¿W^tl
Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2-fiO K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za cela leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto H K, za pol leta 7 K.
PoMiDeina številka 10 *•
Reklamacije »o poštnine prost.. Nefrankirana pisma se n. sprt-jem&jo. Rokopisi se ae vračaj., Inserati. Enostopna petit-nstin (iirina 83 mm) m enkrat 80 Tin., vsčkrat p. dogovoru.
19. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 7. marca 1908
Leto XI.
N'ASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo «Rdečega Prapora», LJubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d. : Upravniêtvo «Rdečega Prapora», LJubljana, Jurčičev trg štev. 3/1.
„Rdeči Prapor11
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro ■ ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K JO vin., za četrt leta J K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Dpravništvo „Rdečega Prapora". Nujno delo.
Deželnozborske volitve bodo kmalu končane na Kranjskem in na Goriškem. Organizirano delavstvo je opravilo zopet nemajhno delo in četudi mu ni prineslo onega uspeha, ki je pri volitvah najočitnejši, namreč mandatov, vendar tudi to delo ne ostane brez sadov. Agitacija, ki smo jo razvili tudi tam, kjer volilni red že sam po sebi ne daje sence upa na zmago, je vendar zanesla socialistično besedo marsikam, kjer je bila doslej še neznano.
Toda zavest, da smo dovršili nalogo, nas ne sme zapeljati na počitek. Kajti življenje ne miruje nikdar in vsaka ura nam prinaša nove naloge. Kamor se ozremo, je toliko dela, da ne zadostujejo roke, ki jih imamo.
V	kratkem se snidejo deželni zbori kranjski, goriški, istrski in štajerski. V vseh bo goreče vprašanje volilne pravice. Na Kranjskem je volilna reforma prva naloga, s katero se bo moral pečati deželni parlament. Položaj je znan; vsi prisegajo, da so prijatelji splošne in enake volilne pravice, a nihče ne gane rok, da bi jo spravil na dan. Na Goriškem je bila volilna pravica reformirana v zadnjem deželnem zboru, toda brez dvoma se je bo moral novi zbor zopet lotiti. Kajti reforma je bila tako zanikrna, da se je sramujejo celo njeni očetje. Še v živem spominu je tragikomedija: Klerikalci so jo sklenili, a ko je bila sprejeta, so začeli beračiti, naj se je ne sankcionira.
2e v pondeljek so na lastnem hrbtu izkusili maščevanje svojega greha; izdelali so reformo tako, da bi morali dobiti vse tri mandate splošne kurije v svoje kremplje, a svoji premodri krpariji se lahko zahvalijo, da ne dobe ne enega. Batine, ki so jih dobili pri prvi volitvi, so jih menda že toliko omehčale, da bodo sami veseli, če izgine četrta kurija tja, odkoder je prišla.
V	istrskem deželnem zboru kuhajo kompromis. Veliki «iredentist» Rizzi in junaški narodnjak Laginja sta se dogovorila, da si pomnožita mandate tako, da se ljudstvo lahko obriše izpod nosa.
Na Štajerskem bodo meščanske stranke morale reči besedo o volilni reformi, a nemški na-cionalci že sedaj pihajo, da bi jo odpihali, Slovenci pa modrujejo, da splošna in enaka volilna pravica pač ne bo mogoča.
Povsod nas čaka torej delo za dežeinozborsko volilno reformo. Povsod je delavstvo brez imunih, parlamentarnih zastopnikov, ki bi v zborih lahko vodili boj za ljudske pravice. Povsod mora torej delavstvo iskati potov, da se pokaže; povsod mora tako močno dvigniti svoj glas, da se ga sliši.
Vse dosedanje izkušnje nas uče, da nimamo ničesar pričakovati od meščanskih strank. Vse bodo
mislile na svoje interese, na svoje mandate in povsod bo razpoloženje za kravje kupčije. Delavstvo mora torej porabiti vsa sredstva, da moralno pritisne na «merodajno» gospodo. Zato pa treba trdega dela.
S tem pa še niso izčrpane najbližje naloge. Tuintam bodo občinske volitve, ki se jih ne bo smelo prezreti. Na Dunaju se pa snide državni zbor, ki bo razpravljal o proračunu in s tem o celi vrsti vpražanj, ki zadevajo v živo življenje delavcev. Po proračunu pa morajo priti na dnevni red razna socialna vprašanja in delavstvo bo moralo pokazati, da ne čepi doma za pečjo, ne zmeneč se, če mu iz državnega zbora kažejo fige.
Skratka: Dela na vseh koncih in krajih, dela, v katerem mora proletariat napeti vse moči.
Vprašajmo se: Kako smo pripravljeni na to delo? Kakšna je naša moč? — Ce nočemo slepiti sami sebe, si moramo odkrito priznati: Premajhna je. Še mnogo je treba storiti, predno bomo lahko rekli: Pripravljeni smo na vse.
Dvoje je reči, ki jima moramo posvetiti vso pozornost: Organizacija in časopisje. Spopolniti je treba organizacijo spodaj. Stranka je le tedaj močna, če ima čvrst temelj. Od nas so se nasprotniki učili organizirati; nas so posnemali v načelih organizacije in celo v oblikah. Mi pa ne smemo zaostali za svojimi nasprotniki. Splošni slovenski greh malomarnosti in brezbrižnosti ne sme zaiti v socialno-demokratične vrste. Organizacijo moramo okrepčati za vsako ceno. Celo četo sodrugov imamo, ki — niso organizirani. Kako naj stranka deluje s takimi ljudmi? V raznih krajih imamo čedna števila somišljenikov, dobrih, prepričanih sodrugov, a združeni niso, tupatam se še ne poznajo. To prvo organizacijo je treba brezpogojno dodelati. Lokalna organizacija je temelj vsej višji stavbi, za lokalno organizacijo se je treba brigali z vso resnobo. Ce bodo lokalne organizacije krepke, bodo tudi okrajne in deželne, in bo cela stranka močna.
Pa časopisje I Kaj veže posamezne ude? Kdo poučuje nepoučene? Kdo izvršuje največ agitacijo? Kdo je neprenehoma v boju za delavstvo?
Vse stranke polagajo največjo važnost na časopisje, žrtvujejo zanj mnogo, podpirajo ga, razširjajo in povsod priporočajo. Klerikalci, ki imajo sami bogata sredstva, nabirajo neprenehoma darove za svoje časopise.
