdiju v spomin Dne 11. julija 1979 zgodaj zjutraj je umrl p. Klavdij Okorn OFM, župnik pri Sv. Štefanu, Chicago, Illinois. Čeprav je bil bolan in v zdravniškem skrbstvu, nas je njegova smrt presenetila in zelo prizadela. Delal je prav do zadnjega kot župnik. V hvaležen spomin priobčujemo fotografije pogrebne maše in pogreba na samostansko pokopališče v Lemontu v soboto 14. julija 1979. - Priobčujemo tudi njegovo kratko avtobiografijo UTRINKI IZ MOJEGA ŽIVLJENJA. Ta spis je objabila Marie Prisland v „Zarji“, julija 1974 pod „0h ta svet“. Prevzv. Škof Alfred L. Abramowicz vodi pogrebne molitve v cerkvi po maši Foto Trinko Somaševanje - Glavni mašnik je bil kustoz p. Atanazij Lovrenčič OFM AMK 1980 67 Foto Trinko P. Klavdij Okorn OFM: tlt ti n ki /j mojega jivtj*nja Luč sveta sem zagledal dne 8. novembra 1912 v Podbrezjah na prelepi Gorenjski v Sloveniji. Moj oče Frane in moja mati Ivana rojena Osterman sta takrat stanovala v Dolenji vasi st. 36. V istem času se je samo župnija imenovala Podbrezje, sedaj je to ime raztegnjeno na vasi Dolenja vas, Srednja vas, Britof in Podtabor, ki so s tem izgubila svoja imena. Oče je bil sodar in mati delavka na velikem Pavlinovem posestvu, kateremu so po domače rekli pri „Franeku“. Posestvo je bilo v novi Jugoslaviji podržavljeno. Pozneje sta oče in mati prevzela posestvo v Dolenji vasi št. K), danes št. 7. To posestvo je prvotno bilo namenjeno mojemu stricu Janezu, ki pa je padel pri G rod eku v prvi svetovni vojni. Ker je prva vojska zahtevala tudi striea Jožeta, je posestvo prešlo na mojega očeta, ki je bil najmlajši. Predno sta moja starša prevzela posestvo in gospodarstvo, kar se je zgodilo še pred prvo vojno, sla živela v svoji hišici v Podtahru. Tu se je med prvo vojno rodil moj brat Ivan, ki je postal pozneje žrtev druge svetovne vojne. To je bila vsa naša družina. Leta 1919 sem začel hoditi v dvorazredno ljudsko šolo v Podbrezjah. Med učnimi močmi se najbolj spominjam učiteljice Sever in učitelja Antona Lovšcta. 'la nas je navajal na vzdržnost v pijači in odsvetoval kajenje. Oprijel sem se njegovega nasveta in ga še danes držim. Bil je zelo umen vrtnar in je imel smisel za izboljšanje kmetskega gospodarstva. Pri njem sem se veliko naučil. Versko življenje r i je prikazal v sliki in zgledu upnik VaelaV Vondršek, ki je bil po rodu Celi a -sC je dobro naučil slovenskega jezika-Posebno živo nam je opisal sveto deželo, ki jo je sam videl. V meni jc s tem obudil smisel za duhovski stan-Bil je zelo blaga duša. V Podbrezjah je župnikova! čez trideset let. Mou drugo svetovno vojno je bil pregnan-Pregnali so ga Nemci. Po vojni se jc vrnil v Podbrezje telesno in duševno izčrpan in kmalu nato umrl. Bil mi Jc vodnik v marsičem. Pomagal mi je, J" sem se odločil za študiran j e. Po posredovanju moje male lotose s tre Gabrijele, članice reda Presveto krvi, sem začel gimnazijo pri očetih jezuitih v Travniku v Bosni. Po troh letih sem na osebno prošnjo bil sprejo' v konvikl, ki so ga vodili očetje’ frančiškani v Novem mestu. Tu -s'" name močno vplivala o. Frncst |enkp in o. Ladislav Pintar. Po dveh le'1 šolanje v Novem mestu ali po prejšnl' peti gimnaziji, sem se odločil z frančiškanski način življenja. Ko so"1 svoj sklep povedal nekaterim svoji1" sošolcem so seveda to povedali mojei1"1 razredniku Novaku. Ta je v začudenj" izjavil: „ta: za vsakega bi prej mislil-Bog drugače misli kot ljudje. V seme poklica v srce človeka za katcrcjb1 hoče, da je priča Zanj. Pri vsem je seveda zopet pomagal dobri žup1" Vaclav Vondršek. V frančiškanskem redu je h^‘ navada, da v vstopu v red dajo n°'1 ime. Vsem se je čudno zdelo, da mi predstojniki dovolili izbrati sVW Pogrebni voz pelje truplo p. Klavdija skozi Baragov park na samostansko pokopališče - Foto Trinko Zadnje pogrebne molitve ob odprtem grobu - Foto Trinko ime. izbral sem si ime Klavdij (Claude), kjer je padel na moj rojstni dan, kakor da bi že takrat vedel, da v Ameriki praznujejo rojstne dneve in ne godove. Hotel sem ime Marijan, pa je že nekdo drugi imel to ime. Ni bila navada dati isto ime dvema. Novieijat ali leto preiskušnje sem opravil v Kamniku v letih 1929-30. Po dovršenem novicijatu in neslovesnih obljubah so me predstojniki poslali v Ljubljano, kjer sem kot frančiškan nadaljeval gimnazijo na tretji državni, ki je takrat gostovala v Bethovnovi ulici. Ko so to gimnazijo zaprli iz političnih razlogov sem nadaljeval in končal gimnazijo na prvi državni, ki je bila v Vegovi ulici nasproti univerzitetnega poslopja. Po končani gimnaziji sem se vpisal na teološko fakulteto (bogoslovje) v Ljubljani. Po prvem letniku me je doletela dolžnost služiti vojake. Vojaške oblasti so me poslale služili vojake v Valjevo v Srbiji. Tu sem služil kot bolničar in bil dodeljen na delo v vojaški apoteki. Tu sem tudi imel prvikrat opravka z vojaškim sodiščem. Civilna bolnica kakor se jo takrat imenovala je bila poleg vojaške. Bolnikom tam so stregle sestre usmiljenke. Preko vojaškega duhovnika sem dobil zvezo z njimi. Večkrat sem se udeležil svete maše v njihovi kapeli. Večkrat so me tudi povabile na zajutrek. To ni bilo všeč vratarju bolnice in me je zatožil vojaški oblasti, češ, da hodim tja brez pravega dovoljenja. Trdo so me zaradi tega prijeli. Izgovoril sem se pri tem mi je pomagal vojaški kaplan - da v času narodne žalosti, bilo je to po smrti kralja Aleksandra, je popolnoma naravno, da človek moli in išče tolažbe pri Bogu. To mi je pomagalo, da me niso zaprli. Dali so mi le strog ukor. Zabranili so mi tudi hoditi še naprej v civilno bolnico. Po šestih mesecih sem končal službo. Vrnil sem se k svojin1 bogoslovnim študijam. Po tretjem letniku bogoslovja dne 5. julija 1936, sem bil posvečen v duhovnika. Za to so dobili posebno dovoljenje iz Rima, ker še nisem imel 24 let. Posvetil mo je pokojni dr. Gregorij Rožman, takratni ljubljanski škof. Frančiškanski provinci' jal, ki me je pripustil k posvečenju je bil Dr. Gvido Rant. Po posvečenju sem še študiral dve leti in končal teološke študije. Po končanem bogoslovju sem bil nastavljen v Ljubljani pri Marijinem oznanenju. Bil sem kaplan in obenem katehet v Marjanišču pri sestrah. A že po enem letu so me nastavili za kaplana pri svetem Cirilu in Metodu za Bežigradom v Ljubljani. Tu sem dobil prvi vpogled v duhovno življenj6 in razmere v cerkvenem življenju v Ameriki. Moj župnik p. Kazinih Zakrajšek, me je seznanil s tem načinom življenja v Ameriki. Sam je bil dušni pastir v Ameriki več kot $ let. Za časa moje službe v tej fari m6 je doletela druga svetovna vojna-Najprej je sledila okupacija pod italijai" in leta 1943 pod Nemci. Pod okupacijo se je odprlo zam6 novo polje dušnega pastirstva. Nemcl so ob zasedbi pregnali duhovščino 1,1 inteligenco. To se je zgodilo tako n3 Gorenjskem kakor na Štajerskem. D3 hi pomagal ljudem pri njihovem duhovnem življenju, sem dalj čas3 na skrivoma obiskoval kraje P° Gorenjski, tam maševal, spovedoval’ krščeval in celo poročal, čeprav je hib’ pod smrtno kaznijo prepovedano. C6 P. Klavdij Okorn OFM 1 lnc našli, bi me gotovo zaprli, če ne še kaj več. Do tega je pozneje ko so Nemei zasedli Ljubljano, eta 1944 je prišla vrsta name. Zaprli me pod pretvezo, da imam preveč Vpliv» na ljudi. *z zapora v Ljubljani so me Nemci p°slali v koncentracijsko taborišče ( ^»u, kjer sem leta 1945 in to na edc,jo dne 29. aprila dočakal ^vobojenje po Amcrikancib. Začelo Je novo življenje. ^0 osvobojen ju se je pokazala j^-feba pomagati našim ljudem, ki so 1 razstrcscni po celi Nemčiji ali kot P°rniki, ali preseljene! ali delavci j. Prisilnem delu. Obiskoval sem naše jUd' kjerkoli so pač bili in jim prinašal l^u '°vno tolažbo. Iz Nemčije so ljudje, 80 se zbirali in živeli nekaj časa po raznih taboriščih v novo življenje na vse strani. Moje delo se je raztezalo predvsem na amerikan sko zono zasedene Nemčije. Tako se je glasilo pooblastilo, ki mi ga je dala Vatikanska misija, ki je imela svoj sedež v Taurusu pri Frankfurtu, pod vodstvom škofa iz Fargo, North Dakota in poznejšega kardinala Mucncha, rojenega v Milvvau-kee, Wis. in zmožnega govoriti nemški jezik. V tem časa sem dobil povabilo od slovenskega frančiškanskega vodstva v Ameriki, da naj pridem tja. Moje delo na Bavarskem in amerikanski zoni Nemčije so prevzeli drugi in tako sem mogel leta 1947 oditi v Ameriko. Na ameriška tla sem stopil dne 12. decembra 1947. leta. Na LaSalle železniški postaji me je sprejel p. Benedikt Hoge, predstojnik slovenskih frančiškanov v Ameriki v tistem času. Sprejel me je tako ljubeznivo, da sem mislil, da sem prišel domov. Saj tudi sem. Za nekaj tednov sem se ustavil v Lemontu, da se nekoliko odpočijem. Od tu so me predstojniki poslali k fari sv. Štefana v Cliieagi. Tu sem zopet začel z rednim dušnopastirskim delom. Že po enem dobrem letu so me predstojniki poslali k fari sv. Terezije v Johnstovvnu. Tu sem tudi prvikrat pridigal v angleščini. Čez pol leta sem po volji predstojnikov odšel na delo v South Chicago k sv. Juriju, kjer sem ostal komaj dobro leto. Veliko naših ljudi tako iz Avstrije kakor iz Nemčije se je selilo v Avstralijo in tam začelo novo življenje. Od tam so začele prihajati prošnje, da rabijo duhovnikov. Prijavil sem se in b. maja 1951 leta odšel na to novo polje dela. Bilo je pravo misijonsko polje. Vse je bilo treba začeti znova. Dobro je bilo to, da sem dobil streho pri očetih frančiškanih v Sydneyu. Potoval sem skoraj po celi Avstraliji in obiskoval ali iskal naših ljudi. Da smo obrdžali zvezo med seboj in budili versko zavest smo ustanovili list Misli, ki še danes izhaja. Popisali vse delo na tem področju zahteva poglavje zase. Po preteku vize za Avstralijo, sem se po dveh letih napornega dela vrnil v Združene države. Nastavljen sem bil za kaplana pri fari sv. Janeza v Milvvaukee, Wis. Sem sem prišel dne 6. junija 1953. Po odhodu p. Aleksandra Urankarja, ki je bil župnik pri sv. Janezu in obenem vrhovni predstojnik slovenskih frančiškanov v Ameriki, so me nastavili za župnika, kjer sem še danes. To se je zgodilo 13. marca 1954. Dela je bilo dovolj posebno še, ker je fara sv. Janeza hi a slovenska far3 in je lahko vsak Slovenec spadal \ faro če je le hotel. Bili so pa Slovenc' razstreseni po vsem Milvvaukee kakor so še danes. Kmalu se je tudi pokazal3 potreba po novi cerkvi in šoli, ki j° fara do sedaj ni imela. Cerkev sam3 je prvotno bila judovska sinagoga •" stara čež osemdeset let. Pri načrti za bodočnost smo imeli v vidik11 položaj kakršen je bil takrat. Kota!" pa je poslalo jasno, da tam, kjer sm bili, ne bo mogoče naprej. NoVl' velecesta je prekrižala naše načrte-Začeli smo misliti na preselit^' Končno nam je škofija po ponovni!' prošnjah naklonila to možnost, ko na1" je dala na razpolago ozemlje pri ^ cesti in Cold Spring Road. škofija jc kupila to ozemlje predvidoma za n°vl’ faro. Škofijski odlok o premestitvi nas1 fare nosi datum 10. septembra l1^1*’" Preselili smo se na to posestvo, kjL‘r je stala hiša stara 130 let dne '' avgusta 1966. Delo na tem novem položaju se J samo ponujalo. Začeli smo načrte 'i: novo cerkev in šolo, poskrbeli j stanovanje duhovnikov in seste'; obiskovali smo družine m se zae^1 poglabljati v nove razmere delu so mi poleg kaplana Sedlaka veliko pomagali ljudje, ki ži'11 v lej okolici. Para je poleg lega, ^ je v osnovi narodna - slovenska, dobi!* svoje meje in s lem zagotovilo /l bodočnost. Dne 9. oktobra 1966 slllJ zasadili prvo lopato. Načrti so PrC . videvali cerkev in šolo združeno. Čr' načrt so imeli v vidu okroglo eefkcV ki pa jih je škofija odklonila. 24. j11"'1 smo imeli v novi cerkvi prvo sv že dan poprej pa prvo poroko, tedaj smo imeli službo božjo v . m a-*" Vse t|(! dvor3"' . Pri ‘š1" Krištoleri" - F®-i -C-i: -v *S:ž*w ,la 9. cesti in Mcllody bar na 108. cesti ^ Layton A ve. V dvorani smo imeli p Sv> maše in v Mcllody bar pa dve. sCrkcv je bila posvečena dne 23. ' ePtcinbra 1967. Posvetil jo je milwauški nadškof VVilliam E. Cousins D.D.. Šolo °dprli v septembru 1968. Začeti . 8 prvimi tremi razredi. Vodijo jo a's6te sestre iz Lemonta. Šola je 'Slll°razredna in ima letos 1974 prve 3(luante. Do sedaj je vpisanih 223 Ucencev. e. i^? Sc Je začela služba božja v novi lul< Vl’ s tc,n prenehala služba božja ^1 0 v dvorani kakor pri Mellody bar. jn°V?nc' imajo še vedno eno sv. mašo lii i'ICcr 8:45. Da se omogoči starim in bolj oddaljenim, je fara Uidem 0(j|C^ poseben avtobus, ki privaža in te ljudi k slovenski sv. maši. ' ’° božjo zelo poživlja pevski zbor, ki je znan daleč naokrog. Že vsa ta leta ga skrbno vodi znani organist Ernest Majhenich. Zemljišče, ki ga fara poseduje znaša 30 akrov. Gradnja in zemljišče je stalo okrog sedemsto tisoč dolarjev. Sestre imajo svojo hišo pet blokov stran od cerkve. Stanovanje za duhovnike je začasno razdeljeno na dve hiši, ki sta kakih 400 jardov narazen. V hiši, ki je bila že prej na posestvu je pisarna in stanovanje za župnika. Kaplan stanuje v drugi hiši. Župnik bodi tja na hrano, ker tam živi tudi brat kuhar. Fara vidno raste. Okrog osemsto družin je sedaj vpisanih in še vedno prihajajo. Le delavcev v vinogradu Gospodovem manjka. Nove moči so potrebne. Prosite zato Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svoj vinograd. AMK 1980 73 Sestra Mary Vida N. D. - Marjanca - Sršen r J 942 Ta življenjepis so napisale sestre Notre Dame v angleščini in ga poklonile Sršenovim v tolažbo in lep spomin na njihovo hčerko in sestro. Z njihovim dovoljenjem ga prinašamo tukaj tudi v slovenščini. Morda so v današnjem času redovniški poklici redkejši, vendar ta življenjepis priča, da so pa zato tisti, ki poklicu slede, Še svetlejše luči vere, odpovedi, Žrtvovanja in ljubezni do Boga in do ljudi. Godovni dan: Marija, Pomočnica kristjanov 24. maja. Rojena: 22. maja 1944. Redovne zaobljube: 16.avgusta 1964, v provincijalni hiši, Chanion, Ohio. Umrla: 7. junija 1979 v bolniškem oddelku provincijalne hiše, Chardon, Ohio. Življenje s. Mary Vide je bilo pravo romanje, ki se je začelo in končalo v senci križa, a pod posebnim varstvom božje previdnosti. Marjanca je bila rojena 22. maja 1944 v Domžalah v Sloveniji kot drugi izmed osmih Sršenovih otrok med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo. Ko je ob koncu vojne tam zavladal komunizem, je Sršenova družina bežala preko meje v Avstrijo. Živeli so v več begunskih taboriščih v Avstriji in v novembru 1949 nastopili pot preko morja. Sponzorstvo jim je ponudila dobra slovenska družina in jih sprejela na svojo farmo ravno na sveti večer 1949. Da bi svoji družini omogočil boljše življenje, se je oče Mihael z družino preselil naslednje leto v Cleveland, kjer so si kmalu uredili svoj lastni dom v fari sv. Vida, kamor so otroci tud' hodili v farno šolo. Marjanca je bil3 vedno hvaležna svojim učiteljica”1' sestram Notre Dame, ki so učile nj° in njene brate in sestre in jim pomagal6' da so se lažje privadili novemu okolj"; Marjanca je po končani osnov”1 šoli 1. 