CELJE. 23. NOVEMBRA 1967 - LETO XXI, ST. 44 — CENA 50 par (50 Sdin) CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA NAŠA REPUBLIKA IN VELIKI OKTOBER Praznujemo štiriindvajseto obletnico zgodo- dovinskega dogodka, ko je bila v osrčju okupi- rane Evrope, sredi bojnega meteža na življe- nje in smrt, ustanovljena nova socialistična Jugoslavija, federativna republika enakoprav- nih jugoslovanskih narodov. Do takrat sta na svetu obstajali samo dve socialistični državi, Sovjetsika zveza in Ljudska republika Mongo- lija, ki sta nastali istočasno kot dedinji veli- kega oktobra. 29. november 1943 je po svoji pomembnosti enak dnevu, ko so v tedanjem Petrogradu. ki danes nosi Leninovo ime, delavski in kmečki sovjeti prevzeli vso oblast v največji deželi na svetu. V Jugoslaviji je bil ta korak storjen po dvoletnem težkem boju z okur^atorji in doma- čo reakcijo, in prav tako kot sovjete, so jugo- slovansko delovno ljudstvo čakale težke px-eiz- kušnje ter boji do končne zmage orožja, do zmage in uveljavitve novega družbenega reda. Ni namen, da bi poveličevali naše mesto v vrstnem redu nastajanja socialističnih držav. Bolj pomembno kot to, je dejstvo, da je Ju- goslavija dala zgodovini revolucionarnega de- lavskega gibanja nov tip socialistične revolu- cije, revolucije, ki se je prepletala s cilji na- rodnoosvobodilnega boja, ki je vseboval vse poglavitne elemente socialistične revolucije. Kot je Jugoslavija v dneh oborožene revo- lucije stopala svojo si)ecHióno pot, je tako pot ubirala tudi po zmagi orožja. Kot je ak- tivna koeksistenca karakteristika Jugoslavije v mednarodnih odnosih, tako je samoupravni sistem temelj našega notranjega razvoja, nas temeljni družbeni odnos. Ob zasledovanju ci- ljev gospodarske in družbene reforme pogosto teržave, ki jih je reforma odkrila; dostikrat se zgodi, da se mnogim nadaljnji '•azvoj samoup- ravljanja odtuji in zamegli, da trenutne ,teža- ve prekrivajo dolgoročnejše cilje. Primerjaj- mo malo 29. november 1943. Ali ni takrat bila ideja in zavest močnejša od nekaj desetin do zob oboroženih sovražnih divizij in od politi- kantskih previranj ter špekulacij mednarodne diplomacije? če bi takrat dajali prednost tre- nutnim okodiščinam, bi bil 29. november 1943 navaden dan v krvavem vojnem obdobju. V Sovjetski zvezi so te dni praznovali pet- desetletnico velikega oktobra. Slavili so bogate plodove revolucije, ki je najbolj zaostalo drža- vo v družbi tedanjih velikih sil privedla na zavidljivo mesto, ko svet prizna samo dva enakovredna ekonomska, na žalost tudi voja- ška tekmeca, SZ in ZDA. Mi seveda nismo to- likšna država, vendar je naš ugled velik ravno zaradi naših samostojnih odločitev, zaradi naše specifične poti v socializem. Razviti čim dlje našo samoupravno družbo je ob razvijanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in aktivni koeksistenci v mednarodnih odno- sih naša temeljna naloga, naš dolg 29. novem- bru 1943 in vsem žrtvam, ki so za uresničenje takrat zastavljenih ciljev bile žrtvovane. Družbi, ki ima jasne in svetle cilje, trenut- ne težave ne morejo omajati optimizma in za- vestne akcije. J. Krašovec Razstava v muzeju revolucije Albert Sirk ob 20-letnici smrti Za svojo tretjo razstavo v letošnjem letu je celjski Mu- zej revolucije izbral dela akademskega slikarja Alberta Sirka. Razlogov za to je bilo več: dvajsetletnica slikar j eve smrti in pa predvsem dej- stvo, da je bila njegova oseb- nost že od prvih dni okupa- cije povezana z najbolj na- prednim delom našega slo- venstva, ki je bilo za ceno boja zoper hitlerjevski faši- zem pripravljeno žrtvovati tudi sebe. Tako je, kot mno- gi drugi, Albert Sirk plačal svojo nacionalno pripadnost 2 zaporom in kasneje pre- gnanstvom v Srbijo. Rodil se "je 1807 pri Sv. Križu; realko in slikarski Oddelek obrtne šole je kon- Cal v Trstu in 1913. leta opra- vil izpit za pouk risanja na umetnostnem zavodu akade- mije v Benetkah in UrbLnu. Potem je služboval kot uči- telj risanja na mestni gim- naziji in slovenski šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. Iz faši- stične Italije je 1929. leta emigriral v Jugoslavijo. Od 1937 do 1941, ko je bil naj- prej zaprt v kapucinskem samostanu, je služboval v Celju, po osvoboditvi pa v Trstu, na učiteljišču v Por- torožu in zopet kratek čas v Celju, kjer je 1947. leta tudi umrl. Spominska razstava v Mu- zeju revolucije, ki so jo od- prli 22. tega meseca in bo odprta do 10. decembra, bo prikazala Sirkove akvarele, risbe v oglju, portrete in ilu- stracije, pa tudi gra- divo iz zaporov v kapucin- skem samostanu v Celju, Medtem ko so dela ljubez- nivo odstopili Muzeju slikar- jeva vdova, posamezniki in ustanove, je vseh pet številk humorističnega časopisa »Ka- pucinski Toti«, ki kaže Al- berta Sirka predvsem kot odličnega, karikaturista, ohra- nil Muzeju eden njegovih or- ganizatorjev, pokojni Franjo Vilhar iz Laškega, časopis so namreč izdajali zaporniki v samostanu maja in junija 1941 in A. Sirk je bil eden glavnih sodelavcev. V Muze- ju revolucije bodo tako ob sli- karjevih originalnih skicah prikazali v fotokopiji vseh pet časopisnih izvodov. Razstava bo nemara prav zaradi tega še posebej privlačna. dhr VSEM NAROČNIKOM, BRALCÍM, POSLUŠALCEM, SODELAVCEÍM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO K DNEVU REiPUBLIKE — 29. NOVEMBRU. — CELJSKI TEDNIK — RADIO CELJE — URADNI VESTNIK — E}PP — UPRAVA ENOTE KONFERENCA KOMUNISTOV KONJIŠKE OBČINE Za boljše delo v soboto je bila v Sloven- skih Konjicah prva seja ob- činske konference Zveze ko- munistov. Poleg delegatov so se je udeležili tudi član centralnega komiteja ZKJ Miha Košak, zvezni poslanec tega območja in predsednik zvezne gospodarske zbornice Tone Bole in še nekateri dru- gi gostje. Komunisti so na konferenci obravnavali svoje delo v preteklem obdobju, govorili pa so tudi o reorga- nizaciji Zveze komunistov in o prihodnjih nalogah pri iz- vajanju gospodarske in druž- bene reforme. Ugotovili so, da mnogim komunistom še ni popolnoma jasno, kakšni so cilji reorganizacije Zveze komunistov. Zato so z orga- nizacijskimi spremembami, ki so jih sprejeli m konfe- renci, ustvarili samo pogoje za boljše delo in uveljavlja- nje članov Zveze komuni- stov. Od njih in njihovih prizadevanj pa bo zdaj od- visno, če bo uresničen tudi vsebinski smoter, ki naj bi zagotovil uspešno delo ko- munistov na vseh področjih družbenega življenja. V razpravi o gibanju go- spodarstva v občini, so ugo- tovili, da so osebni dohodki naraščali hitreje kot storil- nost in produktivnost dela. Hkrati pa so menili, da so družbene obveznosti delov- nih organizacij previsoke. Poudarili so tudi, da so za boljše rezultate potrebni tes- ni stiki med delovnimi orga- nizacijami in dobro povezo- vanja le-teh v okvirih šir- še skupnosti. Na konferenci so izvolili še nov občinski komate ter predsednike in člane stalnih korriisij pri občinski konfe- renci Zveze komunistov. Za političnega sekretarja pa so ponovno izbrali Toneita Ob- rala, ki je občinsko organi- zacijo ZK vodil tudi doslej. I.B. Z novim letom „Zasavski premogovniki" Prve razprave o potrebi po tesnejšem sodelovanju premogovnikov in tudi dru- gih energetskih dejavnikov v zasavskih rudarskih revirjih, pa tudi na širšem področju, je bilo mogoče zaznati že la- ni. V začetku leta pa je bila potem, ko sta samoupravna organa rudnika rjavega pre- moga Trbovlje-Hrastnik in Zagorje sprejela načelna sklepa o tem, da se naj za- čne s pripravami za združi- tev obeh premogovnikov, imenovana posebna komisija z nalogo, da preuči možno- sti za združitev obeh premo- govnikov in pripravi uštrca- ne predloge). (Dalje na 14. strani) BRALCEM IN NAROČNIKOM! Ofcr.'eščamo vse naše na- ročnike in bralce, da CT v prihodnjem tednu za- radi praznikov ob dne- vu republike ne bo iz- šel. Prva naslednja šte- vilka bo torej izšla 7. decembra. Uredništvo C Tednika Amenčani so baje iznašli novo »protiraketno raketo«, ki so jo imenovali »spektroi- no«, ker bo oddajala cel spek- ter rentgenskih žarkov, ki bo- do uničili atomske naboje na- padajočih sovražnikovih ra- ket. To spominja na zgodbo o znanstveniku, ki je prodal vojnemu ministru tank, po- tem top, ki prebije oklep tan- ka, potem spet tank. ki ga top ne prebije, potem spet top, ki prebije tudi ta, tank ,.. Predsednik Johnson poziva vojake, ki se vračajo iz Vietnama, naj se zaposli- jo kot učitelji in socialni de- lavci v revnih četrtih ameri- ških mest. }>To je novo boji- šče, kjer se bodo izkazali vo- jaški veterani.« Ameriški predstavniški dom je po svo- je podprl Johnsona: od vlad- nega programa za pomoč rev- nim Američanom je odbil 460 milijonov dolarjev... V Grčiji je nesrečni trgovec, ki je prodal ploščo zaprtega skladatelja Teodorakisa, do- bil štiri leta ječe. Ta bo imel dovolj časa razmišljati o de- mokraciji, ki se boji navad- ne popevke ... Sto enajst razcapanih in mrkih belih najemnikov je z mešanimi občutki poslušalo v Ruandi predstavnika Organizacije za afriško enotnost, ki jim je jasno povedal, naj izginejo iz Afrike in naj se nikoli več ne vrnejo. Najemnike so pre- gnali iz Konga v Ruando in lahko so veseli, da so odnesli zdravo kožo. Morali so pod- pisati listino, da se ne bodo nikoli več bojevali v Afriki. Do naslednje priložnosti? ... V kategorijo belih najemni- kov seveda ne sodijo pripad- niki enajste francoske elitne padalske divizije, ki ima na- logo »intervenirati« v nekda- njih francosko govorečih ko- lonijah, zdaj neodvisnih. Ta- ko so prejšnji teden prileteli v Srednjeafriško republiko na pomoč predsedniku Bo kassi, ki ima samo 450 voja- kov. Francoskim padalcem ni bilo treba nič podpisovati... Neki britanski novinar je to- le zapisal o zunanjem mini- stru Georgeu Brownu, ki več- krat poskrbi za kako razbur- jenje ali zabavo s prenagle- no besedo ali dejanjem: »Ker je britanska zunanja politika šala in potemtakem ni važno, kdo jo vodi, imejmo rajši zu- nanjega ministra, ki zbija ša- le, namesto dolgočasnežev, kakor sta bila njegova dva predhodnika.« PO NAŠIH REPUBIJKAH Nagel vzpon Makedonije Iz nekdaj zaostalega pre- dela naše aržme. Makedoni- je, ki smo jo ïhozinali samo po njenih odliönih, a vendar revnih obrtnikih, po sezon- sGdh delavcih in nepismenih ljudeh, se je danes ta repu- blika razvila v napredno in- dustrijsko pokrajino. Njena industrijska prodavodnja je že danes dvanajstkrat večja, kot je bila pred dvajsetimi leti. Od osvoboditve do danes so v nji gradili že blizu sbo tavam in drugih obratov, v katerih dela več kot 80.000 delavcev, kar spet znaša do- bro tretjino zaposlenih po vseh najrazličnejših dejavno- stih, medtem ko je bilo pred vojno v Makedoniji zaposle- nih komaj 17.000 ljudi, pa še od teh jih je delalo v gospo- darstvu 14.000. Z zgraditvijo novih ener- getskih virov se je poraba električne energije v Make- doniji povečala za SO-krat v primerjavi s stanjem pred 25 leti. Električna energija, ki so jo pred vojno izkori- ščali komaj v dobrih dvajse- tih naseljraiih kraijih, je dar nes znana skoraj že po vseh hribovskih vaseh in zaselkih. Najmodernejša železarna Deset novih gospodarskih podjetij, fcl jih grade sedaj in med katera spada tudi skopska železarna, bo spre- menilo gospodarsko podobo Makedottiije. Najmodernejši obrat jugoslovanske črne me- talurgije je železarna v Skop- ju, v kateri so s poskusno proizvodnjo pričeli v začet- ku tega leta, bo izpopolnila asortiment proizvodnje nase metalurgije. Vrednost дјепе letne bruto proizvodnje bo presegala milijardo novih di- narjev, kolikor sedaj znaša skupni dohodek vse make- donske industrije. Z zgraditvijo modeme in- dustrije se je močno spre- menila tudi struktura make- donskega družbenega življe- nja; izvršila se je tudi glo- boka sprememba v sami strukturi vsega gospodarstva. Popolnoma se je spremenil in se še nadalje spreminja zmačaj makedonskih mest. Ta se naglo spreminjajo iz nekdanjih uradniško-trgov- slkih in obrtniško-zaslužkar: sküi mestec v močna indu- strijska središča. Prispevek jugoslovanski kulturi Tudi šolstvo, kultura in znanost se urno in dinamič- no razvijajo. V pogojih svo- bodnega izražanja svojih na- rodnih vrednot so Makedon- ci in šiptarji in Turki in pri- padniki drugih narodnih sku- pin s svojimi umetniškimi deli ustvarili številne umet- nine, ki so pomemben pri- spevek jugoslovanski in ob- čečloveški kulturi. V vsakem večjem kraju je gimnazija, pomnožilo se je tudi število drugih srednjih šol. Na univerzi v Skopju, najvišjem zaianst-venem zavo- du v Makedoniji, študira da- nes blizu 12.000 rednih in izrednih študentov. Pred voj- no je iz vse Makedonije di- plomiralo komaj nekaj sto državljanov. Velik razmah izobraževanja v tej republiki se kaže tudi v dejstvu, da se je v zadnjih letih šolalo čez 21 odst. pre- bivalstva, kar presega sploš- no jugoslovansko povprečje. Pred vojno je skoraj 60 odst. otrok ostalo izven šol. ^Višak naglega raavo- ja pa predstavlja pred krat- kim ustanovljena Miakedon- ska akademija znanosti In umetnosti. Z druge plati pa je svobodna beseda make- donskih umetnikov dala že nad 2000 del in več kot sto pisateljev in drugih piscev. K ustvarjanju makedonskega knjižnega jezika je veliko pripomoglo tudi tiskanje prvega makedonskega slovar- ja v treh zajetnih knjigah. Delo makedonskih znan- stvenikov je sedaj osredoto- čeno na priprave za izdajo prve tiskane zgodovine ma- kedonskega naroda. Ta naj prvič pove vsemu svetu res- nico o makedonskem narodu, kajti stoletja so to resnico potvarjali. AL. DIMITROVSKI Refo/ma Je samo pokazala težave! »Grovori se o težavah, ki jih je povzročila reforma. Mi- slim pa, da je to napačno. Reforma ni rodila težav, mar- več je samo pokazala, kje so. To je eno. Drago pa je v tem, da nas je reforma privedla v položaj, da moramo izvrši- ti tisto, kar smo odlagali morda od 1950 pa do 1960. In to tako, da moramo opraviti • naenkrat več zadev na vseh 3jLh. Za vse to pa sme odi- govomi vsi.« MILENTIJE POPOVIC predsedndk zvezne skupščine, na sestanku v Nišu ATENE: Novozapriseženi grški zunanji minister PANAYIOTI PIPINELIS (desno) po- zdravlja v torek v grškem zunanjem ministrstvu turškega ambasadorja TURANA TULUIA, s katerim se je pogovarjal o sedanjem dcsplozivnem položaju po ciprski krizi. (Telefoto: UPI) TELEGRAMI ŽEN3VA — Tukaj so se začela pc^ajaiija med predstavniki naro- dnoosvobodilne fronte Južne Ara- fjije in britanske vlade o podelit- vi neodvisnosti tako imenovani Južnoarabski federaciji. Druga ara- bska organizacija — FLOSY — je izključena iz pogajanj. KAIRO — Vlada ZAR je objavila dekret, po katerem se bo lahko 1406 oseb, ki so jim leta 1962 pre- povedali politično dejavnost, zdaj lahko spet udejstvovalo v politiki WASHINGTON — Amerižko zu- nanje ministrstvo je sporočilo, da se nadaljujejo posvetovanja med Washingtonom in Sajgonom o mo rebitni prekinitvi sovražnosti med božičnimi in novoletnimi prazniki, Južnovietnamska fronta je že spo- ročila, da bo spoštovala prekinitev sovražnosti med prazniki, če bo to storila tudi nasprotna stran. CINCINNATI — V bližini Cincin- natija v ameriški zvezni državi Ohio se je zgodila huda letalska nesreča, v kateri je po prvih po- ročilih izgubilo življenje najmanj 50 potnkiov. Strmoglavilo je reak- cijsko potniško letalo družbe »TWA«. V letalu je bilo po sez- namu 72 potnikov in 7 članov po- sadke. WASHINGTON — Ameriški zu- iianji minister Dean Rask je de- jal, da Je položaj na Cipru eks- ploziven in da se ameriška vlada posvetuje z drugimi vladami v OZN, ^ ne bi prišlo do še hujše zaostritve med Turčijo in Grčijo v sporu zaradi Cipra. tedenski zunanjepolitični pregled Britanska vlada je konec prejšnjega tedna sklenila zni- žati vrednost funta šterLnga za 14,3 odstotka glede na do- lar. Medtem ko je bil funt sterling prej vreden okrog 2.80 dolarja, je zdaj vreden 2.40 dolarja. S tem se je se- veda spremenil tudi odnos funta do dinarja. Po razvred- notenju je funt vreden 30 no- vih dinarjev, torej 5 novih dinarjev manj kot prej. Z dramatičnim gporočilom o razvrednotenju funta je bri- tanska vlada napo led prizna- la pora7 : vojih prizadevanj, da bi ohrar" vrednost bri- tanske vaiate. Poskušala je na vse načli. z mednarodni- mi posojili takrat, ko je ne- zaupanje do fimta pripravilo lastn ke funtov šterlingov, da so zahtevali za funte dolarje ali kake druge valute; z za- mrznitvijo plač doma; z var- čevanjem; s pospeševanjem izvoza (kljub vsem napo.om se britanski vladi ni posreč lo izra.Tiati primanjkljaja v zu- nanjetrgovinski bilanci, če- prav je po vclitvah obljublja- la, da ga bo izravnala že do lani). Toda fut sterling ni samo britanska valuta, ampak je tudi tako imenovana medna- rodna rezervna valuta. Pri- bližno tretj na svetovne trgo- vinske menjave šc vedno pole ka na temelju funta in še vedno govorimo o šterlin- škem območju, ki ,је ostalo iz časov, ko je bila Britanija še svetovna velesila. Zato so zdaj" morale številne države, katerih nacionalna valuta je tesno povezana s funtom, tu- di razvrednotiti svoje valute. Poleg tega so v angleških bankah naložena številna za- sebna in državna dobroimetja iz tujine v funtih. Vrednost teh dobroimetij je zdaj pa- dla za 14.3 odstotka. Zakaj je britanija morala razvrednotiti funt (zadnjič ga je leta 1949)? Kakor pravijo temu finančni strokovnjaki, je postal pritisk na fimt ne- znosen. To pomeni, da je to- liko lastnikov funtov hotelo si>et menjati funte v dolarje ali kako drugo valuto ali v zlato, da rezerve angleške na- rodne banke niso več zado- stovale za kritje vseh teh zahtevkov. Ali spet iskati mednarodno posojilo? Govo- LÖNDON — Britanska vlada Je ublažila omejitve, ki so veljale za gifDanje kitajskih diplomatov ta ki- tajskega osebja v Londonu. Od avgusta letos je bilo kitajskim di- plomatom prepovedano, da bi se brez posebnega dovoljenja odda- ljevali od središča mesta aa več kot osem kilometrov. Zdaj se bo do lahko gibali 56 kilometrov od središča mesta. KAIRO — Proces proti letalskim poveljnikom, ki jih obto^jejo. da so odgovorni za poraz egiptovskega letalstva v vojni z Izraelom 5 ju- nija letos, se bo nadaljeval prihod- nil mesec. Proces ie za zaprtimi vrati rili so o posojilu v višini mi. lijarde dolarjev. Toda t^ posojila niso zastonj. Vlad^ bi morala obljubiti, da bo še! huje stisnila pas doma. Očit^ no je Wilson spoznal, da jg pas že dovolj najiet. Manjši funt Britanski izvoz se bo zdajl nedvomno povečal, ker so s(| britanslü proizvodi zdaj m' mah pocenili, toda zato se bodo usluge in blago doma podražile za 4 do 5 odst-iikov. Vlada je napovedala izredno varčevanje. V političnem po- gledu pa lahko samo upa, da bo razvrednotenje funta spet spravilo na noge omajano britansko gospodarstvo vsaj do leta 1970, ko bodo v Brila- niji spet splošne parlamentar- ne volitve. Ce bi pa laburisti zdaj šli na volitve, ne bi nih- če stavil nanje niti en raz- vrednotsn funt. Turkom je spet zavrela kri zaradi najnovejših dogodkov na Cipru, kjer so se v zad- njih dneh spopadli Grki in Turki. Ankara to pot zelo resno svari Atene, da bo za- čela vojno proti Grčiji, če se taki înc'denti ne bodo nehali, če Grčija ne bo odpoklicala s Cipra dvajset tisoč grških vo- jakov, ki poleg ciprskih Gr- kov tvorijo oborožene sile na otoku, in če ne bodo odpokli- cal! s Cipra generala Grivasa, ki je trn v peti Turkom. In ne samo Turkom. Grivas pov- zroča težave tudi nadškofu Ma'cariosu, ciprskemu pred- sedniku. Turčija vztraja pri neodvis- nem Cipru, ki bi bil organi- ziran kot federacija, v kate- rem bi lahko mimo živela za- se tudi turška manjšina (25 odstotkov). V bistvu tako re- šitev podpira tudi Sovjetska zveza. Toda Ciprčani grškega rodu še vedno zahtevajo »eno- sis« oz'roma priključitev h Grčiji, čeprav se je njihovo navdušenje spričo spremem- be rcžma v Atenah (vojaška vlada) y zadnj h mesecih pre- cej ohladilo. G'-čija in Turč'ja sta poslali čete na meJD v Traldjo in te- ko priprave kakor za pravo vojno. Toda kljub zelo nape- temu položaju malokdo pri- čakuj", da bo prišlo do naj- hnjš"ga. Za k-.ilisami si Ame- ričani, na moč pr.zarleva'o po-, miriti nasp-otrii'^a, ki sta si- cer oha v atlantskem p-'kt'i, ft orljk-'rí^r» ■ '----^í'—í tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Spet hudi nesreči ■ AVTOBUS PO STRMINI V REKO, V RAŠI PET MRTVIH RU- DARJEV. V četrtek je na cesti Ob- renovac—Beograd prikolica cister- ne oplazila »Lastin« avtobus, ki je hipoma zdrvel s ceste po strmini v reko. Avtobus je potonil. Začelo se je dramatično reševanje. Preden so avtobus potegnili iz vode, je žal, 25 življenj, lahko tudi več, ako je vo- da kakšno truplo odnesla, že ugas- nilo. Samo 8 potnikov se je rešilo. četrtek je terjal še nove žrtve. V raškem rudniku je zaradi jamske eksplozije plaz kamenja in premo- ga zasul pet kopačev. Ko so jih od- kopali, so bili že mrtvi. Tragedija je zagrnila v temo ža- losti Obrenovac, Raso in druge kraje, od koder so bili mrtvi pot- niki in rudarji, žalovali smo tudi mi. Ob tem smo se vpraševali, kaj smo storili za to, da bi se usposo- bili za samopomoč. Pravijo, da bi bila tragedija z avtobusom manjša, če bi si potniki v potonjenem avto- busu znali pomagati. In še nekaj: po cestah še zme- raj vozijo tovornjtvki, avtobusi itd. z raznimi tehničnimi pomanjkljivo- stmi. Pravijo, da je imela cisterna, ki je s prikolico oplazila avtobus, tehnične pomanjkljivosti. : ■ DVESTO MILIJARD ZA PO- TREBE SOCIALNEGA ZAVAROVA- NJA. Upravni odbor slovenske go- spodarske zbornice je te dni raz- pravljal o problemih socialnega za- varovanja. Na seji so menili, da so možnosti humanizma omejene, lah- ko so le takšne, kot nam to dopu- šča višina narodnega dohodka. Slo- venija nameni vsako leto za potre- be socialnega zavarovanja 200 mili- jard starih dinarjev. Gospodarstvo bi bilo pripravljeno prevzeti nase povečanje prispevka, če bi imelo večjo garancijo za racionalno po- rabo teh sredstev. ■ NE SMEMO RAČUNATI SA- MO OD DANES DO JUTRI. Pred- sednik Tito je v pogovoru s pred- stavniki Beograda med drugim de- jal, da ne smemo lačunati samo od danes do jutri, temveč moramo gle- dati daleč naprej. Razume se da se lahko iztegnemo za tolike kolikor nam dopušča odeja. Vseen pa mo- samo vedeti, kaj ima urednost. 2e zdaj je treba videti, kakšn proble- mi se bodo porajal hkrati z nara- ščanjem prebivalstva naših mest, in sprejemati ustrezne ukrepe. ■ »BORBA«: DA, PROIZVAJAL- CI: NE. Beograjski dnevnik »Bor- ba« poroča, da se uo bencin podra- žil za 20 din pri litru. Proizvajalci o tem nič ne vedo. Predstavnik hr- vaškega podjetja »INA«, ki zadovo- ljuje 85 odstotkov vseh potreb po bencinu, je izjavil, da oni niso zah- tevali podražitve bencina. ■ TEŽAVE x^ASIH ŽIVINO- REJCEV. Izvoz goveda v Italijo je za zdaj skoraj ustavljen. Vzrok je ta, da je Italija v okviru mehaniz- ma evropske gospadarske skupno- sti uvedla dodatne carinske dajat- ve. S tem je spravila naše živino- rejce v težaven položaj. Kakšne so te težave, si lahko predstavljamo, če vemo, da je Italija naj več jf jugo- slovanski zunanjetrgovinski part- ner, medtem ko je Jugoslavija eden glavnih preskrbovalcev italijanske- ga trga s kvalitetnim mesom. B 25 LET DELAVSKE ENOT- NOSTI. Prva številka je izšla no- vembra 1942 in odtlej je redno iz- hajala, med vojno celo v pokrajin- skih izdajah. Delavska enotnost je dala pomemben delež v boju za krepitev rn nadaljnje razvijanje sa- moupravljanja in za reformo. ■ SARTROVA DRAMA »UMA- ZANE ROKE« V LJUBLJANI. V okviru jubilejnega leta slovenskega narodnega gledališča je gostovalo v Ljubljani tudi jugoslovansko dram- sko gledališče iz Beograda. N? oder je postavilo Sartrovo dramo »Uma- zane roke«, katerega moč je v pre- pričljivosti človešk' problematike. 