Kaj pa naši delavci ? Koliko jih je še, ki mislijo, da ne morejo živeti, če ne kupijo «Naroda» ali «Slovenca». Nasprotniškim listom, ki škodujejo delavstvu, kjer mu le morejo, darujejo svoje krvavo zaslužene krajcarje, za svoj delavski časopis se pa marsikdo še ne zmeni. In vendar je smešno misliti na napredek in pridobitve brez krepkega časopisja.
Cas je, da pride v vsako delavsko hišo «Rdeči Prapor» in da postane vsak zavedni delavec agitator zanj. Agitacija pa mora biti trajna. Priporočiti mimogrede znancu, naj naroči «Rdeči Prapor», pa se še ne zmeniti za to, če ga je res naročil, ni nič. In če kdo pravi: Tri naročnike sem že pridobil, tedaj je storil še malo. Kajti pridobivati mora «Rdečemu Praporu» vsak dan nove naročnike, povsod kamor pride.
Organizacija in časopisje sta stebra stranke. Kdor želi močno stranko, mora delati, delati, delati za organizacijo in za časopisje.
Volitve na Goriškem.
Deželnozborske volitve iz splošni kurije na Goriškem so ostale brez uspeha, kakor je bilo pričakovati po zadnjih poročilih. Potrebna je ožja volitev, ki bode v pondeljek, 9. marca.
Glasov so dobili:
Klerikalni kandidatje: Dr. Brecelj	8829
dr. Pavletič	8850
Fon	8952
Liberalno-agrarni kandidatje: dr. Franko	8830
Štrekelj	8735
Križnič	8699
Socialno-demokratičnikandidatje:
Bevk	616
L e b a n	624
Vrčon	660
Razcepljenih je bilo 250 glasov.
Glasovanje je bilo torej zelo neenako, tako da ni ena stranka na prvem, druga pa na drugem mestu. Največ glasov sta dobila dva klerikalca, po tem pridejo po vrsti trije liberalci, odnosno agrarci, potem zopet klerikalec (dr. Brecelj).
Odločili bodotudi tukaj socialni de-mokratje.
Ker so klerikalci pri prvi volitvi prekosili libe-ralno-agrarno koalicijo, je le tedaj mogoče preprečiti klerikalno zmago, če se udeleže socialni de-mokratje ožje volitve do zadnjega moža in če napno v agitaciji vse sile krepkeje, kakor je bilo pri glavni volitvi.
Preprečiti klerikalno zmago je na Goriškem politična potreba. Zato pozivamo vse sodruge, da glasujejo v pondeljek, dne 9. t. m. složno za proti-klerikalne kandidate
dr. Alojzij Franko
odvetnik v Gorici,
Alojzij Štrekelj
državni poslanec in posestnik v Komnu,
Anton Kriznič
župan in posestnik v Kanalu.
Te kandidature priporočamo našim sodrugom brez vsake obveznosti liberalne in agrarne stranke napram socialno-demokratični stranki edino z ozirom na naše protiklerikalno stališče. Pozivamo pa vse sodruge, naj agitirajo za te kandidature, kakor bi delali za lastno stranko.
V	boj zoper klerikalizem!
* * #
V	kmet s ki kur i j i je bila volitev v sredo 4. marca.
Na Krasu sta bila izvoljena liberalna (?) kandidata dr. Gustav Gregorin in Josip Šre-kelj. Prvi je dobil 737 glasov, drugi pa 587. Klerikalna kandidata sta dobila: A b r e m 447, Vran 304 glasove. Mnogo klerikalcev je glasovalo za drja. Gregorina, ki ga nihče ne smatra za «naprednega» kandidata. Pri lanskih državnozborskih volitvah je kandidiral na podlagi solzavega «sloga-štva», ki zdihuje nad «bratomornim» bojem Takrat so šli liberalci zoper njega. Sedaj so se ga usmilili.
V	goriški okolici so zmagali klerikalci« Dobili so: Zega 1185, Kiančič 1184, Berbuč 1150 glasov; liberalci, ki so ostali v manjšini, imajo Objubek 1107, Savnik 1083, Špacapan 1046
glasov. Klerikalca Zega in Klančičsta torej izvoljena, med Berbučem in Obljubekom pa pride do ožje volitve, ker nista dosegla absolutne večine 1154 glasov. Razlika glasov med liberalci in klerikalci sploh ni velika.
V	tolminskem okraju je izvoljen klerikalec dr. Gregorčič s 684 glasovi. Drugi klerikalni kandidat Kosmač je dobil 492 glasov; liberarna kandidata Juratič 462, Kovači č 368 glasov, «neodvisni» Lapanja 247 glasov. Med
Kosmačem in Juretičembo torej ožja volitev. * * *
V	italijanskem delu dežele so v kmetski kuriji izvoljeni italijanski klerikalci dr. Mer zli k, baron Locatelli in Jos. Gasser s 383 glasov: Italijanski liberalci F i n e t i, L o v i s o n i in dr. B a-der so dobili 123 glasov.
Volitve na Češkem.
Vtorek so bile na Češkem druge volitve v mestni kuriji.
Boj je bil za 16 mandatov, odločitev pa je padla le za 14.
Vsega skupaj je doslej izvoljenih: 43 čeških agrarcev; 37 Mladočehov; 4 Staro čehi; 1 realist;
1 nacionalni socialec; 1 klerikalec; 18 nemških liberalcev; 14 » radikalcev; 13 » agrarcev; 1 prostonemški agrarec; 8 pristašev nemške ljudske str.;
1	Schonererijanec;
3	Vsenemci;
4	samostalni nacionalci;
2	nemška kršč. socialca; 1 nemški «divjak».
V ožjih volitvah so:
3	Mladočehi;
1 češki radikalec; 1 narodni socialec; 1 češki agrarec;
1	češki klerikalec; 3 nemški radikalci;
2	nemška agrarca.
Socialisti so dobili pri ožjih volitvah: Dr S ou-kup 536, Karolina Machova491 glasov.
rumunske 3, srbske 2 in 1 brez oznake. Seveda je ta razdelitev nekoliko zgrešena. Slovenska «kmečka zveza» na Štajerskem, pa «Slovenska ljudska stranka» na Kranjskem in «Slov. katoliška stranka» na Goriškem imajo tri imena, pa so vendar ena stranka.
Po več kakor 100.000 glasov je dobilo 17 strank.