1958 vstopila kol aspirantka Notre Dame Acadcim in je bila sprejel v postulat februarja 1962, v avgust" istega leta pa je bila preoblečena 1,1 dobila ime s. Mary Vida. V noviciatu je bila zelo goreča 1,1 pobožna in je z navdušenjem sodclova at tako pri molitvah, kakor pri delu razvedrilu. Medtem se je novic* preselil v novo provincialno hišo Chardon, Ohio. Zamislila in izpel j”*1' je s pomočjo sosester novink ”a^r - stezo v gozdiček na samostanske" zemljišču, kjer so imele svoj prost0 za razvedrilo ali piknike in kjer 1,1 postavile Marijino znamenje. S. Mary Vida je naredila redov”6 zaobljube v avgustu 1964. Po konča”1 študijah, dve leti na Notre Dame CollekL in dve na St. John Col lege je prcje/j diplomo iz Science in Kducation 1 v .. ccrticat države Ohio za učiteljico osnovnih šolah. Komaj je čakala diicv"’ Sestra Marija Vida N. D. (Marjanca) Sršen k I .0 ')() prvič stopila pred šolsko mladež U)t učiteljica. Leta pred vstopom v red notredain-''' sester je preživela kot otrok v družini in v prijazni soseščini, x'Ur so bili ljudje vsi znanci in jatclji med seboj, zato je bila tudi "ll družabna in vesela in rada med jtr°ki. Poučevala je prvi razred eno Pri St. James, Warren; pet let pri 1‘etcr v Norih Ridgeville; eno leto |1ri St. Anseltn, Cliesterland in štiri leta j, Margaret Marv v South Kuelidu. Pri iJ. ( a(llli je dejala takole: Poučevanje teh ^J,ll|ajših re ni lahko, a uspehi so i j r*-'eujoči. Ko gle laš obrazke otrok, "srv ki j lS*'Ušajo razumeti, kaj jim razlagaš I V|diš, kako jim zažare oči, ko llč|,o doumejo, kaj si poskusil vsaditi "dude glavice, so vsi napori bogato Bačani. • ^jena želja, da bi otroci čim lažje ^ pouku In sodelovali, je bila j, lladkriljiva. Vsak prosti čas je '•a, da je premišljala in snovala načrte, kako bi bila uspešnejša pri svojem delu kot učiteljica. Zadnji njen načrt, ki ga je imela v mislih, je bil, kako otrokom v prvem razredu na čim prijetnejši način pomagati \ prvih dneh pouka, da bodo ti dnevi zanje lažji In jim bodo šolo takoj v prvih dneh pril ju bili. Senca križa je padla preko njene življenjske poti \ I. 1975. Operacija v juliju je odkrila, da trpi na IlodgkiiTs bolezni. Dobila je najboljšo zdravniško oskrbo, ki jo je pogumno sprejela in sodelovala, četudi je že tedaj spoznala, da ne bo več ozdravela. Tri mesece po operaciji se je vrnila v šolo pri St. Margaret Marv in delala kolikor je mogla kot pomočnica učiteljicam prvih razredov. Starši so jo pogosto obiskovali, duhovniki in sestre pri St. Margaret Mary so storili zanjo vse, kar je bilo v njihovi moči. Bolezen je napredovala in s. Marv Vida se je morala vrniti v provincialno hišo. Ko je bilo očitno, da sc ji bliža zadnja ura, so se ob njej zbrale sestre, da so z njo molile in ji bile v oporo. Medtem so tudi obvestile sestre v fari St. Margaret Mary in tamošnja duhovnika; Rev. Leonarda Zamborsky in Rev. Timothija Broglio, kakor tudi njene starše, brate in sestre. Četudi je med svojo težko boleznijo zelo oslabela, je bil njen glas čist in močan, ko je obnovila svoje zaobljube. Prosila je, naj ji zapojo dve pesmi in sicer: Only a Shadovv in Be not afraid. Ker nekatere sestre niso znale na pamet vseh besed prve pesmi, jim je sama pomagala prav tako glasno in navdušeno, kot je preje ponovila zaobljube. Vsi, ki so s sestro M. Vido živeli v letih njene težke preizkušnje - njene neozdravljive bolezni, so bili navzoči, ko sta ji oba duhovnika pomagala v zadnjih trenutkih. Samo par minut preden je izgubila zavest so prišli njeni domači. Božja dobrota je omogočila tudi njim, da so bili navzoči ob zadn)1 stopinjah sestrinega romanja iz scncC’ križa v naročje večnega očeta, ki J obljubil: „Nikoli te ne bom pozab*' oblikoval sem te na dlani svoje rok*^ Globoka vera, ki je negovala podpirala božji klic v srcu s. Maf Vide, se je tako lepo odražala, ko ,, vsi molili slovenske molitve ob sv°l umirajoči hčerki in sestri. To sc * zgodilo 7. junija ob desetih zvečl’r Ko je ležala na mrtvaškem odru, prihajali v velikem številu kropit obeh fara: Od sv. Vida in St. Marg^ Mary in se tudi udeležili njcncS pogreba v soboto, 9. junija ob popoldne. Sedem duhovnikov č somaševalo v kapeli Regina Mundi P pogrebni sv. maši. Kako lepo prizna*1^ njej, ki je živela svoje Bogu obljublja, življenje sicer kratek čas, a v v polnosti in vdanosti. Naj počiva v miru! i f Sestre M> V spomin Mirku GeratiČu Na Vnebohod 24. maja 1979 je umrl Mirko Geratic. Pogrebna masa je bila 2. junija 1979 v cerkvi sv. Štefana, Chicago, Illinois, nato pa pogreb na pokopališče Resurrection. M. Tekavec, ki je poznal pokojnika samo po njegovih dopisih v AD, ie zapisal nekaj vrstic v njegov spomin in nas opozoril na njegov govor na evharističnem kongresu v Ljubljani leta 1935. Ta govor je bil objavljen v knjigi II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935. V spomin pokojnika objavljamo tukaj ta govor. Krsto s truplom Mirka Ge ra ti ča pripeljejo v cerkev. l-uclid, Ohio - Vrzel z odhodom Gcratiča v večnost je nena-10n,ostljiva. „Toti Štajcrc", ki je več v „A.U.“ (pod tem imenom) polnil ? °ne novie s ehikaške slovenske kuP»osti, nam bo ostala praznota, ki e k° nihče kot je znal on prispevati j^iimivosti, ki jih je opisoval. Njegove j°^ate skušnje ki jih je doživljal v S1 svetovni vojni in revoluciji bi ^lužile da se ohranijo slovenski k°d«vini v ponatisu knjige. Ne ' P°niinjam se £e sc sva | čast, uživanje - njih konec pa poguba, ker Bog se ne da zasmehovat*-Zboljšanje časov smemo pričakovat' le, če bomo spoznali svoje napake, 61 bomo reformirali svoje odnošaje Stvarnika, če nas bo vodila v življenj11 vedno misel: Bog je moj Oče, jaz P'1 njegov otrok. Zavest božjega otroštvi; zavest pripadništva k tej bo Z] skupnosti, mora bili odslej gonil'1*' sila naše notranje obnove. Bog n-01" postati zopet življenje našega življenj11' Prav na nas je, katoliški fantje, ^ v mejah svojega poklica, kot pomlad6 obrtniškega in trgovskega stanu da"u poudarek resnici: Otroci božji -sl,u’ sinovi božjega plemstva. Ugotovili smo vzroke slabih čase' . .. V ljudje so slabi, ker ne nosijo Boga svojih dušah. Iz te ugotovitve P1' izvedimo sklep: Obnovimo svojega du-1*' v Gospodu! Če smo se le prcvL. oddaljili od večnostnih idealov, naZ-'1 k njim! Nazaj k Bogu! Slecimo staro#11' v zemskost zakopanega človek*1' oblecimo pa novega, v Kristusov6'1 duhu prerojenega človeka, da bo naših obrtniških in trgovskih vrst v zasebno in javno živij nje nov, krščanski duh, duh bogohoten še' boli cg» življenja, ki se bo kazal v ljubcz-" resnici, pravici in poštenju. K Soncu, k Luči, to je klic mlad6^ katoliškega rodu. To mora biti tudi 1,3 duhov-16 izvcS(l Gotovo je, da te bomo mogli n e io- težnja, reforme izključno z lasUio močjo. Bog san* mora priti na pomoč s svojo mil°s^(. Vemo, težko je plavati proti toku *"° ^ živeti drugače kot živi "*. mor6! > vode, okolje. Le močne nature se dvigniti nad okolico. Treba jo |fU (| žrtev, odpovedi, železne vztraja1’ P. Kalist Langerholz OFM moli za pokojnika po masi ^ sv dvignemo nad vsakdanjo mlačno vPrečnost. Velike so težave, toda u*'ke so tudi |,0|vaZa| Sr^stva. Pa milosti. Kristus nam je ne samo pol, dal nam je tudi Ustanovil je Cerkev, njej dal obilne, da neizčrpne zaklade, / katerih naj črpamo moč za vsakdanje ^tv e’ za duhovno rast k božjemu Soncu. , samo, da se teh zakladov Služimo. ^ ^ naših cerkvah, v tabernakljih, v. kjer noč in dan gori večna lučka, V| 'iaš božji Prijatelj, pripravljen Poti na pomoč vsak hip, v vsakem 11 ain ':ut«žu , -aju. Iz naših eerkva, kjer se vsak daruje ‘Ull b°žji nebeškemu Očetu sam Sin j - Po rokah mašnikovih, tečejo vsak ’ vsak trenutek obilni potoki milosti SfCa ljudi. k * ač čudno, i tiZniejni KrU|, Pozabijo na ta božji vir. Ne samo da mnogi v svoji zaskrbljenosti za vsakdanji AMK 1981) telesni glad in pomanjkanje, marveč tudi duhovni glad, duhovna žeja tare človeštvo. Ljudje hlastajo po malovrednih svetnih dobrinah. Nasičujejo se z neokusno, plehko hrano slabe, versko indiferentne, ali celo brezbožne literature, prezrejo pa često božjo hrano, ki ima moč ohraniti duše za večno življenje. 0, spoznajmo Gospoda, ki stoji pred nami ter nas vabi v svojo hišo rekoč: »Pridite k meni vsi, ki ste trudni iii obteženi, jaz vas bom poživil.“ Pojdimo v hišo Gospodovo! Središče župnije je župna cerkev. Vrelec vseh milosti, zakladnica največjega bogastva za zasebno in javno življenje pa je najsvetejša daritev. Kristus - Jagnje božje, ki odjemljc grehe sveta, sam prosi za nas. Daruje nebeškemu Očetu v spravo za naše grebe svojo srčno kri. Kakor na 79 Golgoti prosi Očeta: „Oče, odpusti j im!“ Za nas, za naše grehe teče vsak dan presveta kri. Zato bi morale biti naše cerkve vsak dan polne ljudi, ki bi prisostvovali tej hvalni, spravni, zadostilni in prošni daritvi. Vsaj vsako nedeljo in praznik, če že med tednom res ni mogoče. Ali res nimamo ničesar prositi, ali ne čutimo nobene dolžnosti zahvale, zadoščevanja in sprave? Sklep naš naj bo: Vsako nedeljo k maši! Nobena druga dolžnost nas ne sme odvrniti od te najsvetejše dolžnosti, ki nas veže pod smrtnim grehom. Le pojdi, prijatelj moj, zlasti, če živiš vsak dan tedna v zatohli delavnici in prodajalni, na gore, v lepo božjo naravo! Saj je Bog tudi naravo ustvaril za človeka, v njegov prid in veselje. Le veseli se v božji naravi, naužij se svežega zraka, okrepi svoje telo! Nikdo ti ne more tega kratiti. Toda ne pozabi, da se spomniš tudi Boga ter se udeležiš svete daritve. Le če boš opravil svojo versko dolžnost, dal Bogu, kar je božjega, boš lahko v resnici veselo in zadovoljno preživel Gospodov dan. Pa še med tednom te vodi pot večkrat mimo cerkve. Pojdi vsaj za trenutek v cerkev, pozdravi v njej Gospoda v tabernaklju s kratko, prisrčno molitvijo. Vsaj za hip. Bog ne meri pobožnosti po dolgosti molitve, pač pa po namenu in iskrenosti. Se več nam nudi Gospod! Baje nam samega sebe, svoje presveto telo v jed. Priznati moramo, da smo slabi, da pogosto padamo in grešimo. Kolikokrat je že ta ali drugi sklenil, otresti se te in druge slabe navade. Toda koliko sklepov, toliko porazov. Neštete so nevarnosti, ki obkrožajo mladega človeka, zlasti v mestih in industrijskih krajih. Z zvitostjo in prekanjenostjo peklenske kače hočejo oropati mla^' rod vere naših očetov in matere, hočej0 premotiti mladi rod, da zapusti f9{ otroške nedolžnosti. Hočejo oropatl mladi rod biserov nravnosti in po š ten ja' Vsa sredstva imajo na razpolag0, organizacijo, tisk, kino, gledališč0' Veren pomočnik pri tem razdiralne^ delu pa je slaba družba, slabi tovariš1, Nevarnost duhovnega propada je velik9' Kako se ohraniti v tem svetovn0 nazornem, gigantskem boju? ZoPcl poudarjam: Ustaviti sc moramo z vS mnogo fantov, eela organizacija, kjuPravi pogled na to fantovsko skupnost, 1 kleči pred obhajilno mizo, velik, ^ Sočen vtis. Oni, ki stoje ob strani Jrm strah pred javnim mnenjem in rubitnim porogom od strani mlačnih, I _ '■ ljudi, brani pristop k oltarju 'dvii vr.si ^u, dobijo ob takem prizoru, ob 1 "om obhajilu številnih fantovskih Pobude. Izgine strah, preneha D •l°. s"ost, j .v časi se bodo celo sami ' Jučili vrstam pisateljev evharistič-"C*» Zveličarja. :||j *ksnujmo evharistične krožke! Ne 11,1 reči, osnujmo nova društva. 