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK-vsak свГгШШбОООО izvodov Po poti reforme: dosledno, disciplinirano in odgovorno ¿esti kongres Zveze komunistov Slovenije bo oktobra prihodnje leto — oprave mere v zasebnem delu, medtem ko mora neupravičeno bogatenje B zajeziti učinkovitejša davčna politika Na IX. seji CK ZKS. ki so jo prekinili in se je nadaljevala čez nekaj dni, so soglasno podprli re% formo in se zav7eli za nadaljevanje procesa se- lekcije in d fercnciacije, ki eciini vodi k napredku. Sklenili so, da bo VI. kongres Zveze komuni- stov Slovenije oktobra pr hodnje leto. Ko so od- ločali o delitvi članarine, so menili, da je načela samofinanciiar^ji pogoj za neodvJsno delovanje Zve- ze komunistov in uresni- čevanje n„e::e id:jn:p:l ti- ene vloge v S-vraoupravni družbi. Razprava o idejnopolitičnih problemih pri izvajanju re- forme je bila ustvarjalna :n polemična. Precej obširno so razpravljali o nadaljnjem razvoju samoupravljanja. Pri tem so poudarili, da je nuj- no samoupravni sistem na- prej izpopolnjevati — od vr- ha do tal. Ko so govorili o posameznikih, na primer na blejskem simpoziju o odgo- vornosti, ki iščejo rešitve v tujih sis.temih in modelih, so naglasili, da mora biti pole- mika z njimi strpna in da jih ne bi smeli diskvalifici- rati, ker gre zvečine za do- bronamerne pobude, le da so izhodišča napačna. Ob-širno so govorili tudi o sistemu delitve dohodlta. Pri- znali so, da je na tem po- dročju dosti deformacij, pri- merov, aa si posaniezniki ali kolektivi prisvajajo dohodek, ki ni rezultat večjega in bolj- šega dela To ustvarja moral- ne in politične probleme — so poudarili. Zavzeli so se za družbeno usmerjanje de- litve dohodka na temelju sa- moupravnih dogovorov. Ko so se dotaknili vpraša- nja osebnega dela z zasebni- mi sredstvi, so poudarili, da se srečujemo v razpravah 2 dvemi skrajnimi stališči: z zahtevo po večji elastičnosti, po tem, da vse prepustimo stihiji, in s sektastvom, ki se zavzema za omejevanje -za- sebnega sektorja, ker vidi v njem nevarnost za soc-aU- zem. Niti eno niti drugo m dobro. Res je, da še niso iz- koriščene vse možnosti in da obstoječa zakonodaja dopu- šča še večji razmah zasebne- ga sektorja. A res je tudi, da ne kaže vsega prepuščati stihiji in da je treba pojave neupravičenega bogatenja za- jeziti z učinkovito davčno politiko. Zasebno delo bi bilo nujno bolj vezati tudi na družbena sredstva za proiz- vodnjo, ne samo na zasebna. Plenum je sklenil, da bo osrednja točka kongresa ok- tobra prihodri- leto: naloga komunistov o idejnopolitični bitki za hitrejši, intenziraejši in skladnejši razvoj Sloveni- je. Kongres bo poudaril tiidi potrebo po nadaljnjem uve- ljavljanju vloge slovenskih komunistov v okviru ZK Ju- goslavije. Priprave nanj bo- do javne in odprte. Delegate bodo izvolili že spomladi. Po sklepu o delitvi člana- rine se bo le-ta delila takole: 53 odst. mestnim, področnim in občinskim komitejem ZK Slovenije, 5 odst. skladu ZKS za publicistiko in družbeno- p>olitične raziskave, 5 odst. rezervnemu skladu ZKS za subvencije komitejem, 35 odst. CK ZKS in 2 odst. CK ZKJ. Plenum je sprejel načelo o samofinanciranju kot pogoju za neodvisno delovanje ZK. Poraba članarine mora biti varčna in racionalna, name- njena predvsem uresničeva- nju idejnopolitične vloge ZK Sljvenije. Večji delež člana- rine bo odslej namenjen raz- iskovalnemu delu, publicisti- ki, informacijam itd. Izvršni komite CK ZKS je predlagal CK ZKJ, naj bi čimprej zmanjšali članarino. Predlog je, naj bi znižali čla- narino za 20 odst. vsem, ka- terih dohodki ne presegajo 1500 novih dinarjev. Izvršni komite CK ZKJ soglaša s slovenskim predlogom, o njem bo v kratkem razprav- ljal še zvezali plenum. F. ŠETINC - Nesramnost, pri vsakem pogovoru o pre- mogu po nemarnem uporabljajo tudi mo- je ime ... NAJBOLJŠEMU: TRAKTOR Letošnje jugoslovansko tek- movanje pri pridelovanju ko- ruze bodo v kratkem zakljUr čili s podelitvijo lepih nagrad. Najboljši pridelovalec — te- kmovalci pa so od ptujskih polj doli do makedonskih ra- vnin — bo dobil traktor, pri- pravljenih pa je tudi več te- levizijskih sprejemnikov. Te- kmovanje je dalo razveseljive uspehe: kmetje so na več kot 10.000 hektarih parcel pride- lali povsod več kot po 75 sto- tov suhega zrnja povprečno na hektar! Taka tekmovanja bi kazalo še razširiti, saj se tudi kmeč- ki pridelovalec rad postavi z vzorno živino, visokim pridel- kom in urejeno kmetijo. Za 29. november: vozovnice za 6 dni in pol! Nedeljske . Jvratne vozov- nice na železnici bodo za le- tošnji dan republike veljale šest dni in pol — pri odhodu: od 28. n-vembra ob 0,01 do 3. decembra ob 24.00, pri -r- nitvi pa od 29. novembra od 0.01 do 4. decembra do 12. ure. Popust je torej res ugo- den. Kmetom bolj proste roke pri odločitvah Kmetom gre beseda, kako in za kolikšen denar bodo zdravstveno zavarovani — Raz- širjene pravice v samoupravi komunalnih skupnosti bodo zdaj podprte predvsem z dru- gačno delitvijo denarja: za skoraj polovico zbranega denarja bo komunalna skupnost zdaj sama odločala glede porabe v najkrajšem času lahko pričakujemo, da bo sprejet nov zakon o zdravstvenem za- varovanju kmetov. Ker bo ta zakon zadolžil komunalne skupnosti kmetijskih zavaro- vancev, da čimprej pripravijo predpise o obsegu zdravstve- nega varstva svojih zavaro- vancev, je prav, če nekoliko od bliže pogledamo, kaj nam pomeni to polnomočje, ki ga daje republika komunalnim skupnostim. V nasprotju s sedanjimi predpisi je že temeljni zakon, ki velja za vso državo, upo- števal načelo, da naj se v šir- šem okviru za vse enako do- ločijo samo najbolj osnovni okviri zdravstvenega varstva, ki ga morajo komunalne skupnosti zagotoviti svojim zavarovancem. Tudi v repub- liki podpirajo zamisel, da naj bodo samoupravni organi kmetov čimbolj samostojni, ko se odločajo, kakšno var- stvo naj uživa in kolikšne pri- spevke daje njihov zavarova- nec. Zato nameravajo v re- publiškem zakonu za vso re- publiko predpisati le najbolj osnove zdravstvene pravice. Omejujejo se le na določila o varstvu pri zdravljenju tuber- kuloze, raka, levkemije in sladkorne bolezni, na varstvo nosečih žena, predšolskih in šoloobveznih otrok,, na pre- prečevanje nekaterih epide- mij in na predpis o množič- nih pregledih prebivalstva aa odkrivanje nekaterih bolezni. Te pravice, zapisane v repub- liškem zakonu, bi plačevali v celoti iz skladov zdravstvene- ga zavarovanja kmetov, ne da bi zavarovanci sami k zdrav- ljenju še kaj prispevali. Skupnostim kmetov pa bo poverjeno, da ta najmanjši obseg pravic po potrebah in možnostih znatno razširijo, s čimer bodo samoupravni or- gani dobili praktično nepri- merno večjo samostojnost in odgovornost, kot so jo imeM doslej. Če pogledamo, kako se ta sprememba kaže pri de- narju, vidimo naslednje: po sedanjem zakonu sta zveza in republika določali tolikšne pravice, da so skladi doma- la ves denar porabili za krit- je teh izdatkov. Tako so dali skladi " aa predpisane pravi- ce zavarovancev-kmetov 1966 leta 59 milijonov Ndin, za razširjeno zavarovanje, o ka- terem je odločla samouprava komunalne skupnosti, pa je ostalo le 3,5 milijona Ndin. Po novem pa bi o enakem fi- nančnem položaju, kot je bil 1966 leta, šlo za kritje izdat- kot tistih pravic, ki jih pred- pišeta zvezni in republiški za- kon, le 35 milijonov Ndin, sa- moupravi pa bi ostalo 27,5 milijona Ndin, da z njimi sa- mostojno razpolaga in se od- loča, kaj naj zagotovi svojim zavarovancem. Dokler samouprava kmetov ni imela v rokab denarja, da bi znatneje posegla v to, kakš- no naj bo zavarovanje na nje- nem območju, so se tudi raz- prave članov skupščin nujno bolj omejevale na bolj po- stranska vprašanja. Najbolj pomembna stvar — obseg zdravstvenega varstva — je bila itak določena, kmetom- zavarovancem pa je ostala skrb, kako zbrati denar za predpisan obseg zdravstvene- ga varstva in kako prisliti širšo skupnost, da bi s kakš- nimi dodatnimi viri pomogla v težkem finančnem položaju. Iz tega začetnega uveljav- ljanja samoodločanja bomo poslej prišli znatno dlje. Ko- munalna skuï^nost bo domala s polovico zbranega draiarja samostojno odločala, kako in zakaj ga naj porabi, da bo zavarovanoem-fcmetom prišel denar najbolj prav in da bo- do zavarovani tako kot si to želijo. Razprave v skupščinah komunalnih skupnosti bodo poslej morale vso pozornost posvetiti odločanju, kakšno varstvo hočejo imeti kmetje in ta hotenja tehtati s pri- pravljenostjo zavarovancev, koliko lahko plačajo za svoje zavarovanje, še nekoliko laž- je pa bo to tehtanje za, to, ker ne bodo skladi več iz- ključno navezani le na pri- spevke kmetov, temveč bo za- kon verjetno predvideval tudi postranske vire dohodkov. MARIJA NAMORâ Za dolgoletno zaupanje ob 90-letnici PO ZNIŽANIH CENAH: ČOKOLADA GORENJKA BONBONI BACCHUS BAR BONBONI FRUCTUS BAR ŽVEČILNI GUMI ZVITOREPEC Ne zamudite izredne priložnosti - Pohitite v vašo trgovino! LUDVIK REBEUŠEK: (2)] Naravna zdravilišča in zdraviliško zdravljenje v socialističnih državah Zapis s konference v Vzhodni Nemčiji Tako se nas je pet stlačilo ▼ stari wartburg. Komaj pa *Шо prevozili nekaj kilome- trov, smo se morali že ustav- ljati in legitimirati na kon- trolnih postajah ob avto cesti, ki pelje iz Berlina. Nato je stari wartburg neverjetno do 1>го vozil, s povprečno hitro- stjo nad 100 km. Ceste so od- lične, večinoma štiristezne, Promet pa zelo skromen. Vendar smo, stisnjeni in iz- 'Mučeni, le težko prenašali '^no vožnjo. Ko smo se čez Poldrugo uro ustavili pri Prvi bencinski črpalki, smo na zemljevidu ugotovili, da še nismo prevozili niti polovico p>oti. Naše izrazoslovje ob teh ugotovitvah je bilo v pra- vem smislu jugoslovansko »folklorno«. Zato sem si pa tudi zapomnil ime tega kraja s centralno bencinsko črpalko. Kraj se namreč imenuje Klet- twitz. Tudi ta nočna vožnja se je srečno končala. Nastanili so nas v moder- nem hotelu-sanatoriju, ki je v glavnem rezerviran za ino- zemske zdraviliške ob:sküval- ce. Med inozemci iz nesociali- stičnih držav prevladujejo Skandinavci, predvsem Finci. Cena kompletnega zdraviliške ga aranžmaja za inozemske goste je za 100 odstotkov višja od cene za domače zavarovan- ce. Naslednji dan so bile vse delegacije povabljene na sim- p>ozij zdraviliških zdravnikov Nemške domekratične repub- like in ïwsluaali smo mnogo referatov s področja medicin- ske rehabilitacije v naravnih zdraviliščih. Letošnji sestanek vseh njihovih zdraviliških zdravnikov je bil v Bad El- stra v počastitev 10. obletnice ustanovitve osrednjega bal- neo-klLmatskega inštituta, ki ima sedež v tem zdraviliškem kraju. Večmo referatov so prispevali sodelavci tega in- štituta. Osrednja tema je bilo zdra- viliško zdravljenje in reha- bilitacija srčnih bolnikov v naravnih zdraviliščih. Ob re- feratih sem se spomnil veli- kih težav, ki jih ima zdrav- stvena služba našega rehabi- litacijskega centra za srčne bolnike v Radencih. Težave so namreč v tem, da je tam- kajšnji rehabilitacijski cen- ter kljub sodobni ureditvi mnogokrat zelo slabo zase- den z domačimi pacienti — zavarovanci. Kot da pri nas za vedno večje število srčnih bolnikov ni potrebna sodob- na zdravili-ška rehabilitaci- ja... Vodje poeamemih delega- cij so pozdravili udeležence tega simpozija. Manjkali pa sta delegaciji iz Romunije in Sovjetske zveae. Za delegacijo Sovjetske zveze je bilo go- tovo, da bo slej ko prej pri- šla. Njen vodja je namreč istočasno stalni predsednik te konference socialističnih držav. Delegacija Sovjetske zveze je zaradi vlakovnih za- mud zamudila, delegacije iz Romunije pa tokrat ni bilo. Tako so se letošnje konfe- rence udeležile delegacije na- slednjih držav: Sovjetske zveze. Poljske, Češkoslova- ške, Nemške demokratične republike. Madžarske, Bolga- rije in Jugoslavije. Vsaka de- legacija je štela po tri urad- ne člane, delegacija Sovjet- ske zveze pa je imela pet članov. Delu konference so prisostvovali tudi nekateri zdraviliški strokovnjaki, zla- sti iz češkoslovaške in Polj- ske. Med delegati Češkoslo- vaške in Madžarske sem sre- čal nekaj ananoev, ki so se predhodiK) udeležui tudi le- tošnjega kongresa FITEC. Uvodni referat na konfe- renci je podal vodja sovjet- ske delegacije in direktor vsezveznega inštituita za kor- ortologijo in fizioterapijo iz Moskve dr. Danilov. Podal je pregled raziskav in dela vseh centralnih inštitutov za bal- neologijo, klimatelogijo in fi- zioterapijo v posameznih dr- žavah — članicah v letih 1965 in 1966. V drugem delu referata pa je podal predlog za nadaljnje skupno znanst- veno delo na tem področju v letih 1967—1968. Pri tem je omenil, da tokrat romunski centralni inštitut ni poslal v Mo.sikvo dogovorjenih podat- kov. Dr. Danilov je v svo- jem referatu posebej podčr- tal važnost akomomskih vpra- šanj, ki so bila na doseda- njih konferencah zapostav- ljena in katerim je potrebno v bodoče posvetiti mnogo več pozornosti. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60000 izvodov f 3 NA KRATKO PRIHODNJE LETO V RADEČAH NOVA ZDRAVSTVENA AMBULANTA Radeče, drugo največje sre- dišče po gostoti prebivalstva fai številu zaposlenih, nima sodobno urejene zdravstvene ambulante. To vrzel naj bi v pr bodnjem letu odpravili z iz- gradnjo nove ambulante. Pred- račimska vrednost stavbe in opreme bi znašala 350.000 N dinarjev. Sredstva, ki so jih v ta namen zbrale delovne or- ganizacije in so na razpolago ne zadoščajo, ker je zbrano le 200.000 N dinarjev. Občinska gkupščina se je odločila, da bi teh 200.000 N dinarjev oro- čdh pil Kreditni banki v Ce- lju, le-ta pa bi Zdravstvene- mu domu v Laškem, ki bi bil Investitor gradnje v Radečah, dala kredit v znesku, ki je predviden v predračunu. Za 350.000 Ndinarjev, kolikor bi znašal kredit celjske kredit- ne banke. Je skupščina skie- cola izdati garancijo. — m VEČ MOTORNIH VOZIL -NA ŽALOST TUDI VEČ NESREČ V laški občini je letos regi- striranih 961 motornih in pri- klopnih vozil, ali 87 več kot jih je bdlo lani. Osebnih avto- mobilov je 468, tovornjakov je 107, traktorjev* 15 ostalo so motorji in mopedi. Na žalost narašča tudi šte- vilo nesreč. Do septembra jih je Шо 91, terjale pa so življenja osmih oseb, 78 je bilo ix)škodovanih, gmotna škoda pa znaša skupaj 245 tisoč N dinarjev. Med udele- ženci pri nesrečah je kar 79 avtomobiKstov in 32 voznikov motornih koles ter mopedov, medtem ko so vmes le štirje kolesarji tai 9 pešcev. - Kr RAZŠIRJANJE KANALIZACIJE Tik pod asfaltno površino Prešernove ulice v Celju je bil dosedaj le star rimski kanal, prejšnji teden pa so položili novega. Podjetje Ceste in ka- nalizacije, ii je prekopalo skoraj vso Prešernovo uhco, se je potrudilo, da čimprej končajo z delom, zato so tu- di delali T dveh izmenah. No- vi večji kanal so naredili v glo- bini meter 80, ker bo s tem mogoče tudi urediti potreb- ne priključje obeh trgovskih hiš, »Mode« in »Tkanine — galanterije«. Vsekakor pa je takšno razširjanje kanalizaci- je v Celju nujno potrebno. —ar IZLETNIK PREVZEL CELJSKO KOČO Čeprav vee formalnosti še niso urejene, je vendarle ko- lektiv avtoturističnega podjet- ja Izletnik v Celju prevzel postojanko piti Celjski koči. Odslej bo poslovala kot ob- rat hotela Celeia. S tem je ko- lektiv Izletrüka še bolj po- segel na turistično področje in postal pomemben činitelj turističnega prometa sploh. S tem ko je Celjska koča dobila novega gcepodarja lah- ko računamo, da bodo ureje- ne nekatere reči kot central- na kurjava In drugo. Tako bo lahko postojanka polno zaživela^tudi v zimskih mese- cih. V TREH PODJETJIH LESNE STROKE V LASKI OBČINI PRAVIJO: ^^ič proti skupni poti Na seji občinske konference ZK v Laškem je bilo med drugim rečeno, da pred letom nerojena ideja o integraciji treh podjetij lesne stroke ni prekoračila meje razprav. Ideja ni bila sprožena »od zgoraj«, je nastala v kolektivih, niti ni »modna muha«, je stvar nuje. KAJ JE PRAZÄPRAV S TO IDEJO, KAKO JE VSAJE- NA V RESNIČNOST? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, so vsi trije direk- torji dobili obisk iz našega uredništva. Povedali so več kot smo kos enkrat zapisati. Torej le najvažnejše: Rudi Grosar, direktor podjetka xBOR« v Laškem: VSAKE STVARI IMAMO PO TROJE. . . Poslovno sodelovanje bi se lahko začelo kaj kmalu, sča- soma pa bi verjetno dozore- И pogoji za popolno združi- tev. Po eni strani imamo vs; vsakega po troje; tri žage, tri strojnice, tri skladišča le- sa, tri lakirnice ... Noben ko- lektiv pa nima dobro orga- niziranih služb od komercia- le, tehniške in kadrovske služ- be. V vseh treh podjetjih ni enega inženirja, ne enega ko- mercialista niti pravnika. Kdo naj nam naredi dobro anali- zo tržišča, kdo analizira pro- izvodne stroške, kdo vpraša- nje ozkih grl? Vse to si- cer delamo, toda vprašanje, če dovolj strokovno, dovolj učinkovito. Vsi trije kolektivi imamo sklade, vsi trije želimo raz- vijati proizvodnjo. »BOR« v Laškem je pred dilemo. Na- daljnje investicije sredi me- sta bi bile nesmotrne, mora- li bi graditi izven mesta .. Bi ne bilo bolj gospodarno, da združimo sredstva, da pro- izvodnjo specializiramo, da vlagamo tako, da bodo nalož- be dale večjo, predvsem pa cenejšo proizvodnjo? Tone Zupančič, direktor podjetja »PETA« v Radečah: VAŽEN JE DOHODEK, NE POLOŽAJ! Direktor »Pete« navaja ena- ke razloge za koristnost po- slovnega sodelovanja in mi- sli, da so tudi za fizično združitev pogoji verjetno že podani, ne pa docela raziska- ni in dokazani. -— Vzemimo na primer ža- go. Vsak svojo imamo. Mi smo zgradili novo, ker je stara zgorela. Njena kapaciteta za- došča za vse tri. Vsi uporab- ljamo iste vrste les — pred- vsem bukovino. — Vsa tri podjetja so p>odob- na, ne pa enaka. Razlike so tudi pri prodaji proizvodov. Medtem ko TLG Rimske Top- lice skoraj vse izvEiža, mi iz- vozimo okoli polovico proiz- vodov, »BOR« pa le del. »Pe- ta« je v tesnem poslovnem sodelovanju s svojimi veliki- mi potrošniki, predvsem pa- pirno industrijo, če integra- cija treh v občini ne bo us- pela, se bomo verjetno tes- no , vezali kam drugam .. Vemo, kaj pomenijo strokov- ni kadri, zato bomo kmalu imeli inženirja, imamo pa že osem tehnikov in izobražu- jemo lastni nižji strokovni kader. Ivan Podnepšek, direktor Lesne galanterije v Rimskih Toplicah: OSNOVA SO TEMELJITI DOKAZI PREDNOSTI ZDRUŽITVE So stvari, ki lahko pripelje- jo do poslovnega sodelovanja v kratkem času, ne rečem, da ni možna tudi fizična in- tegracija. Vendar osnova na- daljnjih odločitev je temeljit ekonomski izračun. Vzemimo, da TLG ne potrebuje toliko raziskave tržišča, ker vse iz- važamo, so nam pa potrebne druge strokovne službe, ki bi bile skupne. Naš kolektiv je od 59 leta vlagal veliko. Gradili smo novo tovarno iz preventivnih razlogov, da bi nas kdaj ne porazil pozdî", vlagamo pa vsako leto od 20 do 30 milijonov starih dinar- jev za strojno opremo, ki je danes že vsa nova in moderna. Zdržati moramo tujo konku- renco na tujem trgu in smo pri storilnosti enakovredni tej konkurenci po osvojenih nor- mativih najbolj razvitih de- žel... če bi izvoz naenkrat zastal? Sposobni smo na hi- tro preusmeriti asortiment proizvodnje. Je pa res vpraša- nje kaj bi proizvajali... Miha PROSEN, predsednik občinske skupščine Laško: STALIŠČA VSEH TREH SO PRAVILA, ZA ZAČETEK DOVOLJ . . . 2e spomladi naj bi vsako podjetje izdelalo svoje pred- loge in izračune. Vse je nekje obviselo. Stališča vseh treh vo- dilnih tovarišev so pravilna. Dobro je tudi to, da vsi trije kolektivi vidijo v integraciji take ali drugačne oblike dolo- čene prednosti. To je za za- četek dovolj. Morda bi za za- četne izračune uporabili za- ključne račune, da bi zdaj končno pripraviU tudi podat- ke o ix)sameznih področjih. Ideja o integraciji je izšla iz kolektivov. Za dragoceno ve- lja predvsem zato, ker nudi možnosti specializacije v per- spektivi, omogoča gospodar- nejše investicijske naložbe. So zadeve, v katerih vsa tri pod- jetja niso enako razvita, če ima »Peta« dovolj tehnične- ga kadra, ga imata ostali podjetji morda premalo, če ima »BOR« močnejšo komer- cialno službo, je pri ostalih dveh šibkejša. »Bor« ima tri potnike, potnike ima tudi »Peta«. Vsi trije kolektivi so izvozniki, eden večji, drugi manjši. Dejstva so, da so po- samezni kolektivi dobivali po- nudbe, ki jih v svojem obse- gu proizvodnje niso mogli uresničiti. V sodelovanju bi vsi trije morda lahko. Skupščina je že dala pri- poročilo, da se stvari pripra- vijo, da bi bila potrebna ana- liza čim prej pripravljena, po- tem pa bi se kolektivi odlo- čali. V sodobnem času, v se- danji živahni mednarodni de- litvi dela so »trzavice« mož- ne. Nanje je treba biti priprav- ljen, pa naj nastanejo na do- mačem ali tujem tržišču. Ta- ko ali drugače tesneje pove- zani, jim bodo kolektivi bolj kos. Da je odločitev prej ali slej treba poznati, dokazuje pri- mer »BORA«, če naj se raz- vijejo, se ne bodo mogli v sedanji lokaciji. Ali ni dober zgled kolektiv rudnika, ki пц. sli za leta naprej, čeprav trenutno še ne teče voda ^ grlO; * Tole bi bilo nekaj stališe ki niso dobesedpo zapisana! Kakšen bo razvoj ideje, ni mogoče prerokovati. Da pa je nujen, je jasno. Pred dnevi smo v RTV poslušali komen- tar, kako ihtavo razvijajo in- tegracijo v Franciji, da bi bi- li kos položaju, ko bodo ukinjene carine v Evropski gospodarski skupnosti. In Ju- goslavija je tudi člen v med narodni delitvi dela. Slišimo radi ali ne. Večji so močnejši J. Krašovec Levo nova žaga podjetja »Peta« blizu Radeč, desno Tovarna lesne galanterije v Rimskih Toplicah. Foto: J. Kr. Perčičev Jože Kar se ga spomnim, je istega videza: nekoliko nagnjen naprej, kot bi ve- nomer hodil navkreber, si- vih las, dolg venec, kot svetniška aureola, izpod katere streljajo prodorne oči. Razbrazdan obraz, gu- be kot brazde na od ve- tra zglajeni in osušeni nji- vi v jeseni. Nad vsem tem je klo- buk, star oguljen klo- Srečaš ga lahko z na- hrbtnikom ali torbo. Pogosto z obema. Kar se ga spomnim je istega videza. In kar pom- nim, rešuje probleme. »Nekdo jih mora,« pra- vi. Drži. Toda danes je že mnogo ljudi, ki jih več ne vidijo. Sami jih pač nima- jo. Tudi Jože jih sam ni- ma. No ja, vsak človek in dober stariš jih ima, toda tistih, pravih problemov pa nima. Otroci so pora- sli, odrasli, odrinili v svet in zdaj, ko se ob kakšni nedelji zberejo, mamica pohiti s kosilom, ker ima »goste«. Drugače pa živita sama. Rojen je bil tu, v Pla- ninski vasi, devetsto prve- ga. Ravno tisti čas, da je lahko dodobra dojel prvo vojno. Ne, ni bil na fron- ti. Izučil se je krojaštva, vzel obrt in delal. Tako kot vsi, vsak na svoj na- čin. V tistih rovtah sta z ženo trgala iz zemlje kar se je dalo, nato pa je zo- pet igla pela. Tako leto za letom. In potem se je zgo- dilo. Zopet vojna. Planin- ska vas je bila sicer geo- grafsko zelo odmaknjena, morda pa prav zaradi te- ga bližje. Poleg poročil s fronte, so imeli tudi sami fronto, tisto tiho, ki je na videz ni bilo nikjer, pa je bila vendarle povsod pri- sotna. Tisti, ki Kozjansko po- znajo, njim ni treba govo- riti. Malo je krajev pri nas, kot je Kozjansko. Ne zato, ker so prišli z meglo. To je bilo mogoče še bolj- še, saj so se v megli ljud- je izgubili. Vse drugo je ostalo. »Ne vse. V vsaki hiši je bilo pripravljenih toliko cul, da jih nismo mogli vleči. Saj veš, kako se ti zdi takrat pomembna izgu- ba vsakega predmeta^ Na koncu pa uvidiš, da je mnogo, če lahko iztržiš vsaj golo življenje. Ponoči niso upali priti. Prihajali so vedno po cesti in z av- tomobili. Tudi s ceste niso upali. Imeli smo svoje lju- di. Eden je pazil тга enem koncu, drugi na drugem. Čeprav ni bilo izdaje, smo spremljali vsakega, ki je zapustil vas. Za vsak pri- mer. In tako je prišel 14. december. Z njim megla in smrad po pogoriščih. Megla je bila pomešana z dimom tako gosta, da je dušilo. Vpitje, jok in stre- li. Mnogo pred njimi se je privlekel dim, pritekli ljud- je, da bi nadaljevali sku- paj. Ko so se vrnili iz gozda, so našli prazna pogorišča. Razkopavali so še tleča ognjišča, da bi odkrili še kaj uporabnega. Jože se je iz gozda vrnil z zlomljeno nogo. »Veš, če človek lah- ko še beži je lepo, če pa še tega ne moreš, takrat, e, takrat pa je ...« Preostalo dobo do konca vojne so večidel preživeli v rezervoarju za vodo, do- ber pedenj nad njo ... In takrat se je začelo. Se nikoli niso bili tako enotni, kot med in po voj- ni. Gradili so nazaj, si drug drugemu pomagali. Da nes je vas lepša, kot kdaj- koli prej. Jože je zopet vzel obrt. Medtem, je kro- jil vaško politiko, tolažil in bodril ljudi, se spri in obljubljal, čez teden so garali, nato se v nedeljo ob mitingih poveselili. Po- tegnili so elektriko, zdaj vlečejo vodovod. Zato pravim, da srečaš Jožeta vedno nekoliko upognjenega. Ali z nahrbt- nikom ali s torbo. Včasih z obema. In venomer re- šuje neke probleme. Vča- sih mu kateri izmed va- ščanov oporeka, no, ob koncu le sprevidi, da ima Jože največkrat prav, in da vidi in pripravlja neko- liko dlje. Zato so ob kon- cu zopet vsi enotni. Zdaj se sicer tudi Jože nekoli- ko huduje, pravi da so mladi zatajili, pa jim od- pušča, ker bo prav njim, kot sam pravi, ostalo še mnogo tega, kar je treba v Planinski vasi urediti. OBRAZI VAM NUDI MOŠKE IN ŽENSKE PLAŠČE IZ NAJBOLJŠEGA VELUR- JA. NE OKLEVAJTE Z NAKUPOM - NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI. 4 TEDNIK, 23. novembra RAZSTAVA V ŠOLI Učenci osnovne šole v Pod- četrtku so se znova izkazali. Zdaj so uredili razstavo in v njej prikazali domači kraj včeraj, danes in jutri. Izdela- li so nekaj lepih maket, od katerih mnoge zaživijo na pritisk gumba ali majhen vzvod. Poleg tega so razsta- viU nekaj starih predmetov, ki sodijo v pravo etnološko zbirko. Z razstavo, ki vzbuja veliko zanimanja, pa so opo- zorili tudi na možnosti turi- stičnega razvoja domačega kraja. Mimo tega so izdali 10.000 turističnih letakov. Vse- kakor delo, ki zasluži po- hvalo in pozornost. USPEH ZBORA I. OSNOVNE ŠOLE V CELJU Gostovali bodo v Sovjetski zvezi Ф NE GLEDE NA VREME IN ZGODNJO URO PRI- jlAJAJO REDNO NA VAJE Џ VELIKA LJUBEZEN DO PETJA PREMAGA VSE I^APORE Ф USPEH NI IZOSTAL, POVABILI SO JIH V SOV- JETSKO ZVEZO Prihajali so hitro v skupi- nah in posamič. Najmanjši go s težavo vlekli svoje šol- ske torbice, njihove oči pa so §e zaspano i>omežikovale v piegleno jutro Ura je bila se- Pevovodja Jože Kores dem, ko so se zaprla vrata enega izmed razredov na I. osnovni šoli. šele čez triée trt ure se začne pravi pouk. In ti učenci? Bili so člani pevskega zbo- ra I. osnovne šole, ki ga vo- di tov. J02E KORES Pose- dli so рк) klopeh in stolih, kajti veliko preveč jih je za en razred, kar 90 otrok. Nič ne de, se bomo pa stisnili, saj smo navajeni. Potem s^ je za- čelo. »Do, re, mi...