Izmed največjih strank so dobile: Socialno demokratična . 1,040.100 Krščansko socialna . . Mladorusinska .... Češka agrarna .... Nemško klerikalna . . Češko klerikalna . . . Staro rusinska .... Poljska ljudska .... Nemška agrarna . . . Poljska konservativna . Nemška ljudska . . .
Mlado češka.....
Poljski centrum . . . Poljski nacionalni dem. Nemško napredna . . . Rusinska kmetska . . . Teh 17 strank je dobilo glasov, t. j. 83 odstotkov; na vseh drugih 61 strank odpade torej samo 768.187 glasov, t. j. 17 odstotkov.
Klerikalci yseh narodov skupaj so dobili 1,365.376 glasov, t. j. 29-5 odstotkov. Če se sešteje glasove brez ozira na narodnosti, se dobi sledeči pregled:
Socialno demokratičnih 1,040.100 22-5%
Klerikalnih..... 1,365.376 29 5%
Meščan, neklerikalnih . 2,165.356 47%
Neprištevnih..... 47.073 1%
Leta 1901 so dobili socialni demokratje po računih sodruga Win terja 408.448 glasov. Na ta način bi bili napredovali za 631.652, torej približno za 60 odstotkov.
Proč z brezpravnostjo! Za enake dolžnosti enake pravice!
554.935 303.854 206.797 193.412 182.383 163.006 162.381 135.478 131.705 127.064 116.559 107.046 106.622 104 651 103.724 skupaj 3,849.718
davno znano, da y ogrski delegaciji n i večina za regulacijo oficirskih gaž. Vendar so avstrijski patri -otje silili na to in so poslali ogrski delegaciji v tem zmislu sporočilo. Madžari so pa glasno povedali, da ne marajo nič slišati o tem. Na konferenci, ki se je vršila pod predsedstvom Barabasa, je bila zapečatena blamaža črno-rumenih Avstrijcev. Bara b a s je naznanil, da je dobil od avstrijske delegacije nuntium (poslanico), ki obsega znani Latour-Schrafflo v predlog. Ogrska delegacija pa— pravi Barabas — ne bo vzela tega sporočila v razpravo, ker v proračunu ni postavke za zvišanje častniških plač. Po kratki debati je bil Barabasev predlog sprejet. S tem je regulacija oficirskih plač za sedaj odklonjena.
Menda za to, da bi potolažili častnike, nagla-šajo z ofiziozne strani, da bodo delegacije meseca maja zopet sklicane in da bo tedaj predlog sprejet. Toda oni, ki raznašajo to vest, ji sami ne verjamejo. Po zraku letajo sedaj sploh najraznovrstnejša poročila o bodočih dogodkih, ki so pa vsa brez pravega temelja. Nihče ne ve in ne more vedeti, kaj se bo pravzaprav zgodilo. Jasno je le toliko, da hočejo Madžari napraviti kupčijo kakor vselej. Izsiliti hočejo madžarski poveljni jezik, madžaržke zastave in grbe ter podobne vojaške koncesije, potem pa seveda glasujejo za vsako zvišanje. In gotovo je tudi to, da so se avstrijski patriotje bla-mirali.
Zaradi častniških plač, ki jih je ogrska delegacija odklonila, je sklenila avstrijska delegacija — resolucijo. Drugega storiti namreč ni mogla. Resolucija, ki jo je predlagal znani grof Sturgkh, naj pove, da avstrijska delegaeija vzdržuje La-tour-Schr afflov predlog in poziva skupno vlado na podlagi njenih izjav, zanesljivo sklicati delegacije spomladi na zasedanje in jim predložiti tak proračun, da bodo v njem izkazani na vsak način krediti za regulacijo plač za vojsko in mornarico in sicer z veljavo od 1. januarja 1908. — Izvoljen je odsek, ki naj izdela tako resolucijo. — Prihodnja seja vojnega odseka bo 10. marca. Ogrska delegacija, ki seveda še ni dobila avstrijskega odgovora na svoj sklep, je odšla domov.
Ogrska volilna reforma je v ministrstvu izdelana in pred kratkim je bil minister za ogrske notranje zadeve, grof Andrassy pri cesarju, da bi mu poročal o načrtu, ki ga hoče vlada predložiti državnemu zboru. Ko je bila sestavljena seda-
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in . •. brivnicah g&T JI
Stranke v Avstriji.
Uradna statistika o lanskih državnozborskih volitvah je dovršena. Vrinilo se je pa yanjo mnogo napak, ki se jih lahko opazi na prvi pogled. Takih napak je zlasti mnogo glede socialno-demokratičnih glasov. Slovenski socialisti bi bili po tej statistiki zelo slabi; nam pripisujejo namreč samo 5310 glasov. Toda če štejemo le slovenske volilne okraje, vidimo, da so dobili naši kandidatje 13.226 glasov; če pa računamo le približno glasove slovenskih socialnih demokratov, ki so bili v neslovenskih okrajih oddani za socialistične kandidate, dobimo 16—17.000 slovenskih socialističnih volilcev.
Na podlagi narodnosti posameznih volilnih
■ . « .	,<	ii*t\t T« Hi» i državnemu znoru. jvo je ona sestavljena. seu«-
Ljudstvo zanteva luai ¿a ue- n.a koalicijSka vlada j6) kakor znan0i dobiia nalogo, želni zbor splošno in enako, | vpeljati splošno voiiino pravico
tajno in direktno volilno
pravico!
Če je zrelo za državni zbor,
je zrelo tudi za deželni zbor!
Politični odsevi.
To je bila celo njena prva, takorekoč edina, vsekakor pa glavna naloga. Obotavljala se je žnjo dovolj časa in menda že obžalujejo na Dunaju, da je niso prav nič priganjali. V zmislu ugovora s krono, vsled katerega je prišel VVekerle-Košutov kabinet na krmilo, bi bil imel državni zbor izdelati volilno refomo ter se raziti. Če bi se bilo to zgodilo, bi danes že imeli nov državni zbor, ki bi bil gotovo drugače sestavljen, kakor je sedanji in dunajskim krogom ne bi delala vojaška vprašanja toliko preglavice.