0 v okviru naših že obstoječih tiidUnizacii: verskih, prosvetnih, pa pr-. stunovskih, osnujmo krožke, skupine Etuijev pogostega obhajila. V naših vrstah bi naj po zgledu belgijske, francoske in holandske mladine vzniknila misel evharističnih križarjev. Namen teh križarjev bi bil: Vršiti po načrtu apostolat pogostega obhajila, vzgajati za dobro prejemanje obhajila in pa snovati v vseh naših vzgojnih organizacijah elitne čete globoko prepričanih katoličanov - Kristusovih vitezov. Katoliški fantje! Duhovnik moli v začetku maše, ob vznožju oltarja psalm: „Stopil bom k božjemu oltarju, k Bogu, ki je radost mojega življenja". Stopimo k božjemu oltarju tudi mi! Gospod nas vabi! Bog, edino on je vir sreče, vir zadovoljstva! Ob velikem prazniku jugoslovanskih katoličanov, ko stoji v središču vsega našega snovanja in hotenja Bog v sveti hostiji, sklenimo: Poglobiti hočemo versko življenje! Tudi v svojem poklicu kot obrtniki, kot trgovski nameščenci, hočemo z vso doslednostjo uveljaviti katoliška načela. Najprej seveda pri sebi, v svojem udejstvovanju, v poklicu in izven poklica. Ne več mlačnost in površnost, temveč lepo urejeno versko življenje v popolnem soglasju z božjimi načeli. Bodimo uverjeni, da bo prav lepo versko življenje rodilo obilen božji blagoslov v našem poklicnem delu. Lažje bomo prebrodili sedanje kaotične razmere lažje prebrodili tudi gospodarsko krizo, ki je predvsem kriza duha. če sc bo j v vsakdanjem zasebnem, pa tudi v javnem življenju kot obrtniki in trgovci, kot voditelji gospodarskega in poslovnega življenja, kot posredovalci svetnih dobrin, držali od Boga danih zakonov, se tesno naslonili na njega, ki je Pot, Resnica in Življenje. KRONOLOŠKI PREGLED STARE ZAVEZE V 192 št. z dne 23. decembra 1977 je bil v „Ameriški Domovini“ natisnjen izreden Uvodnik, ki je imel naslov: „Po našem štetju“. V njem je bilo odlično opisano, kaj v svetu pomeni, ko sc vsa zgodovine suče okoli Kristusa, da štejemo čas „pred njim“ in „za njim" (op. pred in po Kr.). Nekaterim ni bilo prav, posebno v komunističnih državah (npr. Jugoslavija), kjer so državljani kristjani, da bi se Kristusovega rojstva spominjali na božični praznik, zato so vpeljali na ta krščanski praznik delavni dan. Zato tudi več ne označujejo pred Kristusom ali po Kristusu, marveč pred in po „našem štetju". Kljub temu je to neuspešno izogibanje, ker je Kristus še vedno postavljen v središče zgodovinskih dogajanj. Ko sem članek prebral, sem se zamislil, kako nam je splahnela iz spomina, kar smo v šolskih klopeh vsaj nekoliko spoznali o dobi pred Kristusom. Res je, da v naglici življenja komaj sledimo razvoju sedanjih dogodkov, ki nam jih časopisje, radio in televizija posredujejo dnevno, da skoro ni časa, da bi se ukvarjali s preteklostjo; vendar pa hi bilo prav, če bi poznali stari svet s tedanjimi razmerami. Kdo od nas se ne spominja starih Zgodb svetega pisma z razlago, katere je od 1894 do 1912 Slovencem podajala v snopičih Družba sv. Mohorja v Celovcu. Delo je pričel dr. Frančišek Lampe, dokončal pa dr. Janez Kvang. Krek. 'la izdaja pa je vsebovala le važnejše odlomke svetega pisma in ne celotnega besedila. Leta 1959 pa smo dobili Slovenci popoln prevod svetega pisma v štirih zvezkih - izdaja je že zdavnaj pošla. To izdajo je založil lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru. lz hcbrcjščinc je čez dvajset let prevajal staro zavezo dr. Matija Slavič. Ni pa dočakal izida svojega življenjskega dela, zakaj umrl je 25. oktobra 1958. Grške tekste stare zaveze je prevedel že umrli dr. France Jere. Vsi dosedanji prevodi so bili narejeni po tako imenovani latinski vulgati. Vem, ako bi kdo hotel zajeti vso zgodovino, ki je opisana v svetem pismu, bi moral čitati vseh 45 spisov, ki so vključeni v staro zavezo. To bi vzelo precej časa in potrebna je tudi posebna izobrazba, ki jo navadni ljudje nimamo. Na koncu tretjega zvezka „Preroškili knjig", ki zaključi staro zavezo, je na koncu prevajalec podal strnjeno časovno dobo in še zgodovino, ki je povezana z besedilom svetili knjig-Vem, da bo to za marsikoga novost, ki ga ho zanimala. Spoznajmo čas pred Kristusom! Tako je opisan: I. Zgodovina začetkov (1 M oj z 1 '11) Zgodovina začetkov je zgodovina kamene dobe, ki jo arheološka znanost danes deli v sledeča razdobja: a) starejša kamena doba (paleolitik): okrog 500 000 - 10 000 pred Kr.: b) srednja kamena doba (mczolilik): 10 000 - 7500; e) mlajša kamena doba (neolitik): 7500 - 4000; d) bakro-kamena doba (kalkoI•' tik): 4000 do 3000. Iz celotne kamene dobe pozna arheologija na palestinskih tleh več kultur, ki so si sledile: v paleolitiku atlitsko kulturo, ki ustreza evropski aurignaški kulturi (okrog 13 000 pred Kr.), v mczolitiku nalufsko kulturo (z začetki poljedelstva), v neolitiku tahunjsko kulturo (prve vasi, npr. Jeriha, intenzivno poljedelstvo in živinoreja, v drugi polovici lončarska obrt; plodnosti kult), v kalkolitiku gasulsko kulturo (Tel ci 1 at Gliassul): namakalno poljedelstvo in vrtnarstvo, obdelava bakra, izdelovanje opeke, iznajdba lončarskega kolesa, vozila na kolesih, proti koncu tudi iznajdba pisave itd. V Mezopotamiji je v kalkolitiku znana visoka kultura Sumercev, v Egiptu nastanek Stare države in prvih Piramid. II. Hebrejski očaki (1 Moj z 12 - SO) Okrog leta 3000 pred Kr. se začenja v prednjem Orientu bronasta doba in traja do 1200 pr. Kr. Del! se v zgodnjo (3000 - 2000), srednjo (2000 - 1550) 'in Pozno bronasto dobo (1550 do 1200). Zgodnja bronasta doba: naselitev scmitskih Kanaancev v Palestini. Po njih dobi dežela ime Kanaan. Kulturni vP1 ivi prihajajo v lej dobi v Kanaan iz Mezopotamije, Egipta in verjetno tudi Krete. Srednja bronasta doba je doba hebrejskih očakov. Abrahamov prihod v Kanaan okrog 1SS0 (I Moj z 12). V času med 2000 in 1720 razvije Kanaan abecedo. V Kgiptu nastane Srednja država (2030 - 1720). V Mezopotamiji novosumerska država 3. dinastije v * ru. Ustanovitev Babilona. Babilonski kralj in zakonodajalce Hamurabi. Nastanek oziroma akkadska prireditev uP°sa Knuma eliš. Okrog 1700 do 1550 'nvazija lliksov v Kgipl. Okrog 1700 prihod očaka Jakoba in njegovih sinov v Egipt. III. Mojzes in Jozue (2., 3., 4. in 5. Mojz; J oz) 1550 Pozna bronasta doba (1550-1200). Vplivi babilonske, egiptovske, egejske in ciprske kulture. 1500 Egipt: po izgonu lliksov zavladajo zopet kralji domače dinastije. Ustanovitev Nove države (1560 -715). Vojni pohodi faraona Tutmosisa 111. (1502-1448) v Palestino in Sirijo. 1400 Amamška pisma: to je arhiv, ki so ga našli leta 1887 in obsega 350 pisem iz korespondence Amenofisa lil. (1414 do 1377) in Antenofisa IV. (*Ehnatona*. 1377 -1358) s prednjeorientalskimi kralji (Babilon, Asirija. Milani, Palestina, Hetiti, Ciper). 1350 l garitska abeceda. 1250 Med 1250 in 1230 izhod Izraelcev iz Egipta pod Mojzesovim vodstvom. 1230 Stela faraona Merenptaha (1234 -1220), ki omenja egiptovsko zmago nad ..Izraelom". 1220 Med 1220 in 1200 Izraelci zavojujejo Kanaan. IV. Sodniki in zedinjeno kraljesto: 1200 - 931 (1-2 Kralj; 3 Kralj 1-11; I Kron; 2 Kron 1-9) 1200 \ prednjem Orientu sledi bronasti doba okrog leta 1200 železna doba. Delimo jo v zgodnjo (1200-900), srednjo (900-600) in pozno železno doki (600-332). Zgodnja železna doba v Palestini zajema zgodovinsko razdobje izraelskih sodnikov in zedinjene monarhije. Doba sodnikov: 1200-1025. 1197 Faraon Ramzes lil. (1197-1165) razbije *morska ljudstva*. Vdor Filistejcev v Palestino. 1150 V Mezopotamiji konec dinastije Kasitov. 1125 Debora in Barak premagata Kanaance pri Tanaku (Sodn 4-5). 1100 Prvi vzpon Asirije (Teglafalasar I). 1050 Filistejci porazijo Izraelce pri Afcku in zaplenijo skrinjo zaveze. Smrt sodnika Helija in njegovih sinov. Nastop sodnika in preroka Samuela. 1030 Savel, prvi izraelski kralj (okrog 1030-1010). 1010 David (okrog 1010-970). 970 Salomon (970-931). V. Judovo in Izraelsko kraljestvo: 931 - 721 (3 Kralj 12-22; 4 Kralj 1-17; 2 Kron 10-28; Am - Oz - Iz - Mih) 931 Srednja železna doba: 900-600. V Egiptu vlada 22. dinastija (945 -725). Izraelska monarhija se okrog leta 931 razcepi v severno (izraelsko) in južno (judovsko) kraljestvo (3 Kralj 12). I zrači 931 J ero boam 1. (931-910) 910 Nadah (910-909 909 Basa (909-886) 886 Ela (886-885) Z ambri 7 dni 885 Amri (885-874) 874 Ali ah (874-853). Za vlade tega kralja deluje prerok Elija. 853 Bitka pri Karkarju oh Orontu (Salmanasar III. 825 do 824) Ohozija (853-852) 852 Joram (852-841) Delovanje preroka Eli žeja. 841 Jehu (841-814) Moabski kralj Meša 814 joahaz (814-798) 798 joas (798-783) 783 J ero boam II. (783-743). Malo pred 750 nastopi prerok Arno s, nekaj let pozneje Ozej. 743 Z ahati j a (743) Sel um (743) M en ah cm (743-738) 738 Pokaj a (Fakeja) (738-737) 736 Peka (Fake) (736-732) 732 Ozej (732-724) 722 Asirski kralj Salmanasar V. (726-722) oblega Samarijo. 721 Sargon II. (721-705) zavzame Samarijo in odpelje prebivalce v asirsko sužnost. Konec severnega kraljestva. Juda 931 Ro boam (931-913) 913 A bi am (913-911) 911 Asa (911-870) 870 Josafat(870-848) 848 Joram (848-841) 841 Ohozija (841) 841 Atalija (841-835) 839 Joas (839-796) 796 Amazija (796-781) 781 O zija (781-740) Izaija poklican v preroško službo (Iz> 6, 1). 740 Jotam (740-737) 736 Ahaz (736-716) Delovanje preroka M i h e j a. 722 Asirski kralj Salmanasar V. (726 -722) oblega Samarijo. 721 Sargon II. (721-705) zavame Samarijo in odpelje prebivalce v asirsko sužnost. Konec severnega kraljestva. VI. Konec Judovega Kraljestva in babilonsko ujetništvo: 721-538 (4 Kralj 18-25; 2 Kron 29-36; Sof- N ah - Hab - Jer - Ezek) 716 Judovski kralj Ezekija (716-687) 704 Asirski kralj Senaherib (704-781) 700 Ezikija izkoplje v Jeruzalemu vodovodni predor. Siloaški napis. 687 Judovski kralj Man ase (687-642) 680 Asirski kralj Asarhadon (680-669) 668 Asirski kralj Asurbanipal (668-621) si podvrže Egipt. 650 Egiptovski kralj Psametih 1. (663 -609) okrog leta 650 izžene Asirce iz Egipta. 642 Judovski kralj Amon (642-640) 640 Judovski kralj J osi j a (640-609) V prvem desetletju Josijcve vlade najbrž delovanje preroka Sofonija. 627 Prerok Jeremija poklican (Jer 25,3) 625 Nabopolasar (625-605),ustanovitelj novobabilonske države (625-539), sklene zvezo z Medijei zoper Asirijo. 622 Veliki duhovnik Helkija najde v templju * Knjigo postave* (4 Kralj 22, 8). 612 Medijski kralj Kiaksares in Nabopolasar zavzameta in porušita asirsko prestolnico Ninive. Okrog leta 612 nastopi prerok Nahum. 611 Asirski kralj Asurubalit II. (611 -606) vlada v llaranu, od koder skuša rešiti Asirijo. Toda Nabopolasar premaga in zavrne egiptovskega kralja Nekaa (609-593), ki je prišel Asurubalitu na pomoč, in napravi konec asirski velesili. 610 Med 610 in 600 deluje prerok Habakuk. 609 Judovski kralj J osi j a zgubi življenje v bitki pri Megidi (4 Kralj 23. AMK 1980 29). i v’ njegov naslednik na prestolu J o ah a z (609), drugi Joakim (609-598). 605 Bitka pri K arkemišu: Babilonci porazijo Egipčane. 604 Nnvrbabilonski kralj Nabuhodono-zor t604-5i>^, aaslednik Nabopo-lasarja. 602 Kralj Joakim se upre Nabuhodono-zorju; ta pošlje zoper njega *kaldejska, aramska, moabska in amonska krdela* (4 Kralj 24, 2). Judovski kralj Joahin (598). Nabuhodonozor oblega Jeruzalem. Prva deportacija Judov v babilonsko izgnanstvo. Joahinu sledi na prestolu Sedckija (598-587). 589 Sedckija se upre babilonskemu kralju. Jeruzalem oblegan. 587 Nabuhodonozor zavzame in poruši Jeruzalem s templjem. Prebivalci odpeljani v babilonsko ujetništvo. Tu deluje med njimi prerok Ezekijel. 573 Padec Tira. 549 Perzijski kralj Cir (559-529) osvoji Astiagovo medijsko kraljestvo in postane kralj Perzijcev in Medijccv. 539 Cir vkoraka v Babilon. Konce novobabilonskega imperija. VII. Obnova judovske skupnosti pod Perzijci: 538-332 (Ezdr - Neh - Ag - Zah - Mal) Pozno železno dobo (600-332) v prednjem Orientu imenujejo zgodovinarji tudi perzijsko dobo. 538 Kralj Cir izda edikt, s katerim dovoli Judom, da se vrnejo v domovino in pozidajo tempelj. 537 Spomladi 537, *v drugem letu* po vrnitvi iz izgnanstva (Ezdr 3, 8), položijo [udje temelj za 85 novo hišo božjo v Jeruzalemu. Zidanje samo pa je perzijska oblast zaradi samarijanskih spletli že v začetku del ustavila. 529 Kambiz (529-522), sin in naslednik Čira, osvoji Egipt. 522 Po smrti Kambiza zavlada Darij 1. llistaspes (522-486). 520 Nastop prerokov Ageja in Zaharija. V letih 520-515 Judje nadaljujejo z zidanjem templja. 515 Posvečenje novega templja. 486 Kserks I. Aliasverus (Assuerus) (486-423) 465 Artakscrks 1. Longimanus (465 -423) 458 Ezdra poslan v Jeruzalem. 450 Okrog 450 deluje prerok Malahija, gotovo tudi Abdija. 445 Nehemijev prihod v Jeruzalem. Nehemija obnovi jeruzalemsko obzidje (445-443). 423 Darij II. Notus (423-404) 404 Artakserks II. Mnemon (404-385) 400 Pred koncem 5. stoletja je verjetno pridigal prerok Joel. Egipt se otrese perzijskega gospostva. 358 Artakserks III. Ohus (358-338) 336 Darij lil. Kodoman (336-330), zadnji perzijski kralj. Z njim se konča perzijska doba. Prerok Jona je verjetno deloval pred koncem perzijske dobe. Vlil. Helenistična in makabejska doba: 332-63 (I Mkb - 2 Mkb - Dan) 333 Aleksander Veliki (336-323) zasede Sirijo. 332 Aleksander Veliki osvoji Tir, Gazo in vkoraka v Egipt. 331 Ustanovitev Aleksandrije. 323 Aleksander Veliki umre. V letih 319-287 spor med Aleksandrovimi nasledniki (diadolii) za njegovo imperialno dediščino. Končno zavladajo v Egiptu Ptolomejci (Lagidi), v Siriji in Babiloniji Pa Selcvkidi. Judeja pade najprej v roke Ptolomejcev, ki jo obdržc do leta 198, nato se je polaste Selevkidi. Ptolomejci 323 Ptolomej I. (323-285): naseljuj O Jude v Egiptu. 285 Ptolomej II. (285-246): da prevesti Mojzesovo postavo na grški jezik (začetek septuaginte). 246 Ptolomej III. (246-221) 221 Ptolomej IV. (221-205) 205 Ptolomej V. (205-180) 180 Ptolomej VI. (180-145). Selevkidi 312 Selevk I. (312-280) naseljuje Jude v Antijohiji. 280 An ti oh I. (280-261) 261 Anlioh II. (261-247) 246 Selevk II. (246-226) 223 Antioh III. Veliki (223-187) 187 Selevk IV. (187-175) Antioh IV. Epi lan (175-164). 172 Veliki duhovnik Menclaj (172-162) da umoriti zakonitega velikega duhovnika Onija III. (2 Mkb 4, 23-35). 170 Vojni pohod Antioha IV. nad Egipt' Ob vrnitvi skozi Palestino (169) oropa tempelj v Jeruzalemu () Mkb 1,16 sl.). 168 Drugi vojni pohod Antioha IV. na1' Egipt (2 Makb 5, I sl.); ob vrnitvi pokol jeruzalemskega prebivalstva (2 Mkb 5, 11 sl). 167 Antioh IV. začne preganjati judovsko vero (1 Mkb 1, 29 sl; Dan ll 30). Duhovnik Matatija s sinovi j 164 163 160 152 142 sproži osvobodilni boj. Matatija umre, vodstvo osvobodilnega boja prevzame za njim njegov sin Juda Makabejec. Jeruzalemski tempelj osvobojen in očiščen (Dan 7, 25; 12, 7). Smrt 134 Antioha IV. Epifana (l Mkb 6, l sl.; 2 Mkb 9, 1 sl.). Antioli V. (163-162); Antioh VI. 104 (145-142); Antioh Vil. (138-129). Smrt Juda Makabejca v boju. 103 Naslednje ga njegov brat Jonatan 76 (160-142). Aleksander Balas imenuje Jonatana za velikega duhovnika. 