— 30 —
                            Kaznovana nemarnost                                  
Marta, supruga nekega uradnika, bila je verla gospodinja in jako dobra mati svojih otrok. V njenej hiši je bilo vse v najlepsem redu, vse je bilo snaino in čedno. Pa ne samo hise, tudi otroke deržala je Marta v redu in snaž-nosti. Imela je četvero otrok, izraed katerib. sta dva najstarejša, Janezek ia' Marica, hodila v šolo.
Janezek je bil bistre glave in se jelehko učil; zraveu je pa bil lehkoumen in nemaren deček, prijel je za kajigo vselej še le takrat, ko je že bilo treba v šolo. Marica je bila zopet vsa drugačna; Bog obvari, da bi bila kaj drugega storila, nego to, kar so jej mati ukazali.
Nekega četertka po obedu, ko so oče odšli v uradnijo, pokličejo mati Ja-nezka in Marico, ter jima rek6:
,,Otroci, sedite ia izdelujte zdaj svoje naloge za jutri. Oee bodo prišli de-nes nekoliko poprej dow6v, pa bomo šli potlej na vert, kjer bomo južiaali in sladko grozdje jedli."
Marica je berž ubogala, kar so mati ukazali; vzela je svojo knjigo in učila se je prav priduo. Tudi Janezek je bil vesel, ko je slišal, da bodo šli v vert, kjer bodo grozdje zobali; poišče tedaj tudi on svoje šolske reči in se začne učiti. Pa komaj sede za inizo, spomni se, kako se njegovi tovariši igvajo na sosedovej trati, kako taai veselo skačejo in plešejo, ter rau knialu inine veseije do učenja.
,,Pa zakaj bi se inoral ravno zdaj učiti" začne merinljati. ,,Zjutraj zgo-daj ustanem, in lehko se naučim vse, pa tudi naloge še lehko izdelara. Zdaj bi se pa šel malo igraiti se svojimi tovariši, dokler pridejo oče iz uraduije!"
wTi zjutraj rad poležis; nadalje pomisli, da se nobeua reč ne sme odlagati na zadnje trenotke" rečejo mu mati. ,,Ako se greš 7,daj igrati, ne pojdeš z aaaii na vert!" —
Janezek je dobro vede], da to, kai- niati rečejo, mora se tudi zgoditi. Zato se potuhne in dela se, kakor bi se učil. Ali kmalu se zopet oživi, začne se ki-sati iu mermljati, ter kajige in papir meče siai ter tja po mizi, da še cel<5 Marico moti pri učenji.
Mati so vse to od strani gledali, naposled jim je bilo tega že preveč, vst&-,nejo, primejo Jauezka za roko, in ga porinejo skozi vrata rekoč:
,,Poberi se mi izpred oči, nepokomi otrok, z nami tako ne pojdeš aa vert!" ter zaprejo za njim vrata.
i        Janezek se je nekaj časa jokal zunaj na dvorišci, naposled se je pa pobral k svojim tovarišem, ter je kmalu pozabil na vse, kar se je doma godilo.
Oče dom<5v prišedši Dajdejo mater in otroke že pripravljene razen Janezka, ki ga ni bilo doma.
,,Kje je pa Janezek?" vprašajo, ko vidijo, da ga ni. Mati mu na kratko povedtf, kaj se je zgodilo, ia oče odobrijo popolnoma dejanje svoje supruge.
Potem gredi5 vsi skupaj na vert. Mati so pripravili prav tečno južino. Otroci so bili na vertu dobre volje, kakor malo kedaj poprej; ko so se malo poigrali, dobili so vsak lep kos pečenke, potem tudi hrušek, breskev in grozdja. Ko se je jelo solace pomikati k zatonu, poveraili so se zopet nazaj v hišo.
- 31 —
Tudi Janezek pride med tem domov. Kako mu je bilo pri serci, ko ugleda svoje stariše, tega si pač ne morete raisliti. Stisnjen v kot si ne upa pogledati niti oeeta niti matere v oči. Oče opazivši ga, pokarajo ga ostro rekoč:
,,Janezek, jaz sera popolnoma uezadovoljen s teboj. Svoje mafcere nisi ubogal in zato tudi nisi vreden moje ljubezni; tudi te Ijubil ne bom, dokler se rie poboljšaš!"
Janezi-k se je začel jokati in hotel je prositi očeta za odpuščenje. Pa oče mu ne puste, in resno mu rek<5:
,,Ti se morai enkrat za vselej poboljšati in odvaditi svojeglavnosti. Zdaj mi ne sineš govoriti ničesar, ampak vzemi košček kruha, — drugega ne dobiš tako nič, — in spravi se v posteljo.   Pred oči se mi ne pokaži!"
Janezek se joka na ?es glas, pa bilo je vse zastonj. Dekla pride, raz-gerne posteljo, in Janezek inora iti spat. Predno se uleže, prosi deklo, naj bi ga zjutraj zgodaj izbudila,  ker se ima še učiti in naloge spisati.