Toda ogrska vlada je hotela na vsak način zagotoviti vladajoči madžarski kliki tudi za bodočnost moč in je zaradi tega zavlačevala volilno
Nemški socialisti . .	. 512.922
Češki > . .	. 400.326
Poljski » . .	. 66.752
Rusinski > » •	. 25.957
Italijanski > . .	. 19.921
Slovenski > . •	. 13.226
Rumunski » . •	857
Hrvatski (dalm.) . .	139
Skupaj.	. 1,040.100
Praska zbornica poslancev je vtorek po kratki debati sprejela zakon o razlastitvi poljskih I reformo skoraj dve leti. Prvič zato, da bi najprej posestij z malo izpremembo, ki jo je sklenila go- I predrugačila opravilnik in obesila bodoči opoziciji sposka zbornica. Ta dodatek določa, da se ne more I nagobčnik pred usta, drugič pa zato, da bi se po-razlastiti posestij cerkyenegain samostanskega pre- j lagoma pozabilo na avstrijsko volilno reformo in moženja. S tem je zagotovljen zakon, ki sramoti I da bi se nekoliko polegel ogenj socialnih demokra-Prusijo pred vsem svetom. Vendar je pa še veliko I tov in nemadžarskih narodnosti. Tedaj bi pa vlada vprašanje, če prinese Prusom tiste sadove, ki jih j predložila tako volilno reformo, s kakršno bi bilo pričakujejo. V najbližji bodočnosti je pač verjetno, I ljudstvo zopet opeharjeno.
da se razširi nemška posest na pruskem Poljskem, j Za res se sedaj sliši, da hoče vlada predlagati toda bodočnost narodov ni odvisna od zemljiške I pluralni zistem. Po njenem načrtu naj bi do-
posesti. Dokler so kapitalistnični družbi še mero-dajni ostanki fevdalizma, velja še marsikatera nenaravna moč. Ali tako nasilje bo le pospešilo raz-
bil en glas vsakdo, ki zna čitati in pisati, dva glasova vsakdo, ki plača določen davek (znesek še ni znan) in tri glasove, kdor ima srednjo šolo. Vrhu-
Vseh glasov v celi državi je bilo oddanih 4,617.905. Socialni demokratje so torej dobili 22 5 odstotkov vseh glasov in so s svojim milionom in 40 tisoč najmočnejša stranka.
Za njimi pridejo krščanski socialci, ki so dobili več kakor pol miliona glasov, seyeda največ na Nitjem Avstrijskem.
Uradna statistika našteva 78 strank v državi in sicer nemških 22, čeških 12, poljskih 11, slovenskih 9, italijanskih 8, hrvatskih 6, rusinske 4,
voj socializma, ker more pokazati zatiranim, da je I tega naj bi bila volitev tudi v bodoče ustmenal na podlagi sedanjega reda vsaka osvoboditev ne- I Gotovo je, da se bo socialno-demokratično delav-mogoča. Neposredno koristi vsaka krivičnost in j stvo z vso močjo bojevalo zoper tako spako. vsak terorizem svobodi, če je le v ljudstvu živa resnična volja za svobodo, lo resnico bo doživela tudi današnja junkerska Prusija.
Avstrijska delegacija se je s svojim patriotizmom korenito blamirala. Kakor znano, sta dele-gataLatour(iz gosposke) in Schraffl (iz poslanske zbornice) predlagala zvišanje častniških plač in predlog je bil skoraj z vsemi glasovi sprejet. Socialisti so glasovati zoper zvišanje častniških plač, pač pa za zvišanje dnine vojakov. Bil0 je že
Delavci!
Naročajte se na „Rdeči Prapor", ki je osrednje glasilo slovenske so-cialno-demokratične stranke. „ Rdeči Prapor" izhaja vsako sredo in soboto ter stane za celo leto 1Q K 40 v«
Z Goriškega.
Izid volitev v splošni kuriji jo znan. Socialistični glasovi so povzročili ožjo volitev. Malo nas je, ampak odločilni smo. To je vspeh, na katerega smo za sedaj lahko povsem ponosni. Kriza, volilni manevri najslabše vrste, niso nasprotnikom pomagali, da bi se otresli naše intervencije v končnem izidu voliiev. Evo nekoliko podatkov:
Klerikalci ... so dobili največ	8972 gl asov
Liberalci-agrarci » » >	8830 »
Socialisti ...» » »	660 > Razpršenih glasov je do 255 >
Ker ni nobena lista dobila nadpolovične večine oddanih glasov (9166), je potrebna ožja volitev.
Socialistične glasove štejemo v sledečih občinah :
Vertojba	96 glasov	
Cerkno	55	*
Sv. Lucija	12	»
Št. Andraž	2	>
Miren	27	»
Št. Peter	1	»
Podgora	127	»
Solkan	66	>
Sovodnje	7	>
Trnovo	5	»
Nabrežina	88	>
Povir	20	»
Šetapolaj	32	»
Sv. Križ	55	»
Skrilje	10	»
Renče	9	»
Skupaj 612 glasov znanih.
Poročilo nam pove, da je 255 glasov razpršenih. Iz raznih krajev nam pa sodrugi poročajo, da so oddali glasove, ki pa niso prišli v javnost. Nekaj občinskih volilnih komisij ni smatralo za potrebno, naznaniti glavni komisiji v Št. Petru število naših glasov, temveč imenovali so naše za razpršene. Število naših glasov je gotovo čez 900.
Če pomislimo, da je v deželi velika kriza, potem smo z našimi glasovi labko zadovoljni. V Nabrežini, kjer je vedno delalo čez 1000 delavcev, je sedaj komaj 100 delavcev radi krize v kamnoseški industriji.
Vendar smo lahko ponosni, ker naših glasov je v Nabrežini 88, liberalnih 45, klerikalnih 12. Torej absolutna večina glasov je naša. V Podgori pri Gorici je naših glasov 127, napram 214, ki smo jih imeli preteklo leto. Tudi tam je kriva kriza.
Volilni manevri naših nasprotnikov, češ, da mi ne kandidiramo, da smo se izjavili za liberalce i. t. d., so premotili mnogo naših.
Na drugi strani je pa treba omeniti, da smo mi imeli samo 7 volilnih shodov; nasprotniki pa čez 150. Korupcija, tisočaki, ki so jih izdali nasprotniki, vse to je krivo, da smo nekoliko nazadovali. Toda če primerjamo vsa ta dejstva in še na vse to štejemo skoraj 1000 naših mož — mož v celem pomenu besede — potem smo v resnici ponosni.