63 General Tri fon z zvijačo ujame Jonatana in ga ubije. Za njim prevzame vodstvo njegov brat Simon. Ta doseže politično neodvisnost judovske skupnosti, in ljudstvo mu prizna naslov dednega kneza in velikega duhovnika. Simon žrtev zarote. Sledi mu sin Janez Hirkan (134-104). Osvoji Moab in Samarijo. Aristobul I. (104-103) si nadene naslov kralja. Aleksander Janej (103-76). Aleksandra (76-67), vdova Aleksandra Janeja. Njen sin in naslednik Aristobul II. (67-63). Rimski vojskovodja Pompej osvoji Jeruzalem. Konec judovske neodvisnosti. Priredil M. T. 0 „DUŠNI PASI1 Baragov molitvenik Du^na pa£a“ je verjetno najboljši slovenski molitvenik, kar smo jih kdaj imeli. To je mogoče utemeljiti iz vsebine molitvenika, iz misli, ki jih najdemo v premišljevanjih, in iz molitev. „Dušna paša“ odseva Baragovo temeljito bogoslovno izobrazbo in smisel za praktično dušno pastirstvo ter verski pouk. Slovenski verniki so dobili včasih v roke verske in nabožne knjige, ki zanje niso bile primerne, ker so bile pisane za redovnike in redovnice. Baraga pa je upošteval okolje slovenskega vernika, njegov dan, njegovo povezanost s Cerkvijo in cerkvenim letom. V to je vključil bistvo krščanskega bogoslužja - zakramente in sveto mašo. V „Dušni paši" tudi poučuje: razlaga očenaš, zdravomarijo, nudi premišljevanje za sveti postni čas, navaja zveličanske čednosti ali osmero blagrov, govori o nevarnostih, ki naj se jih mladi varujejo; pred vsakim poglavjem ima kratka razmišljanja, v katerih razlaga pomen svetih časov, krščanskega bogoslužja, pobožnosti in kreposti. „Dušna paša" je molitvenik, ki ga lahko rabi posameznik, so pa v njem tudi molitve za skupne pobožnosti. Najbogatejši del molitvenika za skupne molitve je v različnih litanijah: Spokorne litanije - litanije sladkega imena Jezusovega - litanije Kristusovega trpljenja - litanije presvetega Rešnjega Telesa - litanije presvete Rešnje Krvi -lavretanske litanije - litanije sv. Jožefa - litanije vseh svetnikov - litanije za duše v vicah - litanije pri umirajočih. Postno znamko je izumil Slovenec - Lovrenc Košir Po svetu velja, da je znamko za pisma izumil Anglež Rovvland Hill leta 1840. Tako kot vidimo je tudi obveljalo, čeprav kažejo listine drugače. Slovenec Lovrenc Košir, ki je bil železniški uradnik, je namreč že leta 1836 predlagal dunajski dvorni komori, naj zamudno in ne všečno plačevanje poštnine v gotovini nadomesti z znamkami. Predlagal je še nekatere druge poštne reforme, vendar se dunajska birokracija za njegove ideje ni zmenila. V Bernu so v tem stoletju našli Koširjeve dokumente, iz katerih je razvidno, da je imel Košir v mislih nalepke, na katerih je označena vrednost. To pa je znamka. Se danes je v bistvu prav taka. Lahko si mislimo, kako nesrečen je bil Lovrenc Košir, ko je leta 1840 zvedel, da je Rovvland Hill prodrl s popolnoma enako zamislijo. Znamka je pomenila revolucijo v poštnem poslovanju. Znamko so za Angleži prevzele vse dežele. Takrat se je Lovrenc Košir spomnil, da je namreč leta 1835 v Zagrebu omenil idejo o znamki nekemu Angležu, ki sc je pisal Galway. Seveda ne moremo dokazati, da je Gal way o znamki pripovedoval Hillu, so pa dokazi, da je Košir preostanek svojega življenja porabil za dokazovanje očetovstva poštne znamke, katere načrt je uporabil zviti Anglež. Žal zaman in neuspešno. Leta 1868 je Lovrenc Košir umrl v dunajski hiralnici. Ohranjen je tudi dokument, da je bil ob življenje zaradi starostne oslabelosti. Leta 1948 so izdali v Jugoslaviji znamko z njegovim likom. Filiterija se je torej rodila z znamko. Ko so za Anglijo prevzele enostaven način plačevanja poštnine tudi druge države, so začeli pisani papirčki vzbujati splošno pozornost. Znamke so predstavljale glasnike daljnih dežel sveta. Znamke so najprej razvrščali po vrednosti in rizbi, z lepilom iz moke so jih lepili v zvezke. Tudi s politiko je povezana znamka. Avstrijska zvezna vlada je ob tridesetletnici plebiscita na Koroškem izdala posebno serijo znamk. Z izkupičkom so nameravali zgraditi nekaj šol na območju, kjer je bil plebiscit. V petdesetih letih 19. stoletja je zašla filatelija celo v tako skrajnost, da so iz znamk sestavljali slike in tapete. Danes razlikujemo znamke po letu izdaje, nominalni vrednosti, p° tehniki iz katere so narejene, po rizbi, vrsti in barvi papirja, vodnem žigu, vrsti perforaciji, obliki itd.. Vse do prve svetovne vojne so zbirali največ žigosane znamke, p° državah ali skupinah držav. Pozneje so se filatelisti navdušili tudi za zbiranje nežigosanih znamk. Zbiranje nežigosanih znamk ima nekatere prednosti: znamka je nepoškodovana, rizba je jasna. Začelo se je tudi zbiranje znamk po tematiki. Nekateri zbirajo samo živali, drugi rože, pomembne može. Tema je lahko šport, varstvo narave, mir v svetu in podobno. Prva filateristie-na društva so ustanovili v sedemdesetih letih preteklega stoletja, združuje po jih Mednarodna filateristična federacija. Prvi znamki, ki so jo izdali Angleži, je ime „Črni pcnny“ (Black penny). Znamka je začela veljati 6. maja 1840. Čeprav so jo izdali v nakladi nekaj Milijonov, je danes prava redkost, ker so jih vse pobrali ter jih hranijo. Znamke so bile tudi sicer razburljiva Zadeva. Kriva je tudi, da je sonce vzšlo na zahodu in ne že zglajeni vzhodni strani. In kako je prišlo do tega? Svobode željni Čehi in Slovaki so po prvi svetovni vojni izdali znamko, na kateri je bila upodobljena Praga. Pravzaprav del Prage grad llradeani. Ker je sonce simbol svobode, so vrli češki poštarji narisali nad llradeani sonce. Toda sonce nad llradeani ne more vzhajati, ker so Hradčani na zahodni strani mesta. Stvar so poštarji pozneje Popravili. Izdali so novo znamko brez s°nca. Ta zadeva je takrat izzvala veliko smeha. Danes pa je tudi ta znamka prava redkost. Najvišja poštna postaja je v kraju Phari Jang na Tibetu 3877 metrov nad Morjem. Najnižja je v nekem rudniku v Pcnnsylvaniji, kjer je poštno okence '200 metrov pod morsko gladino. Največjo znamko so natisnili Američani. To je bila časopisna znamka, ki je merila 5X9 era.. Uporabljali so jo za pošiljanje časnikov in revij. Žigosali so jo s plutovinastim pečatom ali pa njeno vrednost enostavno uničili z barvo. Ve se tudi, da je najmanjšo znamko na svetu dala izdelati vojvodinja Mecklemburška, ki se je navduševala, zlasti po slovenskih krajih za arheologijo. Nekaterim je zbiranje znamk donosna trgovina, drugim pa je velika strast in ljubezen. Filatelija pomeni konjička tudi upokojeni učiteljici Luciji Budna iz Novega mesta, ki je ob enem tudi predsednica Filaterističnega društva. V svojih 40 albumih ima okoli 200.000 znamk. Njen prvi album znamk, ki jih je začela zbirat še kot otrok, je baje romal v Ameriko. Drugega je odnesla vojna vihra. Znamke niso samo konjiček, temveč tudi praktično naložen denar. Nekateri vlagajo denar v banke, drugi kupujejo slike, tretji zbirajo znamke. Skratka združujejo prijetno s koristnim. Na tej naši zemlji je nekaj milijonov ljubiteljev znamk. Nekaj torej mora biti v znamki, ki si jo je prvi zamislil prav Slovenec: Lovrenc Košir. Valentin Potočnik AMK 1981) 89 Iz časov, ko je trobil postni rog Starejši ljudje se še spominjajo časov, ko so vozile poštne kočije, ko je odmeval po cesti poštni rog, s katerim je postiljon naznanjal svečan trenutek popotovanja. Poštne kočije, v katere so bili vpreženi iskri konjički, so bile prvotno namenjene le prevozu pošte, so mimogrede postale prevozno sredstvo tudi za ljudi. Prevoz potnikov po zaprašenih cestah je bil dobičkonosen posel. Takšnja vožnja je bila včasih razkošje, kar so si lahko privoščili le nekateri. Znane so romantične zgodbe poštnih kočij z Divjega zapada, ropi in ugrabljenja lepotic pa divje vožnje s šestvprego, ko je poštna kočija frčala po zraku in so covvboji med vožnjo odvezovali konje, krotili podivjani bes koles in tudi bogateli. To divjo romantiko danes lahko vidimo samo še v filmih. Na Kranjskem je bila na začetku samo ena velika pošta in to v Ljubljani. Prvo pošto je ustanovil nemški cesar Maksimiljan I. v prvi polovici šestnajstega stoletja. Plemiški rodovi Torriani de Tasi s (Tum Taxis) je dal pravico prevažati pisma po vseh nemških deželah. Leta 1573 je prvič stekla pošta iz Gradca v Ljubljano. Ustanovil jo je avstrijski nadvojvoda Karel. Toda prvo pošto so nosili psi. Šele 15 let kasneje so začeli prenašati pošto jezdeci. Prva poštna cesta je šla z Dunaja preko Gradca in Ljubljane, skozi Višnjo goro v Trebnje, Novo mesto in Metliko in Karlovac. Pozneje so prevzeli pošto Habsbur- žani. Pošto je ščitila država. Zato zasebni prevozniki vse do leta 1782 niso smeli prevažati potnikov po poštnih cestah, oziroma so jih prevažali le pod določenimi pogoji. Tudi rog je bil dovoljen samo postiljonom. Poštni uslužbenci in hlapci so bili oproščeni vojaščine. Zgodovinar Vrhovec piše, da se je baron Taufflcr vozil s štirimi konji, grof Turjaški s šestimi, deželni glavar z osmimi, francoska generala pa sta se leta 1805 prepeljala z 18 konji. Novomeška pošta je bila majhna. Ustanovili so jo leta 1769. Proti koncu prejšnjega stoletja je stala vožnja do Ljubljane tri goldinarje in tri krajcerje. Za ta denar se je dobilo 11 kr.govedine. Potniki so se morali prijaviti nekaj dm prej. Peljalo se je lahko le sedem ljudi- V Trebnjem, Hudem in Višnji gori je postiljon z rogom oznanil postanek. Po zapisku kronista se je postiljon sklonil k potnikom in rekel: „Halo, vsi scat!“ laka je pač bila takrat navada-V Ljubljano so potovali deset in več ur. Od 27. septembra, ko je bila zgrajena železniška proga Ljubljana -Kočevje, je vozila pošta samo do Grosuplja. Pol leta zatem je stekla železnica tudi do Novega mesta in takrat je poštni kočiji v teh krajil’ odklenkalo. V Belo krajino pa je šc vedno trobil poštni rog do prve svetovno vojne. V zadnjih desetletjih je tudi pošta doživela velik napredek. Romantiko u' tudi kruto resničnost preživele dobe je zamenjala tehnika svobodnega sveta-In če pomislimo na modeme vlake, letala in avtobuse, n a j ve č j c -n a j n o ve j šc prekooceanske ladje in poslušamo stare ljudi, ki obujajo spomine na prvi avtomobil, na prvi vlak in na prvo letalo, ostanemo skoraj brez besed. Začetki poštne vožnje na Kostelj-skem segajo v konec 18. stoletja. Pošto iz Broda na kolpi do Kočevja je prevažal Butina iz Banje Loke, toda že leta 1902 je pošto prevzel Kajfež iz Novih sel pri Kočevju. Imel je veliko trgovino, gostilno in trafiko; kakor tudi Prenočišča in pet parov konj za prevoz Pošte. Pošto in potnike so prevažali točno po določenem času v vsih letnih časih in vremenskih neprilikah. Postiljon je ob štirih popoldne krenil s poštno vprego proti Brodu na Kolpi in tam Počakal na pošto iz Čabra in Osilnice. Vrnil se je okoli 11. ponoči. Če je bilo kaj potnikov, so tu Prenočili in se zjutraj ob 6. odpeljali v Kočevje, kjer je bil določen prihod °b 9. uri. V gostilni pri Peršcu, pozneje ^erderberju (sedaj hotel Pugled) so konje izpregli in počivali do 12. ure. Odhod je bil točno ob 12.30. V Novih selih so konje zamenjali in nadaljevali Pot. Vožnja z Broda na Kolpi do Kočevja je v naj bol šem primeru s prenočitvijo v Novih selah trajala 24 ur (isto pot Prevozi danes avtobus v 25 minutah). Cena prevoza je bila en goldinar. Kosec Pa je v celem dnevu zaslužil 80 krajcevjev. Če vračunamo še prenočišče, večerjo in zajtrk, je moral imeti tak Potnik že kar malo bogastvo. Zato je razumljivo, da so Kastelci hodili v Kočevje raje peš. Hodili so Vee ur in nosili težke tovore. Sveže s*ii je bila v Mariboru že razstava letalstva, zanimanje je bilo veliko, saj so prišli obiskovalci celo iz Dunaja. S prvim večjim letalom so napravili poskus na Teznu, ker pa pilot ni bil izvežban, je žalostno končal. Letalo se je dvignilo v zrak, se obrnilo navzdol in popolnoma razbilo; pilot baje ni bil težko ranjen, izgubil je pa pogum. Zato niso niti opravili poskusov z manjšim letalom. Že v avgustu istega leta se je pokazal nad mestom vojaški balon, letel je zmerno nizko in na Teznu odvrgel poročila in kasneje pristal nekje v Savinski dolini. Kmalu se je raznesel glas o Zeppelinu; v februarju 1. 1912 je bilo v Mariboru predavanje o njem in na to so predvajali film o njem. V juniju istega leta je prispel balon v Maribor in s plinom so ga napolnili na sejmišču, kamor je mestna plinarna, ki je v bližini, napeljala poseben vod. Pod balonom je bila gondola za štiri potnike. Ob dvigu sc je balon zapletel v vejevje, toda nesreče ni bilo. Pristal je končno nekje v bližini Konjic. Tam so ga zložili in odpeljali nazaj v Mari bor. Poleti so bili poskusi dokaj uspešni, ob neki priliki je balon krožil več kot 4 ure in pristal končno nekje pri Račah. Poleti so oglaševali celo potovanje z balonom, „vozna cena“ bi bila 180 kron, kar je bilo veliko. Več žensk se je prijavilo za pot, toda nobeden moški ni hotel vzeti ženskih potnikov. Konec oktobra 1. 