« »Hitro nazaj, še enkrat. V redu je bilo,« jih pohvali pe- vovodja. Odpro se vrata raz- reda, vstopi učenec in vljud- no pove: »Zaspal sem se.« Prijetno se nasmejimo. »Jasno, jasno, saj vemo, da nisi prišel z lime,« g? prijaz- no odpravi pevovodja. V ve- selem vzdušju nadaljujejo otroci z vajami. Nihče jih ne priganja, nikdar ne čujejo grdih besed, vedno le šala in hkrati trdo delo. Po vaji, ki traja navadno 45 minut, se otroci poslovijo in stečejo v razrede. Takšni prizori se ponavlja- jo štirikrat tedensko. »Ni nam težko zgodaj vsta- jati, tako radi pojemo, da bi vstali še prej,« pravijo otro- ci. Pevovodja Kores pa: »Bil je hud zimski dan. Otroci so prišli pome domov in me prosili, da bi imel vaje.« Njihova požrtvovalnost pa je bila pred mesecem dni na- grajena. Mladi Cehi, Id so bd- 11 na celjskem festivalu, so gostovali tudi v Sovjetski zve- zi ter v Leningradu so izre- dno hvalili pevski zbor I. -.snovne šole iz Celja, češ, da ima svojstven ton. Glasbeni zavod iz Leningrada je takoj poslal v Celje na naslov I. osnovne šole pismo, v kate- rem je povabil pevski zbor na gostovanje. Potovanje bi Si plačali sami, stroške biva- nja pa bodo nosili domačini — gostitelji. Veselje je bilo ogromno, ker s tem ni bilo dano priznanje samo pevske- mu zboru temveč tudi mestu Celju, saj bodo njegovo ime ponesli otroci v daljno So- vjetsko zvezo. Kot je v vsa- kem veselju kapljica pelina, je bila tudi tokrat. Kje dobi- ti potrebna denarna sred- stva? Nekaj razgovorov z od- govornimi ljudmi v občini je že bilo in vse kaže, da bodo omogočili 90 otrokom poto- vanje v Leningrad in prav bi bilo. Kakor so tudi otroci vese- li zaradi tega dogodka, jim druga žalostna misel ne gre iz glave. Priljubljeni pevo- vodja jih bo kmalu zapustil zaradi odhoda v Ljubljano. »Radi bi še реИ in to v ta- ko dobrem zboru, kot je naš,« neskromno povedo, »mnogo nas je, ki bomo kon- čali čez leto ali dve šolo in kako bo na srednjih šolah?« Vprašanje, ki ga zastavlja- jo ti mladi osemletkarji, je vsekakor resno in p>otrebno bo razmisliti o njem. Pevske- mu zbora in tov. Koresu pa iskrene čestitke in želje, da bi prihodnje leto res odpoto- vali v Sovjetsko zvezo. M. SENICAR Pevski zbor I. osnovne šole v Celjuî 29. NOVEMBRA BODO IZROČILI PROMETU NOV MOST NA LJUBLJANSKI CESTI Za praznik skozi nova mestna vrata • NOV MOST BO »INGRADOV« REKORDER V HI- TROSTI GRADNJE. • ZA CESTNO PODJETJE OLAJŠANJE SPRIČO NE- UČAKANOSTI OBČANOV. 9 ZA OBČANE, ZLASTI ZA VOZNIKE, DOLGO PRI- ČAKOVANA PRIDOBITEV. • ZA MENE BO IZGUBLJENA STAVA, PA NISEM PRAV NIČ JEZEN... Butejev most, kraj promet- nih nesreč, kraj tragično za ključenih življenj, melišče motornih vozu in kdo ve kaj vse še, je doslužil. Pustimo ob strani vse sestanke, pre- pričavanja in zavlačevanja okoli zbiranja sredstev za ureditev nekaj deset najbolj spodrsljivih metrov v kilo- metre dolgem cestnem omrež- ju v Celju. Važno je, da bo čez nekaj dni — za praznik republike — zagate za vselej konec. MOST, ZGRAJEN V 80 DNEH Bü je 5. september, ko je Celje dobilo svoj začasni se- mafor, namenjen za usmerja- nje prometa po obvozu čez Babno. Ta dan se je začela gradnja novega mostu, ki jo je prevzel »INGRAD« To podjetje je doslej zgra'iilo precej mostov, toda Butejev bo njihov rekorder po hitro- sti gradnje. Gradnjo so v za četku izvajali v eni izmeni, potem v podaljšani, zadnje tedne v dveh izmenah. Res je, da je vreme streglo, so res dali vse od sebe, nazad- nje tudi dodatni strošek, ko so z boljšo betonsko mešani co dosegli hitrejše »zorenje« betona, v katerega je zalito tri vagone betonskega železa, 25. novembra bo t^^hnični prevzem . , Voznikom, ki so ^a tiho preklinjali pred rdečo lučjo, sem se pridružil tudi sam z mišljenjem, da most do praz- nika republike ne bo gotov. Tudi stavil sem s tehnikom na gradbišču. Bržčas bom iz- gubil, p>a nisem prav nič je- zen. Večini se je zdelo, da jim ne bo uspelo ... SMO RES VCAŠIH KOT OTROCI? Dokler otrok ne zagleda sladoledarja je mir, potem pa mamica nikoli dovolj hi- tro ne odpre denarnice . . . Direktor cestnega podjetja STANE DIVJAK je menda še najbolj zadovoljen, da bo vsa reč pri kraju. Neučaka- nost občanov mu je začela že počasi presedati. Zakaj niso zgradili začasnega mostu? Ni- hče ne pomisli, da bi ga gra- dili vražje dolgo, ker bi bil iz lesa in drag bi bil. Potem so se hudovali, zakaj ne de- lajo noč in dan. No beton vendar ni mavec, ki se v pe- tih minutah strdi. So bili ljudje, ki bi najraje videli, da bi most prinesli z orja- škim helikopterjem, ga vsa- dili med bregova ... KAKŠNA BODO NOVA »MESTNA VRATA« Dohodi v mesto na vpadni- cah so mestna vrata. Za raz- liko od ozkih in »zašranga- nih« v srednjem vesu, mora- jo biti moderna čim širša To je tudi nov most. Od ene- ga brega na drugega most meri malo nad 39 metrov. V širino sega od ograje do ograje 12 metrov daleč. Od roba do roba je cestišče ši- roko 9 metrov in če odšteje- mo po meter kolesarske ste- ze na vsaki strani, bo pač za motorna vozila širok sedem metrov — torej dva trakova po 3.5 metra, eden za vožnjo iz mesta, drugi za v mesto. Pločnik za pešce na strani proti Savinji bo širok 2, na- sprotni pa 1 meter. Zakaj? Med Ljubljansko cesto in Sa- vinjo je naseljenost mnogo gostejša. Struga pod mostom, reguli- ra jo vodna skupnost, bo za- dostovala za najvišji vodo- staj treh celjskih potokoir kot so Ložnica, Sušnica in Koprivnica, ki bodo nekoè družno tekle tod v Savinjo. Da ne bo koj prvi dan spet kritika. Morda bo začar sno čez most сипејепа hi- trost vožnje. No omejena bo itak, saj je most že v mestu in Ljubljanska cesta ni dirka- lišče. Tudi betonsko-asfaltna prevleka do spomladi še ne bo narejena, ker se mora spodnji ustroj ustaliti. Ure- jeni verjetno še ne bodo vsi odcepi, dovozi, sicer pa je re- gulacija še v tkai. KAJ PA KRIŽIŠČE PRI POŠTI IN VPADNICA NA BREGU Niso se še odprla »nova mestna vrata«, pa že gleda- mo drugam. Prav je tako. Križišče in vpadnica onstran železnice proti »Topni« je deloma tudi že v redu. Ni pa v redu križišče pred pošto. Povedali so, da na tem zdaj arhitekti pospešeno delajo in da bo rešitev kmalu znana. Enak problem je vpadnica z juga. Od Polul do mostu čez Savinjo je tudi zamotan pro- metni vozel. Ozka cesta, kla- nec, nepreglednost, vse to duši promet v to smer, ki narašča. Do Radeč se Je raz- tegnil asfaltni trak in nema- ra ne bo dolgo, ko se bo do Krškega s priključkom na av- to cesto. Ureditev te vpadnice je bila planirana že ob izgrad- nji mostu čez Savinjo, ob re- gulaciji velikega ovinka. T^r krat je zmanjkalo denarja. Je že tako. Ko ponudiš ne- komu prst, seže po roki. Ko rešujemo in razvozi javamo prometne zadrege, dajmo jih čim več. Kar pa prejšnjo mi- sel zadeva, človek ne sme bi- ti nikoli zadovoljen, to ga že- ne naprej, zaradi tega se tu- di vozi v hitrih vozilih in ne več v kočijah. J. KRAŠOVEC VOLIVCI V LJUBEČNI Najprej cesta Na zboru volivcev krajev- ne skupnosti Ljubečna so spre j eh nov načrt dela za prihodnje obdobje. Plan je zelo smelo zastavljen in pred- videva asfaltiranje dva kilo- metra dolge občinske ceste od Trnovelj do Ljubečne, ure ditev vaškega vodovoda tn gradnjo dveh požamo-varnost- nih vodnjakov v Ljubečni. Plan, ki so ga sprejeli, terja po grobih ocenah 43 milijo- nov starih dinarjev. Od tega bi občani zbrali s samopri- spevkom 16 milijonov, za ostalo pa bi prosili občino. Čeprav je med občani te- ga predela nekaj spornih mnenj o prioriteti del, pa so si vendarle enotni v tem, da je najprej treba asfaltirati cesto Trnovlje—Ljubečna. Del te ceste naj bi asfaltirala še krajevna skupnost Trnovlje, ki je letos s pomočjo občine, delovnih organizacij in samo- prispevka asfaltirala del ce- ste iz Celja do gostilne Ra- tej. Voltici v Ljubečni priča- kujejo, da bodo Trnovelj cani uredili še del ceste do osnov- ne šole v Leskovou, saj so od prebivalcev t^ predela že spomladi pobrali samopri- spevek. Cesta je vsako leto slabša in bolj zanemarjena. Nihče ne poskrbi, da bi za- suli luknje, čeprav je gramo- za ob cesti dovolj. Volilci so v večini primerov pripravlje- ni zbrati 30 odstotkov skup- nega zneska, ki bi bil potre- ben za ureditev te ceste. Za- htevajo pa tudi, da se zbere samoprispevek še za republi- ško cesto Ljubečna—Arclin, ki je prav tako potrebna te- meljite obnove. B. M. TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 5 DVAJSET PLODNIH LET JUBILEJ ŽPD »FRANCE PREŠERN« S slavnostnim koncertom 27. tega meseca v Narodnem domu, ki bo pomenil tudi osrednjo celjsko proslavo. posvečeno dnevu republike, bo društvo »France Prešeren« počastilo dvajsetletnico svoje- ga obstoja. Jubilej je vreden pozornosti predvsem iz dveh razlogov: i>rvič, ker imamo zelo malo amaterskih dru- štev, ki bi vztrajala tako dol- go, in drugič, ker ga piše da- nes brez dvoma najboljše društvo v celjski občini. Do- dati velja — društvo, ki je v vsem času svojega delovanja prispevalo velik delež h kul- turnemu oblikovanju ne sa- mo svojih članov, ampak prav tako naših občanov; društvo, ki je lani zasluženo prejelo šlandrovo nagrado. V počastitev te obletnice bo- do izdali tudi posebno brošu- ro, za katero je besedilo na- pisal prof. Gustav Grobehiik. 2PD »France Prešeren«, ki šteje trenutno 158 aktivnih članov, ima štiri samostojne sekcije — godbeno, pevsko, tamburaške in likovno, pri- družil pa se jim je tudi kvin- tet Berger. Vse sekcije so pravzaprav enako delavne. še pred leti jih je bilo sicer več, vendar so nekatere med njimi, kot ugotavlja G. Gro- belnik, »prešle v višje, orga- nizacijsko samostojne oblike; tako je dramska sekcija da- la pobudo za ustanovitev Ljudskega oziroma kasneje Delavskega odra, prvi dru- štveni mladinski pevski zbor je prešel med redne šolske zbore, iz društvene plesne šole je nastala občinska ple- sna šola« itd. Prav tako ima- jo tudi vse sekcije za seboj vrsto pomembnih uspehov. Tamburaški zbor, ki ga vo- di Janko Hočevar, sicer pred- sednik društva, že vrsto let uvrščajo med najboljše zbore v državi, saj je na zveznih fe- stivalih vselej dobival laska- va priznanja. Pevski zbor, ki nadaljuje tradicijo, nekdanje- ga Celjskega pcA'Skega dru- štva, ustanovljenega 1896, je bil sicer nekaj časa brez di- rigenta, vendar si je v času aktivnega delovanja ustvaril sloves, ki je daleč prerasel celjske meje. Tudi godba na pihala ima za seboj vrsto uspešnih nastopov doma in na različnih gostovanjih, in čeprav so jo prav tako sprem- ljali veliki problemi, kot po- manjkanje ustreznih prosto- rov, težave z inštrumenti itd., njena nesporna kvaliteta ni zatajila. In kaj bi mogli reči o likovni sekciji? Morda to, da je v času obstoja vključi- la skoraj vse celjske amater- je slikarje, ki so se z uspe- hom uveljavljali na posamez- nih skupnih razstavah; nje- ne zasluge so brez dvoma v nenehni skrbi za afirmacijo likovne amaterske ustvarjalno- sti, pri čemer seveda ni mo- goče mimo prizadevanj njene- ga mentorja akademskega sli- karja Avgusta Lavrenčiča, Uspehov je, kratkomalo, ve- liko. Samo v zadnji sezoni so imeli po podatkih G. Gu- stava Grobehiika vsi odseki 16 samostojnih prireditev in 40 sodelovanj, od tega je ave tretjini ali 36 vseh nastopov opravila godba na pihala. Pič- lost denarnih sredstev (po istih virih) na eni strani, na drugi pa višji materialni stro- ški niso mogli vzpodbudit^ večje in obsežnejše angažira- nosti »Prešernovcev«, ob svo- jem strošku pa so se godbe niki le odpravili na Jelšo, pevci na Prespansko jezero? tamburaši na Pohorje . .. Materialna stimulacija res- da ne pomeni vse, je pa prav- zaprav tista osnova, brez ka- tere tudi dejavnost amater- skega društva ni mogoča dhr Člani odbora, ki vodi društvo »France Prešeren« RAZGOVOR Z JOŽETOM VOLFANDOM Aktivna vloga mladinca V družbenem sistemu Na prvi seji novoizvoljenega Občinskega komiteja v Celju so za novega predsednika soglasno izvoli Jožeta Volfanda, prosvetnega delavca iz Celja, ki se že vrsto let udejstvuje v vrstah mladih. V razgovoru nam je odgovoril na nekatera vprašanja o delu in vlogi mladih. 1. Pred nami je VIII. kon- fres ZMJ. Ali mi lahko po- veš, kaj se ti zdi v pred- kongresnih razpravah o ZM najpomembnejše? Preden bom odgovoril na vprašanje, bi rad najprej iz- razil prepričanje, ki se mi zdi danes zelo pomembno. V zadnjih mescih se spet pre- cej govori, ne vsepovsod ena- ko, o mladini, o njeni usme- ritvi, o mladinski organizaci- ji, o interesnih dejavnostih mladine in o podobnem. Spodbudno je, da razprave so. Govori se o mladini in o njeni organizaciji — seveda z različnih pozicij, zaradi različ- ličnih namenov, zaxadi različ- nih želja. Hočem povedati to, da so organizirane razprave o družbenem pomenu dela z mladino preveč kampanjske in da ostanemo največkrat le pri razpravah. Konkretno — koliko težav jc še pri men- torskem delu z mladino; ko- liko nesporazumov — namer- nih in nenamernih — o di- jaški samoupravi in o vlo- gi ZM; kako je vedno bolj aktualno vprašanje sprejema mladine v ZK itd. Bolj mo- ramo torej v praksi, v šoli, v gospodarski organizaciji, na terenu in drugod, uresniče- . vati dogovore, za katere smo se odločili. In sedaj k odgovoru. V predkongresnih razpravah moramo predvsem pravilno opredeliti vsebino in naloge ZM v današnji družbi ter najbolj primerne načine or- ganiziranja dejavnosti mladt^ ne. Kaj mislim? Naš družbe- ni cilj je, da bo vsak človek aktivno in ustvarjalno delo- val v samoupravnem siste- mu. V tem spoznanju je os- nova družbeno - političnega delovanja ZM. 2. Kaj hi torej morala ZM upoštevati pri organiziranju mladine? Predvsem tudi to, da bo vsak član spoznal, kaj mu organizacija omogoča, da bo sprejel ZM za »svojo«, da se bo zavestno angažiral v njej in izven nje. Zato pa mora ZM z različnimi oblikami sestajanja omogočati vsake- mu mladincu razpravljanje in borbo mnenj o aktualnih družbenih vprašanjih, usmer- jati ga mora na samostojno delovanje in odločanje v sa- moupravnem sistemu, z do- bro organizacijo družbeno- ekonomskega izobraževanja mora vsakega člana usposab- ljati za aktivno delovanje in povezovati ter " usmerjati vso družbeno, društveno in inte- resno dejavnost mladine. Ra- zumljivo je, da s tem mislim na nalo,ge občinske organiza- cije ZM v naši občini. 3. Prav ZM v občini nas najbolj zanima. Na seji ObK ZM ste že razpravljali o pro- gramskih smernicah občin- ske organizacije ZM, prej si o tem govoril, sprejeli pa ste tudi akcijski program dela ObKZM. Bi lahko o tem kaj več povedal? V programskih smernicah smo upoštevali nekatere naj- važnejše' in najaktualnejše procese v naši družbi — iz- vajanje družbene in ekonom- ske reforme, spremembe v družbeno-političnih organiza- cijah, izpopolnjevanje in uve- ljavljanje samoupravnih od- nosov, pa tudi dogajanje v mednarodnih političnih od- nosih in druga. Program ObK ZM je konkretiziral te .ШеШЈае^ .QfflSQJiJ^m. le nç- kaj nalog, o katerih boniQ morali spregovorita, se (j^ njih opredeliti ter nato sprejeti akcijski načrt 2a uresničenje dogovorov. Naj naštejem: kakšna je vlogg ZM pri reorganizaciji ZK, p^. sebej se bomo morali pogo. voriti o sprejemih mladine v ZK; vsebinsko in organiza, cijsko moramo opredeliti ob. činsko organizacijo ZM; na razširjenem plenumu borno spregovorili o vlogi ZM (ak- tiv, specializirane mladinske organizacije, interesna, dru- štvena, družbena dejavnost) pri nadaljnjem uveljavljanju samoupravljanja. Gre za to, da bomo spoznali in v prak- si upoštevali — mladi si ba mo le z aktivnim in ustvar- jalnim nastopom v samo- upravnih organih rešili živ- ljenjske probleme — zapo- slovanje, štipendiranje, na- grajevanje po delu, material- no osnovo za dejavnost, sti- mulacija idr., s tem pa tudi zagotavljali dejansko uresni- čene družbene in ekonomske reforme. Pripravili bom.o te- meljit načrt družbeno-eko- rtomskega izobraževanja. mla- dine, spregovorili bomo o in- terna cionalistični vzgoji mla- dine, o reelekciji, o speciali- ziranih mladinskih organiza- cijah in o interesnih dejav- nostih in drugem. Vendar — največ sil in sredstev bomo porabili za družbeno-ekonom- sko usposabljanje mladine. 4. Boste organizirali še druge posebne akcije? Naslednje leto bodo v Ce- lju igre Bratstva in enotno- sti, začeli smo že z organiza- cijo nagradnega tekmovanja naša beseda, sodelovali bo- mo pri ustanavljanju skla- dov Brata Ribar, s čimer že limo spodbuditi učence in dijake za doseganje boljših učnih uspehov, organizirali bomo lokalne delovne akcije, celjska mladinska delovna brigada bo sodelovala na zvezni akciji Sava 68, pri- pravili bomo prireditve v me- secu mladosti, javni mladin- ski oddaji Mladi — mladim in druge. Dela bo torej do- volj, le še več razumevanja pri delu z mladimi ter aktiv- nosti in ustvarjalnosti mladi- ne bo potrebno. S. M. ZANIMANJE ZA JEZIKE Letošnji vpis v jezikovne tečaje centra za poučevanje tujih jezikov je presenetil. V tečaje nemškega, angleškega, francoskega in italijanskega jezika se je vpisalo 262 slu- šateljev, kar je 71 več kot la- ni. Največje je še vedno za- nimanje za nemščino (7 teča- jev s 145 slušatelji), sledi an- gleščina (5 tečajev z 72 sluša- telji), italijanščina (2 tečaja s 35 slušatelji) in francoščina (1 tečaj — 10 slušateljev). Po poklicni strukturi je med slu- šatelji 71 delavcev iz trgo- vinske stroke, 49 vodilnih de- lavcev, 20 dijakov, 97 s sred- nješolsko in 30 s fakultetno izobrazbo. OGLAS V C. TEDNIKU ZANESLJIV USPEH GIP „INGRAD" CEIJE PIIODA STIRI VRSTICE HIŠE NA SPODNJI imuii^ji Cista stanovanjska površina posamezne hiše je 71.05 kvadratnih metrov. Cena za hišo, zgrajeno do tretje faze, vključno s fasado, je 39.000 ND. V to ceno niso vključeni stroški za pridobitev in komunalno ureditev zemljišča. Vse informacije dobite v upravi podjetja v Celju, Ljubljanska cesta 16 6 TEDNIK, 23. novembra 1967 p. p. 161 Zakaj tako? Pismo, ki ga je v 42. šte- vilki Celjskega tednika dne 9. nov. 1967 objavila tov. Babič-Mastnak Anica iz Laškega 180, je sprožilo val negodovanja med čla- ni kolektiva »VOLNA« La- ško, med člani delavskega sveta pa ogorčenje, ki zle- pa ne bo pozabljeno. To vsled tega, ker pisec član- ka potvarja resnico in sku- ša širšo javnost neobjek- tivno informirati. Kot predsednik ne na- meravam opravičevati de- lavskega sveta, še manj pa njegovega dela, saj je trditev pisca, da na seji govori in odloča le »Jurko in par žensk«, groba laž in žaljivka. Delavski svet je moral imeti dne 9. 6. 1967 izred- no sejo, na kateri je ob- ravnaval edinstveno točko dnevnega reda in to: ob- ravnava in sklepanje o kr- šitvi delovne dolžnosti Mastnak Anice. Seji je pri- sostvovalo 21 članov od 23, kolikor jih sestavlja DS. Torej ni res, da od- loča »sam Jurko in par žensk«. Seji je prisostvo- vala tudi obdolženka Mast- nak Anica, predsednik ko- misije za izrekanje ukre- pov, ter številne priče. Do- kaj širok krog ljudi se je moral ukvarjati s počet- jem in principi Mastnako- ve, ko mora, na drugi strani, reševati številne ekonomske in socialne probleme, ki lahko dobro ali slabo vplivajo na 450 zaposlenih, na uspeh pod- jetja in končno tudi na svoj obstoj. Z Mastnakovo imamo v podjetju težave že več let. Prepiri v obratu družbe- ne prehrane so se ponav- ljali, Mastnakova, kot po- slovodja pa jih je name- sto, da bi to preprečeva- la, še sama povzročevala. Dokaz temu je popolen mir in uspešno delo v ob- ratu in zadovoljstvo kolek- tiva od jimija dalje, ko ni več na tem delovnem me- stu. Hudo je kršila delovno dolžnost s tem, da se je med službenim časom več- krat udeleževala sestankov z D. I. v prostorih, ki niso bili v nobeni zvezi z nje- nim delovnim mestom. Priče so ji tako početje na seji DS tudi dokazale. V ponedeljek, 15. maja so člani kolektiva med služ- benim časom razpravljali o nedeljskem incidentu, ki je nastal, sicer izven pod- jetja, in izražali zahtevek, da se jo mora takoj pire- mestiti iz bifeja oziroma odpustiti iz p>odjetja. Zgražanje nad početjem Mastnakove se je 16. maja stopnjevalo in 17. maja doseglo svoj višek v tem, da so delavci vseh eko- nomskih enot napovedali bojkot in zatrjevali, da ni- kogar ne bo na malico, če do 8.30 Mastnakova ne bo odstranjena Iz bifeja. Ko je na lastno željo izkori- stila svoj dopust in se 5. 6. 1967 vrnila na svoje delovno mesto, so bile p>o- novljene zahteve, da mo- ra biti iz bifeja odstranje- na. Ob 9.30 istega dne je prišla delegacija iz obrata tkalnica, ki je namerava- la z njo fizično obračuna- ti, kar pa je bilo prepre- čeno. Od tega dne dalje pa do dokončne odločitve je bila delavka odstranje- na iz delovne organizacije. Med tem časom je komisi- ja izvedla celoten posto- pek, sestavila obtožnico, vsebuj očo 6 primerkov kr- šitve (podrobnosti in vse- bine ne bom objavljal) de- lovne dolžnosti, in jo pred- ložila DS v odločitev. Ko- misija je na podlagi zbra- nih dokazov prišla do za- ključka, da so kršitve ta- ko hude, da imajo lahko za posledico izključitev iz članstva delovne skupno- sti. O tem pa odloča DS. Ko je Mastnakova uvi- dela, da so kršitve s pri- čami in drugimi dejstvi dokazane in predno je DS prešel na glasovanje, je prosila naj je ne izklju- čimo iz podjetja in da pri- stane na premestitev v tkalnico. Končno je bil iz- rečen zadnji javni opo- min in tudi njeni proš- nji glede premestitve je bilo ugodeno. Pri tem je upošteval DS okoliščine, da je že dolgo let pri pod- jetju in da je članica ZB. Povedati moram, da bi bi- la v primeru glasovanja iz podjetja izključena, saj niliče izmed članov ni po- vedal ničesar, kar bi šlo njej v dobro. Torej odlo- čanje na DS le ni tako kot ga pisec pisma želi na- m-©noma prikazati. Kaj čudna in v naivni glavi dozorela je tudi mi- sel, da bi v primeru »pod- ložnosti« ostala na seda- njem delovnem mestu in in da bi celo dobila višjo plačo. Groba žalitev pod- jeja in njegovih organov upravljanja, ki jih pisec popolnoma ignorira, kaže minimalno razgledanost, saj niti ne ve, da o tem odločajo organi upravlja- nja ter da nimajo posa- mezniki, kot C. R., kot ga pisec v pismu imenuje, ničesar za odločati pri šir- jenju ali kratenju pravic iz delovnega razmerja. Vse priče pa so na seji, v njeni navzočnosti, potr- dile isto, kot so povedale v predhodnem postopku, toda kljub temu jih je obdolženka skušala oka- rakterizirati kot lažnivce. Naj ob koncu omenim le še dobesedno izjavo žene- matere na seji, ko je de- jala: »Smo poštene žene in matere, zato ne more- mo trpeti očitka, da smo v »VOLNI« vse take«. Nek drug član DS pa je dejal: »Če se mi zagabi nataka- rica v gostilni, pač tega praga ne bom več presto- pil«. Drugih žalitev, ki zade- nejo P. K., C. R. in tako dalje, ne bom komentiral, ker bodo vsi prizadeti verjetno iskali zadoščenje pri sodišču. Podjetje tudi nima evi- dence, da je postala inva- lid pri »VOLNI« Laško, pač pa je invalid od roj- stva. Stiplovšek Ivan, predsednik DS »VOLNA« Laško PRIPIS UREDNIŠTVA Iz Laškega smo prejeli ve2 pisem naših bralcev, ki odgovarjajo na p:smo Bab'č-Mastnak Ап'сг, r«h- javljenem v našem časni- ku. Podobno kot predsed- nik DS Stiplovšek Ivan, sta nam pisala tudi Puš- nik Karel, vratar iz »Vol- ne« in tov. Pavline An- gelca, Laško 10. Vsled omejenega prostora nju- nih p'spm žal ne moremn objaviti. UREDNIŠTVO „Zda| ^remo najprej pit!" Bilo je 30. oktobra ob 19.45. V Celje sem dopo- toval z avtobusom iz Ma- ribora, nato pa sem se že- lel zapeljati še do Dečko- ve ceste, do koder je z glavnega kolodvora slabe pol ure i>ešačenja, kar je neugodno zlasti tedaj, ka- dar ima popotnik mnogo prtljage. S table, kjer so označe- ni vozni redi lokalnih av- tobusov, je razvidno, da odpelje avtobus do Deč- kove ceste ob 19.50. Pred kolodvorom sta tedaj par- kirala dva avtobusa, vsak opremljen z ustrezno tab- lo za lokalno progo. Tedaj je pripeljal še tretji lokalni avtobus in obstal pred kolodvorom, ne da bi bil opremljen s tablo, kam je namenjen. Stopil sem k šoferju, ki je prav tedaj zapustil vozilo, in ga povprašal: »Kam ste namenjeni?« Šofer — kot da me ni slišal. »Prosim, kam ste name- njeni?« sem ponovil vpra- šanje. »Zdaj gremo najprej pit!