1000 mož, ki demonstrira za splošno volilno pravico, za svobodo, za kulturni napredek ljudstva ni v sedanjih razmerah malenkost.
Klerikalnih glasov je bilo pri zadnjih volitvah
za državni zbor............12.600
Liberalcev in agrarcev.........11.000
Socialistov..............1.100
Sedaj je klerikalcev .... manj: 3600
» » liberalcev in agrarcev » 3200
» » socialistov..... » 200
Klerikalci .... so nazadovali za 30% Liberalci in agrarci » » » 26% Socialisti...... » , 20®/,
Številke veliko povedo. Goriška je politično bolna, posebno če računamo, da je od 39.000 vo-lilcev prišlo volit samo 18.000. Torej niti 50% vseh volilcev se ni udeležilo volitev.
Tukaj tiči nezaupanje in nezadovoljnost ljudstva. Posebno če pomislimo, da je čez 60 občin, ki niti nimajo pojma, kaj da je socializem.
Nadpolovično število onih, ki so se volitev udeležili, je pa nasprotno faroyžem in klerikalizmu. Tudi to je dobro znamenje in nam daje zaupanje, da jih bodemo vzdramili v socializmu, ki je edina bivstveno protiklerikalna stranka.
Mizarji, pozor I Vsakdo, ki namerava zapustiti prostor ali delavnico, da si poišče v kaki drugi delavnici dela, sploh vsak mizar ali delavec pri strojih, ki išče dela, naj se oglasi poprej v društvenem lokalu na Rimski cesti št. 19. Nihče ne išči dela v nobeni delavnici, preden se v društvu ne informira o položaju!
Domače stvari.
V Idriji je v sredo pri ožji volitvi za kranjski deželni zbor zmagal Engelbert Gangl, kakor je bilo pričakovati. Za njega je bilo oddanih 178 glasov, za dekana A r k o t a pa 132. Izvoljen je s pomočjo socialne demokracije. Treba je povedati, da naša stranka ni glasovala zanj iz ljubezni do kranjske liberalne stranke in tudi ne zato, da bi kdove kaj pričakovala od njegove izvolitve. Proti učitelju Ganglu nimamo nič; to so povedali socialni de-mokratje že v volilnem boju; a povedali so tudi, da nimajo za liberalno stranko nič druzega, kakor boj. Odločitev za ožjo volitev je bila pa lahka, kajti če je na eni strani dekan, na drugi pa učitelj, že ni treba mnogo razmišljati, kaj se stori. Ni treba trepetati spričo dejstva, da zmagujejo klerikalci v deželi, ali iz tega nikakor ne sledi, da jim treba pomagati do krmila. Očita se socialnim demokratom, da niso mislili na usodo volilne reforme, ko so glasovali za Gangla. Toda prav na njo so mislili. Ge bi bili oddali svoje glasove Ar-kotu, bi bili klerikalci iz tega dejstva izvajali — ne da so socialisti za splošno in enako volilno pravico, ampak da sankcionirajo tisto pokvečeno reformo, ki je bila pred dvema letoma predložena deželnemu zboru in ki so hoteli klerikalci glasovati zanjo. Prav tega potrdila pa klerikalci niso smeli dobiti. Seveda pa tudi glede Gangla nismo optimisti. Plakati po Idriji so pač trdili, da je Engelbert Gangl neodvisen na vse strani, če bi to bilo resnično, tedaj ne bi smel pristopiti v deželnem zboru nobenemu klubu. Toda v «Slovenskem Narodu» je bil naštet med cflcielnimi kandidati liberalne stranke in zato bo gotovo pristopil njenemu klubu, tembolj ker je Ganglu neprijetno v samoti in ker se njegova duša ne strinja z Ibse-novim stavkom, da je najmočnejši mož tisti, ki stoji sam zase. — Vendar pa bi moral poslanec Gangl priznati eno moralno dolžnost: Sporazumeti se s svojimi tudi neliberalnimi volilci, odnosno z njih poklicanim zastopstvom glede volilne reforme. To bi zahtevala že politična uljud-nost, tembolj ker nima tista socialno-demokratična stranka, brez katere sploh ne bi bil izvoljen, svojega zastopstva v deželnem zboru. Radovedni smo, če se bo '¿avedal te — seveda samo moralne — obveznesti.
Kdo ima prav — liberalci v Ljubljani ali liberalci v Kranju? Ljubljansko glasilo, «Slovenski Narod», ne najde dovolj not za neskončne slavo-speve po mestnih volitvah. V liberalnih zmagah po mestih in trgih vidi sama lepa, navduševalna znamenja za liberalce. Po njegovem so povsod napredovali, pridobili, se dvignili i. t. d. Toda kranjski «Gorenjec» piše nekoliko drugače. «V Kranju — pravi — je izid volitve neprijetno presenetil obe stranki; klerikalce, ker se itak vedno vštejejo in računajo na gotovo zmago, še bolj pa, kar odkrito priznajmo! — nas same (namreč liberalce), ki smo pričakovali mnogo ugodnejšega uspeha. Včerajšnja volitev ni nikakor v čast naprednemu Kranju in znači kolikor toliko neuspeh n ar odno -napr edne stranke v našem mestu ... Vobče naj omenimo, da smo mnogo zakrivili sami i ne malo gosp. poslanec Pire, po čegar posredovanju niti «Gorenjec» niti «Slovenski Narod» do zadnjega časa nista prijela nasprotnega kandidata, kakor bi bil zaslužil. . .
Tako piše «Gorenjec».
Vprašati se mora, kako je sploh s politično zavednostjo volilcev, če je zmaga odvisna od tega, da se «prijema» nasprotnega kandidata (torej osebo) «kakor bi zaslužil»? Koliko je vredno politično prepričanje, koliko program, koliko načela, če se mora nasprotnega kandidata «prijemati», da se zmaga ? ... Pa že verjamemo, da je pri nas v neštetih slučajih tako. Surovo osebno napadanje je namreč tradicionalno v slovenskih volilnih bojih in to je rodilo žalostni sad, da surova sredstva res največ zaležejo. V najbolj konstitucionalni deželi, na Angleškem, so navade povsem nasprotne. Tam se agitira več kakor pri nas, toda agitira se s političnimi vprašanji, z gospodarskimi gesli, s programi I In dokler se pri nas ne navadimo tega, ne bo zanesljivih volilcev in političnih volitev.