1913 je bil „letalski miting11 v Mariboru, na Teznu se je zbralo okoli 15.000 ljudi. Toda sreča ni hotela biti mila, motor je zabrnel, ljudem je sapa zastajala, aparat se je vedno z večjo brzino premikal, naenkrat sc je odtrgal od tal, naredil 7 metrov dolg skok in treščil na zemljo. Pilot je bil toliko priseben, da je pravočasno odskočil, toda ljudje so bili tako razburjeni, da skoraj niso opazili skoka. Pilot pa je bil le malo poškodovan. Naslednji dan je nova senzacija napolnila časopisne stolpce; neki vojaški avion je elegantno krožil in brezhibno pristal na Teznu. Iz njega sta izstopila dva avstrijska častnika. Ob koncu istega leta so opazovali Mariborčani, kako se je proti Pohorju spuščal balon, vse je teklo proti planini, kjer se je balon zapletel v vejevje. V gondoli so našli znanstvene aparate in pismo, v katerem prosi lastnik, nekdo iz Friedrichshafna, naj najditel vse pošlje nazaj, da mu bo povrnil stroške in še plačal 120 kron; najditelj je res to storil in dobil nagrado. Dva dni pozneje je bil prvi nočni polet. Pihal je južni veter, ki je z veliko naglico tiral balon s pilotom proti severu. Že drugi dan je v Maribor prispela brzojavka, da je balon pristal na rusko-nemški meji v bližini Baltiškega morja v okolici Klajpcde. Pristanek je bil brezhiben, da se je pilot lahko takoj udeležil lova. Leta 1914 so začeli precej pozno, šele maja se je dvignil neki pilot, ki je pristal pri Koprivnici na Hrvaškem. Balon sc je pri pristanku nekoliko polomil, morali so ga pripeljati v Maribor in popraviti. Delo je šlo počasi izpod rok, kmalu se je začela prva svetovna vojna in prva doba letalstva v Mariboru se je zaključila. Mariborčanom se tiste čase še sanjalo ni, da bodo jekleni ptiči sejali grozo in smrt in mesto v drugi svetovni vojni močno poškodovali. Prav tako se jim tedaj ni sanjalo, da bodo jekleni ptiči postali pravo množično prometno sredstvo in da bo mogoče celo preko „velike luže11 - Atlantika poleteti v nekaj urah. PRVI SLOVENSKI ..MOTORNI11 LETALEC EDVARD RUSJAN IN NJEGOVA SMRT BEOGRAD - 9. januarja 1911. Danes je pred očmi velike množice strmoglavil nad trdnjavo ..Kalamegdan11 pionir slovenskega letalstva, slovenski pilot Edvard Rusjan, ki je 25. novembra 1909 izvedel kot prvi slovenski „motomi“ pilot in to na letalu lastne konstrukcije in izdelave. Rusjan je med prevozom v bolnišnico umrl. Njegova smrt in pogreb bosta izzvenela v veliko slavje in povezovanja med našimi slovanskimi narodi. Tako nekako je poročal novinar v beogradskem listu o tem tragičnem dogodku pred 68. leti. Minilo je torej od rojstva prvega slovenskega ..motornega11 letalca okroglih 93 let. Dejanski čas njegovega letenja pa je bil kratek: komaj 14 mesecev jc minilo med njegovim prvim in zadnjim poletom, ta čas pa je skronstruirab zgradil, z njimi poletel in večinoma tudi razbil kar sedem letal, od katerih jc bilo vsako plod drugačne zamisli i" drugačnih posebnosti - poprečno vsakih par mesecev je Rusjan letel z novim letalom lastne konstrukcije. PRVE ŠTIRI ŽRTVE Treba je pripomniti, da je bil začetek 20. stoletja vse do prve svetovne vojne tudi sicer obdobje vrtoglavega razvoja tehnike in pred vsem letalstva. Leta 1896 se je na svojem zadnjem drznem poletu z jadralnil letalom ubil „oče letalstva" Nemec Otto Lilienthal. Toda že sedem let kasneje, 17. decembra 1903, se bratoma VVilburu in Orvillu Wrightu v ZDA uspel prvi motorni polet. Naslednje leto sta brala VVright že letela, leta 1908 Pa se je Francozu Farmanu posrečil uspešen polet. 26. julija 1. 1909, v letalu Rusjanovega prvega motornega poleta, pa je Francoz Louis Bleriot prvi preletel bakovski preliv med 1 raneijo in Anglijo. 1‘oslej sc je zdelo, da ni več za razmah letalstva ne predsodkov ne zadržkov. Toda že leta 1909 so zabeležili tudi prve štiri žrtve letalstva. Naslednje leto jih je bilo že 25. In med žrtvami leta 1911 je bil tudi Rusjan. Edvard Rusjan se je rodil 6. junija 1886 v Trstu slovenskemu očetu Francu 111 furlanski materi Graeiji. V družini so bili trije bratje in sestra; zlasti brat Ježe je pomagal Edvardu pri gradnji *etal. Rusijanovi so sc iz Trsta Preselili v Renče, nato v Gorico. Fdvard se je izučil sodarstva, očetove °brti, nato pa je opravil meščansko šolo in še večerno trgovsko. Poleg tega je intenzivno ukvarjal s kolesarstvom, zuniinal se je za avtomobile, še najbolj Pu za - letala. Rusjan je najkasneje že leta 1908 gradil prve letalske leteče modele po najrazličnejših zamislih - poleg običajnih jadralnih modelov, tudi dvokrilec z repom spredaj - raca - in helekopter. Z bratom Jožetom sta gradila tudi model v naravni velikosti s katerim so se Edvardu menda posrečili že* tudi prvi „skoki“. PRVO EDVARDOVO MOTORNO LETALO Da pa bi pri svojem pionirskem delu lahko napredoval, je Rusjan potreboval primeren letalski motor. Sam je načrtoval takšen stroj in je potoval s svojim projektom v Italijo, kjer si je pridobil toliko simpatij in zaupanja, da se je na jesen 1. 1909 vrnil z letalskega mitinga v Brescii z Anzanijevim motorjem 24-28 KM. Takoj je začel z gradnjo svojega prvega motornega letala „Eda 1“ in 20. novembra je bila montaža opravljena in so se začeli prvi poskusni poleti. 25. novembra 1. 1909 je Rusjanu uspelo preleteti 60 metrov daleč v človekovi višini in ta polet je zapisan v zgodovini letalstva kot prvi slovenski motorni polet. Že po dobrem tednu dni od prvega uspešnega poleta je Rusjan svoje prvo motorno letalo razbil, toda konec februarja 1910. je dogradil „Edo 2“. S travnika na Malih Rojicah med Gorico in Standrežcm so nato v kratkih časovnih razmahih poletela naslednja Rusjanova letala; med njimi je bil že tudi enokrilec. Novo poglavje v Rusjanovem življenjepisu se začne z njegovim sodelovanjem z zagrebškim podjetnikom in letalskim navdušencem Mihajlom Mercepom. Poleti 1910 sta skupaj obiskala prvo mednarodno letalsko razstavo v Parizu, konec poletja je Rusjan odpotoval v Zagreb in 18. novembra je že poletelo Rusjan -Merčepovo enokrilno letalo, s katerim sta 26. decembra takratnemu hrvatskemu in srbskemu občinstvu priredila izredno uspešne podvige in navdušenje. Za 8. januarja 1. 1911. je bilo objavljeno njegov nastop v Beogradu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bilo preloženo na naslednji dan. Čeprav se tudi 9. januarja vreme ni kaj prida izboljšalo, je Rusjan poletel. Poletel je in padel. SLOVENSKI PIONIRJI LETALSTVA Taka je, na kratko, življenska povest letalskega pionirja Edvarda Rusjana. Bil je prvi, vendar pa ne edini Slovenec, ki se je v tistih časih zapisal v zgodovino letalstva. Znani graditelj smučarskih skakalnic Stanko Bloudek (1890-1959) je že leta 1910 konstruiral jadralno letalo in še istega leta tudi svojo prvo motorno letalo „Libela 1“. Do prve svetovne vojne je nato delal kot letalski konstruktor v avstrijskih in nemških tovarnah, kjer je zlasti sodeloval pri razvijanju enega prvih vojnih letal, imenovanega „Taube“ (golob). Bloudek je konstruiral celo vrsto motorni’ letal; z zadnjim med njimi imenovan Lojze, se je smrtno ponesrečil eden prvih od slovenskih letalcev Janko Golnar. Po tej nesreči je Bloudnik opustil konstruiranje letal in se je posvetil le še poskusom z modeli helikopterjev, ki naj bi bih »absolutno varni“. Med Slovenci-letalskimi pionirji sta tudi Ivan Renčelj in Alfonz Kjuder, ki sta leta 1911 preskušala svoje letalo v Pivki na Notranjskem. Strojevodja Anton Ojster s sinom Viktorjem, je leta 1913 izumil in naslednje leto patentiral sklopljivo padalo, ki ga je odkupila avstrijska vojska. Julija L 1911 pa je Slovenec Ivan Vidmar iz Trsta preletel morje med Benetkami in svojim rojstnim krajem, nekaj kasneje pa je v drugih etapah premagal celo razdalje med Trstom in Rimom. Slovenci, ki moramo zaostanek v preteklosti večkrat molče priznati, smo na svoje pionirje v letalstvu lahko upravičeno ponosni. Na Edvarda Rusjana, pravega slovenskega Ikarusa, pa najbolj. Po vsestransko zbranih podatkih - priredil« Valentin Potočnik Karel Mauser Balada dvajsetega stoletja Imam namizno električno luč in tale papir, nalivno pero, pepelnik na mizi, cigarete Diamond, knjige in mačice, ki sem jih včeraj natrgal na prisojnem bregu. Časopise sem vse prebral in zdaj razmišljam. Sicer mi je nekdo dejal, da je to neumno, ker v tem stoletju ni vredno razmišljati. Vse pride kakor vsiljeno. Toda nocoj moram. Ravno sem namreč odložil knjigo o koliščarjih in sem neznano srečen. Biti srečen v dvajsetem stoletju je velika sreča. In jaz bi rad videl, da bi bili vsi srečni. Silno preprosto je to. Sem bral v knjigi, da so nekoč živeli koliščarji. Živeli so v stavbah na kolih in se vozili v drevakih. Imeli so orožje iz kosti, jedli so meso in oreščke, oblačili so se v kože ubitih živali. Natančno tako je bilo. Poznali so ljubezen in sovraštvo. Preprosto, kajne? Silno preprosto. Meni je neznano dobro, da sem se vrnil nazaj. Govorim s starim koliščarjem. Modrejši je od mene. Neznano moder je. Zdaj šele vidim, da je naše stoletje zlagano, da ga sploh ni. Čas je menda zaporednost hipov. Hipi so bili vse do tedaj, ko se je svetovje pričelo gibati. Hipi so nekaj velikega. Čeprav so kratki. Ko rečem hip, hipa že ni. Je že drugi. nov. S koliščarjem se zgovarjava. Gledam njegov nož iz kosti in njegovo kamenito sekiro. S enim očesom škilim na časopis. Nič več me ni groza, kakor me je bilo še pred kratkim. Ob meni je preprost Človek, tak, ki reče da in vem, da je rekel da. In če reče ne, vem da je rekel ne. Stvar ni tak preprosta, kakor je videti. Z mastnimi črkami je natisnjeno na prvi strani časopisa Atomska I ^mba in njeni učinki. Spodaj je slika slepega človeka. Meso mu cc stopa od kosti. Koliščar maje z glavo. M odre j še je od mene in ne m' re razumeti. Zdaj, ob njem, tudi jaz ne morem. Čutim, da sem zblaznel, da je za mojo čelno kostjo neka skupna pamet, ki ne dovoli, da bi mislil po svoje. Vodikova bomba. Dva kroga vidim. Eden je manjši, eden večji. Razlika med učinkom atomske in vodikove bombe. Pravi učinki so še neznani. Možno je razkrajanje vsega, konec sveta, padanje zvezd, spreminjanje rudnin, spreminjanje zemeljskih plasti. Smrt ne jaha več na konju. Prepočasen je zanjo. Smrt jezdi raketo, za katero ostaja hitrost glasu. Nekoč, ko sem bil še otrok, sem slišal, kako je bilo neko mesto razdejano v senčni prah. Tisto je bilo pravljica. Toda ne smem tako reči. Pravljica ni bila. Bila je resnica, ki je čakala na pravi hip, da si nadene vidno svoj koščeni nož in kamnito sekiro. Tako je vse preprosto, če sediš ob človeku. Zdrav sem in stojim v drevaku. Sonce sije na gladino vode in v preprosto mrežo lovim ribe. Samo kamenito sekiro imam in nož iz kosti. Nisem več koliščar. Čas je zaporednost hipov, nenehno gibanje. Ob meni leži bronasta težka sekira. Svet se širi. Spreminjam se. Z vsakim hipom se spreminjam. Železo me utesnjuje, slišim težko udarjanje oblegovalnih ovnov, mesta vidim, narodi se valijo, novi svetovi se odkrivajo, morje šumi in vidim srebrne repe, ki se vlečejo za jadrnicami. Zemlja ni plošča, zemlja je okrogla in se vrti s soncem vred. Zvezde se bližajo. Svet se tesni. Teleskopi motre svetovja. Človek je naznanil zvezdo z računi. Zvezda se ukloni in se pokaže. Človek hoče leteti. Rodi se Ikarus in v meni ni začudenja. Po zraku so ceste in z drugimi ljudmi vred moram gledati v tla. Sem še človek ? Nad mano je ropot motorjev, nekdo govori od onkraj morja in jaz ga slišim, kakor da govori ob meni. Mesta se sesedajo, obličje zemlje se spreminja. Dobivam nov obraz. Železnega. Mrk, trd obraz, obraz robota. Atomska bomba. Osemdeset tisoč ljudi napravi prostor drugim. Pepel se vrača v zemljo. Nismo več ljudje. Neznan goreč plamen smo, ki žre samega sebe. Samo še plamen. Vzeli smo vodik številka 3. Napravimo si novo sonce. Sami smo se postavili izven postave. Boga prodamo. Sami smo bogovi. Treznim se. Saj to je čas Adama in Eve. Zahrepeneli smo po tem kot onadva. Joj! Ne upam si prižgati luči. Nag sem, gol in se hočem skriti pred Bogom. Za menoj sto’4 \ z gorečim mečem in nazaj ne morem več. Čakam na vei_____'ontiteor sveta. Ob njem bo vodikova bomba tako majhna kakor kamenita sekira koliščarja. Prst Nevidnega in Živega bo zmaknil osi svetov, da se bodo mleli kakor lupine med kamni in tedaj bomo mirno obstali pred Njim, koliščar v drevaku, rimski vojak v železju in mi s soncem, ki smo ga ustavili v dvajsetem stoletju. Ne bo več sijalo. Kakor mrtvo oko bo, ki nas bo tožilo. Spovemo se. . . Dvajseto stoletje je na tehtnici. Ob vsej teži je lažje od gorčičnega zrna. Nekje na zemlji leži človek na hrbtu in žveči travo. Umrl je od lakote. Sonce, ki smo ga ustvarili, mu je za zadnjo luč. Smejemo se. Rdeči lampijoni gore. Ne upam prižgati luči, ker sem nag in gol in se bojim Boga. Jo¥e Cukale, Indija Nedokončan polet Jaz sem brezdomec tisočkrat, obhoduik petkrat tisoč milj, svetovni državljan države božje nesoč zastavo tisočev, milijonov kril selilk s pasportom v nepovrat zagnan le v enosmer, v svetlobe let letimo noč in dan. Vsak dan smo bolj ljudje, odpadlo je orožje z naših bokov kol On polagamo na ran gorje zelišč zdravila, olja z Oljske gore, kjer v ranah Bog dotaknil se je ran človeštva, ko človek Gospodarju odpisal je lastninsko pravo, saj ni mu dal ni skromno ped, da odpočil bi trudno glavo. Zasenčil sonce naših trum je let. Zahodu smo prinesli skrivno pismo s pečatom smrtnih bolečin, kako na vzhodu so sejani križi in z vsakega visi otrok, človekov Sin. Omahnilo je nekaj jat na tla. A mož, žena, med njimi poloviea je našlo svoj pristan. Še mnogo jat je v Soncu. Vztrajno in brez hrupa, med njimi ti in jaz še dviga krila in še upa... Triglavski FLORA V JULIJSKIH ALPAH IN KARAVANKAH Nadaljevanje iz AMK I°79 „Flora v Julijskih Alpah in Karavankah" je seznam rastlin, ki jih je v večletnih pohodih po dolinah in gorah Julijskih Alp in Karavank našel ljubitelj planin, ki se je podpisal Triglavski, To nisem jaz kot nekateri mislijo, Ta seznam so nekateri z veseljem sprejeli, nekdo je celo želel, da bi celoten seznam izšel v enem letniku, Io je nemogoče. Drugim se zdi seznam dolgočasen in nepotreben. Izdajal ga bom, ako mi Bog ohrani zdravje, še več let. Seznam .je originalno delo in je skoro gotovo do zdaj najbolj popoln seznam flore na omenjenem področju. Odkrita je bila vsaj ena redka planinska rastlina, za katero ni bilo znano, da raste na Julijskih Alpah. Ko pride na vrsto, bom to posebej zaznamoval, Gotov sem, da to delo ni brezpomembno. Urednik KOPRIVA MRTVA, RUMENA - L a m iu m luteum: ustnatice, GR, do 35 cm; maj - julij, rumeno svetlo, na štirirobih steblih v pazdušnih kobulih, ki obenem nosijo navzkrižne liste; raste po svetlih gozdovih in ob njihovih robovih, redkeje v grmovju, Vse do višine ca 900 m. KOPRIVA MRTVA, ŠKRLATNO RDEČA - L a m i um purpureum: ustnatice, do 25 cm; maj - oktober, škrlatno rdeče