« mi je dejal šofer, mnogi potniki naokoli pa so zmajali z glavo ob tako nesramni izjavi. Nisem mogel kar tako požreti take žaljivke. РЧ)- gledal sem številko vozila: CE 23-59. Ponavljam da- tum in čas; ponedeljek, 30. oktobra 1967, ob 19.45. Stvar celjskega avtobus- nega podjetja je sedaj, da ugotovi, kateri šofer se ta- ko nesramno obnaša, in da temu šoferju dajo ustrez- ni v podjetju primemo lekcijo iz osnove leipega vedenja do potnikov! Milan Cilenšek, Maribor BRAUN-ÎSKRA S IX TA NT z' vgrajenimi škarjami za striženje zalirkov in brk, 110 120 V izmen, napetosti, stikalo za vklop in iz- klop, v elegantnem etuiju z zrcalon", za ceno 299,50 novih dinarjev. BRAUN-ISKRA SPECIAL z vgrajenimi škarjami za striženje zalizkov in brk, 110/120 V izmen, napetosti, stikalo za vklop in iz- klop, v priročnem pregibnem etuiju za ceno 185.00 novih dinarjev. V Podčetrtku se pripravljajo... Obsotelje lahko zaživi polno turistično življenje Prizadevnim turlstičniin delav- cem Podčetrtka je treba samo če- stitati. Tolilto volje, liot jo kažejo pri obravnavanju in reševanju tu- listlčnih problemov svojega kraja in s tem tudi Obsotelja, je težko najti kjerkoli drugje. Ix»tiH .so se dela, ki vzbuja občudovanje. Spo- mali so, da lahko s pomočjo tako imenovanih atomskih toplic, z ure- ditvijo novega rekreacij&ega špor- tnega in zdravstvenega centra ob cesti, ki se niže Podčetrtka odcepi v Ollmje, vključijo svoje obmoô- je, ki ga ne ka«<.io visoki tovarni- ški dimniki, med pomembna turi- stična središča pri nas. Gre za na- črt, da bi radioaktivno vodo, s ka- tero zdaj polnijo skromno urejen bazen na đesiiem bregu Sotle, spe- ljali v bližino Podčetrtka in tam postavili temelje novega središta, kjer bi uredili naprave za šport- no in rekreacijsko iide,jstvovanje pa tudi bazene in kabine za tiste, ki v tej vodi iščejo zdravje. Grad- nja novega centra je nujna tudi za- voljo tega, ker je sedanji bazen na območju, ki ga Sotla pogosto- krat poplavlja. Načrt za ureditev novega centra opravičujejo dosedanji uspehi in obisk atomskih toplic. Samo letos se je v tem bazenu kopalo 31.000 ljudi, kraj sam pa je obiskalo bli. zu 80.000 gostov tu tiaSe države in tujine. V tem času so tu našteli okoli 12.000 avtomobilov. Atomske toplice so znova pridobile na ugle- du; mnog^i so tu naSU svoje zdrav- je. Ob boljši ureditvi celotnr'h na- prav, ob modernizaciji obsoteljske ceste pa bi to območje dobilo ti- sto, kar bi moralo dobiti že zda v- naj; tudi zaradi svojega deleža T ljudski revoluciji. Obsotelje ima vse pogoje, da se vključi v turistično gospodarstvo in da s pomočjo turizma zaživi drugačno življenje. Seveda pa se bodo morali o vsem tem pogovo- riti tudi doma, v občini, in uskla- diti te želje in težnje s progra- mom turističnega razvoja. Prav ta- ko bodo morali priti do ureditve- nega načrta in se zavzeti za me- dicinsko analizo vode. Sicer p» upajmo, da bo zastavljeno delo kmalu redilo zaželene uspehe. Ob- sotelje si laiiluži, da jih tudi do- stop. M.B0210 Trije, ki imajo največ zaslug za aktivno delo turističnega društva v Podčetrtku. Na levi in desni predsednik, Janko Strahovnik in podpredsednik domačega turističnega društva, Franc Renier, v sredini glavni tajnik Celjske turistične zveze, prof. Zoran Vudler. Zadaj bazen atomskih toplic. (Foto: M. Božič) prosim, pokažite mi oba električna brivnika braun-iskra f Ce se še vedno brijete z miljenjem, ali če niste zadovoljni s svofimf dosedanjim brivnikom, stopite v trgovino in zahtevajte, naj vam pokažejo' ' oba brivnika Braun-lskra. ^ ' . ' '. Poizkusite se obriti z enim ali drugim^raun-lskra brivnikom in prepričani ji smo, da ne boste prvi, iki se je odločil že po prvem preizkusu za nakup.i ] ker Braun-lskra brivniki brijejo res čudovito. Brivnika sta tako dobra, da Braun-lskra daje 3-letno mednarodno igarancijor Izpolnite spodnji vprašalni odrezek, Nesite ga k svojem trgovcu in muí ga dajte potrditi z besedami: »PROSIM. POKAŽITE Ml OBA ELEKTRIČNA BRIVNIKA BRAUN-ISKRA!« Potrjen odrezek pošljite nalepljen na dopisnici na naš ¡naslov. Lahko boste dobitnik ene izmed 30 praktičnih nagrad. Po- hitite, kajti pri žrebanju bomo upoštevali samo dopisnice, ki bodo prispele^ na nas naslov do 15. januarja 1968. TEDNIK, 23. ШУшШга 19Ô7 \A KRATKO v ZAKLU — ZA Občani ZaMa, zaselka pri Gomilskem so se zbrali, da bi spregovorila o samopri- spevku za šolstvu. Izjavili so, da se strinjajo s samopri- spevkom, pri tem pa so na- glasili, da so Braslovčanl mnogo pridobili z novo šolo, za katero je dala sredstva tu- di širša družba, zato priča- kujejo, da bodo zdaj prispe- vali tudi oni za šolo na Go- miLskem. SAMO, ČE GRE ZARES v Andražu nad Polzelo so občani. Ici so se udeležili ro- diteljskega sestanka govorui tudi o samoprispevku za ure- ditev razmer v šolstvu žal- ske občine. Pri tem so izjav- ljali, da so tudi oni priprav- ljeni, če bodo del denarja uporabili za p>opravilo šole v ^&ndražu. -er KATASTRSKA OSNOVA NAJ BO ISTA Prebivaloi s področja Velike Pirešice tn Galicije, člani družbeno-političnih organiza- cij in društev so imeli sejo o samoprispevku za šolstvo. Pil tem so naglasili, da se katastrska osnova v tem ob- dobju ne sme dvigniti, od- nosno povečati. Predlagali so tudi, naj bi bili vsi upoko- jenci ki prejemajo 40.000 s din že udeleženi pri prispev- ku. Predlagana meja je 50.000 sdin. -aj TUDI BRASLOVČANI Na sestanku izvršnih od- borov vseh krajevnih orga- nizacij in društev, katerega se je udeležilo tudi večje šte- vilo občanov, so bili udele- ženci mnenja, da bodo vsi občani braslovške krajevne skupnosti na referendumu glasovali za samoprispevek. Mnenja so bili, da bi s tem izrazili zavest ob dejstvu, da so dobiH za popravilo šole v Braslovčah od širše družbe 30,900.000 sdin, S tem so ovr- gli govorice, češ, da Braslov- čanl zdaj, ko ùnajo urejeno šolo ne bodo glasovali za sa- moprispevek, -ez ODOBRAVAJO Člani delovne enote celj- skega Ingrada na Gomilskem so z odobravanjem sprejeli razpravo o samoprispevku. Ta enota zaposluje občane s področja Gomilskega, Tabora in Brasiovč. Predlagali so, da bd naj za ureditev šolstva v žalski občini prispevali tudi tffiti občani žalske občine, ki 80 zaposleni na področju drugih občin. -aj RADI BI SVOJ PilOSTOR Bfladl is Galicije so pred- lagali vodstvu KK Iz Žalca naj firn omogoči delo v nji- hovi dvorani, M je neizkori- ščena. Radi hi namreč prostor za dek> mladih, saj so bili doslej brez nJega. Kot smo izveden, Je vodstvo kombina- ta pokazalo pripravljenost za rešitev tega problema mla- dih, -ez SAMI BI DOGRADILI Občani VeMke Pirešice so med razpravo o samoprispev- ku za rešitev problemov v Šolstvu žalske občine predla- gali, da bi ob adaptacijskih delih Sole т Veliki Pirešici, ki Je zajeta v programu, tu- denarja In dogradili šoli dl sami posebej zbrali nekaj dvoje sten. S tem bi dobili prepotreben prostor za delo kultxuno prosvetne organiza- cije In pa prostor za svoje seje. —er ČUJ FRENCXi, kaj pa tu toliko kopajo, nazaj zakapajo, pa znova kopajo? Hja, saj vidiš, kaj piše na tabli! Tedej je možno dvoje: ali imajo demonstracijo gradbenih strojev ali pa iščejo tu mogoče starorimsko strojno postajo. Hmelja vsred Žalca, že ne bodo sadili. NA POLZELI PRIPRAVE ZA NOVO UPRIZORITEV Veliko pripravljenosti Prosvetno društvo na Pol- zeli je lahko ponosno, saj ima eno izmed najbolj delov- nih dramskih skupin na področju žalske občine. Po več kot uspešnih sezonah v preteklosti, njihove predsta- ve si je ogledalo več tisoč občanov, so v teh dneh zače- li s pripravo novega oderske- ga dela. Polzelani pa pri tem nale- te na čisto drugačne proble- me, kot jih srečujemo v dru- gih društvih. Oni namreč ni- majo težav, kje dobiti ljudi, ki bi bih pripravljeni sodelo- vati, temveč, kako dopoveda- ti ljudem, da vsi naenkrat ne morejo sodelovati. Pripravlje- nost Polzelanov za sodelova- nje je namreč izredno velika. Vsled tega so se odločili^ da bodo poleg študija Golar! jevih Dveh nevest, ki jih re. žira JAKA JERŠIC, začeli , študijem še ene oderske stva- ritve. »Dve nevesti« namrei ne zahtevata zahtevnejših gledalcev, razvedrile pa bo. sta vse občane, ki bodo predstavo obiskali, zato bo drugo delo zahtevnejše. Verjet no se bodo odločili za dramo, Kot rečeno srečamo na Polzeli problem, katerega bi se razveselili tudi v drugih krajih, da bi namreč pri raz- deljevanju vlog ostalo še en- krat toliko za delo priprav- ljenih občanov, kot je vlog. Ta primer kaže, da Polzelani vedo, kako je treba in kaj je treba delati. mp OB SPREJEMANJU PROGRAMOV DELA KRAJEV NIH SKUPNOSTI ZA PRIMODNJF LETO \e vse za ceste in vodovode Ф TUDI PROGRAMI DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA PRIHODNJE LETO VSEBUJEJO VELIKO ŠTEVI- LO RAZNIH AKCIJ ZA REŠEVANJE PROBLEMOV KRAJEVNE AKCIJE, VLOŽEN DINAR PODVOJEN IN CELO POTROJEN. • VEČIDEL KRAJEVNIH SKUPNOSTI NAMENI NAJVEČ DENARJA IN AKCIJ ZA REŠEVANJE KO- MUNALNIH PROBLEMOV. PR TEM PA POZABLJAJO, DA KRAJEVNE SKUPNOSTI NISO ŽEPNA PODJET- JA ZA GRADNJO CEST IN VODOVODOV. V teh dneh občani na zbo- rih volivcev sprejemajo in potrjujejo delovne programe krajevnih skupnosti za prihod- nje leto. Že površne analize teh programov kažejo, da bo- do krajevne skupnosti tudi v prihodnjem obdobju nosilec neštetih akcij. To je lepo in prav, če ve- mo, da se skromna občinska blagajna vse bolj odmika od problemov posameznih krajev in jih prepušča v »upravlja- nje in reševanje« krajevnim skupnostim. Toda te, zaradi več ali manj vsepovsod pri- sotnih komunalnih problemov postavljajo te v prvi plan. Nihče ne oporeka, da ta m ta cesta ni prepotrebna ali da onemu mostu ne bi bilo pKJtrebno zamenjati mostnic. Dogaja pa se, da v teh po- trebah nekoliko zapadamo že v tekmovanje, češ: če ima- jo lahko v oni vasici asfalt- no cestišče, zakaj naj potem mi v tej vasi ne bi imeli?! V dvajsetih letih po vojni nismo zgradili ali asfaltiral toliko cest na našem pod- ročju, kot prav v zadnjih dveh letih. K temu moramo do- dati še na tisoče metrov no- vih vodovodov in kanaliza- cijskih cevi. Dejstvo, da po- samezne krajevne skupnosti dobljen dinar podvoje in po- troje, smo skoraj že uzako- nili. V Savinjski dolini so ti po- datki še očitnejši. Kilometri asfaltnih cest so že davno presegli vsoto vseh po prvi svetovni vojni zgrajenih cest. Pri tem je delež občanov ne- precenljiv, saj so večidel de- narja za te ceste na ta ali oni način sami izbrali. Podobno je z gradnjo vodo- vodov. Večidel naselij ima po drugi vojni zgrajene vodovode. V Gornje Savinjski dolini so na-ta način začeli že z grad- njo ali obnovo kanalizacij. Vrednost teh del se vzpenja na stotine milijonov dinar- jev. Zato vse te akcije lahko upravičeno imenujemo za spomenike zavesti. Žal pa srr^o ob tem dina- mičnem reševanju komimal- nih problemov nekoliko zane- marili -na ostale. Vzrok za to ni v kratkovidnosti samih občanov temveč* je odraz splošne politike, saj smo dol- go deklarirali le in samo gospodarsko dejavnost, na potrebe kulture in sociale, ter te naložbe pa smo neko- liko odrivali. Uzakonili smo sicer jih, saj skorajda vsi sta- tuti krajevnih skupnosti no- sijo določila, ki drže pri življenju tudi te potrebe, žal nam je zanje vedno zmanj- kalo denarja. škoda takšne politike, ki so jo sicer res ponekod nare- kovale potrebe je očitna in izredno velika. Prav zaradi tega pa bi kazalo, da bi vsaj pri pripravah del za prihod- nje leto vnesli v programe krajevnih skupnosti že prve zametke za sanacijo kulturne in športne dejavnosti na va- si, za šolstvo in socialne pro bleme. S tem bi se krajevne skupnosti ,še bolj približale tistemu poslanstvu, za kate- rega so namenjene. J. SEVER NEVSAKDANJI RAZGOVORI O KULTURI ZA STROJI V 4 NAJVEČJIH PODJETJIH ŽALSKE OBČINE Kultura, si uboga para? ©KAJ MENIJO PROIZVAJALCI O AMATERSKI KUL- TURNO PROSVETNI DEJAVNOSTI, PREDVSEM PA O TEM, KJE SO VZROKI, DA TE VSE BOLJ IZU- MIRA. Ф IZREČENO JE BILO TUDI NEKAJ MISLI O TEM, KAKŠNO KULTURNO DEJAVNOST NAŠ DELAVEC ŽELI DANES IN S KAKŠNO JE BIL ZADOVOLJEN VČERAJ. • ALI SO STAREJŠE GENERACIJE ŽIVELE V »BOLJŠEM« KULTURNEM MILJEJU? Pred dnevi je izvršni od- bor občinske konference SZDL v Žalcu pripravil raz- govore s proizvajalci v štirih največjih delovnih kolektivih na področju občine o tem, kaj menijo o kulturno pro- svetni dejavnosti. To vpraša- nje je nujno potegnilo za sa- bo tudi naslednje: kje so vzroki o stagniranju te de javnosti in pa o tem ali so starejše generacije živele v »boljšem« kulturnem milje ju, kot pa živimo danes. Čeprav do danes še niso zbrani in razvrščeni vsi dob- ljeni razgovori, odgovarjalo je več deset delavcev in vo- dilnih strokovnjakov, že lah- ko ugotovimo dvoje: prvič predvsem to, da je prišlo to vprašanje v razpravo, in dru- gič to, da bodo ti odgovori lahko služili za bodoö^ poli- tiko v amaterski dejavnosti. Vsekakor je ideja vse hvale vredna. Kajti kakršnikoli profil Je izvršni odbor pri tej svoji anketi izbral, kdor- коЦ so bHi Ü občani, njiho- vi odgovori bodo vsekakor na poseben način verodostoj- no razbistriü nekatere po- glede o vprašanju kulture, predvsem pa o delu amater- skih kulturnoprosvetnih or- ganizacij pri nas. Ne glede na rezultate te ankete bi že zdaj spregovo- rili dve, tri besede na sploš- no o kulturnem življenju v Savinjski dolini, žal imamo pri roki le približne podatke, vendar poskusimo z njimi prikazati vsaj del dejanskega kulturnega življenja. Razen v Celju, nimamo na področju doline niti ene čisto ali pol poklicne gledališke skupine. Od amaterskih skupin, ki so pred desetimi in več leti tvo- rih kvaUtetno jedro kultur- noprosvetne dejavnosti je ostalo le še nekaj skupin, ki so s se s svojimi stvaritvami dvignile vsaj na resnično amatersko raven. Med te so vsekakor sodile skupine iz Griž, Šempetra in mogoče od še kje. Le v nekaterih krajih Savinjske doline je z odra iz- rečena beseda postala potre- ba. K tem krajem ne more- mo šteti največjega, to je Žalca. Zaradi pomanjkanja denar- ja, predvsem pa zaradi hitre- ga prodora komimikacij, od radijskih sprejemnikov, do televizorjev in kinoprojek- torjev, so tudi kvalitetni ama- terski dosežki ostajaU brez gledalcev, ki so se raje za- dovoljevali s plažo bodisi z amaterskih odrov (primer Guzaja in Mlinarjevega Janeza ali s platen v kinodvoranah. Po škrtanju denarja za kul- turno prosvetno dejavnost smo polagoma zanemarjali kulturno vzgojo, saj so bile pri tem prizadete tudi knjiž- nice, ki niso mogle nakupo- vati kvalitetnih del svetovne- ga in domačega leposlovja. Dejstvo, da 77 od sto Jugo- slovanov lani ni seglo po knjigi, (v Sloveniji 46!) nag šib v razmišljanje. Prav zaradi tega je anketa izvršnega odbora občinske konference SZDL v Žalcu tembolj dobrodošla in po- trebna, saj bodo odgovori proizvajalcev v bistvu s ce- lotnega področja občine nsr kazali vsaj tiste misU, ki so vzrok, da se je naš delovna človek zadovoljil z razmera- mi v kulturi, ki danes ob- stajajo pri nas. Kaže, da so to končno časi, ko smo za vse napake] krivili borce — mimo! Skoda! \ Kajti borci bi naj bili baje krivi za politiko na-] šega gospodarstva, za politiko vašega kmetijstva, za- to, da v Žabji vasi nimajo sramotilnega stebra, ob katerem bi ženske, ko pridejo po vodo razobešale sosedovo umazano perilo; ker je v naselju tem in' tem krava povrgla telička г dvema glavama; in tudi\ za to, da je v onem kraju počila vodovodna cev (т\ da je sosedov Jaka močno prislonil roko г lato na] nedeljski kulturni prireditvi Tankopisnikovemu Han-' zeku na hrbet itd. itd., gor in dol, po dolgem in počez — do nezavesti. Pravimo škoda, kajti mi Slovenci, ki kotiramo nal Balkanu za kulturni narod, smo dolgo časa kazali i s prstom preko Save, ko smo govorili, da je vsaki sedmi Jugoslovan NEPISMEN. \ Tovariši in tovarišice, občani in občanke, ta ođ-| stotek je v Sloveniji in pri nas na ožjem Stajer-] skem najminimalnejši. ¡ Imamo pa res nekaj takih, ki zaradi vojne niso\ dokončali osnovne šole. Danes pa moramo z žalostjo \ ugotoviti, tega sicer ne govorimo na glas, da v neka- \ terih delovnih kolektivih žalske občine polovica ini še več zaposlenih do 25 let starosti ni USPELA do-¡ končati osnovne šole! V polzelski Lastovki so o tem spregovorili na' glas! Celo tako daleč so stvar prignali, da je o tem ' razpravljal delavski svet in tako seznanil kolektiv:' DRAGI TOVARIŠI, MI IMAMO NAJMODERNEJŠE' STROJE ZA PROIZVODNJO, ZATO POTREBUJEMO ■ STROKOVNJAKE. VSE TISTE MLADE, KI NIMAr JO DOKONČANE OSNOVNE SOLE OPOZARJAMO, '■ DA POTREBUJEMO RES IN SAMO PISMENE , STROKOVNJAKE. Vrata polzelske Lastovke služijo] za vhod in izhod, to se moramo vsi zavedati. Zato i vužgi. brate/ '-I 8 lEDNIK, 23. novembra 1967 KAJ MENI FRANJO TILINGER. DIREKTOR KERAMIČNE INDUSTRIJE IZ LIBOJ O POSLOVNEM SODELOVANJU Sknpno bodo močnejši Ф ZK NEKAJ MESECEV TRAJAJO RAZGOVORI O POSLOVNEM SODELOVANJU JUGOSLOVANSKIH KERAMIČNIH PODJETIJ. KAJ SI OD TEGA OBETA- JO LIBOJĆANI? Ф NAJPREJ SODELOVANJE RAZVOJNIH SLUŽB IN JSÍA PODROČJU KOMERCIALE. DOSLEJ PRISTOPI- LI K SODELOVANJU JUGOPORCELAN, JUGOKERA- IVlIKA, KERAMIKA MLADENOVAC, XERAMIKA ZA- JECAR IN KAOLIN. RAČUNAJO PA. DA SE BO V TO ZDRUŽENJE VKLJUČILO SLEHERNO PODJETJE S KERAMIČNO PROIZVODDNJO. — Tovariš direktor, želeli bi zvedeti, kako daleč so jidaj razgovori o sodelovanju jn ali ste že sprejeli kakšne Iconkretne zaključke? Ф Zdaj smo že tako daleč, da razpravljamo o osnutku pogodbe za sodelovanje, to- rej o temeljnem aktu. — Kot smo izvedeli, so za sodelovanje vsi večji jugoslo- vanski proizvajalci keramike. V čem bi se naj to sodelova- nje odrazilo? Ф Najprej vsekakor v so- delovanju razvojnih in pa komercialnih služb. — V čem so konkretne pridobitve za vaš kolektiv? Ф Danes je predvsem nuj- no, da se s skupnimi moč- mi upremo zunanji konku- renci, če bi bilo več iskre- nega sodelovanja med doma- čimi podjetji, bi več uspeli, kot pa sedaj, ko se borimo vsak zase in dosegamo mini- malne uspehe. Tu ne gre za to, da bi mi preprečili uvoz, temveč, da bi pocenili našo proizvodnjo, kvaliteta je že tako dokaj dobra, in pa da bi se izognili konkurenci med domačimi proizvajalci. Doslej se namreč dogaja, da po tri- je domači keramiki proizva- jamo enak izdelek. Po tej lo- giki moramo prenatrpati tr- žišče in si polniti skladišča. — Torej bi razdelitev asor- timenta pomenila že velik uspeh? Ф Vsekakor. Poglejte, če postane ta in ta i2delek čez noč iskan na trgu, se vrže- mo vsi nanj. Ali veste vsaj približno, koliko veljajo sa- mo priprave za izdelavo no- vih proizvodov? In potem je tega izdelka nenadoma do- volj, pride do pomanjkanja naslednjega, vse se ponovi . .. in tako iz leta v leto. Skaka- nje v zelnik je kratkovidna politika gospodarjenja. — Tudi keramična in- dustrija v Libojah ima celo vrsto proizvodov. Katere od teh bi opustili? Ф Mi smatramo, da bi naš perspektivni program zaje- mal le štiri vrste proizvodov in to gospodinjsko kerami- ko, grafitne lonce, opeko in keramične ploščice. Pripra- vljeni smo močno zmanjšati proizvodnjo drobnih izdel- kov, ki sodijo med porcelan, saj je na tem področju Zaje- čar že lepo uspel, če bi oni bili pripravljeni opustiti pro- izvodnjo skled, kjer smo že mi dosegli lepe uspehe, mi pustimo drobno proizvod- njo.. . — Po tem sodeč, pri tem vašem poslovnem sodelova- nju ne gre za bistveno in ve- liko preusmeritev? Ф Prav zaradi tega pa ra- čunamo, da bomo našli sku- pni jezik. Že dosedanji raz- govori kažejo, da bomo uspe- li, kar pa je vsekakor nuj- no, če hočemo urediti razme- re v keramični industriji, ki ni bila nikoli upoštevana v našem gospodarstvu. Kajti že od nekdaj so bili različni pogoji za razvoj posameznih panog. Za razvoj nekovinske industrije- je bilo značilna bojazen pri vlaganju večjega kapitala, ker na primer v ke- ramični industriji te vloge ne prinašajo tolikšnih dobič- kov. — Kako pa na to reagira trgovina? Ф Kot sem prej omenil, so bile razmere v nekovinski industriji že od nekdaj ne- urejene. To je izkoristila tu- di trgovina, ki pogosto nas keramike izsiljuje, če na to gledamo s tega vidika, mora- mo še vedno računati na tež- ke čase, ker uvoz z vzhoda bistveno vpliva na razmere našega trga. Pri tem nam ne pomaga in nas ne rešuje niti visoka produktivnost niti prekomerno šparanje, če je uvoznik pripravljen — zara- di regresov doma — prodati našemu trgovcu izdelek po tisti ceni, ki jo postavi trgo- vec. — Kljub temu pa vendar- le računate na določene spremembe. Kako bodo te spremembe vplivale na pri- mer na osebne dohodke za- poslenih pri vas? Ф V podobnih pogojih, kot so danes, ni možno računati na bistvene spremembe oseb- nih dohodkov. Naši osebni dohodki so sicer še na lan- skoletni ravni, pri tem pa je problem v tem, da smo tudi doslej imeli nizke osebne dohodke. To ni odraz nizke produktivnosti, niti slabe or- ganizacije proÍ23VOdn!Je, tem- več — zunanjih vplivov. Na primer: prispevek za vodo je večji za 12 milijonov S din, obresti od poslovnega sklada so za 4 mihjone višje, zavarovalne premije za mili- jon, izobraževanje milijon itd. Vsled tega in ob tem pa ugotavljamo, da smo letos bolje gospodarili, toda ti vplivi naše rezultate bistveno zmanjšujejo. J. Sever NA KRATKO »PLODOVI VELIKEGA OKTOBRA« Prejšnji teden so v mladin- skem klubu v Velenju odpr- li razstavo z naslovom Plodo- vi velikega oktobra. Razstavo so pripravili dijaki rudarske- ga šolskega centra v sodelo- vanju s klubom OZN iz Slo- venjega Gradca. To je za zdaj izjemen primer taltšne razstave na celjskem ob- močju. TEŽAVE Z VODO V ŠENTJURJU Izredno hitro razširjanje naselja in intenzivna gradnja brez komunalnih prispevkov je povzročilo, da imajo v Šentjurju hude probleme za- radi pomanjkanja vode, še posebej v sušnem času. Pri- čeli so z rekonstrukcijo vo- dovoda, s 1. fazo del bodo zaključili 29. novembra letos, potrebno bo zamenjati s-tar cevovod in še mnogo je dru- gih del. V suši bodo zopet morali regulirati p>otrošnjo vode. Seveda rešitve tega se- daj že starega problema so možne, vendar precej drage, če bi napeljali vodo z Dol- ge gore, bi morali imeti 150 do 200 milijonov starih dinar- jev in s tem bi tudi zaključi- li z zadnjo, 3. fazo dela pri vodovodu. S tem pa bi bil Šentjur za nadaljnjih 50 let tudi glede na hiter razvoj preskrbljen z vodo v vsar kern obdobju. m GIBANJE PREBIVALSTVA V času od 5. do 11. novem- bra 1967 se na območju ob- čine Žalec ni rodil noben otrok. Zakonsko zvezo pa so sklenili: Ivan Cimpernam, šo- fer iz Podvina 7 in Ana Osoj- nik, delavka iz Polzele 55; Stanislav Orač, šofer iz Mi- gojnic 6 in Frančiška Bru- mec, kuharica, prav tako iz Migojnic 6; Anton Potočnik, upokojenec iz šešč pri Pre- boldu št. 42 in Frančiška Strojanšek, gospodinja, tudi iz šešč 42 ter Adolf Kundih, pečar iz Gotovelj 206 in Iva- na Pilko, gospodinja iz Pre- šernove 12 v Celju. V omenje- nem tednu pa so v žalski občini umrli: Rozalija Cigler, rojena Urnaut, 78-letna go- spodinja iz Brega pri Polze- li št. 27; Julijana Zidarn, sta- ra 80 let, socialna podpiran- ka iz šmatevža 26; Marija Mlinaric rojena Topolovšek, stara 72 let, upokojenka iz Marija Reke 43; Antonija Ro- zman 69-letna socialna podpi- ranka iz Rupe št. 2; Elizabe- ta Lupinski rojena Završki, gospodinja iz Klenovca 26, stara 51 let in Marija Smo- diš, stara 61 let, socialna pod- piranka iz Dobrovelj št. 25. PRENOVLJEN MOST Na Ljubnem so v minulih dneh obnovili most preko Sa- vinje. Gre samo za obnovo mostnic. Tudi star je bil le- sen, vendar so mostnice do- trajale, zato so jih zamenjali z novimi. Tako so se izognili nesrečam, kajti na slabih mostnicah bi lahko v teh de- ževnih dneh prišlo do njih. ' -ez DOGRAJENA v pretekli številki smo pi- sali o gradnji veleblagovnice na Ljubnem in v Lučah. Ob- javili smo tudi posnetek. To- krat z veseljem sporočamo, da novo trgovino že oprem- ljajo. Vse kaže, da bo ta no- va poslovalnica že nared do praznovanja dneva republike. S tem bodo občani Gornje Sa- vinjske doline pridobili lep lokal. -a j BRASLOVĆANI BODO POŽIVILI KULTURNO DEJAVNOST Prebujanje v Braslovčah • PO NEKAJ USPELIH SEZONAH JE AMATERSKA KULTURNA DEJAVNOST V BRASLOVČAH ZAMRLA. • TO JESEN PA KAŽE, DO SA PREBRODILI KRIZO, SAJ NAPOVEDUJEJO PESTRO KULTURNO ŽIVLJE- NJE. Nekaj let nazaj, so Braslov- čani le malo storili, da bi sa- mi poživili kulturno prosvet- no dejavnost. To dejstvo je tudi dominiralo v razpravi na zadnji seji članov prosvet- nega društva. Prav zaradi te- ga so za letošnjo seziono po- stavili nekoliko trdnejše okvire dela. V tem obdobju je namreč kultumoprosvetno dejavnost uspešno in najvidneje zasto- pal le moški pevski zbor, ki ga vodi neutrudni pevovodja VIRANT. Žal pa je tudi ta zašel v krizo, kajti zbor se je po odhodu nekaterih pev- cev močno okrnil, vendar že zopet poživlja kulturno življe- nje v tem delu Savinjske do- line. K popestritvi kulturnega življenja v Braslovčah je mnogo doprinesel tudi vokal- no instrumentalni ansambel rtORIONI«, ki se je sicer po- javil pred nekaj meseci, vo- di ga PODLEHNIK, vendar je v tem času močno poživil glasbeno življenje predvsem mladih. Skupina »Orioni« za- bava mlade na m.ladinskih plesih, ki so vsako nedeljo. Na isti seji so razpravljali tudi o dramski skupini. Skle- nili so, da bi morali čimpre- je najti ustreznega režiserja, ki bi pomagal uprizoriti eno izmed dramskih del. Istoča- sno so razpravljali tudi o programu klubskega dela. Ta- Ko bodo med drugim pro- gramskim delom pripravili v sodelovanju žalske delavske univerze vrsto predavanj s področja umetnosti, kulture, politike in gospodarstva. Po vsem tem sodeč, so iz- gledi, da bo ta zimska sezo- na v Braslovčah obogatena z več prireditvami. Z do- bro voljo ob pomoči sposob- nih ljudi, katerih v Braslov- čah ne primanjkuje, bo ta, dokaj bogat program tudi re- aliziran. To tembolj, če bo- do uspeli pritegniti tudi mla- de, ki bi pozneje z delom razbrem.enili starejše