Toda zdi se nam, da je to taktično vprašanje igralo manjšo ulogo, nego misli «Gorenjec». — Vzroki so že globokejši. In delovali so že tudi drugje, ne le v Kranju. Resnica je namreč ta, da živi liberalna stranka na Kranjskem le še od negibč-nosti svojih pristašev. Navdušenih članov liberalne
stranke je tako malo, da bi jih človek preštel na prste. Vse je v liberalni stranki nezadovoljno. Ampak kadar pridejo volitve, tedaj je treba odbiti klerikalizem; in to spravi ljudi še na volišče, tiste namreč, ki jim ni vseeno, če so klerikalci ali kaj druzega. Če pa ni naravnost klerikalne nevarnosti, pa naslika «Slovenski Narod» kakšnega izmišljenega parklja na steno in straši ž njim volilce. To pomaga nekaj časa; a «malkon-tenti» se bodo tudi temu privadili in tedaj ne bo noben parkelj več rešil propadajoče klike.
Zanimiva sodnijska razprava je bila v sredo v Gradcu. Državno pravdništvo je tožilo sodruga Jodlbauerja, odgovornega urednika časopisa «Arbeiterwille», zaradi humorističnega članka z naslovom «Pasivna rezistenca pobožnih bikov». Šlo je za sledeče: Poslanec sodrug Tuller je hotel lani poleti prirediti shod v Admontu, kjer ima samostan tako velik vpliv, da se ni nihče upal prepustiti svojih prostorov za socialno-demo-kratičen shod. Končno je dovolil kmet Pachner, da se je vršil shod na njegovem travniku. Toda zadelo ga je hudo maščevanje. Mož ima kravo. To še ni nič hudega. Ampak krava potrebuje, kakor je splošno znano, včasi bika. Tako krepko žival ima admontski samostan. Ko je bil čas za to, je odgnal kmet svojo kravico tja, da bi bik izpolnil svojo dolžnost. Ampak slabo je naletel. Samostanski upravnik se je hudo razjezil in se je zadri nad Pachnerjem: «Kaj, Vi rdeči kmet! Poberite se! Pojdite s svojo kravo k socijem!» Na klerikalno prepričanje samostanskega bika ni bil mislil kmetič. Poskusil je svojo srečo drugod, a nikjer je ni našel. Kdor ima v tistem kraju bika, je prepobožen, da bi dovolil občevanje s socijsko kravo. Končno je prišel kmet s svojo živalico vendar v neko hišo, kjer ni bilo gospodarja doma in kmetica, ki se ne peča z visoko politiko, je dovolila svojemu biku, kar je bikova navada ... O tem je «Arbeiterwille» objavil zabavno notico z omenjenim naslovom, nad katero se je smejal ves svet, izvzemši klerikalce. Zasledili so v notici «smešenje uredeb katoliške cerkve» in klerikalni poslanci so denuncirali list pri justičnem ministrstvu, ki je ukazalo državnemu pravdništvu, naj toži. Toda pobožni gospodje so pogoreli, kajti porotniki so zanikali vprašanje, če je sodrug J o d 1-bauer kriv in sodišče ga je na to oprostilo. Koristila je vsa gonja samo «Arbeitervvillu», ki je neprenehoma dobival nove naročnike.
Brez amazanosti so menda politični boji na Slovenskem res nemogoči. V podlem sumničenju so liberalci in klerikalci povsem enaki. Imeti morajo v svojih taborih pač mnogo prodanih duš, ker je njih najnavadnejše sumničenje to, da se je kdo prodal. Tako lumparijo si je dovolil «Slovenec» zopet v četrtek. Govoreč o idrijski volitvi, je zapisal sledeče tolovajske besede:
«Liberalni prvaki razumejo rdečkarje. Vsak en stotak so prinesli na socialno-demokraški bal — koliko je plačala liberalna stranka zdaj, ne preiskujemo.»
S tako nizkotno žurnalistiko se je res težko bojevali, ne da bi se človek sam umazal od nog do glave. Kam meri «Slovenčeva» krščanska ljubezen, je seveda jasno. Na plesu organizacije tobačnega delavstva je bilo nekoliko liberalcev. Bilo je tam tudi nekoliko klerikalcev, to ve «Slovenec» prav dobro. Koliko je kdo plačal vstopnine, ne vemo in nam tudi nič ni mar. Ampak duša, ki misli, da more obisk kake socialno-demokratične veselice vplivati na politično vedenje socialne demokracije, mora biti sama skozinskoz izpridena in menda dostojna financialnim transakcijam s predmetom «prepričanje». Kdor še ni bil sam za grmom, ne išče drugih tam.
«Slovenec» besni zaradi ožje volitve v Idriji, ker se je nad Arkotom izpolnila Jobova beseda «bog je dal, bog je vzel». Nihče ne more klerikalnemu glasilu odrekati pravice, da se sme jeziti; arupak poda se mu slabo. Smešna je ta jeza. Kajti prvič so klerikalci že davno vedeli, da jih čaka v Idriji neizogiben poraz, drugič jim pa idrijski socialni demokratje niso prav nič odgovorni za svoje ravnanje. A če bi se «Slovenec» samo smešil, bi nas njegova komična poza kaj malo zanimala. Toda nesramen je tudi. V četrtkovem uvodniku pravi sledeče:
«Na javnem shodu v Idriji so socialni demokratje, ko jim je dr. Krek pojasnil položaj, izjavili, da ne glasujejo za liberalca. Snedli so svojo besedo».
V teh stavkih so same brezobrazne laži. Dr. Krek v Idriji sploh ni imel javnega shoda, ampak
i „It«I@öi Prapor" ZV^
Iv LJubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Franzot, dri. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg ; Seäark, Selenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinstem, .Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, Ste-vilka 27; Sušnik, Rimska cesta 24; Ušeaičnik, Židovske ulice 1. — Kranj i Karol Florian, knjigarna. — Jaaenloe ■ Jakob Mesar štev. 101. — Trat i Lav reučič, Piazza Caserma. — Trat Rojano: Močnik, tobakarna — Gorloai Krebelj Peter, Kapucinski ulice štev. 1. Schwarz, Šolske ulice. — Rekai Re-cardo Camera, Cono 16.
samo zakoten pogovor. Socialnim demokratom ni «pojasnjeval» nobenega položaja, ampak — misleč menda, da ni socialistov poleg — je govoričil o nekaki «liberalno-socialistični zvezi». Socialni demokratje niso nič izjavljali, kako da bodo glasovali pri ožji volitvi, temveč so ga prijeli za jezik in so ga prisilili, da je preklical svojo trditev o zvezi. In ker mu socialisti niso ničesar obljubovali, je bedasto, govoriti, da so «snedli besedo».