v malih pazdušnih kobulih; listi temno zeleni na štiri oglatih poleglih stebelcih, navzkrižni in hiajhni, steblo votlo, korenika kratka in se z njo ne razmnožuje, razmnožuje se tudi s semeni, ki ostanejo v zemlji; drobne semenske Slavice se kmalu po cvetenju odpro in odpadejo na zemljo, kjer hspešno prezimijo; raste izključno po njivah in grobljah ter vrtovih kot nadležen plevel hi se razbohoti, ko je pridelek že pospravljen; raste vse do višine ca 1000 m; prezimi najuspešnejše na krompirišču, v zeljnikih, med fižolom, itd; je sicer enoletnica, ki požene jesensko semenje. Opomba: Kar se tiče zdravilnih rastlin ne moremo priporočati uporabo rastlin za zdravila in tudi ne svetujemo, da jih uporabljate kot navaja pisce. Objavili pa smo njegovo ugotovitve kot zanimivost, čeprav so v nekaterih primerih v splošno uporabo. Z nepravilnim uporabljanjem domačih zdravil iz rastlin si je že marsikdo pripravil težave. KOREN DIVJI - Daucus carota: kobulnice, dveletno zelišče, do 60 cm, TK, VK; listi temno zeleni, obsegajo stebelna kolenca z velikimi nožnicami in so do trikrat pernato razrezani na suličaste črtalaste roglje; maj - september, drugoletna rastlina cvete drobno, belo v združenem kobulu, ogrnjeni s črtalastimi zaščitnimi lističi, ki jih varujejo pred razcvetenjem cvetnih brstičev in kasneje nedozorel plod; korenika je vretenasta in ozka, pri divjem neužitna in se razvije šele pri VK v debelo in užitno koreniko, rumene do rdečkasto rumene barve (mesnati koren); raste divje po suhih travnikih in grobljah; povsod v nižini; gojen je popolnoma podoben in ga poznamo pod imenom: KOREN POLJSKI ali VRTNI - D auc us carota : služi za prehrano ljudem in živini; raste po njivah kot vmesna kultura med žitom, vsejejo ga še pred žetvijo meseca maja; dozori pa v oktobru istega leta. KOREN GOZDNI - Angelica silvestris: kobulnice, GR, dvoletna rastlina, do 200 cm; julij, september, zelenkasto beli, zbrani na dolgih pecljih in do 40 žarnih kobulih; listi svetlo zeleni, jajčasti do pakrožni, enokrato porazdeljeni; spodnji veliki do 90 cm, zgornji po spodnji strani modrikasto zeleni in manjši, steblo pokončno, votlo, rahlo brazdate, korenika kratka, mesnata, z dolgimi koreninicami, plod je eliptičen; raste po svetlih listnatih gozdovih in grmovju v nižini; njemu sorodna je ista rastlina gojena po vrtovih: KOREN ZDRAVILNI, VRTNI - Angelica ar c hang e li c a , ki se razlikuje od prve po vonju listja, korenike in plodu; je VK in ZR! zdravilno je posušeno mlado listje, jeseni nabrani plodovi in korenika s koreninicami; proti bolezni prebavil, kot čaj pa tudi proti boleznim grla in dihal; narezana korenika je za pripravo kopeli proti revmi in zlomom; kot alkoholni izvleček za vtiranje, izločanje seča. KOSMATINEC GORSKI, BELI - Anemone vernalis: zlatičnice, naskalna blazinica, do 15 cm, AF; junij, belo s 6 cvetnimi in številčnimi rumenimi prašniki v sredini; listi pritlični, se razvijejo šele pozneje, svetlo zeleni, pakrožni in razdeljeni, rastejo kot blazinica, iz katere že prej poženejo kosmata stebelca z nastavkom enega cveta do 15 cm visoko; korenika je neznatna in globoka, nitasta; raste v skromni zemlji v alpskem svetu do višine 2000 m med ostalo alpsko floro nizke rasti. KOSMATINEC GORSKI, RUMENI - Anemone sulfurae : zlatiCnice, naskalna blazinica, do 15 cm, AF; junij, julij, zlato rumeno, ostalo kot pri Anemone vernalis, je pa redkejši. KOSMATINEC TRAVNIŠKI - Anemone nigricans: zlatiCnice, enoletnice, do 30 cm, TK; marec - junij, Črno vijolCasto, v kimastem in zvonastem cvet, kjer razvije pod cvetom venček iz treh ovojnih listov z dlakami, ki so dlanasto razdeljeni; plod jeseni dozori v dolgoropate oreške,ki jih potem raznaša veter; raste po suhih apnenih bregovih in po pešCenih travnikih v nižini. KORUZA - Zea mays; turšCica: latnate trave, žitarica, enoletnica do 200 cm, VK, PK; junij, vrh bilke se razrase v obliki lata, sestavljen iz bledo vijolčastih klaskov,ki imajo samo prašne cvete, enospolne vetrocvetka; listi temno zeleni, široko Crtalasti, suliCasti, do 100 cm, proti koncu, oziroma steblu žlebičasti; v svojih pazduhah nosijo zarodek, betiC, ki je obdan z ovojem, kjer iz pazduhne sredine, ki je bila oprašena moli plodnica, iz katere ovoja poganjajo drobni in dolgi laski; plod je gol in zrnat, rumene barve in trdno tiCi na oleseneli plodnici - klasu -, ki je zašCitena z listnatim ovojem, ki se zorenjem plodu suši; korenike so dolgo, vrvasto poganjajo v globoko zemljo, da v vetru zdrže težo rastline; raste v dobro gnojeni zemlji, zahtevna do vlage in toplote, sicer pa važna za prehrano Človeku in živini; uspeva tudi v alpskem svetu, kjer je za krompirjem najuspešnejši pridelek. KOSTANJ DIVJI, NAVADNI - Aesculus hippocastanum: kostanji divji, GD ali VK, PK; maja, v somernih cvetih, belih z rožnato do rumeno barvnih peg na dnu, so združeni v pokonCne late. Pelod (cvetni prah) prenašajo žuželke, oplojene rodijo v debelo svetlo zelene ovojnice odete plodove, ki so zašCiteni še z okrnelimi bodicami, odpro se pa pri padcu na tla; plod je enojno, svetlo rjavo seme; z njim se hrani divjaCina; iz njega pridobivajo škrob; listi so temno zeleni, iz sedem klinastih listiCev, dlanasto razcepljenih, z ostrimi žilami in dolgim pecljem; raste divje ob poteh v nižini, sicer ga gojijo v parkih in ob poteh zaradi sence. KOSTANJ PRAVI - C astanea s at iv a: sklediščnice, GD ali TD, do 15 m; AMK 1980 103 v bledorumenkastih mačicah s pokončnimi enospolnimi cvetovi; listi se razvijejo gele po cvetenju, so temno zeleni, veliki, suličasti in usnjati z ostnato nazobčanim robom; plod je četverodelen, mehko bodičast ovoj, podoben obličasti, četveroloputasti glavici, porasli z bodicami, ki ga varujejo pred živalmi; plod je užiten in sladkega okusa, kuhan ali pečen; raste največkrat po gozdovih kot samoraslo drevo ali pa posamezno na pašnikih vse do višine ca 700 m tudi v Alpskem predgorju; predstavlja ceneno sredstvo za prehrano ljudem in živini vsaj v prvih dneh bližajoče se zime. KOSTENIČEVJE ČRNO - L o n i c e r a nigra, KOSTANIČEVJE MODRO - Lonicera caelurea, KOSTANIČEVJE PLANINSKO - Lonicera alpigena, KOSTANIČEVJE PUHASTO - Lonicera xylosteum : vse naštete vrste so iz družine kovačnikov, ovijalke od 1 do 2 m, ki pa se žal pojavljajo v Alpah v redkih primerkih in so torej vse brez izjema AF in VK; njihova posebnost je, da ponoči močno vonjajo, da privabijo nočne metulje zaradi opraševanja; goje jih umetno po vrtovih in parkih radi lepih cvetov; plod je porasla plodnica, škrlatno rdeča, neužitna jagoda; cvet je grajen po številu pet; listi so temno zeleni, spodaj modro zeleni, jajčasti in topi ter pri dnu na široko zrasli; iz njihovih pazduh izvira več somernih cvetov z dolgo cevjo, četver ode lno zgornjo in celo robno spodnjo ustno; posebnosti pri posameznih so te: črno: cvete junija, julija, svetlo rdeče ali belo; modro: cvete junija, julija, rumenkasto belo, plod modre barve iu strupen; planinsko: cvete julija, temno rdeče; puhasto: cvete junija, bledo rumeno, zelo razvejano, najdaljši med vsemi, a tudi najbolj redek; vsi našteti divji rastejo v nepristopnih krajih do višine 2000 m. KOŠENIČNICA - Genista germanica: metuljnice, TK, nizek trnast grmič; junij, rumeno v rahlem grozdu; listi sivo zeleni, jajčasti in trodelni - kot pri deteljici - srhko dlakavi, stebelni in dvostranski, iz njihovih pazduh poganja pri vrhu cvet, sicer okrnel izrastek kot bodica; raste po nerodovitnih tleh in pašnikih, kraj potov in v grmovju, nU peščenih tleh do višine ca 900 m. KOVAČNIK - Lonicera c apr if olium , kozji parkeljici: kovačniki, TK, VK, ovijalka do 2 m, trajnica; maj, junij, bledo rožnato, pozneje rumeno, močno duhteče; listi sivo zeleni, nasprotni, jajčasti in topi, spodaj modro zeleni, tro ali peterokrpni; plod je obličast, iz njega se jeseni razvije mesnata škrlatno rdeča neužitna jagoda; raste divje po grmovju v nižini; vrtnarji gojijo še to vrsto: Lonicera henryi, ki pa je zimzelen in ima bogatejše cvetje; listi so iste barve in oblike, le da so bolj usnjati. KOZJA BRADA - Trag op o g on pratensis: košarnice, TK, trajnica do 50 cm; maj, junij, veliki rumeni cvetni koški, iz čaše poganjajo kratki čašni listi, rogljaste oblike; listi so stebelni, ozki, koničasti in celorobni, steblo je delno kolenasto in svetlo zelene barve; raste po gojenih nižinskih pašnikih in travnikih ter košenicah vse do višine ca 900 m, tudi v peščeno ilovnati zemlji. KOZJA NOGA - Aegopodium podagraria kobulnice, TK, trajnica, do 80 cm; junij - avgust, belo v kobulih; listi temno zeleni, listki dvojnopernatih listov pa jajčasti in napiljeni, steblo po dolgem šilasto in okroglo; raste ob poteh, posekah v nižini do 800 m, zelo pogosta. KRANJSKA LILIJA - Lilium carniolicum, zlato jabolko: lilije, trajnica, do 50 cm, TK, AF, VK, ZŠČ; junij, julij, oranžno rdeče s temno rjavimi progami, pokončno 'vornsto, prvo leto en sam cvet, kasneje v pakobulu po več cvetov; isti so temno zeleni, pravi, premejalni, sedeči na cvetnem steblu in suličasti; korenika je Čebulica z luskasto mesnatimi listi izza katerih jeseni požene več drobnih čebulic, da se tajo razmnožuje; raste po planinskih pašnikih in rovtih do višine ca 1200 m m je zaščitena; njena bližnja sorodnica, ki se umetno goji v parkih, vrtovih in na grobovih, je: BRSTIČNA LILIJA - L iliu m bulbiferum, ki cvete ob istem Času z bolj živo barvo cvetov, sicer pa n* las podobna kranjski liliji. Umetno goje še te vrste lilij: Lilium auratum: 120 cm visoka, cveti avgusta, septembra, belo z zlato rumeno progo ali z rdeCo progo; prinešena iz Japonske. Lilium canadese: 150 cm visoka, cvete junija do avgusta, oranžno znotranje pege, prinašena iz ZDA, Kanade. Lilium candidum: 150 cm visoka, cvete junij, julija, snežno belo, prinešena iz Male Azije. Lilium cerneum : 50 cm visoka, cvete junij, julija, lila do violčasto pegasto, prinešena iz Koreje, Ussuri. Lilium calcedonicum : 90 cm visoka, cvete julij, avgust, mandarinasto, oranžno rdeča, prinešene iz Grčije. Lilium henriji: 180 cm visoka, cveti avgusta, oranžno rjava, pegasta, prinešena iz osrednje Kitajske. Lilium japonicum: 90 cm visoka, cvete junija do avgusta, rožnato, tudi belo, prinešena iz Južne Japonske. Lilium longiflorum; 60 cm visoka, cvete avgust, september, čisto belo, prinešena iz Okinavva. L il ium regale : 120 cm visoka, cvete julij, avgust, belo, zunaj rahlo rožnato, prinešena iz Kitajske. Lilium spec io sum : 100 cm visoka, cvete avgust, september, nežno rožnato 5 karminastimi pikami, prinešena iz Japonske. Lilium superbum: do 300 cm visoka, cvete julij, avgust, oranžno rumeno z zeleno pego na dnu cveta, prinešena iz ZDA (sever). KREČI - S ax if r ag a : delimo jih na tri vrste: mahovnice, rosetne in blazinaste in na divjo oziroma gojeno rast. MAHOVNICE rastejo v nekaki blazinici s temno zelenimi lističi, do 5 cm dolgimi, s pakrožno obliko listne ploskve in razdeljenim listnih1 robom. ROSETNE sivo zeleni, mesnati, po obliki krpasti listi. BLAZINASTI imajo žametu podobno odejico s kratkimi iglastim1 listki. Od vseh teh treh vrst je omenjena najprej divja rast, nato pa umetno gojena rast. KREČ MAHOVNI - Saxifragae umbrosa: krečnice, trajnica, do 30 cm, AF, mahovnice; julija, belo, redko z rožnatim navdahom, v redkem sestavljenem kobulu z drobnimi cvetovi; koreninice so nitaste in se med seboj preprezajo ter segajo v globino zemlje tudi do 20 cm; raste divje v Alpah v senčni in vlažni strani vse do višine 1800 m; isti se Cesto pojavlja v skalnjakih in na grobovih, kjer tvori največkrat krasne temno zelene blazinice, v času cvetenja pa belo zelene. KREČ ZRNATI - S ax if r ag a granulata: krečnice, rozetna trajnica, do 15 cm, AF; junij, julij, belo na cvetnem stebelcu z kimastim drobnim cvetom; koreninice rastejo šopasto do 10 cm globoko, največkrat v razpoko skale; listi so olivno zeleni, usnjati in suličasti z belimi robovi; iste vrste v skalnjakih ali na grobovih se razlikujeje od teh po cvetenju in listih; cvete junija rožnato v majhnih pokončnih grozdih in luskastim steblom; listi so sivo zeleni, mesnati, narobe srčasti z bodico na koncu. KREČ BLAZINASTI - Saxifraga muscoides: krečnice, blazinaste trajnice, do 10 cm, AF; julija v drobnih posameznih cvetovih, belo do rožanto rdeče; listi so neznatni in sivo do srebrno zeleni sijaj, mehki in gladki; raste izključno v visokogorskem ustaljenem terenu, na planotah, v višini nad 2000 m; koreninice so neznatne in se oprijemajo skal, zato se rastlina po vsakem dežju ali rosi neverjetno hitro opomore in osveži. Nižinski zrak jim ne prija, zato jih v skalnjakih ni zaslediti, ob umetno vlagi pa hitro zgube svoj blesk. KREŠA VODNA - Nasturtium officinalis: kaprovke, trajna vodna zel, do 100 cm; maj - september, belo v grozdastih socvetovjih; listi mesnato pernati, goli, temno zeleni, močno ukoreninjeno steblo votlo in plazeče, ostrega duha in okusa; raste v čistih in mirnejših potokih v nižini; presna rastlina je zdravilna pri boleznih, ki jih povzroča pomanjkanje vitaminov A, C, D ter joda, je tudi prva naravna zimsko Pomladna solata, ki je bila včasih zelo cenjena. KRČNICA - Hypericum perforatum ; šentjanževka: krčničevke, trajnica, do 60 cm, TK, AF, ZR; julij - september, rumeno v pecljatih združene v mnogocvetna socvetja; listi olivno zeleni, nasprotni, eliptično jajčasti, sedeči pri dnu zaokroženi, goli, celorobi s pičkastimi žlezami hlapljivega olja; steblo pokončno, golo, zgoraj zaraščeno, korenika močno razrasla in olesenela, plod mnogosemenska glavica; raste po obronkih gozda, goličavah, med njivami, po pašnikih, tudi gorskih, vse do višine ca 1400 m; kot čaj iz posušenih cvetov pomirja živce, pospešuje celjenje ran; presni listi namočeni v laneno olje za zunanjo rabo, kot tinktura pa v žganju