občane. M. PALIR Na Ostrožnem bodo vendarle gradili Da bi vsaj delno rešili pro- blem, ki je zaradi črnih gra- denj na Ostrožnem v Celju postal več kot boleč, se je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve odločil za ukrep, ki sicer ni povsem v skladu z urbanizacijo naselij, vendar edini izhod iz položaja, ki je nastal. V njem se tudi zrca- li skrb, kako pomagati lju- dem, ki so si začeli postav- ljati lastne stanovanjske hiši- ce brez dovoljenj in na ob- močjih, kjer ni komunalnih naprav pa tudi ni predvide- no, da bi jih v krajšem ob- dobju uredili. Tako bodo iz- dali lokacijska in gradbena dovoljenja za Ostrožno 3, to- rej za zahodni del vasi, s tem, da v obveznem prispevku ne bodo upoštevani stroški za modernizacijo ceste. Tako se bo obvezni prispevek znatno zmanjšal, graditelji pa bodo laže uredili vse obveznosti. Seveda pa po vsem tem ne smejo računati, da bi jim skupnost uredila oziroma modernizirala cesto. Na predelu Ost rožna 4 pa bodo dovolili gradnjo vseh tistih hišic, ki so že v grad- nji oziroma za ka':ere je zbrana vsa potrebna doku- m.entacija in je gradnja v skladu z urbanističnim re- dom. Seveda pa bodo ta do- voljenja vezana na pogoj, da se v soseski uredi skupna, javna vodovodna pipa in da te hišice tudi sicer nimajo možnosti za skorajšnjo pri- ključitev na javne komunal- ne naprave. Vsem ostalim, ki ne izpolnjujejo teh pogojev oziroma gradijo v zaščitnem pasu, bodo gradnjo prepove- dali, v nekaterih primerih pa se odločili tudi za najstrožjo kazen, to je za rušenje ob- jekta, -m Veliko obiskovalcev Razstavo Veliki oktober v Muzeju revolucije si je ogle- dalo blizu 4500 obiskovalcev. Tako se ta razstava uvršča med najbolj obiskane razsta- ve, kolikor jih je priredil muzej, zaslugo pa moremo bržkone pripisovati tudi vzorni urejenosti, s kakršno so prireditelji predstavili do- hodke velikega Oktobra. TEDNIK, 23. novembra 1967 9 Л A KRATKO IZVOZ ZAOSTAJA v devetih mesecih tega leta izvoz v šentjurski občini ne- koliko zaostaja 2a predvide- no dinamiko. Kljub temu pa T Šentjurju pričakujejo, da bodo delovne organizacije v glavnem dosegle planske ob- prehitevati, saj bi bilo težko veznosti. Letos je bil do kon- ca meseca oktobra izvoz re- aliziran s 73 odstotki. —m NOVA KRAJEVNA SKUPNOST Krajevnim skupnostim v Šentjurju pri Celju se je pred dnevi pridružila še ena. Kalobje, precej hribovit te- ren, je dosedaj bilo pod kra- jevno skupnostjo Slivnica, to pa je bilo po mnenju obča- nov preveč oddaljeno. Zato so se odločili, da ustanovijo samostojno krajevno sklo- nost Kalobje. Ena prvih veli- kih akcij nove krajevne skupnosti bo gradnja ceste, ki jih bo bolje povezala z enim izmed večjih centrov, niso pa se še odločili s ka- tere smeri naj bi pričeli gra- diti cesto. Upamo, da bodo občani Kalobja dobro vodili svojo krajevno skupnost. -an REŠENI »POGLED« Ko je občinska skupščina Slovenske Konjice izglasova- la sklep o likvidaciji mizar- skega podjetja »Pogled« Loče zaradi precejšnje izgube, so se v kolektivu lotili še zad- njih možnosti za rešitev pod- jetja. Dogovorili so se za združitev z mizarskim podjet- jem Dravinja iz Slovenskih Konjic ter ^se odločili za 80 odstotne osebne dohodke vse dotlej, dokler ne bodo izrav- nali svoje štirimilijonske iz- gube. S predlogom se je stri- njala tudi občinska skupšči- na in preklicala svoj prejšnji sklep o likvidaciji. JE ALI Л1 PROBLEM? V občini slovenske Konjice so o vključevanju absolven- tov osnovne šole v nadaljnje izpopolnjevanje že večkrat razpravljali. Na podlagi pri- poročil občinske skupščine eo delovne organizacije še sprejele nekaj učencev v go- spodarstvu, tako da je zdaj še 90 učencev, ki so ostali brez dela in brez možnosti Šolanja. Nekateri pravijo, da tako število nevključenih otrok še ni problematično, drugi pa k tej številki prište- vajo še 52 otrok, ki so ostali na kmetijah — vsi pa verjet- no doma le nimajo perspek- tive — in pravijo, da je po- jaiv že zaskrbljujoč. Rešitev? Podobno kot dnigod, je tu- di v Slovenskih Konjicah še mso našli. TUDI V KONJICAH SO SE ODLOČILI Za enoten zdravstveni dom Zadnja seja občinske skup- ščine Slovenske Konjice se je zataknila pri predzadnji toč- ki dnevnega reda, ko je bilo treba izglasovati soglasje k odločitvi zdravstvenega do- ma, da se priključi idrav- stvenemu domu Celje. Čeprav je tak predlog podala poseb- na odborniška komisija in je bil zanj tudi svet za zdrav- stvo, odborniki niso bili na- vdušeni nad združitvijo s Celjem. Imeli so celo vrsto pomislekov na račun kvalite- te zdravstvenih storitev v Celju, pa tudi prve utemeljit- ve tega predloga jih niso prepričale. Zanimivo pa je, da so se nekateri priglasili k razpravi šele, ko je bilo prvo glasovanje končano. Na pod- lagi njihovih argumentov so odborniki glasovali še enkrat in takrat le sprejeli sklep o združitvi s celjskim zdrav- stvenim domom. Ob tem pa so poudarili, da bi v celjski komunalni skupnosti social- nega zavarovanja morali ' pre- trgati s prakso zapiranja v svoje meje in da bi zavaro- vancem morali omogočiti to, kar jim po zakonu tudi gre, svobodno izbiro zdravnika in zdravstvenega zavoda. Poleg tega so odborniki na tej seji razpravljali še o pe- riodičnih obračunih delovnih organizacij negospodarstva in ugotovili, da težjih proble- mov na tem področju ni, da bo občinska knjižnica svojo izgubo do konca leta izravna- la, da pa bo za zdravstveni dom verjetno treba iskati drugačno rešitev. Njegova iz- guba znaša namreč štiri mili- jone starih dinarjev. Skupščina je sprejela tudi nekaj odlokov, kot na pri- mer: odlok o oblikovanju maloprodajnih cen za neka- tere proizvode, ki so še pod družbenim nadzorstvom, od- lok o ustanovitvi regionalne- ga zdravstvenega centra, od- lok o odpravi odloka o dolo- čitvi ožjih gradbenih okoli- šev, imenovali pa so tudi no- vo komisijo za odlikovanja. Na podlagi priporočila ob- činske skupščine bodo pri- stojni organi v kratkem ure- dili formalnosti okrog lastni- štva zemlje, ki jo uporablja- jo šole za svoje vrtove, dvo- rišča, igrišča in podobno. Šo- le namreč pravno niso last- niki teh površin in tako se je v Konjicah zgodilo, da so zemljišče, kjer je zdaj šolski vrt, dodelili trem interesen- tom za gradnjo stanovanj- skih hiš. Vodstvo šole se je pritožilo, saj bi bilo zdaj, ko prehrana šolskih otrok že le- po napreduje, neprimerno ukinjati vrt, ki daje lep pri- delek in bi lahko bil tudi v okras vsemu kraju. I. B. Lani so v Kozjem zgradili novo šolo, zaradi pomanjka- nja sredstev pa niso zagotovili tudi telovadnice, ki je za pouk telesne vzgoje nujno potrebna. V Kozjem sicer pričakujejo, da bo do konca leta telovadnica gotova, vendar za to ni preveč realnUi možnosti. Vsekakor pa bodo v tem obdobju dokončali gradnjo stanovanj za prosvetne delavce nad telovadnico. Na sliki je nova šola s telovadnico v ozadju. Foto: M. S. NASTOP V DRAMLJAH Pred dnevi so mladinci iz Prožinske vasi pri Celju go- stovali v Dramljah z veseljem programov. S strahom in ve- seljem so odšli na to gosto- vanje, saj niso vedeli kako jih bo občinstvo sprejelo. Prijetno presenečeni so bili, ko so videli pohio dvorano, ki je prisrčno sprejemala program igralcev — amater- jev. Pa tudi drugače so mladin- ci iz Prožinske vasi zelo ak- tivni. Pripravljajo proslave in razmišljajo o drugih akcijah. Kljub temu, da njihov aktiv še ni praznoval obletnice ob- stoja so že mnogo naredili. SEJA ODBORNIKOV SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR Kritika trgovske mreže Potrošnik hoče v svojem kraju trgovino, vendar z do- bro izbiro, primernimi cenami, to pa je mogoče le, če je prisotno tudi konkurenčno podjetje. Konkurenca je za potrošnikovo dobro potrebna. Tako so ugotavljali odbor- niki šentjurske občine, ki so na zadnje seji razpravljali o trgovini na drobno. Kljub te- mu, da je trgovska dejavnost pod taktirko podjetja »Resev- na« precej napredovala v zadnjih letih, občani niso za- dovoljni z dejavnostjo trgo- vine. Trgovsko podjetje Resevna je edino podjetje, ki oskrbu- je občane z artikli široke in osebne potrošnje, medtem ko Kmetijski kombinat Šentjur skrbi predvsem za reproduk- cijski material. Pri različni prodaji pa si ta dva seveda ne moreta konkurirati. Mno- go potrošnikov iz Šentjurja kupuje blago v Celju, na kar kaže tudi podatek, da zajame šentjurska trgovska dejav- nost 60 odstotkov kupne mo- či prebivalstva občine. Torej se precej sredstev steka iz- ven meja котгше. Premajh- ne prodajne kapacitete, po- manjkanje trajnih obratnih sredstev, razdrobljenost po- slovalnic in veliki poslovni stroški so glavni vzroki za slabo stanje trgovine v Šent- jurju. Investicijski program za iz- popolnitev trgovske dejavno- sti predvideva izgradnjo no- poslovalnic na Planini in Ponikvi, rekonstrukcijo trgo- vin v Dramljah in Slivnici ter adaptacijo ostalih trgo- vin. Vse to pa zahteva, da bi morala delovna organizacija Resevne v štirih letih ustva- riti preko 3,5 milijona no- vih dinarjev skladov, kar pa je glede na položaj podjetja nemogoče. Rešitev v Resevni iščejo drugje. Radi bi se integrirali z večjim, močnejšim trgov- skim podjetjem. Izbira je padla na celjsko trgovsko podjetje Merx. Odborniki niso bili preveč zadovoljni s predlagano rešit- vijo predvsem zaradi osnov- ne misli, ki se je prepletala skozi razpravo: konkurenca v trgovini mora biti, da bo lahko šentjurski potrošnik izbiral, ne pa da bo prisiljen kupiti tisto, kar bo na raz- polago v eni trgovini. Odbornik ing. Knez je predvsem opozoril, da ne gre samo za reševanje Resev- ne, temveč bi morali obe se- danji trgovski dejaTOOsti v Šentjurju reševati kompleks- no ter obema zagotoviti rast in potrebno modernizacijo. Izredno živahna je bila razprava, ko so odborniki kritizirali trgovino zaradi sla- bega odkupa sadja, ki ga je bilo letos izredno veliko. Kot vse kaže je resnično bilo pre- malo samoiniciative. Spomni- mo se lahko šolskih kuhinj in otroških vzgojno varstve- nih ustanov, katerim bi lah- ko prodali sadje po nekoliko nižji ceni, kar bi bilo vseka- kor bolje, kot da gnije po sadovnjakih. Resnici na lju- bo bodi povedano tudi to, da so nekateri kmetje neko- liko »špekulirali«, ker so mi- slili, da se bo cena sadju dvignila in niso hoteli takoj prodati za dobro ceno, ki je pozneje padla. šele sedaj kmetijski proizvajalci ugo- tavljajo, da prodajajo v Hrastniku jabolka slabe kva- litete po 90 SD, na Primorju pa celo za nekaj stotakov Ena izmed možnosti za pro- dajo bi bila tudi povezava z močnejšimi industrijskimi centri, kjer bi v tovarnah mnogi kupili sadje za pri- memo ceno. Na seji je pad- la celo pripomba, da je po približnih cenitvah zgnilo 90 ton sadja. Takšno gospodarje- nje pa, razumljivo, ne vodi k uspehom. Trgovina bi mo- rala letos v Šentjurju več narediti, kot je po mnenju odbornikov. Drugo aktualno vprašanje na seji šentjurske občinske skupščine je bil odkup živi- ne. Težko je razumeti zakaj cena pri odkupu živine pada, medtem ko v mesnicah ce- na mesu ostaja enaka in se celo rahlo dviguje. Nemogoče je sprejeti razlago, češ, da gre večina meí>a za predela- vo, ki ni za »javno potroš- njo«, ko dobro vemo, da tu- di izdelke predelovalne indu- strije kupuje potrošnik in so celo zelo dragi. Zaradi teh in drugih pro- blemov bi bilo potrebno na področju celjske regije skli- cati sestanek vseh zainteresi- ranih ter se odločiti za skup- ne poteze. Kmetijski proizva- jalec bo moral poiskati drug način prodaje svojih izdel- kov, morda manj legalen, če mu ne bodo zagotovili pošte- nega in primernega zaslužka. Glede na to, da mora ko- lektiv Resevne glasovati o priključitvi trgovskemu pod- jetju Merx odborniki niso imeli drugih pripomb, zahte- vali so le, da bodo sredstva od prodaje blaga ostala v nji- hovi občini. Trgovino v Šentjurju pa verjetno prav zaradi vse ostrejših razprav čakajo v bodoče velike naloge, če si bo hotela pridobiti zaupanje potrošnika. M. SENIČAR Preložena seja Izvršni odbor občinske konferen ce Socialistične zveze Celje je skle- nil, da preloži sejo konference, ki je bila napovedana za 22. novem, ber. To odločitev pogojuje težnja, da bi gradivo za konferenco obo- gatili še z najnovejá'nii predlogi krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij Socialistične zveze, k) so v teh dneh sprejemali progra- me svojega dela. Le-ti pa bodo zaključkih, ki jih bo konferenca sprejela. Tako bo seja konference v prvih dneh decembra, točen da- tum pa bomo objavili v naslednji številki _ OBVOZNICA SKOZI ŠKALCE Zdaj je končno dogovorje- no, da bodo spomladi začeli graditi obvoznico skozi škal- ce, s čimer naj bi rešili oz- ko grlo sedanje ceste I. reda, ki pelje skozi Slovenske Ko- njice in se prav sredi trga v neprimernem ovinku obra- ča proti Celju. Polovico de- narja — 70 milijonov starih dinarjev je za gradnjo pri- bližno kilometer dolge obvoz- nice že nakazal republiški cestni sklad, nekaj denarja bo dala vodna skupnost, ostalo pa bodo zagotofvili v otočini sami. VSI so BORCI Skupščina občine Sloven- ske Konjice je sprejela odlok o izenačenju borcev prosto- voljcev ва severno mejo Ju- goslavije v letih lOie—1919 • pravicami borcev NOV. Prebivalci Kozjega so si že dolgo želeli bencinsko črpalko, predvsem lastniki mo- tornih vozil so se večkrat znašli v neprijetnem položaju, ko jim je zmanjkalo ben- cina. S samoprispevkom so zbrali precejšen del sredstev na področju Kozjega, Le- sična in Buč In tako pričeli graditi črpalko. Dela potekajo s polno hitrostjo, za Dan republike pa bo verjetno že slavnostna otvoritev nove črpalke. Foto: J. S. 10 TEDNIK, 2â. novembra ШЧ SEJA SKUPŠČINE OBČINE ŠMARJE Referendum o samoprispevku za šolstvo • 10. DECEMBRA BODO OBČANI ŠMARJA PRI JEIr ŠAH NA 79 VOLIŠČIH IZREKLI SVOJ DA ALI NE, ZARADI SAMOPRISPEVKA, S KATERIM BI NAJ ZBRALI DENAR ZA POTREBE ŠOLSTVA # V PETIH LETIH BI LJUDJE ZBRALI 380 MILIJO- NOV STAKIH DINARJEV ^ Kaj je vodilo šmarsko ob- činsko skupščino v razpis re- ferenduma za krajevni samo- prispevek? Glede na družbe- ni plan razvoja občine Šmar- je morajo šolski in drugi pri- stojni organi ustvariti takšne pogoje, da bodo lahko vsem učencem v občini nudili pod enakimi pogoji čimbolj obsež- no in kvalitetno znanje. Do sedaj je bilo to nemogoče. Izvedba takšnega načrta pa je predvsem pogojena z ustrezno reorganizacijo šolske mreže in izgradnjo novih šol- skih kapacitet. Centralne šo- le se bodo še naprej razvija- le v glavnih centrih občine, prešolanje učencev z neraz- vitih in manj razvitih šol pa postavlja problem prenapol- njenosti šolskih prostorov, pomanjkanje stanovanj za prosvetne delavce, majhno število kadra, prevoz otrok in usrezna opremljenost z in- ventarjem in učili. S prešo- lanjem otrok iz višjih razre- dov nerazvitih šol na central- ne šole bo omogočilo, da se pogoji izboljšajo, posebej, ker bi kombinirani oddelki odpadli in bi lahko predmet- ni pouk. bil na višji stopnji. Izmed 27 šolskih zgradb v šmarski komuni je bila veči- na zgrajena v drugi polovici prejšnjega stoletja, nekatere pa celo v prvi polovici. Po- trebno bo zgraditi stanova- nja za prosvetne delavce in kupiti avtobuse za prevoz otrok poleg še tisoč drugih manjših popravil. Vse to pa zahteva težke milijone, ali po predvidenem načrtu del v prihodnjih petih letih, 900 milijonov starih dinarjev. Investicijska sredstva bo- do zbraM s krajevnim samo- prispevkom, če bo referen- dum uspel, s sredstvi stano- vanjskega podjetja, namenje- nimi za gradnjo stanovanj prosvetnim delavcem; z amor- tizacijo šolskih zgradb in na- jetjem kredita. Krajevni samoprispevek bi uporabljali izključno za po- trebe šolstva, ljudje pa bi ga plačevali pet let. Tako dolgo dobo so uvedli v Šmarju za- to, ker se je s tem tudi vso- ta na posameznika relativno zmanjšala. Ljudi bi glede na možnost prispevanja razdelüi v tri kategorije. Kmetje bi prisi>evali 2 od- stotka od katastrskega do- hodka od vseh negozdnih po- vršin in tako zbraU letno 176.400 novih dinarjev. Obrt- niki in ljudje v drugih samo- stojnih poklicih bi v enem letu zbrati 65.120 novih di- narjev, za izračun prispevka pa bi služila davčna osnova, od katere bi vzeli 2 odstot- ka. Delavci, ki sprejemajo dohodke iz delovnega raz- merja bi plačevali 0,75 od- stotka od neto osebnega do- hodka ter bi letno zbrali naj- več v šmarski občini: 440.145 novih dinarjev. V petih letih bi tako občani Šmarja pri Jelšah zbrala 380 milijonom/ starih dinarjev. Krajevnega samoprispevka bi oprostili ljudi, ki žive od socialnih podpor, invalidnin, učence v gospodarstvu, štu- dente in upokojence, ki ima- jo mesečne pokojnine izpod 400 novih dinarjev. Seveda je veliko vprašanje, če bo referendum dal pozi- tiven rezultat. Odborniki, ki so na zadnji seji občinske skupščine še zadnjič pred referendimiom razpravljala o samoprispevku, so prepričani, da je del tdstih ljudi, ki ra- zumejo in so za kritje po- treb šolstva, precej večji od drugega dela, zato pričakuje- jo, da bo referendtun uspel. Sicer pa bi bil negativen re- zultat v Šmarju skoraj nera- zumljiv, saj v tej občini ni človeka, ki ne bi vedel v ka- ko težkem položaju se naha- ja šolstvo in z njám vred nji- hovi otroci. M. SENIčAiR 400.000 SL ZA VODOVOD Na zadnji seji občinske skupščine Šentjur pri Celju so odborniki odobrili garan- cijsko izjavo za 400.000 sta- rih dinarjev vaščanom Pla- ninske vasi pri Planini, ki že drugo leto gradijo lasten vo- dovod dolg 5,5 kilometra. Ra- zumevanje občinske skupšči- ne so v Planinski vasi toplo pozdravili, saj jim udarniško delo ni problem, mnogo hu- je je z denarnimi sredstvi, ki jih ni veliko na razpolago, potrebna pa so, če hočejo še letos zaključiti eno največjih akcij v zgodovini male vasi. -an RAZGOVOR S FRANCEM HROVATIČEM 400 prostovoljnih ur Prebivalci vasi Luter j a. Slatine in Pečice že dve leti gradijo cesto Ponikva—Slatina. Franc Horvatič je odbornik iz Ponikve, drugače pa eden glavnih pobud- nikov za gradnjo ceste. Razgovor z njim pa je seveda veljal samo cesti. »Gradimo cesto Ponikva— Slatina, predel od železnice proti Slatini, približno 3 kilo- metre. Z deli smo pričeli že pred dvema letoma na pred- log KO SZDL Ponikva. Veli- ko nam je p>omagalo GG Ce- lje. Priskrbeli so nam buldo- žer in kamenje.« »Kaj pa prostovoljno delo vaščanov?« »S prostovoljnim delom smo navozili kamenje iz Po- nikve od stare Goleževe hiše za kilometer ceste. Ko hiše ni bilo več, pa iz kamnolo- ma. Tako je cesta že nareje- na do Luterja. Lani smo s po- močjo občinske skupščine Šentjur ter GG uspeli uredi- ti traso do Slatine, letos pa smo navozili kamenje do trä- fe postaje.« »Bo cesta .kmulu gotova?« »Smo že na polovici z na- vozom kamenja, tričetrt pa je že tlakovano. Do 15. de- cembra moramo končati s tlakovanjem do trafo postaje, prihodnje leto pa bomo do- končali cesto vse do Slatine.« »Koliko ljudi je sodelovalo pri tej veliki akciji?« »Naša akcija je res velika in tudi težka. Veste, kaj po- meni dvigovati skale velike kot miza. Deset se nas je po- stavilo okoli. Zelo smo dela- li. Določili smo, koliko ur mora vsakdo narediti in vsi so se strinjali. Tisti, ki so najbliže cesti, morajo imeti 250 do 300 udarniških ur, ostali od 100 do 150, najbolj oddaljeni in vinogradarji pa 50, Sam sem jih naredil 400. Delo na cesti je zajelo 90 hiš, iz vsake pa sta delala naj- manj dva do trije. Ko smo začeli tlakovati, nas je bilo 32 na cesti.« »Bo potrebno še veliko de la?« »Ne samo dela, tudi dati bomo morah, če hočemo ime- ti v redu cesto. Zbrali bomo 120 kubikov lesa, kar bo omogočilo gradnjo trase do peskovnika, kjer je gramoz za posipanje.« »Vam cesta veliko pome- ni?« »Preje smo bili odrezani od sveta. Blato, blato nam je grenilo življenje. Rešilni av- tomobil nI mogel do nas. Bol- nika si lahko nesel uro da- leč. Sedaj pa bomo le imeli našo cesto.« Veselijo se ljudje v okolici Ponikve nove ceste, za katero so žrtvovali mnogo ur in do- bili veliko žuljev. Mnogo lep- še bo, ko bo cesta, pravijo. M. SENIČAR NA KRATKO MRZLA ŠOLA Krajevna skupnost Vitanje je že večkrat razpravljala o problemih šole. Ob poslopju ni telovadnice, pa budi kurja- va večkrat nagaja. Zato so zdaj naročili načrte za novo centralno kurjavo, p« tudi smotrno ureditev kleti, saj nimajo kam z ozimnico. Pro- blemov seveda ne bodo mogli rešiti hkrati, temveč bo tudi bo trajalo nekaj časa. Zače- tek pa je tudi in tega se ve- selijo tako otroci, kot pro- svetni delavci in vsi občani. PO KRIVEM OTBOŽENI? Lambrechtov dom — to je dom za stare ljudi v Slov. Konjicah — so na zadnji se- ji občinske skupščine obrav- navah kot kolektiv, ki se s svojim poslovanjem bliža me- ji rentabilnosti, ob tem pa so močno zvišali osebne do- hodke. Toda kaj kmalu so odborniki ugotovili, da Lam- brechtov dom letos izredno dobro posluje v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bil ve- dno v deficitu. Občutno so povečali svoj dohodek, saj dobivajo oskrbovance tudi iz drugüi območij Slovenije in ker se je za dvakrat poveča- lo delo, so zvišali tudi oseb- ne dohodke. Potemtakem gre za skladno rast ob^ vrst do- hcKikov, LOJALNA KONKURENCA Občinska skupščina Slovea> ske Konjice pravi, da je kon- kurenca med cenami novega bifeja trgovskega podjetja »Dravinjski dom« v Zrečah in gostinskim lokalom v istem kraju, lojalna, gostin- ski delavci pa, da ni. Cene v bifeju se namreč precej raz- likuijejo od omh v gostilni. Pri kozarčku vinjaka gre ce- lo za trideset dinarjev. Ker pa občinska skup-ščina ni pripravljena prisiliti Dravinj- skega doma, da zaradi uvidev- nosti zviša cene, bodo v go- stiščih morali razmfê^ati o drugačni rešitvi. Morda pa se bo celo zgodil čudež in se se bodo začeli pogovarjati o združitvi. V nasprotnem pri- meru f» se bo zgodilo to, kar se kaže že zdaj — cenej- ši bo imel večji obisk in boljši dohodek. VODO TUDI VIT AN JČ ANOM Med nalogami krajevne skupnosti Vitanje je tudi iz- gradnja novega vodovoda. De- la naj bi stekla spomladi, saj imajo tudi že nekaj sredstev, pri katerih so sodelovali tu- di občani. Sprva so mislili, da bi vodo speljali iz zajetja pri Petretu, kasneje pa se je pokazalo, da bi bilo precej ceneje, če bi za vodovod uporabili močan studenec pri Žimpretu. čeprav bodo v tem primeru morali uporabiti čr- palko, pa bi jih gradnja vo- dovoda od tod stala kar ne- kaj milijonov manj. Železniški nesreči v Celju je izgubil življenje mopedist Vili Ograjšek, v Sodni vasi sta trčila motorni vlak in tovorni avtomobil VILI OGRAJŠEK, rojen 1943. leta iz Ronkove ulice 6. Celje, se je tistega dne kot navadno vračal iz službe pro- ti domu. Vozil je moped. Ne da bi se prepričal, če morda prihaja vlak, je zapeljal v Ronkovi ulici na železniški prehod. Pred tem stoji pro- metni znak, ki opozarja na prehod brez zapornic. V trenutku, ko je zapeljal na progo, je iz Žalca privozil osebni vlak štev. 5917, ki je peljal proti Celju. Lokomoti- va je zadela mopedista in ga zbila s proge nazaj na cesto. VILI OGRAJŠEK je pri tem dobil tako hude telesne po- škodbe, da je takoj po pre- vozu v celjsko bolnišnico podlegel. Motorovodja ANTON ŠVAB navadno vozi motorko na progi Stranje—Kiunrovec. Na eni zadnjih voženj na srečo v vlaku ni bilo mnogo potni- kov. Ko sta z asistentom IVANOM HLADINOM srečno pripeljala vlak do Sodne va- si, se je zgodilo. »Na desni strani sem na cestno železniškem prehodu v Sodni vasi zagledal tovor- ni avtomobil, ki je obstal na cesti zaradi vlaka. Ura je bi- la 4.33 zjutraj. Z desne stra- ni je pripeljal tovornjak CE 183-34. Utripajoča luč ga je morala opozoriti, da prihaja vlak. Kljub temu je zapeljal na progo. Opazil sem ga na razdalji približno 30 metrov in potegnil hitro zavoro. Na- to se je vse zgodilo v nekaj trenutkih. Močno trčenje in vse počasnejša vožnja. Avto- mobil je motorka vlekla s se- boj še 40 metrov, ko ga je od- bilo s proge. Strašno je bi- lo,« nam je povedal ANTON ŠVAB. Sreča v nesreči je bila, da v tej prometni nesreči ni bil nihče poškodovan, odnesli so le nekaj rahlih udarcev. Ne pojmljiva je edino strašna brezbrižnost voznika tovor- njaka ANTONA ANDERLIČA iz Rogaške Slatine, ki je kljub pravilno delujoči signa- lizaciji zapeljal na progo. Prometnih nesreč na želez- niških prehodih je vedno več, to pa prestaja zelo za- skrbljujoče vprašanje. Nekaj je narobe, vendar kaj? V pr- vi vrsti gre vsekakor za pre- cejšnjo nepazljivost pešcev in voznikov, hkrati pa se moramo vprašati, ali je na teh naših prehodih le vse ta- ko urejeno, kot bi lahko bi- lo. Prepričani smo, da ni škoda denarja, ki bi ga vlo- žili v takšna dela, saj vred- nosti človeškega življenja ne moremo primerjati z denar- jem. S. M. PRISTALI SO, VENDAR... Kot po nekaterih drugih občinah širšega celjskega ob- močja so tudi odborniki v Šentjurju sklepali o sousta- navljanju regionalnega zdrav- stvenega centra v Celju. Dali so svoje soglasje za ustano- vitev takšnega centra, vendar z določenimi pripombami. Zdravniška služba bi naj ugotovila, ali je spričo takš- ne integracije potreben zdrav- stveni center; financiranje naj bazira samo na izvršenih uslugah, po sporazumu pa naj občine prevzamejo finan- ciranje upravne službe le v primeru, če bo vsota razum- ljiva, torej ne previsoka. KOVINOTEHNA trgovina s tehničnim blagom CELJE, Mariborska 17 nudi v svoji prodajalni na drobno v ugoden nakup gospodinjske potrebščine in blago široke potrošnje orodje, vijačno blago, žičnike, inštalacijski material, betonsko železo in gradbeni material. VELIKA ZALOGA KAKOVOSTNEGA BLAGA PO IZREDNO UGODNIH CENAH ZA- GOTAVLJA VAŠO PRAVILNO IZBIRO OB SOLIDNI IN HITRI POSTREŽBI. Prodajalna posluje vsak delavnik od 7. do 18. ure razen sobote, ko je odprta od 7. do 12. ure. OBIŠČITE NAS IN ZADOVOLJNI BÇSTO. TEDNIK, 23. novembra 1967 11 ŽRTVE PROMETA PODLEGLA STA POŠKODBAM v celjski bolnišnici je umrla IVANKA PAPEŽ, ro- jena 1898 1. iz Ceplje 6 pri Vranskem zaradi poškodb, ki jih je dobila v prometni ne- sreči 1. novembra letos na ce- sti I. reda v Cepi j ah. V brežiški bolnišnici pa je umrl J02E PRAH, rojen 1910 leta iz Jelše 22, prav tako za- radi poškodb, ki jih je do- bil v prometni nesreči. »NIMAŠ PREDNOSTI« Težja prometna nesreča se je zgodila na križišču šale- ške in Kidričeve ulice v Ve- lenju, ko je mopedist IVAN JELEN pripeljal po Kidriče- vi ulici do križišča. Zapeljal je naprej proti Slovenj gradcu ne da bi upošteval prometni znak »Nimaš prednosti«. Po Šaleški ulici je pripeljal z osebnim avtomobilom DRA- GO ŠTRUC in kljub temu, da je hotel nesrečo z zavira- njem preprečiti, zadel mope- dista, katerega je vrglo na krov motorja avtomobila. Voz- nik je zavil v levo in zadel v prometni znak. Mopedist je padel s pokrova in dobil težje telesne poškodbe. V bol- nišnici so ugotovili, da ima pretres možganov, komplici- ran zlom desne roke in zlom obeh stegnenic. >N ODPELJAL, EN/ ZBEŽALA Proti Mestinju je po ce.stl II. reda vozila kolona voja- ških avtomobilov, ki jo je prehiteval neznani mopedist s sopotnico. Pri Grlicah mu je pripeljal nasproti JANEZ PEPELNIK v precej vijugasti vožnji. .Pri trčenju so vsi padli. Neznani mopedist se je pobral in odpeljal, sopot- nica je zbežala preko travni- ka, Pepelnik pa je obležal v nezavesti. Z vojaškim avto- mobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je v kritičnem stanju. t:ičenje mopedistov Voznik mopeda MARTIN KREBS se je peljal po cesti Gornji grad—Florjan in se v Gornjem gradu srečal z dru- gim mopedistom, FLORJANOM BRGLEZOM. KREBS se je zmedel in zapeljal v BRGLE- ZA. Padla sta po cesti in se poškodovala. 