Sumljivo hujska «Slovenski Narod' zoper volilno reformo za kranjski deželni zbor. V četrtek je imel notico, po kateri je skoraj slutiti, da nameravajo liberalci obstruirati vsako volilno reformo splob. Priporočamo liberalcem, naj bodo previdni. S samimi praznimi deklamacijami o splošni in enaki volilni pravici ne bodo preslepili ljudstva, pa naj pride vsak dan posebej kako napihnjeno «rodoljubno slavje». Delavstvo ne odobrava klerikalnega egoizma, ki je hotel sprejeti kakršnokoli reformo, le da bi prinesla klerikalcem nekoliko novih mandatov, a delavstvo tudi ne bo trpelo liberalnega slepomišenja. Opozarjamo na to zlasti gospoda Engelberta Gangl a. Tudi ljubljanska poslanca naj bodeta previdna. Že pri teh volitvah je bila trda in če bodo uganjali mnogo neumnosti, se bodo čudili pri prihodnjih volitvah, kako se znajo večine spreminjati v manjšine.
Na koprskem učiteljišča stavkajo dijaki. Predložili so ravnateljstvu svoje zahteve v naslednji resoluciji: 1. Predmeti, kakor zgodovina, zemljepis in pedagogika, ki so se dosedaj poučevali v nemškem jeziku, naj se odslej predavajo v slovenskem jeziku. To naj velja tudi pri zrelostnem izpitu. 2. Odpravijo naj se pridige pred ali po maši, ki — niso v maternem jeziku. (Zelo radikalno to ni.) 3. Zahtevamo učitelja risanja, ki bi nam razlagal tudi metodiko v umljivem jeziku. 4. Dopuščeno naj bo gojencem, da smejo zahajati k poučnim prireditvam in zabavam v Trst ali kam drugam. Vsaj višji tečaji naj bi smeli do določene ure iti v poštene lokale.
Gališke volitve.
Glavna volitev v gaiiških mestih je bila v torek. Boj je bil zelo živahen; v nekaterih krajih je bil celo krvav, kar seveda v Galiciji ni nič novega.
Izvoljenih je bilo: 14 demokratov, 4 nacionalni demokratje, 4 konservativci, 1 član centruma, 1 Nemec.
Demokratje so pridobili 1 mandat, nacionalni demokratje so izgubili tri okraje, konservativci so ostali pri starem.
V Lvovu, kjer je kandidiral sodrug Hudec, so dobili socialisti 1045 glasov; ženska kandida-tinja Marija Dulemba je dobila 511 glasov, katere je pa volilna komisija razglasila za neveljavne. Komisija namreč ne pozna zakona.
Veliko razburjenje so povzročili v Lvovu nacionalni demokratje s svojim kandidatom baronom Battagliom na čelu. Ta mož je prišel že v državnem zboru na glas zaradi njegovih pobalinskih navad. Lvovske delavce je provociral že na nekem shodu, kjer jih je nesramno grdil. Na dan volitve je prišla med delavce opoldne vest, da imajo nacionalni demokratje v svojem volilnem lokalu 600 krivih legitimacij, ki jih razdajajo. Skupina delavcev, ki je bila ysled tega sleparstva močno razburjena, je odšla pred lokal, kjer je demonstrirala. Nacionalni agitatorji so hoteli s silo prepoditi delavce, kar je pa te še bolj razkačilo. Nekateri so vstopili v volilni lokal in ko so opazili na mizi cel kup legitimacij, so jih pograbili. Nacionalci so pa hoteli rešiti svoje sleparsko sredstvo in so napadli delavci. V prepir se je vmešal tudi baron Bat-taglia. On in njegov glavni agitator M o k lovski sta pograbila samokrese in sta streljala na delavce; nekatere sta tudi ranila. Razume se, da so odgovorili delavci s pestmi in so dobro prelomastili nekatere teh junakov. Kmalu je vdrla policija v lokal, aretirala pa ni strelcev, temveč ranjene delavce.
Kako je lep vojaški stan . . .1
Kljub vsem naredbam vojnega ministra se gode pri vojakih še vedno reči, ki so včasi tako neverjetne, da se ne more človek niti zgražati ob njih. Samo zijal bi človek in strmel. «Šolo za ljudstvo» imenujejo militaristični navdušenci vojaščino, ali vesti o trpinčenju vojakov, ki prodirajo neprenehoma v javnost, ne morejo nikogar prepričati, da bi bila v vojski kaka višja kultura doma, Pač pa so vCasi dogodki taki, da izpričujejo najnižje barbarstvo. Tak brezprimerno surov dogodek je so-
drug Schuhmeier v sredo naznanil v avstrijski delegaciji. Interpeliral je vojnega ministra glede sledeče reči:
Dne 1. marca je «Arb. Zeitung» poročala, da je korporal Alojzij Prokscli (pri 4 pešpolku) poklical pešca Grünzweiga, ki je pri izdajanju dnevne zapovedi naredil neko malo napako, v sobo in mu je komandiral «Nieder!» Ko je vojak ležal na tleh, mu je zapovedal, naj se obrne, tako da je ležal z licem navzgor. Tedaj je korporal pristopil, odpel si je hlače in je — spustil svojo vodo vojaku po obrazu. Nadalje je bilo rečeno, da je sicer vložena kazenska ovadba, da pa je dotični korporal še prost in opravlja podčastniško službo. Na vojaku, ki ni bil dotlej kaznovan, pa nahajajo, odkar je stvar znana, toliko napak, da sploh ne pride več iz kazni in častniški namestnik Alfred Mayer mu je pred kratkim dejal: «Toliko časa ne bom miroval, dokler ne pridete v garni-zijski zapor.»
Vojni minister Schönaich je takoj odgovoril na interpelacijo. Dejal je: «Rad bi na mestu odgovoril na interpelacijo cenjenega gosp. delegata Schuhmeierja. Z obžalovanjem moram konsta-tirati, da se je to nezaslišano surovo dejanje res zgodilo. (Cujte!) Dotični podčastnik, ki je priznal čin, je v garnizijskem zaporu in se sod-nijsko preganja. O izidu sodnijske obravnave bom svoječasno obvestil gospoda brambovskega ministra, da obvesti cenjenega gospoda interpelanta. Kar se tiče kadeta, še ne morem določno poročati, če se je res tako izrazil, kakor je poročala «Arbeiter Zeitung.»