namočen za vtiranje v kožo; žvina se jo na paši izogiba, zato jo je lahko nabirati. KRHLIKA -Rhamnus frangula: krhlikovke, grm ali D, do 6 m, ZR; maj - julij, zelenkasto belo s peterozobo čašo z neznatnim vencem, cvet v zalistju; listi zeleni, enostavni, narobe jajčasti, pecljati s topim listnim robom; spodaj dlakavi in kasnje otrdeli; gladko lubje tanko in gosto olistane veje, lubje pozneje potemni z značilnimi belimi pikami; plod je koščičast in sočen, zelen, pozneje kot zrel - jeseni - vijolčast, zoprno grenkega okusa; raste v nižini med drugim grmovjem, po gozdih, tudi med iglavci; zdravilno je lubje kot posušeno in namočeno v mrzli vodi, ki učinkuje pri dolgotrajni zapeki in motnji v dejavnosti jeter in žolča. KRHLIKA ČISTILNA - Rhamnus cathartica krhlivovka, grm ali D, ZR, nižje rasti; maj - junij, zelenkasto rumeno s prijetnim vonjem; listi in ostalo isto kot pri rhamnus frangula, stranske veje s trnom; kot čaj iz zrelih jagod - lahko tudi jagode same - do približno 15 komadov, večje količine povzročajo prebavne motnje, pri jetrnih boleznih in boleznih žolča, tudi proti dolgotrajni zapeki; plod je strupen in ni uporaben za nosečnice. KRHLIKOVEC - Rhamnus failax, tioiss.: krhlikovka, pokončen gorski grm do 3 m, TG, AF, ZR; maj - junij, isto kot pri Rhamnus cathartica, beli in drobni; listi zeleni, veliki, poldogasto jajčasti in imajo do 20 parov izrazitih listnih žil; raste po skalovju, gorskih gozdovih, senčnih soteskah, v glavnem v bližini bukovega grmovja ali med njim; mlado posušeno lubje ima isti zdravilni učinek, vendar šele po letu dni, ko druge zgubijo na svoji moči. 108 KRANJSKA BUNKA - Scopolia carniolica Jacq: razhudniki, trajnica, do 60 cm, GR, TK, ZŠČ; maj, vijoličasto črnikasto, zvončasto iz listnih pazduh, znotraj rumenkasto; listi zeleni, narobe jajčasti, kratko pecljati z izrazitimi žilami; korenina je belkasta, močna in grčava; plod je glavičast s posebnim pokrovom kot pri mav raste po mešanih listnatih gozdovih, kamnitih in vlažnih pobočjih, v dobri prsti; rastlina je strupena in samo lekarniško predelana uporabna. KRAŠKI, GORSKI ŠETRAJ - S at ureja montana; ustnatice, trajnica, do 30 cm, TK, AF, ZR; maj, junij, cvetovi bele barve, redkeje z vijolčastim navdahom, se pojavljajo na koncu usnjatih vejic; listi živo zeleni in usnjati, drobni in suličasti, so na obeh straneh Žlezasto pikčasti, steblo je okroglo, dlakavo in olesenelo; vsa rastlina je radi hlapnega olja, ki ga vsebuje, prijetno dišeča; kot čaj pospešuje izločanje telesne vlage, krepi prebavo, pomirja živce in kašelj; raste po kamniten pobočju z mnogo apnenca in gnojenih gorskih pašnikih do višine ca 1200 m; potrebuje bolj sušno in močno zemljo, uporaben pa je tudi kot začimba k prikuham in pečenemu mesu. KOSMATICA -Hieracium pilosella: škržolice, trajna zelika, TK, ZR, do 30 cm; maj - oktober, droben rumen košek na kosmatem temno zelenem steblcu, ki je nekoliko poraslo z dlakami; listi zeleni, pritlehni v rozeti, iz katere poganja eno ali več cvetnih stebelc in izrastek, ki se kasneje samostojno vkorenini; korenina je drobna in razvejana, so suličaste oblike; notranji koničasti, zunanji topi, proti dnu zoženi, zgoraj dolgodlakavi, spodaj belkasti s kratkimi zvezdastimi dlačicami; raste po suhih pašnikih in livadah v nižini in visokogorskem pašu do višine 1800 m, v nekoliko peščeni zemlji; kot čaj posušena in nabrana v času cvetenja pri vnetju mehurja, izločanja vode iz ledvic in mehurja, tvorbah kamenčkov v njih. KRVENKA - Lythrum salicaria: krvenščenice, enoletnica, do 120 cm, TK, ZR; julij - september, škrlatno rdeče, zvezdasto v gostih vretencih, pokončno klasasto, listi zunanje čaše šilasti in daljši od časnih listov, gosto socvetje; listi temno zeleni, suličasti s srčastim dnom, steblo 4 do Grobo, korenina rjavkasta, močna in razrasla; raste v nižini po vlažnih travnikih in obrežjih do višina ca 800 m; kot čaj z mešanico koreninic srčne moči, planinskim mahom in kamilic zaustavlja krvavenje, drisko in zdravi kronično vnetje črevesa; zmečkano zelišče polagajo na krvaveče rane. KRVAVI MLEČNIK - Chelidonium m a j u s : mahovci, trajnico, do 100 cm, TK, ZR; maj - oktober, rumeno v dvolistni čaši in štirilistnem vencu, dolgopecljato, druženo v malocvetne kobulje; listi sinje zeleni, spodnji dolgopecljati, zgornji sedeči, lističi jajčasti in narezani ter redko dlakavi; plod je poldogasta mnogosemenska glavica, korenine kratke in razrasle; raste ob poteh, zidovju, živih mejah in grmovju ter grobljah, v nižini; kot čaj iz posušenega zelišča deluje blažilno pri jeternih in žolčnih obolenjih. KRVOMOČNICA -Geranium robertianum : krvomočnice, trajnica, do 40 cm, TK, ZR; maj - november, peteri venčni listi z belimi progami so rožno rdeči, največ po dva na cvetnem stebelcu; listi so sivo zeleni, gostodlakavi s pernato deljenimi krpami in jajčasto suličastimi, napiljenimi robovi, steblo pokončno in rahlo dlakavo; raste po vlažnih gozdovih, grobljah in zidovih-ruše vin ah v nižini; kot čaj pri krvavitvah iz nosu, grla in dihal, pri novorojenčkih pri želodčnih in črevesnih vnetjih; njej sorodne so še: Geranium sanguineum : krvavo rdeča s škrlatnimi cvetovi; Geranium pr at en se : travniška z modrimi cvetovi, nahodnica podobna, a ne ZR je še: Geranium phaeum : črnorjava, ki ima po dva cveta na istem peclju, cvete pa meseca julija, v gozdu in jo prištevamo med GR; kot poznamo še: Geranium p 1 at y p e t alum : z jeseni lepo obarvanimi listi, belo dlakavimi, cveti so čiste modre barve; Geranium gr andif lorum : s skledastimi rdeče vijolčastimi cvetovi v juliju in avgustu. KUKAVICA NAVADNA: Or c hix morio: kukavica, trajnica, do 15 cm, TK; april - maj, škrlatno rdeče, vrh stebla tri do štiricvetne klaske> listi sivo do olivno zeleni, suličasti, celorobi in gladki, žlebičastb po trije pokončni, ostali pritlehni, povešeni v rozeti, izvirajo iz gomolja v zemlji, ozirom iz lusk gomolja, kjer istočasno, ko Črpaj0 hrano iz njega, tudi dovajajo hrano iz zraka in sonca za rast novega gomolja, ki se vsako leto obnavlja do jeseni, ko stari popolnoma odmre; steblo pa je le podaljšek plodnice, kar je značilno za vse kukavice; raste po vseh pustih in nenegovanih travnikih, najraje ob vodah; je nižinska rastlina; kukavic poznamo več vrst, ki pa se med seboj ne razlikujejo drugače kot pa cvetu in njegovi barvi ter ustroju, času cvetenja in po kraju rasti z različnimi oblikami listov, z barvnimi odtenki listov; poznamo še te vrste: KUKAVICA BLEDA - Or c h i s morio: do 40 cm, maj, junij, rožnato; vlažen teren in grmovje; KUKAVICA ČELADASTA - Orchis militaris: maj, junij, rožnato rdeče, močvirski pašniki, redka; KUKAVICA MESNO-RDECA - Orchis in c ar n at a: 20 cm, maj, junij, opeka sto temno rdeče, suh, peščeno ilovnat teren, bližina vode; KUKAVICA PEGASTA - Orchis m a c ul ata: 50 cm, maj, junij, julij, rožnato rdeče, senca in vlažen teren, listi s temnimi pegami; KUKAVICA PIKASTO-CVETNA - Orchis ustulata : 30 cm, maja - julij, temno škrlatno rdeče, peščen z malo zemlje in vlažen teren; KUKAVICA RAHLO-C VETNA - Orchis 1 ax if lor a : 25 cm, april - maj, rahlo škrlatno rdeče, peščeni travniki ob vodah; KUKAVICA STASITA - Orchis m a s c ul a : 30 cm, maj - junij, škrlatno rdeče do temno lila, peščeno ilovnato travišče, višina 1400 m, robovi gorskih hudournikov, AF; KUKAVICA TRIZOBA - Orchis tr identat a : 20 cm, maj - junij, temno škrlatno rdeče z rožnatim navdihom, grušč, teren obmorskih potokih; KUKAVICA SIROKOLISTNA - Orchis Traunsteineri Saut. : 40 cm, maj - junij, škrlatno rdeče, malo kosmati, krajši in Širši listi, močvirski travniki in grmovja ob stoječih vodah, cvet na dnu balkast. KUMARA VRTNA - C uc um is sativus: bučnice, enoletnica, VK, PK; maja, zlato rumeno z zvonastimi pazdušnimi cvetovi enodomna; listi so temno zeleni, krpasti, peci j ati, nasprotni, se obračajo vedno proti svetlobi, steblo je poleglo, plazeče, trdo kocinasto, dvigne se le, če naleti na oporo s posebnimi viticami; plodovi so sprva zeleni do temno zeleni in bradavičasti, so užitni, kasneje, dozoreli pa rumeni in gladki; raste gojena v vrtovih, kjer plod - še nedozorel - siv ' človeku za prenrano; presno, kuhano ali Konzervirano, prinešena je k nam iz Orienta. KUMNA-Carum c ar vi: kobulnice, dvoletnica, do 80 cm, VK, TK, ZR; maj - junij, belo ali rožnato belo v socvetju kobula brez ovojkovih listov; listi modrozeleni, dvakratno pernati z ozkimi črtalastimi roglji? steblo robato, rebrasto, votlo, razraslo, bela korenina, vretenasta, prilistki na dnu peclja; plod podolgovatim rebrast, sivorjav ukrivljen rožek; raste gojene po vrtovih in njivah, divje po suhih travnikih, ob poteh in ob grmovju v nižini do ca 800 m; kot čaj iz semena deluje proti krčem, boljši prebavi in motnjam v črevesju, zlasti pri otrocih, pospešuje tek. KURJA ČREŠNJICA - An agallis arvensis: jegličevke, enoletnica, do 15 cm, TK, ZR, plevel; junij, oktober, opekasto rdeče ali modro na stebelcu, ki tiči v zalistju, venec na robu žlezasto dlakav; listi svetlo zeleni, nasprotni, sedeči topi in široko jajčasti, steblo nad pritličnimi listi razvejano; raste po njivah kot plevel; kot čaj pri vodenici, jetrnih in žolčnih boleznih deluje pomirjevalno in blažilno, vendar v manjših količinah, ker je rastlina strupena. KURJA ČREVCA - Stellaria media: klinčnice, enoletnica, TK, VK, plevel do 25 cm; maj - september, mali in drobni beli cvetovi koncem poleglega stebelca; listi zeleni, srčasti s pecljem, drobni in kocinasti, pakrožni, steblo je plazeče in v podolgih robovih kocinasto; plod v nadrasli plodnici so mnogosemenska zrnca, hrana mnogi#1 pticam pevkam. KUTINA - C ydon ia oblonga: rožnice, do 10 m, SD, PK, pečkasto sadje; jablani podobno drevo po listih, cvetenju in plodovih, ki pa surovi niso užitni, čeprav prijetno diše in so rumeni ter žametasto dlakavi; kuhani s sladkorjem pa so cenjena marmelada; raste tudi v sadovnjakih v alpskem predgorju, kjer je sadjarje#1 večkrat za podlago cepljenja drugim sadnim vrstam. Nadaljevanje v AMK 19^ Karel Mauser Bile so tri, pripeljal jih je mali avtobus iz starostnega doma. Vseh je bilo morda dvajset, razteple so se po trgovinah shoping centra. Vse sive, vse stare z dihom tistih sten, ki vidijo vsak dan le odmiranje in nazadnje mir negibnih teles. Zdele so se mi kakor stare zibeli, ki so jih doma spravili pod streho. Neko C so bile ljube, središče v hiši, nato je njih čas prešel in so bile v napoto. Prav ta misel mi je težko dela. Ena izmed njih me je prosila, če bi ji pri voščilnih kartah poiskal ena za sina - rojstni dan ima - 54 let bo star. In še eno za dekle, ki ji je bila krstna botra. "Koliko je pa dekle staro?" baram. "O, around fiftv”. Izberem, v mali oguljeni denarnici je imela dva dolarja in nekaj drobiža. Dva sta kupovali drobne kroglice koravd v majnih plastičnih zavojčkih. Bile so danes po posebno znižanih cenah. Prijateljici za rojstni dan. Govorili sta, kako jih je treba nanizati. Gledam. Moj Bog, ali je mogoče, da se življenje tako obtepe, da od vse sladkosti ostane le to? Ta avtobus, teh nekaj dolarjev, te male želje, tisti zidovi, ki jih čakajo in morda še preproste molitve že v temi. Vsak dan je isti, nič se ne spremeni in same ne morejo nič spremenito. Morda nekatere nimajo nikogar več, niti enega, da bi ji včasih rekel, da jo ima še rad. Nikogar! Vesela je, da sme skozi trgovino, da more kupiti karto, droben zavitek koravd. Od tedaj jih v duhu videvam pri vsaki maši ob prošnji: "Za ostarele, osamele in bolne brate in sestre" in ob odgovoru: "Prosimo Te, usliši nas", srečam njihov hvaležen pogled. * Ta kratek spis je bil pred kratkem najden med zapiski pokojnega Karla Mauscrja, ki je vedno in povsod opazoval, maj raj e ljudi, za katere se nihee ni menil. Ubogi, preprosti, pozabljeni so bili vedno predmet njegove pozornosti. SLOVENSKI DUHOVNIKI AMBROŽIČ, Most Rev.Aloysius, 55 Gould St., Toronto,Ont. MSB 1G1, Canada CURTIS, Most Rev.Elden, P.O.Box 1729 - 612 Ilarrison Ave., Helena,Mont.59601 (po materi Slovenec) RAUSCH, Most Rev.James, 400 E.Monroe St., Pliocnix,Arizona 85004 (po materi Slovenec) BANDI, Rt.Rev.Bonaventure,osb, P.O.Box 351, Canon City, Colo. 81212 BAZNIK, Rev.Msgr.Louis, 840 E. 222nd St., Euclid, Ohio 44123 BUTALA, Rev.Msgr.Mathias, 416 No.Chicago St., Joliet,IIl. 60432 GNIDOVEC, Rev.Msgr.Albin, Box 104, Rock Springs,Wyo. 82901 KRISTANC, Rev.Msgr.Leo, 3700 No.Sutter St.Apt. 108,Stockton,Calif.95204 POPESH, Rev.Msgr.Bernard, 4901 E.Superior St., Dululli,Minn. 55811 SCHERINGER, Rev.Msgr.Frank, 419 Range St., Manistiquc,Mich. 49854 STARC, Rev.Msgr.Martin, P.O.Box 463, San Andreas,Calif. 95249 ZAVBI, Rev.Msgr.Avgust, P.O.Box 93, VVinnemueca, Nevada 89445 ŽITKO, Rev.Msgr.Aloysius, 2620 Pleasant St., Oakland,Calif. 94602 ADAMIČU, Rev.Albert, 520 W. lOtli St., Waukegan,Ill. 60085 ADMADE, Rev.Frank, 1 St. Teresa Court, Munhall.Pa. 15120 BAVUK, Rev.Richard,epps, 509 St.John St., Garden City,Kan. 67846 BERAN, Rev.Ignace, P.O.Box 279, Necedah,Wis. 54646 BLENKUSH, Rev.Mathias J., Box 699, Glenwood Springs,Colo. 81601 BOGOLIN, Rcv.Lconard.ofm, 9546 Ewing Ave., Chicago,111. 60617 BOHTE, Rev.Daniel, St.Pius X. Church Aurora, Colo. 80011 BORGOLA, Rev.Bonaventure,ofm, 8500 W.Cold Spring Rd., Greenfield,Wis.53228 BO ZN AR, Rev.Joseph, 6019 Glass Ave., Cleveland,Ohio 44103 BREZNIK, Rcv.Aloysius, Box 273, Davenport,Wash. 99122 BREZNIKAR, Rev.Vietor, 1018 So.Main St., Colfax,Wash. 99111 BRODNIK, Rev.Joseph, 17825 Libhy Rd., Mapi e Hcights.Ohio 44137 BROOKER, Rev.Richard,mm, Las Condcs Casilla 162, Santiago.Chilc BURSHN1CK, Rev.Francis,sej, Our Lady Church, Raymondville,Texas 78580 CAGRAN, Rev.Joseph,ofm, 1400 Main St., Lemont,lll. 60439 CANJAR, Rev.John, 3141 VV. 96 Ave., VVestminster,Colo. 80030 CAREK, Rev.Peter, 1500 Wauwatosa Ave., Wauwatosa,Wis. 53213 CASL, Rev.Joseph,cm, 611 Manning Ave., Ioronto M6(> 2VV1, Ont.,Canada CEGLAR, Rev.Charles,sdb, Box 3304 Sta C, Hamilton L8II 7L4 Ont., Canada CEGLAR, Rev.Stanley,sdb, Box 3304 Sta C, Hamilton L8I1 7L4 Ont., Canada CF.LESNIK, Rev.Joseph, 24079 Glenbrook Blvd., Euclid, Ohio 44117 ČEPON, Rev.Dr.Ludvvig, St. Vincent’s Col lege, Latrobe.Pa. 15650 ČEPON, Rev.Michael, 6005 So.Marshfield A ve., Chicago,111. 