62 METROV PO PROGI Voznik osebnega av- miobi- la DANILO FAJS je privoz J po cesti IV. reda I2 Belih vod proti Velenju. Ko je pri peljal na cesto III. reda je moral zaustaviti vozilo zara- di zapore ceste — popravlja li so most preko po*,oi;a. Ho tel je vzvratno zapeljati na- zaj na cesto IV. reda, vendar zaradi goste megle ni opazil, da prihaja vlak iz smeri Šo- štanja, ki je avtomobil začel in ga potiskal 62 metrov pi progi. Voznik je izskočil iz vo- zila, njegov sopotnik JOzE ŽIVIĆ pa je po 18 metrih padel iz avtomobila in se tež- je poškodoval. Na vozilu je škode za 7.000 Ndinarjev. RAZNESLO MU JE GUMO MARTIN BUDNA je vozil z osebnim avtomobilom po cesti I. reda Celje—Vransko. V Pondorju je pri hitrosti približno 90 kilometrov na uro počila zadnja desna gu- ma. Zaneslo ga je na levo stran ceste, kjer se je avto- mobil dvakrat prevrnil preko strehe in obstal na kolesih Voznik je bil lažje poškodo van, na avtomobilu pa 'e škode za 3.000 N-dinarjev KORAK NAZAJ Po Kidričevi ulici v Celju se je pripeljal motorist MIR- KO BEVC, z .zelenice pri sa mopostrežni restavraciji pa MARKO TOMAC Pešca, ki, je prečkal ulico tako, da je motorist opozoril z zvočnim si.gnalom in hotel za njim pei jati mimo. Pešec je stopil nazaj v trenutku prehiteva- nja. Motorist ga je zbil po cesti, da si je poškodoval glavo in desno koleno PO NESREČI P03EGNIL Po Titovem trgu je proti Ulici XIV. divizije vozil mo- pedist IVAN MRAVLJAK, od hotela »Evropa« pa je pripe- ljal neznan voznik osebnega avtomobila G-26-802 in izsilje val prednost mopedistu Pn trčenju je mopedist padel in si zlomil nogo v gležnju. Voz- nik avtomobila je nekoliko počakal, nato pa po Cankar- jevi ulici odpeljal v neznano smer. Avtomobil je bil šport- ne izvedbe, krem ali skoraj bele barve. GOBE V ŠOLI šole na Skomarju se je lo- tila lesna goba. Podobno je tudi s šolskim poslopjem na Resniku in špitaluču. Ker v občinskem proračunu ni do- volj denarja, bodo morale ne- kaj sredstev za sanacijo raz- mer prispevati tudi krajevne skupnosti. Sicer bodo šole propadle. Visoka zrnata celjskih šahistov v drugem kolu ekipnega prvenstva Slovenije v šahu so Celjani z visokim rezulta- tom 7 in pol proti 2 in pol premagali moštvo Murske Sobote. Popoln uspeh v tem dvoboju sta zabeležili člani- ci, Hudnikova in Užmaho- va, medtem ko so okrnjeni mladinci razočarali, Z remi- jem je uspel le Bogadi. Pri članih pa so zmagali: Draks- ier, štrajher, Bervar, Pešec in Jazbec, medtem ko je mo- ral Ojstrež podpisati pre- dajo. S to sanago so se Celjani uvrstih v tretje kolo, kjer se bodo srečali z Dravogradom. v počastitev 29. novembra bo v soboto, 25. t. m. v celj- skem šahovskem domu brzo- potezni turnir posameznikov Začel se bo ob 17.30 uri. Šahovski turnir tretjekate- gornikov za pridobitev druge kategorije se bo pričel 4. de- cembra ob 18. uri v celjskem šahovskem domu. S. P. Badminton na Planini Badminton je pn nas sla- bo razvita športna igra, če- prav zlasti otroci in starejši radi sežejo po loparjih in se igrajo z žogico. Prav lepo pa se je ta igra uveljavila na Planini, saj so se tamkaj ne- katere pionirke navdušile ce- lo za tekmovanja. Tako so imeli v avgustu odprto prven- stvo Planine v badmintonu, kjer so domačinke dosegle prav lepe uspehe Najboljša med njimi je bila Jelena Jaz- binšek, ki je med dekleti osvojila 5. do 6 mesto. Pred kratkim pa so nastopile tudi v Ljubljani na turnirju za pokal indonezijskega ambasa- dorja. Tudi tu so častno za stopale svoje barve in se le- po borile proti starejšim ш izkušenejšim tekmovalkam Povedati je treba, da so de kleta s Planine v glavnem dijakinje šestega in sedmega razreda osnovne šole. Tokrat so tudi prvič nastopile v za- prtem prostoru. Na turnirju v Ljubljani so igrale Vesna Žagar, Darinka Rau ter. Slavi- ca in Lidija Valentinčič ter Jelena Jazbinšek. Od vseh udeleženk s Planine jt v pr vem kolu zmagala le Rauter- jeva, ki pa se je zatem v dru- gem poslovila od nadaljnjega tekmovanja. četudi je badminton mla- da športna panoga, zaslužijo planinske pionirke posebno pohvalo; hkrati pa jim želi- mo, da bi uspele tudi pn na- daljnjem delu. J. R Nogomet GNEČA PRI VRHU četudi je krški Celulozai zadržal voailno mesto po de vetem kolu prvenstvenega boja v celjski podzvezm no- gometni ligi, je borba za je senskega prvaka še vedno odprta Tu sta Osankarica in Radeče najresnejša tekmeca (trenutna), pa tudi ostala moštva, vse tja do sedmega mesta na lestvici, se ozirajo kvišku in upajo na najt)oljše Tekme devetega kola so se končale takole: Ljubno—^Bre- žice 3:0, Rogatec—Radeče 1:4 Boč—Štore 1:1. Vransko—Se- novo 2:8, Laško—Polzela 1:0 Celulozar—Vojnik 8:2, Osan karica—Šentjur 4:0. Po tem zavrtljaju je stanje na lestvici naslednje: Čelu lozar 15, Osankarica in Ra dece po 14, Šentjur 12, Seno- vo in Ljubno po 11, Brežice 10, Boč 8. Polzela, štore in Vojnik po 6, Laško 5, Roga- tec 3 in Vransko 1 točko. ■m Vihar \ kozami vode Podzveza nogometnih sodnikov Celje m Nogo- metni klub Žalec sta izkopali bojno sekiro ali toč- neje povedano, nogometni sodniki so sprejeli sklep, da do nadaljnjega ne sodijo niti prijateljske, niti prvenstvene tekme, ki jih igra NK Žalec. Ta sklep se sprejme izključno z namenom, so napisali v sklepu, da se odnosi ne bi še bolj zaostrili. Sodniki pa so sprejeli ta sklep potem ko so »vsestransko osvetlili in analizirali odnose z NK Žalec, zlasti se nenehna obrekovanja in očitke češ, da so jim sod- niki mnogokrat škodovali. Skratka, odnosi z NK Žalec niso takšni, kot naj bi bili.« Tako sodniki! Kaj pa NK Žalec? Tudi člani tega kluba so se odločili za javno objavo svojega stališča, za svojih šest točk. V prvi ugotavljajo, da je sklep upravnega odbora Podzveze nogometnih sodnikov Celje neod- govorna in neresna odločitev, zato pričakujejo ta- kojšnje posredovanje višjih nogometnih forumov. Poleg tega navajajo, da so razlogi, ki jih sodnilá navajajo v sklepu, zviti iz trte. Individualnih mnenj (če so bila?) pač ne gre istovetiti z (uradnim) klubskim stališčem. Pri tem žalski nogometaši ugo- tavljajo, da se v zadnjem letu niso niti enkrat pritožili na sojenje, niti drugače izrazili nezadovolj- stvo nad delom celjskih sodnikov. Bojimo se, nada- U".i^Jo, da je pravi vzrok drugje in pri tem ome- njajo upravičeno zahtevo po vrnitvi preveč zara- čunanih taks za tri mednarodna srečanja. In konč- no, pravijo v svojih točkah, četudi bi obstajali do- ločeni nesporazumi, smo prepričani (tako tudi mi, opomba uredništva), da je pot za njihovo reševanje drugačna Zato, zaključu.iejo žalski nogometaši, jav- no zahtevamo takojšen preklic sklepa, istočasno pa poudarjamo da smo pripravljeni na vse vrste konstruktivnih dogovorov. Prepričani smo, še doda- jajo, da bo upravni odbor Podzveze nogometnih sodnikov v Celju razumel in upošteval naša stali- šča. Kot kaže, gre v resnici za vihar v kozarcu vode, za primer, ki bi ga lahko rešili tako, kot se ljudje morajo zagovarjati, če hočejo živeti v miru. Zato smo prepričani, to pa jim tudi priporočamo, da celjski nogometni sodniki in nogometaši iz Žalca sedejo za okroglo mizo in se pogovorijo o vsem, kar jih teži. Potem pa se naj vihar poleže, četudi je izbruhnil samo v kozarcu vode. M. B.^ Na drsališču še vedno gradbišče Četudi se dela pn gradnji tribune na umetnem drsali šču v celjskem mestnem par ku bližajo koncu, so vendar ie v takšni fazi, da je težko reči, icdaj bo zaživela ledena ploskev Po programu bi se morala gradnja tribune kon čati te dni^ toda zaradi neka terih objektivnih okoliščin so se zavlekla Spričc vsega tega pn HDK Celje predvide vajo. da bo drsališče odprte šele konec novembra oziro ma prve dni decembra V vsakem primeru je to pozno žal pa ni moči pri vsem terr uskladiti gradnjo in vzdrže- vanje ledene ploskve Zarad! vsega tega je HDK Celje tu di odpovedal večjo prireditev ki je Olla planirana za praz nične dni. Po programu, ki je za zdaj še vedno samo okviren, 00 že v sredini decembra go štovalo v Celju hokejsko mo stvo ŠKODA PLZEN i? Cesko slovaške Poleg tega je pod pisana pogodba, da 5. ja nuarja v Celju prijateljska mednarodna te.kma v hokeju na ledu med Jesenicami in odličnim švedskim moštvom Približno deset dni za tem pa bo v Celju gostovala sve tovno znana umetnostna dr salka Regina Heitzer s svojo ekipo. Tudi to bo dogodek, na Katerega ne kaže pozabiti Konec januarja pa bodo v Celje prišli študenti srednje šole za telesno vzgojo i7 Br- na, ki Dodo tu neicaj dni па\ treningu, razen tega pa odi- grali več prijateljskih tekem Pn tem je treba povedati, ds je hokej na ^ ledu v tej šoli obvezen predmet m da vod) to šolanje znam strokovnjak za hokej na ledu na češkem dr Martin Stmad Celjski hokejisti trenirajo že dva meseca pod vodstvom Vaiterja Čretnika m Srečka Setine. Oba sta v avgustu in septembru obiskovali trener 5ko šolo v Brnu V teku pa so tudi prve priprave za šo le umetnega drsanja in sploh za začetek normalnega del8 in življenja na drsališču v celjskem mestnem parku. •ai" Po L L Idriessu: BrađlalaMneđš na Karalnein mar j u Riše Miha Alič 43. Ljudje so prihiteli k Jakcu. Panioy ga je z obema rokama objela in si ga prižela na prsi, medtem ko so ji solze v curku pol- zele po licih. Potem se je obrnila k Evasu in ga začela spet milovati. Ni bilo težko uganiti, kateri izmed Duppovih sinov je njen ljubljenec. Zdajci je orjaški bojevnik dvignil roko. Jakec je vedel, da je to Mamoose, poglavar vseh poglavarjev. Na^ glavi Џ imel razkošen nakit, okrog vratu trojno ogrlico iz zob mor- skega psa, po rokah in nolali pav se polno verižic iz bisernic. Množica je na mah umolk- nila. Z glasom, ki je odmeval po vsem zali- vu, je poglavar poglavarjev povedal zbrani množici, da se s tem začenja praznik rado- sti na otoku Meru, kajti Duppova sinova sta kot Lamara našla pot domov. Zato torej ukazuje, naj vsaka vas prinese svoj delež ze- lenjave in sadja, želv in pijače ter sc udele- ži slavja in kresov Velike vasi. Tako bodi! Ljudje so se veselo razpršili po stezah in hiteli v hrib. Preden bo vse pripravljeno za svečanost, bo trajalo še nekaj dni. Jakec je z Duppom in drugimi vaš^ani zavil najprej po peščenem bregu, nato pa po nizkih hol- mih skozi vasi eKveid in Sei4aged. Hodili so zlagoma in Jakec se je ustavljal pri vsa- kemu izmed številnih, čudnih kipov, ki so mu burkali domišljijo. 12 TEDNIK, 23. novembra 1967 VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA v Caka vas . 10 lepih nagrad Po daljšem času spet enkrat nagradna križanka za ljubitelje ugank in trdih ore- hov! Tokrat smo vam pripravili 10 lepih nagrad: 1. NAGRAD/i — 10.000 Sdin 2. NAGRADA — 8.000 Sdin 3. .AGRADA — 5.000 Sdin 4. NAGRADA — 3.000 Sdin 5. NAGRADA — 2.000 Sdin 6.—10. NAGRADA — 5 lepil, knjižnih daril Izrezana križanka je kupon za udelež- bo pri žrebanju! Rešitve pcšljite najkas- neje do četrtka. 7. decembra 1967 na na- slov: Celjski tednik Celje, p. p. 161, v spodnji levi kot kverte pa posebej pri- pišite: F^'RIŽANKA. Izid žrebanja bomo objavili v listu 14. decembra. Upoštevajte, prosimo: Zamazanih, raztrganih in nečitljivih križank ne bomo upoštevali. Ne pozabite na rob križanke napisati svoj naslov! Vsem reševalcem križank lep po- zdrav! UREDNIŠTVO LISTA VODORAVNO: 1. vodo ravno in 22. navpično — velik družbeni preoorat pred pol stoletja (tri be- sede), 23 ladijski tovor 24 stavbarstvo, stavbarska umetnost, 25. domače ži- vali, 26 vojaška utrdba, 28. slovenski pesnik in pri- povednik (Cvetko), 29. og. lasi, naznanila, 31. na ža lost, 33. osebni zaimek. 34. prebivalec Jamajke, 35. kraj na Dolenjskem, znan po suhi robi; vas na Po- horju, 37 kratica za glav- ni odbor 39 tukaj. 40 ze- lo jezen, 41 krajša oblika za njej, 42. rariteta. 45. okrajšava za evropski 46. oznaka za vozila iz Valje- va, 48 ožji sorodnik, 50. okregati, 51. ostri grebeni. 53. letenje, let, 55 kratica za Kartonažna tovarna, 56 OKrajšava za imenovalnik. 57 opora za strešno ope- ko, podolžni drog v kozol- cu. 59. izvirniki, izvirna dela; 62. žensko ime, 65. trži šč€ za vrednostne papirje in blago, posredovalnica; 68. pokrajina v zahodni Aziji, del tvori eno izmed sovjetskih socialističnih republik, 71. ovčje meso. 73 kraj v Zasavju, včasih znan pod imenom Raj hen burg, 76. vleči za lase. 78. vrsta sira, ki ima ime po neki cerkveni bratovščini (ta je imela samostan v kraju pod 73 vod.). 80 prebivalec Malte, 81 nu- dobna, 82 Ime Jazonove ladje; Delamarisova juha. 84. kratica znane ameriške obveščevalne službe 'Cen- tral Intelligence Agency), 85 žensko ime, 86. oznaka za vozila Reke 87 strel- no orožje, 89 severnoat- lantska vo,)aška organiza- cija; potem, 92 vprežna žival, 94. nasad v mestu; skupina motornih vozil, 95 kazalni zai-^ek, 96 p-'tMka- vec; pripadnik pritlikavega afrišk plemena, 9b meša lec, stroj za miksanje -'9 čir karbunkel; zober, 101 znak za prvino astat, 102 kratica telesa, ki je zase dalo 29. novembra 1943 v Jajcu, 104 kraljevska pti- ca, 105 kratica zi Zveza plorirjev. 106 usesti se. 108. izvrševanje oblasti, upravljanje z ljudmi, 110. eden izmed velikil-j otokov ki sestavljajo Indonezijo. 112. veliko francosko me sto, 113. žitarica rdečkaste barve, 114. nasprotno od grenak, 116. doba, obdob- je, 117. papeževa krona, 120. postava, 121. naselje šotorov. 123. začetnici slo- venskega pisatelja (Hlap- ci), 124. evropska država, 126. znak za prvino tantal; kazalni zaimek, 128. loje- vec, magnezijeva spojina, 134. predlog; znak za prvi- no natrij; 135. naprava za spreje- manje in oddajanje elekt- romagnetnih valov (RTV>, 138. vrsta trte in vina pri nas; pripadnica nekega ev- ropskega naroda, 140. kra- tica za izvršni svet, 143. ki- nematograf, 144. mlevski izdelek; hrana za dojenč- ke, 146 tovarna smuči v Sloveniji, 147. trištevilčno število, 149. organi vida, 151. mutast, 152. naprava stroj; mreža, 153. pomanj- ševalnica imena Ana, 154. kratica za alpinistični od- sek 155 gradbeni material. NAVPIČNO: 1. mesec v letu, 2. pustna prireditev, pustno veseljačenje, 3. ne- giben, neokreten, čvrst, 4. zagretost, živahnost, nav- dušenost, 5. mejna reka med Jugoslavijo in Alba- nijo: žensko ime, 6. reka v Sloveniji, 7 naselje; po- leg, 8. vzdih, 9. usedlina v podzemeljskih jamah, 10. ime pesnika Župančiča, 11. nerazbit, 12. bajeslovni le- talec. 13 ¿;''eddveri'- pred- dvor, notranji prostor pri tipu moderne hiše, 14. kra- tica za Ljudska uprava 15 drugo inie za Perzija. 16. ozdraviti, rešiti, urediti, popraviti, 17. nasprotno od izpod, 18 meri ga ura, 19 veliki črnogorski pesnik 20 znak za prvino aktinij, 21 najpogostejša hrana v Aziji, 22 glej 1. vodorav no: 27. okrajšava za rime- riški; - 30. kis, 32 okrajšava za atomski, 36 sveto pismo, 38. konice; priprave za lov 43. obrtnik kovinar, 44. reka na Dolenjskem. 47. okov, 49. tekma čolnov; tekma jadrnic, 52. maščo- ba za kuho, 54. ocrtati, 55. lepenka, trd papir, 58. žila odvodnica, 60. kratica za Narodna banka, 61. ime pisatelja Cankarja, 63. ug- netati, gnesti mišice, 64. obkladati, metati v koga, 66 netenje, požig, 67. žen- sko ime, 68. prva in tretja črka, 69 napeljati na več strani, 70 polet, zalet; isto kot 146. vod., 72 kratica za in podobno, 74. mesto in občina na Gorenjskem, 75. korist, zanimanje, povpra- ševanje, prid, 77 pripad- nica evropskega naroda, 79. previdno ravnati, me- njavati taktiko, 83. prislov, 88 del voza; 90. temveč, 91. okrajša- va za okoli, 93. kratica za Jugoslovanska loterija, 94. preoravati, 96. zastonj da- ti 97. svojilni zaimek, 100. doseči uspeh, 103. upanje, žensko ime, 105. privrže- nost, 107. garje, 109. nikal- nlca, 111. žensko ime, 115. kratica za Ljudska skup- ščina, 118. prizorišče v cir- kusu, 119. desni pritok Volge (prva črka O), 122. osebni zaimek, 125. oove- zano klasje, 127. 10Ô m^ 128. križanec osla in kobi- le, 129. turški naziv, voja- ški poveljnik janičarjev 130 afriška država, 131. oznaka za vozila iz Nizo- zemske, 132. besedica, s katero pozovemo, da izpi- jemo kozarce do dna; biv- ši, 133. zaradi tega, 136. kratica za Nogometni klub Maribor, 137. kratica za veliko ameriško državo; 138. kratica za partizan- ski odred, 139. športna pa- noga; apetit, 141. tekočina v rastlini, 142. najpogostej- ši veznik, 144. kratica za zvezna republika, 145. skrajni del kopnega, 148. okraj.šava za opomba, 150. oznaka za vozila iz Cačka. R.G. - Spet je hud, najbrž je bil na roditeljskem sestanku ... ^^rkiij dr€iifiiih okroglih Mestni očetje v Oriéansu so imeli staro pravico, da so smeh pred kraljem sedeti. Tudi pred Henrijem IV niso hoteli popustiti Ko je kralj zvedet, da se nameravajo pri njegovem sprejemu usesti, je ukazal, naj iz sprejemne, so- be odstranijo vse sedeže. Ko očetje pridejo in spo- znajo položaj, vljudno poz- dravijo kralja in se г največ- jo resnostjo usedejo — na tla. Večkratni zmagovalec je bjl premagan. ■ • Začetnik bourbonske dina- stije Henri IV., ki je s spret- nimi prijemi m ukrepi pomi- ril razna verska nasprotja in utrdil državo, je nekega dne zmagoslavno vkorakal v maj- hno zavzeto mestece v Nor- mandia. Prestrašeni župan je stopil pred kralja, da bi ga pozdravil, toda komaj je za- čel svoj govor, se je na bliž- njem vrhu oglasil osel z glas- nim riganjem. Nastal je ne- prijeten molk, toda kralj, ki je bil dobre volje, je pomir- jevalno dejal: »Mir, gospoda! Pustimo ju. da bosta govorila drug za drugim!« * Ëna nr ' istrejših glav 18. stoletja, Voltaire, ki mu ne- kateri priznavajo naslov naj- duhovitejšega Francoza vseh časov, je neusmiljeno napa- dal tlačanski red in katoli- ško cerkev. Zahteval je ver- sko strpnost, svobodo govo- ra, tiska in nedotakljivost o- sebnosti. Voltaire je imel vrsto »prija- teljev«, ki so mu prinašali mnenja njegovih sovražnikov še topla na uho. Ko ga je le- pega dne obiskal spet tak »prijatelj«, je Voltaire vzdih- nil: »Ljubi bog, reši me prija- teljev, s sovražniki bom že sam opravil!« DOtENJSKIUST* TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60000 izvodovj 13 NA KRATKO DRUGA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS v soboto, 18. novembra, je bila v Trbovljah druga seja občinske konference Zveze komimistov. Po predlogu dnevnega reda se je konfe- renca najprej konstituirala kot vodstveni organ ZK v ob- čini, "sledilo je razpravljanje in sklepanje o dopolnjenih začasnih pravilih o organizi- ranosti in načinu dela komu- nistov in vodstev ZK v občini in revirjih. Sledile pa so razprave o analizi ustanov- nih konferenc organizacij ZK, o vlogi in delu komuni- stov na področju razvoja in utrjevanja krajevnih skupno- sti ter o akcijskem progra- mu organizacije ZK občine Trbovlje. — Več o drugi seji občinske konference ZK Tr- bovlje bomo i)oročali v pri- hodnji številki. -nk- SLAVNOSTNI KONCERT NA^ ČAST PRAZNIKU REPUBLIKE v gledališki dvorani Delav- skega doma v Trbovljah bo v torek, 28. novembra, zvečer slavnostni koncert moških pevskih zborov Slovenije na čast prazniku republike. Na- stopili bodo zbori: Invalid- ski pevski zbor iz Ljubljane, Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, »Sreč- ko Kosovel« iz Ajdovščine. »Partizan« Maribor, »France Prešeren« Kranj in »Zarja« Iz Trbovelj; pevce bodo premijah harmonikarji 'iz Ljubljane-šentvida, na kon- certu pa bo nastopil tudi pihalni orkester Ljudske mili- ce iz Ljubljane. Na slavnost- ni koncert še posebej opozar- jamo tudi občane iz Zagorja ob Savi in Hrastnika. -nk- IZVOZILI ZA 1,720.000 DOLARJEV IZDELKOV V strojni tovarni Trbovlje v oktobru planskih nalog ni- so dosegli. Osrednji problem je še vedno pomanjkanje obratnih sredstev. Prejšnji mesec se je sicer izboljšala likvidnost delovne organiza- cije, saj so doslej porabili že 4 milijone novih din po- sojila za odprodajo zalog se- rijske proizvodnje. Zadovolji- vejše pa je gibanje izvoza, saj so odpremili v prvih de- setih mesecih na tuja trži- šča za 1,720.000 dolarjev iz- delkov; prejšnji mesec pa so izvažali jamske stojke na Poljsko, dele za gradar v Zahodno Nemčijo ter opre- mo za rudnik Kettara v Ma- roko, -nk- V OKTOBRU 98.400 TON PREMOGA Na rudniku rjavega pre- moga Trbovlje—Hrastnik so nakopali v oktobru 98.400 ton rjavega premoga, oziro- ma 4.020 ton več, kot je do- ločal operativni načrt; sicer pa so trboveljsko-hrastniški rudarji doslej nakopali ssu- paj že 948.700 ton rjavega premoga. Oktobrska proizvodnja je bila ugodna posebej še zara- di zadovoljivega odvzema kotlovnega premoga s strani trboveljske termoelektrarne. Oskrba z reprodukcijskim materialom je bila v glav- nem zadovoljiva, znižali pa so se tudi dolgovi kupcev. V oktobru se je močno i/bolj- šalo še stanje glede prodaje, saj je bil odvzem premega reden, nekateri kupci pa so celo zahtevali več premoga, kot je bilo sicer dogovorjeno. -nk- Z novim letom Zasavski premogovniki (Nad. s 1. strani) 2e na začetku dela je ko- misija sprejela stališče, da prihaja v poštev le integra- cija kot višja oblika povezo- vanja obeh premogovnikov; na osnovi najboljše tehnične rešitve za vodenje in funkci- oniranje proizvodnega proce- sa obeh rudnikov naj bi iz- delali predvideno novo o^-ga- nizacijo združenih premogov- nikov. Predvsem naj bi z m tegracijo zagotovili koncen- tracijo umskega in finančne- ga kapitala. Komisija je pritegnila k delu tudi zunanje sodelaižce za izdelavo integracijskega elaborata; za to je bil izbran Biro za operacijske tn tržne raziskave pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je pre- učeval pred tem tudi že sa- nacijske načrte obeh premo- govnikov in bil tako že se- znanjen s stanjem obeh delovnih organizacij ter z na- črti. Biro bo predvsem pre- učil oziroma pripravil tehno- loški koncept, organizacijsko shemo, finančno poslovanj .'