Toraj — dogodek je resničen! Kaj naj človek reče na to? Saj ni besed, ki bi povedale, kakšne čute izziva taka, vnebovpijoča surovost, katere ne bi mogel nihče verjeti, če ne bi sam vojni minister potrdil, da se je res tako zgodilo.
Ampak — kako je to mogoče?
Službeni reglema prepoveduje vsako surovost. Vojno ministrstvo je izdalo že celo vrsto naredb, ki zabičujejo predpostavljenim človeško ravnanje z vojaki. In vse to nič ne pomaga. Neprenehoma poročajo socialno-demokratični časopisi o novih podobnih slučajih. In socialno-demokratični časopisi le še niso vsegavedni. Koliko več takih dogodkov ostane skritih?
Za starše, ki imajo sinove pri vojakih, je slaba tolažba, da je korporal Proksch v garnizijskem zaporu. Koliko takih brutalnih predpostavljenih igra gospoda v službi in izven službe, ne da bi kdo vedel, kaj uganjajo z vojaki. Pešec Grün zweig je moral pobegniti, vedoč, da bo za to kaznovan, le da se je končno umaknil večnemu preganjanju. Bil je par dni odsoten in potem se je sam povrnil k polku. Toda koliko vojakov nima te eneržije, da bi rajši šli v zapor, kakor pa trpeli dan na dan psovke, klofute in še hujše reči? Koliko jih je tudi, ki si nabašejo puško, kadar ne morejo več trpeti?
Same naredbe vojnega ministra ne bodo pomagale. Gospod Schönaich ima gotovo dobro voljo. Njegov nastop v delegacijah se blagodejno razlikuje od prevzetnosti bivšega brambovskega ministra L at sehe rja; ali s svojo dobro voljo ne pride do cilja, dokler ne bo v vojski drugega duha, dokler ne prešine zlasti častnikov zavest, da so vojaki ljudje, da klofutanje, zmerjanje in podobna «izobraževalna» sredstva niso znamenja vitežkega duha, ampak dokazi nizkega, strahopetnega mišljenja.
Prebivalstvo ima pa pravico, zahtevati jamstvo zoper trpinčenje svojih sinov. To jamstvo bo dala vojna uprava šele tedaj, če bo našla sredstva, da vlije v predpostavljene, zlasti v častnike, drugega duha.

No,
im
n»
zdaj sem pa pri kraju s svojo latinščino!
Moj nahod je postal trajen, nobeno zdravilo nič ne pomaga, fotii sem se, pil sem čaj, bonbončke sem lizal, tako, da mi je kar slabo v želodcu — pa nahod še ni ponehal. — Tako? Ali ste pa poskusili tudi s Fayevimi pravimi sodenerskimi mineralnimi pastilami ? Pravim Vam, ti pa ozdravijo tak nahod, da je kaj, pa niti ne škodujejo želodcu — nego nevtralizirajo kislino, ki bi je bilo preveč. Kdor jemlje Fayeve Sodenerke, se počuti dobro. Dobivajo se po i-26 K škatljica po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Zavrnite kakršnokoli ponaredbo.
Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko:
W. Tb. Guntzert
Dunaj, IVA, Grosse Neugasse 27.
Sodrmi, soaiSljoiKi!
Kavarne in briVuict, Hier je na razpolago Vaie
J»«fl prapor"!
kakor tudi -vse»
slavnostne predmete
dobavlja najceneje
WUNIBALD PLANN
Dunaj, VI/2, Wallgass« 19 (poleg Raimundtheater). 20
Razprodaja.
4 pare čevljev za 7 kron.
Po nakupu velike množine čevljev se oddajo čevlji kratek čas po sramotno nizki ceni, 1 par moških in 1 par ženskih čevljev z nabitimi močnimi podplati, nadalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari elegantni, močni za zimo. Velikost po cm. Vsi 4 pari stanejo samo 7 kron. Razpošilja se po povzetju. Zamena dovoljena. Ako blago ne ugaja, se 2—1	denar vrne.
D. Kessler, Krakov OS/82.
f/\i/;it7?i ty kmorifa?
ytaU-ri xc'ltja dxsbro, po cvni in _ ixa^rtetsi/iiHrpotovali na/sv cbm^fo
, Si//11 in^Mrtetetx*
v	tfibiodisorsk» u/ie*J2&
l Z&iAvvrsfoa 9\yasnilit tkpo se vmp/aAsG.
i
Novo!	Novo!
„Kdo nničnje proizvajanje v malem?"
Tako je naslov lepi brošuri, ki je pravkar izšla v založbi «Naprejal» v Idriji kot V. zvezek knjižnioe „Naprejal".
„Kdo nničnje proizvajanje v malem?"
je napisal znani socialistični pisatelj K. Kautsky kot I. del Erfurtskega programa. — Kdor hoče temeljito poznati socialno demokracijo, mora brati Erfurtski program.
„Kdo nničnje proizvajanje v malem?"
stane 30 vinarjev. Naroča se pri upravi lista «Rdeči Prapor» in «Naprej I>, kakor tudi v vseh knjigarnah.
Čitajte in širite sledeče knjige in brošure:
H.	Kirchsteiger:
„Pod spovednim pečatom".
I.	del velja 2 kroni 60 vinarjev. II. del velja 2 kroni. A. Kristan:
■ „Socializem".	1
Gena 20 vinarjev.
A. Kristan:
„Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. Marz in Friderik Engela:
„Komunistični manifest".
Cena 40 vinarjev.
Vse te knjige in brošure se dobe v upravi «Rdečega Pra-porja» v Ljubljani, «Naprejal» v Idriji lp v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju.
»^^I^SSSSfiSSfiSSfiSSfiS»
KAVARNA
5? preje/Tedesco'v Trstu g
S® se priporoča cenjenim sodrugom najtop- 55 leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski , italijanski in nemški listi. Vse 5? pijače poceni. Napitnina je izključena.
a^jg^ggggggsggssasggsgg«
Izdajatelj in tdfevtm twdnik Ft*» Karti,
Tiska If. Pf. Lsmpret v Kranju,