Mati so to slišali in rek<5:
,,Nobeden ga ne sme buditi, to vam povem! Zakaj se ni učil denes? Naj se enkrat odvadi svoje nemarnosti. Ako hoče raao ustajati, sam naj se budi."
Tako je tudi bilo.
Janezek je kmalu zaspal, in kerje bil truden,  spal je vso noč kakor polh-
Da bi se bil zjutraj zgodaj zbudil, o tem je bilo pač škoda misliti. Bili so že davno vsi na nogah, a Janezek je še spal kakor ubit, in nihče ga ni sinel buditi. Nu naposled ?e vendar tudion probudi: alikedaj? Ura je udarila ravno tri četert na osem.
Janezek opazivši, da se je tako pozno izbudil, skoči kakor n6r iz postelje, ter se hitro oblece. Pač bi stokrat rajše irnel, ako bi denes ne šel v šolo, nego da laora iti popolnoma nepripravljen, Naučil se ni, tudi naloge ni napisal, a učitelj mu so zadnjikrat zapretili, da ga bodo gotovo kaznovali, ko pride per-vikrat še nepripravljen v šolo. Pa na to še misliti ni smel, kara li še, da ne bi šel v šolo.   Vzeme tedaj svoj zajuterk, in i žalostnim sercem odide iz doma.
,,Ej, ko bi bil veeraj svojo mater poslušal, kako srečen bi bil zdaj! Kako veselo bi šel zdaj v šolo! Prav so nii mati dejali, da se delo ne sme nikoli odlagati na zaduji čas!"
Tako je Janezek v šolo grede govoril sain se seboj. Prišel je v šolo, ko 80 otroci ravno odmolili; učitelj berž zapazijo, da pri Janezku ni vse tako, ka-kor bi moralo biti. Otroei, ki imajo čisto in mirao vest, ne prihajajo tako po-bito, s tako žalostnim in objokanim licem  v šolo.
Tudi se učitelj niso motili. Ko vprašajo slovnico, kaj pravite, ked<5 je. ki je ni znal? — Janezek! Pregledajo naloge, — ked<5je, ki je nima? zopet Janezek.
Učitelj ne rečejo niti   bele niti cerne, ampak zapr<5 Jaaezka do poludne.
,,Jaz sem te že večkrat opominjal zarad tvoje nemarnosti. Ti imaš prar dobro glavico in lehko bi bil eden pervih, pa nečeš. Zategadelj boš pa moral denes dve uri dalje v šoli ostati nego drugi otroci!"
Tako so rekli učitelj, in Janezek se je začel jokati. Pa jok mu ni prav nič pomagal, bil je zapert v šoli do dvanajste ur«.
Mati se niso prav nič čudili, ko Jauezka ni bilo iz šole o pravem času. To jim je bilo še le prav po volji, ker namenili so se, da Janezka vendar ea-krat odvadijo njegove terme in nemarnosti.
— 32 —
Po dvanajstih, glej, pride Janezek ves objokan dom<5r.
,,Ali ti nisem dobro hotela, ko sem ti včeraj sovetovala, da se uči svojih reči. Ko bi bil mene poslušal, šel bi bil včeraj z nami na vert, in se prav prijetno zabavljal; a denes bi tudi ne bil kaznovan od gosp. učitelja. Glej, to so nasledki tvoje nemarnosti in tvoje terme. Da se pa tega za vselej odvadiš, stal boš tam le v kotu, dokler oče ne pridejo; videli bomo, kaj bodo oče rekli. Jaz sem za to, da ostaneš tudi ves po poludne tam v kotu."
Komaj so ruati to izgovorili, pridejo oče.                                              .....:
,,Maiica! lepo te prosim, pojdi z Milčetom in Tinko k očetu ia materi, ter ju prosi, da mi odpuste" reče jokaje se Janezek, ter milo pogleda svojo sestrico Marico.
,,Kaj je zopet napravil?" vprašajo oče, ko ga vidjjo, da stoji v kotu in se joka.
,,Vsi otroci začad jokati" boj^ se, da ga bodo oce ostro kazaovali.           "'*
,,Oh mati! imejte usmiljenje z Janezkom, vsaj se bode poboljšal," prosi Marica.
,,Odpustite mu! žal mu je, da vas je razžalil!" jokata Milče ia Tiaka.
A Janezek prioie mater za roko, ter jo z gorkimi solzami moči. Joku in žalosti ni mogel niti besedice izpregovoriti.
Stariši so bili sami jako ganjeni nad to ljubeznijo svojih otrok; odpustili so Janezku, ker jim je terdno obljubil, da bode vprihodnje pokoren svojim sta-rišem, in bode tudi vselej poprej svoje dolžaosti izpolnil, predno bode mislil na igrače.
Nu, Janezek je deržal svojo obljubo. Bil je odsihdob prav reden, priden in ub6gljiv deček. Nikoli ga ni bilo treba več opominjevati, ia storil je svojim starišem na perri htp vse, kar so poželeli. Tudi v šoli je zdaj vse drugače na-predoval, in je kmalu prekosil vse svoje tovariše.
Blagor otroku, ki si rad k sercu vzame opomine svojih dobrih starišev!
F