î ter poslovno politiko in trži- šče. Tehnološko organiza- cijsko ter ekonomsko finanč- ni del elaborata bo Biro dogotovi! do konca novem- bra, celotno operacijsko — raziskovalno delo pa bodo — kot račimajo — končali do konca leta 1967. Strokovnja ki z rudnikov rjavega pre- moga Trbovlje — Hrastnik in Zagorje pa pripravljajo predlog novega tehnološkega procesa. Ob pregledu analiz oziro- ma ocen obstoječega stanja so ugotovili, da imata oba zasavska premogovnika pre- cej skupnega: oskrbujeta skorajda iste kupce premo- ga, oskrbujeta se z enako opremo in materialom, v okviru modernizacije eksplo- atacije imajo dokaj podobne načrte, zaradi ugodne geo- grafske lege in zalog pa so enake možnosti za razvoj tu- di v prihodnje. Te osnovne sličnosti rudnikov rjavega premoga Trbovlje—Hrasmik in Zagorje so še podkrepile potrebo po združitvi zasav- skih premogovnikov v enot- no delovno organizacijo. Do združitve rudnikov rja- vega premoga Trbovlje- Hrastnik in Zagorje naj bi imenovali združeno delov- no organizacijo »ZASAV- SKI PREMOGOVNIKI«, se- stavljale pa naj bi ga štiri osnovne enote, in sicer rud- niki Hrastnik, Trbovlje in Za- gorje ter separacija, rn pa ena stranska enota, obrat za specialna rudarska dela; v okviru »Zasavskih premogov- nikov« pa naj bi deloval tudi skupni rudarski šolski cen- ter. Organizacija »Zasavskih premogovnikov« bo temeljila na fimkcionalni decentraliza- ciji, se pravi, da bodo osnov- ne enote v kar največji meri samostojno vodile delo in skrbele za usp>ešnost poslova- nja, delovna organizacija pa bo skrbela za takšno delo vseh enot, ki bi dalo najbolj- ši skupni rezultat. Na ravni združene delovne organizaci- je bi opravljali le tista opra- vila, ki jih je nujno potreb- no oziroma mogoče voditi le na enem mestu. Tako bo skupna komerciala, do usta- novitve katere je že prišlo s 1. novembrom, nadalje fi- nančno poslovanje, kadrov- ska politika, razvoj in pri- prave ter zastopanje »Zasav- skih premogovnikov«. Osta- le zadeve, vključujoč tudi stanovanjsko politiko, pa bi vodili posamezni rudniki, »Zasavski premogovniki« pa bi le usklajevali odločitve. -nk- Odgovornost - toda za ko^a? v revirjih so postale v zadnjem času vse bolj številne razprave o odgovornosti. Prevladuje mne- nje, da bi bilo treba končno vendarle podrobneje določiti oziroma opredeliti načelo osebne odgovor- nosti. Opaziti je namreč dokaj pogosto miselnost, da so uspehi posamezne delovne organizacije odraz dela in prizadevanje zgolj posameznikov; tam pa, kjer gospodarjenje ni najboljše, pa za to niso od- govorni tovariši iz vodstev delovnih organizacij, pač pa kolektivi, zlasti še neposredni proizvajalci. Tisti, ki v revirjih čedalje glasneje izražajo za- hteve po kar najbolj podrobni opredelitvi načela osebne odgovornosti in tudi po uveljavljanju teli načel, mislijo posebej še na položaj, v katerem sta se znašli letos na primer dve delovni organi- zaciji iz Trbovelj. Tapetništvo Trbovlje se je znašlo zaradi slabega gospodarjenja in neustreznega vode- nja v položaju, ko je bila nujna prisilna uprava. Toda kljub takšnemu ukrepu ni bilo mogoče iz- boljšati položaj delovne organizacije, zaposleni so več mesecev prejemali minimalne osebne dohodke, končno pa je prišlo do likvidacije tapetništva. Za- radi slabega gospodarjenja in neustreznega vodenja, ki je povzročilo likvidacijo, doslej še ni nihče oseb- no odgovarjal. Drug primer je elektrolivarska indu- strija ELIT Trbovlje. Tudi za to delovno organiza- cijo je bilo značilno slabo gospodarjenje in vodenje; edini, ki občuti te posledice, pa je kolektiv, ki pre- jema že nekaj časa le minimalne osebne dohodke. Položaj delovne organizacije si prizadeva zdaj iz- boljšati novo vodstvo. Neposredni proizvajalec dejansko osebno odgo- varja za še tako majhno napako: kakršno koli ško- do že, katere povzročitelj je sam, skupina ali de- lovna enota, mora povrniti. Načelo osebne odgo- vornosti pa preneha veljati takrat, ko gre za stro- kovnjake ali tovariše iz vodstev delovnih organiza- cij, pa čeprav škoda, ki jo povzročijo eni ali drugi, v večini primerov dejansko sploh ni primerljiva. Načelo osebne odgovornosti bi moralo torej veljati za vse, od direktorja pa vse do zaposlenega v ko- lektivu. Takrat ne bi ugotavljali več, da nosijo po- sledice slabega gospodarjenja in neustreznega vode- nja le neposredni proizvajalci, tisti pa, ki so tako poslovali, pa si tudi ne bi mogli pravi čas poiskati ustrezno zaposlitev drugje. Osebno odgovorni naj bi torej bili vsi! Tudi tisti, ki na tak ali drugačen način »ščitijo« tiste v delovnih organizacijah, ki slabo, neodgovorno ali neustrezno poslujejo! -nk- OB PRAZNIKU REPUBLIKE TRBOVLJE-HRASTNIK tudi slavje ob 15 - letnici DPM Svoboda П Letos mineva petnajst let, ko so tudi v zgornjih Trbov- ljah ustanovili delavsko pro- svetno društvo Svoboda. De- javnost je bila skoai vseh petnajst let dokaj razgibana. Zadnje dni v novembru se zvrstile v domu Svobode II v zgornjih Trbovljah števihie prireditve. Pokroviteljstvo nad slavjem ob 15-letnici Svobode II Trbovlje pa je prevzela krajevna organizaci- ja Franca Fakina. Slavje bo- do združili v zgornj'ih Trbov- ljah še s proslavo dneva re publike in 50-letnice veli se oktobrske revolucije. S prireditvami ob 15-letm- ci Svobode II Trbovlje bodo začeli danes, 23. novembra, ko bo premiera slovenskega filma »GRAJSKI BIKI». Ju- tri bo pa REVIJA MLADIH, na kateri bodo nastopili mla- dinski in pionirski pevski zbor, recitator j i ter dramska in folklorna skupina. V so- boto bo osrednja proslava ob 15-letnici delovanja DPD Svoboda II Trbovlje in ob dnevu republike, na kateri bo nastopil mešani pevski zbor, ki ga bo vodil profe- sor Stane Ponikvar. In še dve prireditvi ve- hja omeniti; v ponedeljek bo ZABAVNO GLASBENI VE- ČER, ki ga bo izvedel narod- no zabavni ansambel »Veseli rudarji<( s pevcema Jožo in Francetom, v torek pa bodo sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo, ob tej priliki pa bo šolska mladina iz zgor- njih Trbovelj proslavila tudi 29. november — dan repub- like. Izvozni stolp na rudniku lignita Velenje, ki ga je zgra- dil obrat za specialna rudarska dela rudnika Trbovlje- Hrastnik. Konferenca ZMS v strojni tovarni Pred dnevi je bila konfe- renca tovarniškega komiteja Zveze mladine v trboveljski strojni tovarni. Predsednik komiteja Jože Pišek je go- voru o dejavnosti mladih v strojni tovarni v zadnjem razdobiju, pri tem pa je poudaril, da je bilo sicer pre- cej nalog, ki so jüi bili spre- jeli na zadnji konferenci, uresničenih, v večji meri pa niso uspeli uveljaviti pred- vsem naloge v zvezi z idejno p>olitično vzgojo mladih. Konference so se udeležili tudi tovariši iz vodstva de- lovne organizacije ter pred stavniki drugih družbenopo- litičnih organizacij in samo- upravnih organov tovarne. V razpravi pa so mladi go- vorili predvsem o nadaljnjem razvoju tovarne, o razvoju občine, izobraževanju, zapo- slovanju in nagrajevanju. Predvsem pa so se vpraše- ,-vali mladi, kako se naj orga- nizirajo, da bodo lahko prav mladi nosilci naprednih kva- litetnih premikov. -nk- DEJAVNOST OBRATA ZA SPECIALNA RUDARSKA DELA RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA Gradbišča doma in po sveti^ v Trbovljah je bil v okviru rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik pred več leti ustanovljen obrat za specialna : udarska dela, in sicer z namenom, da bi v njem našli zaposlitev rudarji, ki bi jih bilo sicer treba zaradi zmanjševanja proizvodiíje prekvalificirati ozi- roma zaposliti drugje. Obrat za specialna rudar- ska dela je opravljal dela ši- rom po Jugoslaviji, saj je bil dolgo časa edini obrat za gradnjo rudarskih objektov oziroma za odpiranje rudni- kov. V Jugoslaviji so rudarji iz revirjev zgradili nad 4,5 kilometre jaškov, gradili pa so jih v vseh makedonskih rudnikih, v Srbiji in Sloveni- ji. Med gradnjami v Sloveniji bi posebej omenili odpiranje jaškov Velenje in Kočevje ter gradnjo 8 kilometrov dolgega rova na Prevaljah. Trbovelj- sko-hrastniški rudarji so uspeli opraviti izredno zah- tevna dela v splošno zadovolj- stvo vseh, pa čeprav jé opre- ma, s katero razpolagajo, do- trajana oziroma zastarela. Dejavnost obrata za speci- alna rudarska dela rudnika rjavega premoga Trbovlje— Hrastnik je letos osredotoče- na na štiri gradbišča, in sicer v Alžiriji, Idriji, v termoelek- trarni Trbovlje in na doma- čem rudniku, kjer izvajajo investicijska dela. V Alžiriji odpirajo rudnik svinca in cinka Kherzet Yousef, in si- cer odpirajo dva jaška pod izredno težkimi pogoji, saj je precej vode; en jašek so že očistUi, zdaj pa so začeli z odpiranjem drugega, potem pa bodo morali s progami povezati oba jaška ter zgra- diti črpališče, skladišče raz- streliva in druge objekte. Vrednost vseh del znaša okrog 10 milijonov novih din. Omeniti pa velja, da revirča- ná istočasno z deli vzgajajo tudi tamkajšnje ljudi za de- lo v rudnikih. V Idriji odpira obrat za specialna rudarska dela rudi- šča in bo treba v ta namen zgraditi 2 km dolgo progo in potem opraviti še druga de- la; tudi v Idriji je zaradi precejšnjih količin vode delo izredno otežkočeno. S pomočjo poslovnegil združenja RUDIS iz Trbovel) išče zdaj obrat za specialna rudarska dela v drugih re- publikah, pri čemer zlasti ra- čunajo, da bodo začeli z deli v velikih bazenih, kot sta Trepča in Bor. V načrtu je tu- di odpiranje dveh rudniko; v Alžiriji, kar pa bo odvisno predvsem od zagotovitve sredstev za kreditiranje. V prihodnjem letu pa bodo na vrsti, kot predvidevajo, ob- sežna dela v zvezi z moderni- zacijo proizvodnje v združe nem rudniku »Zasavski pre- mogovniki.« -nij TRBOVLJE ZAKLJUČNA FAZA REORGANIZACIJE ZDRAVSTVENE SLUŽBE En zdravstveni dom, ena lekarna. Po široki javni razpravi je bil te dni izoblikovan do- končen predlog za reorganizacijo zdravstvene službe na področju občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi. Po novem letu bodo imeli revirji en zdravstveni dom, eno lekarno ter združeno reševalno službo; tako orga- nizirana zdravstvena služba bo sposobna opravljati ce- lotno preventivno in kurativno ambulantno ter dispan- zersko hospitalno zdravstveno varstvo občanov. Pri tem bo ohranjeno bistveno načelo osnovne zdravstve- ne službe — približanje občanom, ki jim je osnovna zdravstvena služba tudi namenjena. Zdravstveno varstvo oprav- ljajo v revirjih zdaj splošna bolnica Trbovlje, zdravstveni domovi Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi ter lekarne Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi. Splet nalog, delokro- gov organizacije in ravni vseh teh zavodov in njihovih medsebojnih komunikacij povzroča v revirjih številne probleme v zvezi z organiza- cijo, usklajevanjem in delit- vijo dela pa tudi s financira- njem. V zadnjem času smo bili vse bolj priče zahtevi, da je treba zagotoviti večjo učinko- vitost v izvajanju zdravstve- nega varstva, predvsem pa, da je potrebno smiselno raz- vijati zdravstveno službo ter zagotoviti načrtno in organi- zirano delo. Smisel načrtne- ga in organiziranega dela zdravstvene službe pa je predvsem še v skladnem raz- voju vseh dejavnosti, boljši medsebojni strokovni pove- zanosti, v ustrezni delitvi de- la med posameznimi stroka- mi itd. Vse te namene 2jasle- dujemo tudi z novim zako- nom o organizaciji zdravstve- ne -službe v Socialistični re- publiki Sloveniji, ki ima za cilj smotrnejšo organizacijo zdravstvene službe, smotr- nejše izvajanje zdravstvene- ga varstva ter smotrnejšo porabo družbenih sredstev, Z novim zakonom o orga- nizaciji zdravstvene službe v naši republiki so postavljeni tudi nekateri novi pogoji, ta- ko med drugim tudi, da mo- ra biti na delovnem področ- ju zdravstvenega doma naj- manj 40.000 prebivalcev, da so zdravstveni domovi dolžni opravljati poleg osnovnega zdravstvenega varstva (sploš- na medicina in zobozdrav- stvo) tudi dispanzerske de- javnosti za zdravstveno var- stvo biološko in starostno določenih skupin prebivalstva. 14 TEDNIK, 23. nov^embra 1967 KULTURNA DEJAVNOST NELOČLJIVI DEL SPLOŠNE DRUŽBENE AKTIVNOST Bogata žetev ¿leprav ni moč meriti neke aktivnosti zgolj po zunanjih manifestacijah, prireditvah, nastopih in temu podobno, l,i za kulturno tvornost v občini Zagorje lahko ugoto- da so bile vse prireditve zelo pomemben prispevek ^ dvigu kulturnega nivoja ljudi. Načrti za prihodnje ¿elo bodo v marsičem obogatili to dejavnost samo v primeru splošne podpore vseh občanov. Včasib so se Zagorjani pn- j^^evali: kaj nam koristi lep, pfostoren, delavski dom, če L sameva! Ali: minila bodo jolga leta, predno bomo iz- koristili vse možnosti, ki jih iiudijo prostori kulturnega [jraiTia. Pritožbe in kritike .Q bile upravičene. Prostori jelavskega doma res nekaj ijsa niso bili izkoriščeni, vsaj \e tako, kot bi utegnili biti. pasoma so se nekatere kul- urne skupine v občini bolj jsposobile za aktivnejše de- 0. Uprava delavskega doma ge je lotila organizacije zani- mivih gostovanj, bodisi v so- delovanju z občinsko zvezo ljulturnih organizacij ali v povezanosti z nekaterimi ¿rugimi kulturnimi skupinar ini in organizacijami. Najboljši dokaz bogatejše- ga kulturnega življenja, pisa- nejših oblik kulturne tvorno- sti so nekateri podatki o mi- nulem kulturnem dogajanju v Zagorju. V pičlem letu se je v prostorih delavskega doma zvrstilo nad 200 prireditev, nastopov, gostovanj, klub- skih večerov in podobnih manifestacij. Potemtakem lahko ugotovimo, da so vra- ta zagorskega kulturnega hrama dandanašnji vse bolj odprta na stežaj in da se poltema vse bolj umika svet- lobi. 2e res, da prireditve ni- so izključni barometer take ali drugačne kulturne dejav- nosti. Površen opazovalec bi kaj lahko utegnil podvomiti v kakovost nastopov in pri- reditev. Zato ne bo odveč po- udariti, da so bile malone vse prireditve, skoraj vsi nastopi, bodisi domačih ali gostujočih izvajalcev na dostojni višini. Domači izvajalci so se tu- di minulo obdobje lotevali nekaterih izvirnih oblik kul- turnega udejstvovanja, med- tem ko so npr. dosedanje likovne razstave močno pri- bližale to plat umetniškega ustvarjanja precejšnjemu šte- vilu občanov, zlasti mladini, želeti je, da bi imeli Zagor- jani priložnost spoznavati kulturne dosežke drugih de- lavskih središč Slovenije in ustvarjalnost osrednjih pro fesionalnih kulturnih skupin. Nekajkrat v minulem letu se je to sicer posrečilo, zato bi bilo prav, če bi nadaljevali s tako usmeritvijo. žal ne gre drugače, kot da wieniinp še s eno izmed osrednjih vprašanj bodočega kulturnega udejstvovanja in življenja sploh v Zagorju. V mislih imamo denar. Kultur- ni delavci seveda ne pričaku- jejo, da jim bo potreben de- nar za organizacijo kultur- nih nastopov samo po sebi prihajal v naročje. Nobenega dvoma ni, da bo treba tudi na tem področju uveljaviti nekatera splošna znana na- čela financiranje aid bo- lje povedano samofinancira- nja. Vprašanje pa je, adi bo to moč storiti čez noč, ne oziraje se na možnosti obča- nov, ali kaže stopiti na to pot premišljeno, korak za korakom. Odgovor je na dla- ni; družbena skupnost bo morala še lep čas podpirati razvoj kulturnega življenja z družbenimi sredstvi. Dolž- nost in naloga kulturnih or- ganizacij pa bo, da bodo dob- ljeni denar smotrno uporab- ljali. Zagorske zveza kulturno- prosvetnih oi^anizacij name- rava tudi v prihodnje ubirati začeto ix)t, pot kulturnega osveščanja občanov s лако- vostnimi prireditvami tn na- stopi, s širitvijo nekatsrih priamanih in uveljavljenih kulturnih dejavnosti in skr beti tudi za resnično zabavo in razvedrilo ljudi. Širša bo družbena podpora, boljši in večji utegnejo biti tudi re- zultati. M. V POLZELANI SO ZA Tudi na Polzeli so se ude- leženci razprave o samopri- spevku za ureditev šolstva iz- jasniU za samoprispevek. Na Polzeh je bilo že več sej, ta- ko je bila seja vodilnih čla- nov krajevnih družbenopoli- tičnih organizacij in društev, zatem so se sestali starši in zdaj občani. Vsi so podprli napore za rešitev tega naj- aktualnejšega problema žal- ske občine. -aj ODBORNIKI SKUPŠČINE OBČINE ZAGORJE Soglasje ob samoprispevku številnim dosednjim uvodnim razpravam o pripravah na referendum za uvajanje krajevnega samoprispevka so se pred dnevi prildjučili tudi odborniki obeh zborov občinske skupščine. Vsi od prvega do zadnjega so me- nili, da gre za akcijo, ki bo velikega pomena za per- spektivno urejanje problemov šolskega prostora v ko- muni. Kot je bilo pričakovati, je bila osrednja točka nedavne seje obeh zborov skupščine občine Zagorje, razprava o uvajanju krajevnega samopri- spevka za dograditev in ab novo šol v komimi. V raz- pravi se je oglasilo nad pet, najst odbornikov, delavci, kmetje, uslužbenci, šolniki tn drugi. Drug za drugim so ugotavljali, da ne samo pod- pirajo to akcijo, marveč, d4 so v celoti pripravljeni pri- ti pred svoje volivce in jim predočiti pomen zbiranja de narja za ureditev šolskih prostorov. Razen tega so odborniki imeli nekaj dodatnih predlo- gov glede uvajanja samopri- spevka za upokojence, kmeč- ke zavezance in obrtnike. Pred- lagali so, da kaže proučiti tudi vprašanje obnove osnov- ne šole narodnega heroja To- neta Okrogarja — Nestla v Toplicah. Po njihovem mne- nju, naj bi strokovnjaki pro- učili, ali se splača samo adaptirati to poslopje, ali pa bi kazalo zgraditi novo, so- dobno šolo? Na osnovi podrobne razpra- ve so zatem sklenili razpisati referendum za 17. december. Spričo velike pomembnosti te akcije, bodo v prihodnjih dneh v Zagorju še druga po- svetovanja in zbori volivcev 3. in 4. in po vsej verjetno- sti še 5. decembra, na katerih bodo odborniki seznanili vo- livce s temi predlogi. Razen tega bodo imeli posebna po- svetovanja tudi v organizaci- jah SZDL, ZKS, sindikatih in v krajevnih skupnostih ter roditeljske sestanke v šolah. Tako bodo seznanili z akci- jo vsakega pwDsamemega ob- čana. Razen tega bo iniciativ- ni odbor izdal poseben pro- glas, naslovljen na zagorske občane, v katerem bo podro- t>en predlog glede načina in oblik vplačevanja samoprispv- ka -an Letošnje gospodarjenje Rttorma pokaže zobe zdaj temu. zdaj onemu kolektivu. S prispo. dobo so nedavno tega odborniki zbora delovnih skupnosti skupšči- ne občine Zagorje ob Savi ocenje- vali letošnje gospodarjenje v ko- muni. Beseda pa je bila tudi o ukrepih, ki jih kaže storiti vse- povsod tam, kjer so naleteli na večje težave, kot so skraja raču- nali. Ob tem so se odborniki zav zeli za to, da bi morale nekatere delovne organizacije začeti razprav Ijati tudi o možnostih delitve de- la, poslovno-tehničnega sodelova- nja in ne nazadnje Integracijskih procesov Kolektive bo na to pot prej ko slej pripeljal tudi trži mehanizem in razmere na tržišču sploh. Ko so odborniki ugotavljali gi banje osebnih dohodkov zaposle- nih, so menili, da nik,ier niso ub- rali pot povečevanja za.služkov brez dviganja produktivnosti dela. V nekaterih kolektivih so celo iz- plačali nižje osebne dohdke kot lani. V celoti pa so osebni dohod- ki še venomer pod republiškim povprečjem, tako v gospodarstvu, kot negospodarstvu. Ker so v Zagorju zadnje tedne govorili o morebitnem odpuščanju zaposlenih v nekaterih kolektivih, so odborniki rekli nekaj besed tu- di o tem problemu. Njihova ugo- tovitev: za zdaj nikjer ne mislijo odpuščati delavcev. Rudnik potre buje 35 rudarjev, pa jih doslej še ni utegnil dobiti. Za zaposlovanje brezposelnih, zlasti žensk in mla- dine za zdaj ni kdo ve kolikšnili izgledov. V teku so razgovori o ustanovitvi nekaterih obratov ali razširitvi obstoječih zmogljivosti, vendar o tem še ni ničesar kon- kretnega. Na seji so predsedniki delavskih svetov govorili tudi o na- črtih za gospodarjenje v letu 19в8. an ZAGOÎÎJE V REVIRJIH: združena reševalna služba stva. Bolnišnice pa morajo po novem zraven stacionar- nega zdravstvenega varstva organizirati na svojem pod- ročju tudi ambulantno speci- alistično službo, razen tiste, ki je zajeta v dispanzerski dejavnosti zdravstvenega do- nxa. Po sklepu strokovnega sveta regionalnega zdravstve- nega centra Ljubljana pa se oiora delovno področje le- karn skladati z delovnim ob- močjem zdravstvenih "domov. Upoštevaje vsa ta nova na- dela v zvezi z organizacijo iđravstvene službe je treba na področju vseh revirskih občin: — združiti zdravstvene do- move Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi v en sam zdravstveni dom; — izločiti iz organizacij- skega sestava splošne bolni- ^ Trbovlje center za otro- ško varstvo in ga pripojiti k zdravstvenemu domu; — iz dosedanjih zdravstve- nih domov izločiti ambulant- no specialistično službo, ki ni del dispanzerske dejavno- sti, in jo pripojiti k bolnici; — organizirati enoto reše- valno postajo pri splošni bol- nici Trbovlje in v ta namen izločiti reševalne postaje iz sestava sedanjih zdravstve- nih domov; — izločiti iz sestava zagor- skega zdravstvenega doma bolniška oddelka in jih pri- pojiti k splošni bolnišnici Trbovlje, ter —združiti lekarne Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi v eno. Rok za izvedbo vseh teh nalog je zdaj sorazmerno kratek, zato so se na posveto- vanju v Trbovljah zadnjo sre- do, na katerem so bili člani svetov zdravstvenih zavodov, predstavniki občinskih skup- ščin in družbeno političnih organizacij ter člani iniciativ- nega odbora za reorganizaci- jo zdravstvene službe dome- nili, da naj bi do 6. decem- bra 1967 opravili v zdravstve- nih domovih in v občinskih skupščinah vse potrebno de- lo, da bi lahko pravočasno organizirali zdravstveno služ- bo v revirjih skladno z nače- li novega zakona. Seveda pa je iluzorno pričakovati, da bodo z novo organizacijo do- seženi že vsi cilji reorganiza- cije, saj bo za to potrebno dokaj prizadevno delo vseh dejavnikov v prihodnje. Predlog za novo organiza- cijo zdravstvene službe v re- virjih je sprejet. Se pravi, da je treba zdaj začeti novo or- ganizacijo tudi uveljavljati. ^k DRUGA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Pred kratkim je bila v Za- gorju ob Savi druga seja ob- činske konference SZDL Ude- leženci so v prvem delu po- svetovanja obravnavah pri- prave na sklic referenduma glede uvajanja samoprispev- ka občanov in delovnih or- ganizacij za obnovo šol. So- cialistična zveza Zagorja se bo morala močno angažirati za to, da bodo dobili obča- ni celovit vpogled v načrte na tem fK>dročju. članstvo SZDL se bo moralo nemudo- ma vključiti v pojasnjevanje, da gre za dolgoročnejšo ure- ditev problema, ki mu izobra- ževalna skupnost in občinska skupščina sami ne bi bili kos. To sta bili osrednji ugotovit- vi pa tudi napwtek članom SZDL za ravnanje v pripra- vah na uvajanje krajevnega samoprispevka. ODSLEJ MANJ TEŽAV S PRODAJO PREMOGOVEGA PRAHU Rudnik rjavega premoga v Zagorju ob Savi ima na za- logi za okrog 160 milijonov SD premogovega prahu. Del teh količin je sicer podjetje fakturiralo ljubljanski toplar- ni, medtem ko precejšen del še ni prodan. Pred kratkim je začela odkupovati večje količine prahu trboveljska elektrarna, in sicer po 350 ton na dan. Počenši s 1. de- cembrom pa bo vsak dan prevzemala znatoe količine prahu tudi ljubljanska Top- vlarna. Rudnik je začel del drobnih vrst premoga izva- žati v Celovec, kjer bo tam- kašnja elektrarna po vsej ver- jetnosti postala stalen kupec zagorskih drobnih vrst pre- moga. LETOS MANJŠI IZVOZ Dinamika izvoza letos v za- gorskih delovnih organizaci- jah ni tolikšna, kot so priča- kovali kolektivi, še najbolje izpolnjuje izvozne plane to- varna Elektroporcelana na Iz- lakah, kjer so polletni plan sicer delno presegli, v zad- njih mesecih pa prodajajo m. J : - .,' na Poljs'- V Lcjnoinclastrijskem poctjet JU so letos predvideval, znat- ne količine izvoza rezanega lesa v sosednjo Italijo. Ker pa so ustrezna dovoljenja za izvoz hlodovine dobila cudi gozdna gospodarstva, je pov- praševanje po rezanem lesu znatno manjše V celoti so do konca septembra zagor- ske delovne organizacije izvo- zile le za nekaj nad 340.000 dolarjev blaga MANJ DENAHjA V SKLADIH Deltivena razmerja v zagor- skih delovnih organizacijah so bila ob koncu letošnjega septembra nekoliko slabša, kot v istem obdobju lani. V letu 1966 so za neto osebne dohodke zaiKJslenih in za skla- de namenila podjetja 26,2 mi- lijonov ND, ali za osebne do- hodke 19,4 milijonov ND, >zi- roma 73,9 odstotkov, za skla- de 6,9 milijonov ND ali 26,1 odstotkov. Letos v devetih me- secih pa so kolektivi pora- bili za osebne dohodke 17,5 milijonov ND ali 80 odstot- kov, za sklade pa so nameni- li 4,3 milijonov ND ali 19 odstotkov. Omenjeno delitve- no razmerje velja samo za industrijske delovne organi- zacije z rudarstvom. Iz te- ga izhaja, da je stopnja aku- mulacije zavoljo poslabšanega delitvenega razmerja nekoliko zdrsnila navzdol NA IZLAK^.. UREJAJO NOVO TRGOVINO Trgovsko podjetje »Potroš- nja« v Zagorju ob Savi se je letos lotilo ureditve prodaj- ne mreže na Izlakah pri Za- gorju. Prebivalci tega okoli- ša so se doslej oskrbovali s vsakdanjimi potrebščinami v dokaj zastarelem trgovskem lokalu, medtem ko imajo za kmetijske potrebščine na vo- ljo trgovino v KZ Zagorje, izpostava Izlake. Podjetje »P> trošnja« je odkupilo neko za- sebno hišo tik ob glavni ce- sti v središču Izlak. Spodnje E>rostore bodo v kratkem pre- uredili za pK)trebe trgovine. Računajo, da bo na voljo nad 100 kv. metrov prodajnih po- vršin z ustreznimi skladišči. Ureditev trgovske mreže na Izlakah je pomembno tudi zaradi vse večjega razvoja tu- rizma. TEDNIK, 23, novembra 1967 15 NA KRATKO TUDI VODOVOD BO TREBA OBNOVITI Letos so hrastniški obča- ni nekajkrat občutili poma- njkanje vode, kar doslej ni bil primer. Komunalno pod- jetje ugotavlja, da je poraba vode tako pri zasebnikih kot v industriji močno porasla. Po zadnjih cenitvah potroši- jo občani in industrija ^sak dan okrog 470 litrov na ose- bo. Zato komiinalno podjetje razmišlja o nekaterih ukre- pih na tem p>odročju. Med drugim nameravajo urediti zajetje vode pod Mrzlico. S tem bo ouogočeno v pri- hodnje nemoteno preskrbo- vanje ljudi z zdravo, pitno vodo. Vendar bo moralo ko- munalno podjetje razen za- jetja opraviti še vrsto dru- gih del na poti izpod Mrzli- ce, predvsem