60636 CERPICH, Rev.Richard, 3501 So.Lake Or., Milvvaukee,Wis. 53207 CHEMAZAR, Rev.Blase,oftn, 1400 Main St., P.O.Box 608, Lemont.Ill. 60439 CIMPERMAN, Rev.Victor, 1558 Creighton Ave., Akron,Ohio 44310 C0RN1S1I, Rev.Ronald, 12601 Parallel Ave., Kansas City, Kan. 66209 CVELBAR, Rev.Joseph, Rt 1 Box 89, Lake Panasoffkee,Florida 33538 0ALEY, Rev.Neil.ofm, Chaplain U.S.Air Eorce DEMS11ER, Rev.Ferdinand B., 223 - 57th St., Pittsburgh,Pa. 15201 DIMNIK, Rev.Martin,csb, 59 Queen’s Park Crescent E., Toronto M5S 2C4, Ont. Canada DOBERSEK, Rev.Ivan,sdb, Box 3304 Sta C, Hamilton L8H 7L4 Ont., Canada DOBNIKAR, Rev.Ivan,osb, 1005 Division St., Lisic,111. 60532 DOLSINA, Rev.John, 16 W. 5th Ave. No., Aurora, Minn. 55705 DOLSINA, Rev.Stanko, 1020 E. 8th St., Duluth, Minn. 55805 FALE, Rev.Richard, 1012 Alabama Ave., Sheboygan, VVis. 53081 FERKULJ, Rev.Joseph, R.l Box 112 VV, Lake Panasoffkee, Florida 33538 FERYAN, Rev.Philip I.,ofm, 32 llolden St., Ilindmarsh S.A. 5007, Australia FINK, Rev.John, 2801 W. Utopia Dr., Miramar,Florida 33023 FLAC, Rev.Philip,sdb, 960 So. Šoto St., Los Angeles, Calif. 90023 FLAJNIK, Rev.Rudolph, o carin., 3113 Brighton Rd., Pittsburgh,Pa. 15212 FOYS, Rev.Rogcr, 700 Lovers Lane, Steubenville, Ohio 43952 FRANKOVICH, Rev.Frank, Dur Lady of Soledad, Escondido, Calif. 92236 FURLAN, Rev.William, 427 Guy Park Ave., Amsterdam, N.Y. 12010 FURLEY, Rev.Cyril, 3938 - 29th St., Long Island City, N.Y. 11101 GABER, Rev.Francis, St. Joseph’s Church, Beroun, Minn. 55004 GERMOVNIK, Rev.Francis,cm, DcAndreis Seminary, Lemont.Ill. 60439 GODIČ, Rev.Francis, 5163 Broadway, Cleveland, Ohio 44127 GODINA, Rev.Mirko,oftn conv., R.R.2, St.Anthony\s Center, Auburn.Ind.46706 GOLE, Rev.Dr.Joseph, 7331 So.Lovers Lane Rd., Ilales Comers,Wis. 53130 GOLOBIC, Rev.John, 56 Horn Blvd., Silver Bay, Minn. 53614 GRABRIAN, Rev.Nicholas,ofm, 323 W.Illinois, Chicago,111. 60610 GRABRIAN, Rev.Vielor.osm, P.O.Box 1045, Laramie, Wyo. 82070 GREBENC, Rev.Louis, Hamilton,Ont.,Canada GREGOR, Rev.Joseph,cm, St.VinccntLs Church, Pampa,Tcxas 79065 GREGORY, Rev.Edmund, 710 VV.Marion St., Joliči,111. 60436 GROM, Rev.Lawrcnce,ofm, 536 Decker Ave., Jolmstovvn.Pa. 15906 GRUDEN, Rcv.William,sm HABE, Rev.Robert, 45 Prestlev Rd., Bridgeville, Pa. 15017 IIOBART, Rev.Raymond, 15519 Holmes Ave., Cleveland,Ohio 44110 HODNIK, Rev.Emil, St.BernardUs Church, Abbotsford.VVis. 54405 1IOGE, Rcv.Bcncdict.ofm, 1400 Main St., Lemont.Ill. 60439 HOGE, Rev.Thomas,ofm, 1400 Main St., Lemont.Ill. 60439 HORVATH, Rev.Francis, 1021 E.Vale, Ontario,Calif. 91764 IlORZEN, Rev.Bernard,osb, St.Bede’s College, Peru, 111. 61354 HREN, Rev.Innocent,op, 505 VV.VVashington Blvd., Oak Park,111.60302 HRIBSEK, Rcv.Aloysius, 750 Tahmorc Dr., Fairfield, Conn. 06430 JAN, Rev.Ivan,cm, 739 Brown Line, Toronto M8W 3V7 Ont., Canada JANEŽIČ, Rev.Lawrence,ofm, 5037 So.Laflin St., Chicago,111. 60609 JAZBEC, Rev.Stanley, 680 So.Santa Fe St., San Jacinto,Calif. 92383 JENKO, Rev.Alojzij, 981 Castlcton Ave., Statcn Island, N.Y. 10310 JENKO, Rev.Valerian.ofm, 311 Merrylands Rd.,Mcrrylands,N.S.W.,2160,Australia JERASA, Rev.Francis, P.O.Box 438, Fowler, Kansas 67844 JERET1NA, Rev.Janez,cm, 405 Marie Anne Ave.E., Montreal,Quebec,Canada KALCIC, Rev.Dismas.osb, St.Procopius Abbey, Lisic,111. 60532 KAPUSHION, Rev.Marvin, 309 Madison St., Pueblo,Colo. 81005 KARMANOCKV, Rev.Bernard,ofm, Catedral de Comayagua,Comayagua,Honduras KAUSEK, Rev.John, 608 So. Court, Evclcth, Minn. 55734 KLEPEC, Rev.George, 616 Dcarbom Ave., Kankakee.IU. 60901 KN1HC, Rev.Francis,sdb, 2975 Independcnce Ave., New York,N.Y. 10063 KOLARIČ, Rev.Dr.Jaeob.cm, St.Jakob im Roscntal, Kam ten, Austria KOPAČ, Rev.John,cm, 739 Brown’s Line, Toronto M8W 3V7 Ont., Canada KOPUSHAR, Rev.Dr.Milan, St.Anthony’s Chureh, Farcvvcll, Nebraska 68838 KOR BI C, Rcv.Benno,ofm, 8500 W.Cold Spring Rd., Grccnfield,Wis. 53228 KOREN, Rev.Louis, 802 No.Jackson St., Milwaukee,Wis. 53202 KOS, Rev.Joseph, 1500 No.Rittcr Ave., Indianapolis, Ind. 46219 KOSEM, Rev.Francis, 1230 Ansel Rd., Cleveland, Ohio 44108 KOSTELZ, Rev.Richard, SS. Mary & Joseph Chureh, Chcbanse.lll. 60922 KOVAČIČ, Rcv.Anthony, 632 Hillside Ave., Charlottc.No.Carolina 28209 KOVAČIČ, Rev.Francis, Chaplain U.S.Army KOZINA, Rev.Vladimir, 813 First St., Brenlwood, Calif. 94513 KRAINZ, Rev.Paul,sss, 5430 So. University, Chicago, 111. 60615 KRAJNIK, Rev.Paul, 1709 E. 31 St., Lorain, Ohio 44055 KROTEČ, Rev.A.L,sdb, 2245 W. Superior St., Chicago, III. 60612 KUMSE, Rev.John, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103 KUZMA, Rev.George, St.Rose Chureh, VVilmington, 111. 60481 LANGERHOLZ, Rev.Dr.Kalist,ofm,ssd, 1852 W.22nd PL,Chicago,111.60608 LAURICK, Rev.Richard,esc, 1615 W.Diversey Parkway,Chicago,111.60614 LAVRIH, Rev.John, 706 E. 6th St., Kinslcy, Kansas 67547 LEKAN, Rev.Joseph,srn, 2056 E. 107tli St., Cleveland,Ohio 44106 LETONJA, Rev.Frane,cm, 739 BrovviVs Line, Toronto M8W 3V7 Ont.,Canada LIVOJEVIC, Rev.Ronald, Chaplain U.S.Navy LOVRENČIČ, Rev.Athanasius,ofm, 1400 Main St., Lemont.Ill. 60439 MAČEK, Rev.Rudolph, .300 Vanderbilt Ave., Brooklyn,N.Y.l 1205 MADIC, Rev.Aloysius,ofm, 1400 Main St., Lemont,Ill. 60439 MAIERLE, Rev.John, 120 Lcvvis, Pontiac.Mich. 48058 MAJHENIČ, Rev.Pclagij.ofm, 1400 Main St., Lemont,Ill. 60439 MAVSAR, Rev.Joseph, Box C, East Helena, Montana 59635 MeGEE, Rev.Dominic.ofm conv., 500 Todt Hill Rd.,Stalen Island,N.Y.10304 McGINNIS, Rev.Albin, 311 Siebert Rd., Pittsburgh,Pa. 15237 MEJAČ, Rev.Joseph,cm, 611 Manning Ave., Toronto M6G 2W1 Ont., Canada MEJAK, Rev.Heliodore, 274 Orchard Ave., Kansas City, Kansas 66105 MELOVASICH, Rev.Francis, Box 216, Grand Rapids, Mimi. 55744 MIHELČIČ, Rev.brancis, 826 E.Pattison St., Ely,Minn. 55731 MIHELIČ, Rev.lrancis, 127 Liberty St. So., Bowmanville, Ont., Canada MIHELIČU, Rev.Leopold, 4610 Pearl St., Denver,Colo. 80216 MUZIC, Rev.Anthony, 28700 Euelid Ave., Wickliffe, Ohio 44092 NACH IIGAL, Rev.hrede.rick, 430 VVilliamson Ave., Youngstown, Ohio 44507 NADRACH, Rev.Adolph, Lueinda Lane, Watcrvliet, Mich. 49098 OHMANN, Rev.Danici,mm, P.O.Box 43058, Nairobi, Kenya OKORN, Rev.Dušan, Box 228, Stevensville, Montana 59870 OMAN, Rev.Edvvin, Rt. 4, Foley,Minn. 56329 OZIMEK, Rev.Joseph, 1263 Shannon Ave., Barberton.Ohio 44203 OZIMEK, Rev.Norbert,osb, 2900 East Blvd., Cleveland,Ohio 44104 PAIK, Rev.Francis, 840 E.222nd St., Euelid, Ohio 44123 PAKIŽ, Rev.Rudolph, 326 2nd St., Nashvvauk, Minn. 55769 PEČOVNIK, Rev.Karel, St. John Nepomuk Church, Lowry,Minn. 56349 PERČIČ, Rev.Joseph, Millcrvillc, P.O.Brandon,Minn. 56315 PERKOVIČU, Rev.Frank, 305 Adams Ave., Box 586, Eveleth.Minn. 55734 PETERNEL, Rev.Warren,ofm 701 E.Pyron Rd., San Antonio,Tcxas 78214 PETRASIC, Rev.Martin, St.Patrick’s Church, Elkhorn, Nebraska 68022 PEVEC, Rev.Edvvard, 28700 Euelid Ave., IViekliifc, Ohio 44092 PIERCE, Rev.Justin,sds, Holy Family Collcgc,Rt.l,Manitowac,Wis.54220 PIRC, Rev.Joseph, P.O.Box 700, Underwood,No.Dakota 58576 PIZMOHT, Rev.Louis, 35739 Stevens Blvd, Eastlake.Ohio 44094 PLANINŠEK, Rev.Ilenry,cssp, 318 Oblate Dr., San Antonio, Texas 78216 PLAZAR, Rev.Ivan,cm, 95 McDonald Avc.,Winnipeg,Manitova R3B OJ 3 Canada PLESETZ, Rev.Gcrald, St.Cecilia Parish, Tustin.Calif 92680 PLEVNIK, Rev.Joseph,sj, 47 Ranleigh Ave.,TorontoM4N 1X2 Ont.,Canada POTOČNIK, Rev.Aloysius,osb, P.O.Box 351, Canon City, Colo. 81212 PRIMOŽIČ, Rev., Toronto,Ont. PRIMOŽIČ, Rev.Robert,ocarm, Our Lady of Peace Church, Niagara Falls.Ont.Can. PROSEN, Rcv.Dr.Anthony,ph d, P.O.Box 86, Lucerne,Ind. 46947 PlJHL, Rev.Dennis, 1006 Carlton Ave., Cloquet.Minn. 55720 PIJRPORA, Rev.Joseph,ofm, 416 No.Chicago St., Joliet.Ill. 60432 REBOL, Rev.Anthony, 3547 E.SOth St., Cleveland,Ohio 44105 REBOL, Rev.Francis,mm, P.O.Box 149, Taichung,Taiwan,Formosa RELIC, Rev.Joh, Chaplain U.S.Marine Corps. RINK, Rev.Louis,esc, P.O.Box 176, Fort Portal,Uganda, East Africa ROBERTS, Rev.Edward,sss,Endulen Cath.Mission,P.O.Box 4,Ngorongoro Crater Viz Arusha,Tanzania,East Airica ROBERTS, Rev.Ralph,sss, Church of Santa Cruz, Manila,Phillipines ROGAN, Rev.Richard,ofm, 62 St.Mark’s Pl., New York,N.Y. 10003 RUCHGY, Rev.Wayne, 6340 Chase Rd., Dearborn.Mich. 48126 RUPAR, Rev.Aloysius SAVINSHEK, Rev.Stefan,ofmconv., Box 411, Marble.Minn. 55764 SCI1WAB, Rev.Alan,osb, P.O.Box 351, Canon City, Colo. 81212 SCHWEIGER, Rev.Francis, 330 E.3rd St., Duluth,Minn. 55805 SEDLAR, Rev.Daniel,ofm, 536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. 15906 SELIŠKAR, Rev.Donald.sj, 438 St.Antoine St., Detroit,Mich. 48226 SELLAK, Rov.Jeromc.ofrn, 8500 W.Cold Spring Rd.,Greenfield,Wis.53228 SESEK, Rev Dr.Raphael Sesek,ofm,ph d., 113 S.W.4th St.,Chisholm,Minn.55719 SETNICAR, Rev.Dr.Matthew,ph d., dd, 6450 W.Norwich, Greenfield,Wis.53220 SIMČIČ, Rev.Joseph,sdb, 6019 Glass Avc., Cleveland,Ohio 44103 SKUMAVC, Rev.Franc, 415 Dvvight Ave., Oshawa LIJ 2K8 Ont., Canada SKUMAVC, Rev.Michael, 1122 llth St.,S.E., Brainerd,Milin. 56401 SLAPSAK, Rev.Julij, 6019 Glass Ave., Cleveland,Ohio 44103 SMERKE, Rev.Francis,ose, P.O.Box 789, Hastings,Nebraska 68901 SMERKE, Rev.Joseph,ose, P.O.Box 789, Hastings,Nebraska 68901 SMOLEY, Rev.Rudolph, 225 Allcn Ave., Pittsburgh,Pa. 15210 SNOJ, Rev.Joseph, 12704 Eootliill Blvd., Etiwanda,Calif. 91739 SODJA, Rev.Max, 9133 Hammock Lake Dr., Miami Bcach,Florida 33156 SOKLIČ, Rev.Sebastian.tor, St.Francis Monastery,Lorctto,Pa. 15940 SOKLICH, Rev.Anthony,cm, 1300 So.Stcelc St..Denvcr,Colo.80210 ŠPEHAR, Rev.George, 424 W.2nd St., Leadville,Colo. 80461 SPENDOV, Rev.Dr.Vendelin,ofm,mus.d., 9546 Evving Ave..Chicago,111.60617 SREBERNAK, Rev.Frank, Box 82 B, Hancock,Michigan 49930 STALZER, Rev.David, 233 Church St., VVinfield, lil. 60190 STAREŠINIČ, Rev.Edbcrt.ocarm, 6828 Mt.Carmel Dr.,Houston,Texas 77017 STAREŠINIČ, Rev.Nicholas.o carm, 6428 So.Dante Ave., Chicago,111. 60637 STEFAN1CII, Rev.Edvvard, 7800 So.Jancs Avc., Woodridgc,IH. 60515 STEPANICH, Rev.Dr.Martin,ofm,s.t.d., 1400 Main St., Lemom,III. 60439 STERBENTZ, Rev.Ralph, St.Bruno’s Church, Nadcau.Micli. 49863 STERK, Rev.Francis, 460 E.321 St., Willowick,Willougliby,Oliio 44094 STERLE, Rev.Alois, Rom Kath. Pfarrant, 2181 Dobermannsdorf N O.Austria STOPAR, Rev.Dr.Anton, 1250 Wyoming Avc., Reno,Nevada 89503 STRAGISHER, Rev.Henry, 116 So.Wasliington St.,Berkeley Springs,Va.23523 STRAGISIIER, Rev.Raphacl,ofm, 536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. 15906 STRANCAR, Rev.Ignatius, 5303 O reli ard St., Montclair,Calif.91763 ŠUŠTARŠIČ, Rev. John, P.O.Box 788, Gilbert,Minn. 55741 SUSTRICK, Rev.Stephen, P.O.Box 551, Canon City, Colo. 81212 SVETE, Rev.Andrew.ofm, 1400 Main St., Lemont,lll. 60439 SVETE, Rev.Augustine.ofm, 8500 W. Cold Spring Rd., Greenfield, Wis. 53228 SVETE, Rev.Bartholomew, P.O.Box 730, Newcastle,Wyoming 87201 TARMAN, Rev.William, Sacred Heart Church, Urbank.Minn. 56361 TERDINE, Rev.Richard, 32 So .First St., Duquesne,Pa. 15110 TKALEC, Rev.John, 960 So.Soto St., Los Angeles, Calif. 90023 TOMC, Rev.Victor, 15519 Holmes Ave., Cleveland,Ohio 44110 TRAVNIKAR, Rev.Rock,ofm, 20000 W. 9 Mile Rd., Southfield.Mich. 48075 TRPIN, Rev.Thaddeus.ofm, 416 No.Chicago St., Joliet.Ill. 60432 TURK, Rev.Francis, 4935 Yonge St., Willowdale, Ont., Canada TURK, Rcv.Lawrencc, osco, Monastery of ihe Holy Ghost, Conyers,Ga. 30207 URBIČ, Rev.Rudolph, 909 Richard Dr.Apt.6, Eau Claire,Wis. 54701 VALEN 1IN, Rev.Basil,ofm, 19 A’Bcckel,Kew,Melbourne,Victoria,Australia VARGA, Rev.Joseph, 3547 E.8OU1 St., Cleveland,Ohio 44105 VIRAN'1, Rev.Ludwig, 17617 Sehenely Ave., Cleveland,Ohio 44119 VOGRIN, Rev.Joseph, St.William’s Church, Parkers Prairie, Minn. 56361 VOVK, Rev.Joseph, Rt. 1 Box 89, Lake Panosoffkee, Florida 33538 VOVKO, Rev.John, 8215 St.Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 VUKSINIC, Rev.Anthony, 22 Golden BIvd.E.,Welland L3B 1114 0nt., Canada WEBER, Rev.Albin, 334 Main St., Oxford, Mass. 01540 WOLBANG, Rev.Charles,cm, 131 Birchmount Rd.,Searborough MIN 3J7 Ont.,Canada VAGESH, Rev.Richard, 230 - 5th St., Elizabeth, Pa. 15037 VELENC, Rev.Joseph,tor, St. Francis Monastery, Loretto, Pa. 15940 ŽAGAR, V.Rev.Janko,op, 5890 Birch Ct., Oakland,Calif. 94618 ZAGORC, Rev. h rancis,csc, 52553 Fir Rd., Granger, Ind. 46530 ZAGORC, Rev.Thomas,sss, Ali Ilallovvs Collcge, Dublin 9, Ircland ZALLER, Rev.David,srn ZARNICK, Rev.Ralph, 6700 Lansing Ave., Cleveland, Ohio 44105 ZDOLŠEK, Rev.Alojz, Rt.2, Parkers Prairie,Minn. 56361 ŽELEZNIKAR, Rev.Michael, 542 Crosat St., LaSalle, 111. 61301 ZIBERT, Rev.Jack,ofm, 135 W. 31 St., New York, Nevv York 10001 ZORE, Rev.Richard, 1210 E. Main St., Plainfield, Ind. 46168 ZORMAN, Rev.Fortunat.ofm, 1400 Main St.,P.O.Box 608,Lemont,111.60439 ZRNEC, Rev.Anthony,cm, 611 Manning Ave.,Toronto M6G 2W1 Ont., Canada AKO SE SELITE, NAM POŠLJITE SPREMEMBO NASLOVA Svoj dosedanji naslov: Ime................................................................... Street................................................................ City................................ State................ZIP Code. Svoj novi naslov: Ime................................................................... Street................................................................ City................................State................. ZIP Code Naš naslov: A ve Maria P. 0. Box 608 Lemont, IL 60439 Tel.: (312) 257 - 2494 AVE MARIA - LEMONT, ILLINOIS