po zagotovitvi dovolj denarja. Sicer pa pod- jetje razpolaga z nekaj sred- stvi, ki jih bo vezalo pri po- slovni banki, s čimer si bo zagotovilo možnosti najetja kredita. Z obnovitvenimi de- li nameravajo pričeti prihod- nje leto. PROBLEMI ZAPOSLOVANJA INVALIDOV Kot drugod, imajo tudi v Hrastniku precej težav z za- poslovanjem delovnih inva- lidov. Lepo število invalidov je sicer našlo zaposlitev v pK>djetju »Sijaj« in v nekate- rih drugih delovnih organiza- cijah, posamezniki pa, žal, ne morejo najti ustreznega dela. V rudniku Hrastnik so tedanjim svojim ponesreče- nim članom našli ustrezno zaposlitev, pa tudi v bodoče bodo iskali najprimernejše delo za te ljudi. V Hrastni- ku se vse, bolj zavzemajo za to, da bi po možnosti odpr- li ta ali oni manjši obrat, kjer bi utepiili zaposliti in- valide s takšnim delom, ki bi ustrezalo njihovim delov- nim sposobnostim. Posebna komisija strokovnjake, ki bo začela preučevati perspek- tivno odpiranje produktivnih delovnih mest, zatorej ne bo mogla mimo teh problemov, da bo našla primerne rešit- ve tudi za te občane. RAZVOJ OBRTNIŠTVA V HRASTNIKU Po najnovejših i>odatkih je v občini Hrastnik 28 zaseb- nih obrtnikov, ki zaposluje- jo tudi pet pomočnikov in vsega skupaj pet vajencev. Posameznih obrtnih dejavno- sti sploh ni, medtem ko ko- mimalno obrtno podjetje raz- polaga še z obrati mizarstva, slikopleskarstva, kleparstva in vodoinštalaterstva. Postran- sko obrtno dejavnost ima priglašenih 22 občanov. Znat- no večje število je šušmar- jev, ki razen redne zaposlit- ve opravljajo najrazličnejša dela. STEKLARSKA MLADINA ZBOROVALA V nedeljo so se sešli na let- no konferenco svoje organi- zacije mladi proizvajalci hrastniške Steklarne. V iz- črpnem razgovoru so osvet- lili vrsto problemov in vpra- šanj, ki tarejo mlade proiz- vajalce. Največ so govorili o vprašanjih pomanjkljivosti v proizvodnji, potrebi nadaljnje- ga strokovnega in družbenoe- konomskega izobraževanja, za- bavi in razvedrilu in drugih aktualnih zadevah. Na kon- ferenci so izvolili nov tovar- niški mladinski komite, ki bo moral pošteno zavihati ro- kave, da bo kos uresničiti vse sklepe, ki so jih mla- di določili za prihodnje leto. M. V. S SEJE SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Oster dialog čeprav so na zadnji seji občinske skupščine zelo po- drobno govorili o urbanizmu, zaposlovanju in nekate- rili drugih perečih vprašanjih, je bil dialog med pred- stavniki uprave in odborniki glede nekaterih anomalij v obrtni dejavnosti v znamenju nasprotujočih si mnenj in pogledov. Razprava je bila poučna tudi zavoljo tega, ker je segla na področje, o katerem je zadnje čase zelo veliko spornih vprašanj in neurejenih rešitev. Začelo se je pravzaprav z vprašanjem, kako strokovne službe uprave občinske skup- ščine obdavčujejo nekatere obrtne dejavnosti? Predsti,v- niki uprave so v odgovoru poudarili, da je pravzaprav enostavno obdavčevati tis^e, obrtne aktivnosti, kjer ima- jo opravka z obrtniki, ki jim je to delo edini poklic Tu je davčni instrumentarij znan. Težje pa je obdavčevati npr. zasebne avtoprevoznike, ki opravljajo storitve za zaseb- nike. Medtem ko je mogoče vsako storitev za družbeni sektor kontrolirati preko ban- ke in žiro račimov avtopre- voznikov, davčna služba ni- ma nobenega pregleda o tem, če opravljajo prevozniške uslu- ge za zasebnike. Še teže je kontrolirati vse tiste občane, ki so priglasili obrt kot po- stransko, v glavnem popol- dansko delo. Odborniki so menili, da precej teh postran- skih obrtnikov ne opravlja sa- mo drobne usluge občanom, pač pa dejansko proizvodnjo. Zaslužki so visoki, a neobdav- čeni. Zato občani veliko go- vorijo o bogatenju posamez- nikov in kritizirajo neureje- ne razmere na tem področju. še več: odborniki so sicer politično odgovorni pred svo- jimi volivci za razvoj komu- ne, za celo vrsto ukrepov, ki jih skupščina sprejema na posameznih področjih. V no- benem primeru pa odborni- ki ne morejo prevzeti vlogo žandarja in s prstom poka- zati na vsakogar, ki se na ta ali drug način odteguje poravnavanju svojüi obvezno- sti do družbene skupnosti. Spričo tega kajpak odborniki niso soglašali z resignirano ugotovitvijo predstavnikov strokovnih služb uprave ob- činske skupščine, da pač ni moč ničesar storiti, če nek- do ne poravnava dajatev, ki jih predpisuje zakon ali za- konska določila, čeprav so strokovni uslužbenci uprave argumentirano navajali, kako težko je npr. nekomu, ki se postransko ukvarja s to ali ono obrtjo, dokazati neobdav- čene zaslužke odbornikov ni- so mogli prepričati, da se v teh primerih ne da ničesar storiti. Odborniki so menili, da je treba okrepiti inšpekcij- ske službe, družbeno kontro- lo in uslužbence v »^eh sltiž- bah nagrajevati po učinku, ne pa da za svoje delo a^i ne- delo prejemajo stalne prejem- ke. žal v razpravi niso opozo- rili na drugo plat medaije te problematike, oziroma so jo zgolj »načeli«. Ni nobene- ga dvoma, da smo s spro- stitvijo obrtne dejavnosti pri nas dosegli lep napredek. Za- voljo stopnjevani rasti obrt- ne aktivnosti smo dokaj po- večali nacionalni dohodek, de- jansko pa je ostal davčni in- strumentarij tak, kot je bil pred leti. Medtem ko se nam zdi povsem logično, da druž- beni sektor obrti akumulira in si zagotavlja nadaljnji raz- voj, družba ne zajema no- bene akumulacije od zasebne obrti. Zato se upravičeno na- stavlja vprašanje, ali ne ¿re velik del nakopičene akum> lacije v zasebni obrti za oseb- no potrošnjo obrtnikov, ali kot pravimo za njihovo boga tenje. V tem tiči problem, problem, ki po vsej verjetno- sti v Hrastniku ni tako акц. ten, kot je akuten v nek^^ terih drugih občinah. Torej na eni strani res vij. ji nacionalni dohodek, za ica. terega je naša skupnost za. interesirana, na drugi stra^ pa se nàm ta dohodek pora^. gubi skoraj izključno za oseb. no potrošnjo obrtnikov. Za- to bo venomer bolj aktuaino vprašanje, kako doseči obrar, no pot: da se bo namreč del ustvarjenega narodnega do. hodka v teh panogah usmer- jal za akumulacijo, ne pa iz. ključno za osebno bogatenje obrtnikov. Odborniki hrastniške občin- ske skupščine bodo zagotovo o teh vprašanjih razpravlja- li na eni izmed prihodnjih sej, ko bodo poslušali poro- čilo inšpekcijskih služb. an PREKOMERNO NADURNO DELO NI V SKLADU Z INTENCIJAMI REFORME Porast nadurnega dela Med vedno pomembnejše dejavnike in elemente zapo- slovanja sodi vsekakor tudi vprašanje nadurnega dela. Z odpravo nadur seveda ni mogoče računati, lahko pa bi bilo zmanjšati nadurno delo z nadaljnjim za- poslovanjem. Po zbranih podatkih so hrastniške delovne organiza- cije izkazale v letošnjih deve- tih mesecih okrog 276.000 nad- urnega dela. To znaša pri- bližno 30.500 nadur vsak me- sec. Namesto tega bi lahko zaposlili 147 ljudi s polnim delovnim časom. Toliko pa v Hrastniku, vsaj po doslej znanih podatkih, ni nezapo- slenih ljudi. Čeprav se nad- urnemu delu zagotovo ni moč izogniti, ker vsak delovni pro- ces terja kontinuitirano pro- izvodnjo, je tolikšen porast nadurnega dela nekoliko v navzkrižju z intencijami re- forme. Nadure zagotovo povečuje- jo proizvodne in sploh poslov ne stroške, to pa povzroča ne- enakomerno povečevanje cen izdelkov. Razen tega je nad- urno delo precej navzkriž z nekaterimi "zakonskimi lolo- čili pa tudi samoupravni ak- ti in dogovori o delovnem času in podobno. Zato so v Hrastniku resnično mnenja, da bi morale delovne organi- zacije namesto nadurnega de- la zaposlovati odvečno de- lovno silo in jo priučevati, da bi bila kos kakršnemu koli delu. Odborniki občinske skupšči- ne Hrastnik so prepričani, da gre tudi za pomanjklji- vo kadrovsko politiko, ki ne upošteva teh problemov in zatorej nadurnega dela sploh ne obravnavajo, kot c^-'alje pomembnejšega dejavnika zaposlovanja, čemu ne bi v delovnih organizacijah spreje- mali večjega števila vajencev, ki bi jih v nekaj letih uspo- sabljali za to ali ono delo, s čimer bi se kajpak bistve- no zmanjšala potreba po nad- urnem delu. Nekatere delov- ne organizacije v Hrastniku so že ubrale to pot, saj so letos sprejele znatno večje število vajencev, kot prejšnja leta. Podobno bi utegnili zmanjšati honorarno delo, ki je še zmeraj ponekod zelo razširjeno. an ORGANIZIRAN SPREJEM V ZK Ugotovitev, da se organizacije Zveze komunistov do nedavnega niso ravno preveč naprezale, da bi članstvo pomlajevale oziroma sploh sprejemale načrtno v Zvezo komunistov nove komuniste, ni nova. v Hrastniku so na to opo- zorili na seji občinske konference Zveze komunistov, ki je bila v poletnih mesecih. Zdaj pa so z bolj organiziranim pristopom od občinskega vodstva oziroma njego- ve komisije do osnovnih organiza- càj oživili zanimanje in delo med kadri, ki jih predvidevajo za spre- jem v ZK. Najbrž bodo že v tem tednu na razširjeni seji sekretariata občin- ske konference Zveze komunistov Hrastnik sprejeli 24 novih članov ZK, zvečine mladih in iz nepo- sredne proizvodn.je. Da se bo Zve- za komum'stov v občini neprestano obnavljala in to z ljudmi, ki se bodo zavestno odločali za ZK. so v Hrastniku mimo komisije za or- ganizacijsko in notranjo krepitev Zveze komunistov pri sekretariatu občinske konference ustanovili tudi de\et članske aktive po krajevnih organizacijah Zveze komunistov. N,)ihovo koordinirano delo in organiziranost pri evidentiranju, spremljanju in razgovorih s posa- meznimi kadri v drugih družbeno, političnih organizacijah, društv h in samoupravnih organih, obeta, da bodo število novo spre,;etih. todi dobrih komunistov, v Hrastniku kontiimirano |>o vece vali. (vr) PRIPRAVE NA OBČINSKO KONFERENCO V Trbovljah zaključujejo priprave na občinsko mladin- sko konferenco, ki l>o prve dni decembra. Posebne ko- misije, ki jih je imenoval občinski komite ZMS, pri- pravljajo gradivo, predvsem še o nekaterih aktualnih idej- nih in političnih vprašanjih ter o šolski samoupravi. V kratkem pa bo pripra/ljcr tudi predlog za novo obin- sko mladinsko vodstvo v Trbovljah. -пк- HRASTNIŠKI RUDARJI SO OBRAVNAVALI ZDRUŽITEV ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV Prve Јатпе obrav nave Družbenopolitične organizacije hrastniškega rudnika so pred kratkim izvedle vrsto obratnih konferenc, na katerih so rudarji razpravljali o pripravah na refe- rendum za združitev vseh treh zasavskili premogovni- kov. Na posvetovanjih so rudarji dobili vrsto odgovo- rov na zastavljena vprašanja o vseh vidikih bodočega združenega poslovanja enotnega rudarskega podjetia. V rudniku Hrastnik so med prvimi uresničili enega izmed sklepov posebne ko- misije, ki so jo ustanovili z namenom, da bi pripravila vse potrebno za združitev za- savskih premogovnikov. Po sklepu te komisije oodo na- mreč tako, kot so t:> storili že v Hrastniku, tudi v Trbov- ljah in Zagorju prihodnje dni obratne konference oziroma posvetovanja, na katerih bo- do rudarji obsežno razprav- ljali o pripravah na refej.-cn- dum za ustanovitev združe- nega rudarskega podjetja v Zasavju. Sestanke v hrastniškem de- lu rudnika so pripravile diuž- benopolitične organizacije, predvsem aktiv ZK, sindikal- ne podružnice in drugi. Ker so hoteli vsem omogočiti ude- ležbo na tako pomembnih dogovorih, kot so priprave na bližnji referendum, so v Hrast- niku pripravili tako imeno- vane »tretjinske« razgovore. Vseh podobnih razgovorov je bilo enajst, udeležilo pa se jih je približno 400 rudarjev. Organízate r j i razgovorov so' za to priložnost pripravi- li krajše poročilo o doseda- njem delu glavne komisije za združitev zasavskih pre- mogovnikov in ' nekatere že predlagane rešitve ¡a poslova- nje bodočega združenega pod- jetja. Tako predvidevajo pe- tero osnovnih delovnih enot v bodočem podjetju. Rudar- ji so se posebej zanimali, ka- ko bo urejeno samoupravlja- nje v bodočem, '.druženem premogovniku. Nadalje, kak- šni so načrti za modernizaci- jo posameznih proizvodnih na- prav in obratov. Med vpra- šanji, na katere so rudarji dobili zadovoljive odgovore. so se nekatera nanašala na racionalizacijo poslovanja, se- stavo proizvodnega programa in podobno. V glavnem so rudarii zelo pKxzitivno ocenili prizadevanje za združitev premogovnikov. Pri tem so opozorili na to, da bo treba temeljito razčle- niti bodoče pristojnosti de- lovnih enot. za kar si hrast- niški rudarji prizadevajo že več let, vendar to doslej ni uspelo zadovoljivo rešiti. Novo podjetje, za katerega predlagajo ime »Zasavski pre- mogovniki«, bi bilo sestavlje- no iz štirih osnovnih in ene stranske delovne eno-ie ozi- roma osnovne enote: rudnik Hrastnik, rudnik Trbovlje, rudnik Zagorje, sepaiacija in OSRD (obrat za specialna ru- darska dela) ter skupni ru- darski šolski center. Organizacija bo zgrajena na osnovi funkcionalne decentra lizacije, kar p>omeni, da bo- do osnovne enote v čimveč- ji možni meri samostojno vo- dile in skrbele za uspešnost svojega dela, podjetje pa kot celota bo seveda moralo skr- beti za tako delo vseh enot, da bodo doseženi najoptimal- nejši rezultati. Na nivoju podjetje bodo ostala tista opravila, ki jih ni moč drobiti. Organizirali bodo skupno komercial- no službo, finančno poslova- nje, kadrovsko politiko, sek- tor razvoja in nekatere druge službe. GRADNJ.4 BENCINSKE ČRPALKE V zasavskih revirjih doslej samo v Hrastniku niso imeli bencinske črpalke. Zato so občani že večkrat predlagali gradnjo tega prepotrebnega objekta. Občinska skupščina je letos spomladi določila lo- kacijo in začela razgovore o dograditvi črpalke. V ta na- men so tudi v Hrastniku zbrali nekaj denarja in omo- gočili začetek del. Z gradnjo črpalke so začeli že pred ne- kaj tedni in sicer v spod- njem delu kraja. Nova črpal- ka ne bo velika pridobitev samo za domačine, marveč tudi za razvoj turizma v ko- muni. Pričakujejo, da bodo črpalko dogradili do konca novembra letos. an HRASTNIK Stanovalcem za Savo potrebna trgovina Po vojni so v občini Hrast- nik zaradi pomanjkanja raz- položljivih zemljišč zgradi- li precej stanovanjskih hiš na desnem bregu Save. V tem naselju prebiva več de- setin družin, predvsem obča- nov, ki so zaposleni v Steklar- ni. Stanovalci tega naselja pa močno pogrešajo nekate- rih trgovskih lokalov. Dejan- sko v naselju ni niti enega samega lokala, ki bi oskrbo- val ljudi z vsakodnevnimi po- trebščinami, čeprav je repub- liški izvršni svet prepovedal vsako nadaljnjo gradnjo jav- nih in drugih objektov vzdolž Save v Sloveniji, bi vendar- le kazalo za potrebe ljudi na desnem bregu Save v Hrast- niku zgraditi manjši lokal, kjer bi se oskrbovali vsaj z najbolj nujnimi potrebščina- mi Zdaj so navezani na sa- mopostrežno trgovino v Spod njem Hrastniku, ki pa je pre- cej oddaljena od savskega na. sel j a. TRGOVSKO PODJETJE- NA VELIKO IN MALO S SERVISI „AVTO CELJE" CEUE SPOROČA cenjenim kupcem,, da je prejelo nova vozila RE- NAULT 8, letnik 1968 in vozila RENAULT 4 furgon, 4 brzine. Sprejema naročila za tovorna in avtobusna vozila M. A. N. Vozila M. A. N. se bodo prodajala za dinarska sredstva Vse informacije: Celje, Ljubljanska cesta 11, telefon 23-00 Za obisk se priporoča „AV10 CELJE" CELJE 16 TEDNIK, 23. novembra 1967 NEDELJO. 26. in V PONEDELJEK, NOVEMBRA LICITACIJA PRI CARINARNICI LJUBLJANA (¡Cárnica Ljubljana bo prodala na Ucitadji 36. bi 37. oovem- ђга 1967 od 8 do 13. ure v prostorih carinarnice Ljubljana, Smartto- Jfca 152 a — Javna skladišča niotoriia vozila in ostali material Ogled vsega blaga za proaajo bo v petek, 24. novemora od ft. do JS. ure in v soboto, 25. novembra od 8. do 12. ure ta od 14. do 17. ure, T prostorih carinarnice. Začetne liOTORNA VOZILA: cena 1. osebni avto Mosicvič, letnik 1965, v nevoznem aienjn 14.000.— 2. osebni avto BMW 1800, letnik 1966, karamboUran 12.600.— J. osebni avto Peugeot, letnik 1963, tip 404, karamboUran 9.900.— 4. osebni avto BMW 1600, letnik 1966, karamboliraa 9.800.— 5. tovorni avto Mercedes Benz-Purgon, letnik 1958, v nevoznem stanju 8.700.— 6. oseb. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran 7Л0О.— 7. oseb. avto Citroen m 19, žaba. letnik 1959, karamboliran 7.200.— 8. oseb. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran 6.900.— 9. osebni avto VW 1500, letnik 1963, karamboliran 6.800.— 10. osebni avto Goliath Hansa 1100, letnik 1960 v nevoznem stanju 6.700.— 11. tovorni avto Hanomag, letnik 1956, karamboliran 6.700.— 12. osebni avto Opel Rekord, letnik 1958, v nevoz. stanju 6.700.— 13. tovorni avto VW Combi, letnik 1959 v nevoz. stanju 6.700.— 14. osebni avto Fiat 2300, letnik 1958, karamboUran 6.200.— 15. osebni avto Opel Rekord, letnik 1958, karamboliran 6.200.— 16. oseb. avto Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran (razdrt) 5.900.— 17. osebni avto Opel Caravan, letnik 1958, v nevoz. stanju 5.900.— 18. oseb. avto Opel Kadett Coupe, letnik 1963, karamboliran 5.900.— 19. osebni avto Moskvi6,407, letnik 1959, v nevoz. stanju 5.600.— 20. osebni avto Opei Rekord, letnik 1958, v nevoz. stanju 5.600.— 21. oseb. avto Ford Taunus 17 m, letrdk 1965, karamboliran 9.700.— 22. osebni avto škoda MB 1000, letnik 1964, karamboliran 5.400.— 23. tovorni avto VW Combi, letnik 1958, v nevoz. stanju 5.300.— 24. osebni avto VW Combi, letnik 1958, v nevoz. stanju 5.200.— 25. oseb. avto Ford Taimus 12 M, letnik 1959, karamboliran 5.200.— 26. oseb. avto Ford Taimus 17 M, letnik 1959, v nevoz. stanju 4.800.— 27. oseb. avto Mercedes 300 B, letnik 1955, v nevoz. stanju 4.800.— 28. osebni avto VW, letnik 1956, v nevoznem stanju 4.200.— 29. osebni avto Renault-Florida, letnik 1961, nekompleten 3.800.—- 30. oseb. avto Renault Dauplíeñ, letnik 1958, v nevož stanju 3.600:-^" 31. osebni avto VW, letnik 1961, karamboliran 3.300.— 32. osebni avto Opel Rekord, letnik 1959, karamboliran 3.200.— 33. osebni avto Fiat 500, letnik 1960, v nevoznem stanju 3.200.-''; 34. osebni avto Opel Rekord, letnik 1955, karamboliran 3.100.— 35. dostavni avto Ford Combi, letnik 1960, karamboliran 2.900.— 36. osebni avto Mercedes, letnik 1955, brez motorja 2.600.— 37. osebni avto Moris 1100, letnik 1965, karamboliran 1.900.— 38. osebrü avto VW, letnik 1953, karamboliran 1.800.— 39. osebni avto VW, letnik 1958, popolnoma karamboliran 1.800.— 40. osebni avto Austin, letnik 1956. v nevoz. stanju 1.600.— 41. osebni avto Wauxhall-caravan, letnik 1958, nekompleten 1.400.— 42. osebni avto Schevrolet, letnik 1956, karamboliran 1.300.— 43. osebni avto Citroen-spaček, letnik 1959, karamboliran 1.100.— 44. osebni avto Hilman, letnik 1953, karamboliran 1.000.— 45 osebm avto Renault Dauphen, letnik 1958, nekompleten 900.— 46. motorno kolo NZ 56, letnik 1958, v nevoznem stanju s prikolico 1.300.— 47. motorno kolo moped Union, letnik 1965, v nevoz. stanju 850.— 48. motorno kolo Danuvia, letnik 1960, v nevoz. .stanju 800.— 49. motorno kolo Lambretta, letnik 1957, v nevoz. stanju 800.— 50. motorno kolo NSU — Lambretta, letnik 1962, v nevoznem stanju 700.— 51. motorno kolo CZ, letnik 1955, v nevoznem stanju 500.— 52. motorno kolo Zündapp, letnik 1953, v razdrtem stanju 350.— PONOVNO NA LICITACm: 53. osebni avto 220 Mercedes, letnik 1956, v voznem stanju 9.500.— 54. osebni avto VW Combd, letnik 1959, ▼ nevoz. stanju 5.800.— 55. osebni avto Alia Romeo, letnik 1964, karaniboliran 4.200.— 56. osebni avto Opel Rekord, letnik 1956, karamboliran 3.800.— 57. osebni avto Ford Anglia, letnik 1957, karamboliran 3.500.— 58. osebni avto Opei Olympia, letnik 1953, karamboliran 2.900.— 59. oseb. avto Citroen LD 19, žaba, letnik 1960, karamboliran 2.500.— 60. osebni avto Opel Rekord, letnik 1965, karamboliran 2.500.— 61. osebrü avto Wartbtirg 311, letnik 1964, karamboliran 2.200.— 62. osebni avto Wauxhall, letnik 1954, karamboUran 1.600.— S3. osebni avto Fiat 1400-A, letnik 1955, nekompleten 1.300.— OSTALO BLAGO: 64. kabina za tovoml avto Mercedes — 4 tone 450.— 65. stružnica Helnemann 600 MM, polavtomatična 2.900.— in ostalo blago (motorji za avtomobile, avtomobilski deli, kolesa, tehnični predmeti, deU pohištva In tekstil). Motoma vozila bomo prodajali 26. novembra, a ostato blago 27. no- vembra. ,Pravico do sodelovanja imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci Ucltadje morajo v dneh, И so določeni sa ogled vOzil, položiti kav- cijo - 10 odstotkov od začetne cene — v carinarnici Ljubljana, »astopnlkl podjetij pe tudi pooblastilo. Vsa pojasnUa o Uoltaciji dobite po telet, od 70. novembra dalje öa §t 310-672 — carinarnica Ljubljana. Seznam ostalega blaga za ptrodajo bo na oglasni deski carinarnice Ljubljana. IZ CARINARNlCaE LATBLJANA IZ PRVE ROKE VIDA DOBNIK, ŠEF ODDELKA ZA IMOVINSKO ZAVAROVANJE GOVORI O kasko \ zavarovanju (Nadaljevanje iz prejšnje šte- vilke) — Tovarišica Vida, v prejš- nji številki ste odgovarjali na vprašanja o spremembah in novostih v zavarovanju, podrobneje ste govorili o za- varovanju proti i)ožaru ter o zavarovanju stanovanjskih premičnin. Tokrat bi vas prosili, da nam podrobneje odgovorite na vprašanje, kakšne so spremembe v po- gojih in ceni kasko zavaro- vanja? »Že v tem, pa tudi v na- slednjem mesecu bo potekla veljavnost pogodb, sklenjenih pred prvim januarjem letoš- njega leta. Po teh pogodbah smo obravnavali škode z sa- varovančevo soudeležbo — 100 N din. Zavarovana je bila tudi amortizirana vrednost vozila tako, da je zavaroval- nica poravnala stroške po- pravila ne glede na to ali je bilo popravila potrebno no- vo ali že rabljeno vozilo. No- vi pogoji zavarovanja, spre- jeti letos v marcu za celot- no področje Slovenije so bi- li bistveno spremenjeni. Ta- ko po novih pogojih ne ob- ravnavamo primerov, če ose- ba, ki upravlja vozilo nima vo2!niškega dovoljenja, če je zaradi uživanja alkoholnih pi- jač voznik imel v krvi več kot 0,5 odst. reduktivnih sno- vi, če je alkotest pozitiven in voznik ne poskrbi, da bi bi- la s krvno analizo ugotovlje- na stopnja njegove alkoholi- ziranosti, če nezgode ne pri- javi milici po obstoječih pred- pisih, če vozilo ni tehnično v redu, oziroma varno za pro- met, če pride do nezgode za- radi drznega tveganja, na pri- mer: prehitevaimje v nepre- glednem zavoju, ali prehiteva- nje kolone, megli in divja vožnja v strnjenem naselju. Dajatve zavarovalnice obse- gajo stroške pKDpravila zmanj- šane za večjo vrednost novih nadomestnih delov (amortiza- cija). V škodo ne spada od- stranitev lepotnih napak, ka- mor prištevamo tudi razliko v niansi barve. Amortizacijo račimamo le za tiste dele, ki bi jih zaradi dotrajanosti že morali odstraniti in zamenja- .ü in pa za, tiste dele, ki se med uporabo vozila sicer za- menjujejo. Amortizirane vred- nosti namreč ni mogoče za- varovati. Pogoji, ki bodo veljali po Novem letu, ne vsebujejo bi- stvenih sprememb. Posamez- ne določbe so sicer nekoliko bolj precizne in tako jasnej- še za obe pogodbeni stranki. Nova odločba, da škodnino obra..unavamo v sora-m&rju med plačano premijo in pre- mijo, ki bi morala biti plača- na, če so bili ob sklenitvi pogodbe navedeni napačni ali lažni podatki, ki vplivajo na določitev pravilne premije.« (Nadaljevanje v prihodnji številki) TELEVIZIJSKI SI>ÖRED NEDELJA, 26. NOVEMBRA 9.25 Poročila (Ljubljana) 9.30 Poljudno znanstveni fHm — (LjUjljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.45 Vija-vaja ringa-raja — 7. od- daja (Ljubljana) 11.30 Film Za otroke (Ljubljana) 13.30 Nogometna tekma Bolgarija : Portugalska — prenos iz Sofije (Beograd) 15.20 Športna reportaža (Beograd) 16.20 Ljubezen, oh ljubezen! — po- novitev (Beograd) 18.30 Karavana — reportaža — (Beograd) 19.00 Cik cak (Ljubljana) 19.10 Zabavno glasbena oddaje — (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 30.15 G. Bizet: »CARMEN« — pre- nos iz beograjske Opere — (Beograd) 28.05 Reportaža o nogometni tekmi Maribor Olimpija (LJub- ljana) 23.20 Hokejska tekma CSSR : švedska (Zagreb) PONEDELJEK, 27. NOVEMB. 9.40 TV v šoU (Zagreb) 10.35 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 11.40 TV v ŠoU: Najstarejše življe- nje na zemlji (Ljubljana) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (ZagreD) 15.45 Ruščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd) 16.55 Poročila (Zagreb) 17.00 MaU svet — oddaja za otroke (Zagreb) 17.25 Risanke (Zagreb) 17.40 Kje je, kaj je? (Beograd) 17.55 TV obzornik (Ljubljana) 18.25 Slogovna rast slovenskega Je- zika — 5. oddaja (Ljubljana) 18.40 Sodobna medicina — uvodna oddaja (LJubljana) 19.00 Znanost in- tehnika (Ljub- ljana) 19.15 Tedenski športni pregled — (Beograd) 19.40 Pravljičarji: Gustelj Pišer- Grabrarjev (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.40 TV drama (Beograd) 21.40 Predstavljajte si (Beograd) 22.10 TV dnevnik П. (Beograd) TORE, 28. NOVEMBRA 9.40 TV v ŠoU (Zagreb) 10.30 Angleščina (Zagreb) 11.OO Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli - ponovitev — (ZagreO) 10.05 Angleščina — ponovitev — (Zagreb) 15.35 Tečaj madžarskega jezika — (Beograd) 18.40 Pum za otroke (Ljubljana) 18.50 Rezerviran čas (Ljubljana) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 20.00 Cik cak (Ljubljana) 20.10 NOB in današnji čas — o delu komisije za ohranjeva- nje tradicij NOB (Ljubljana) 20.40 Koncert delavskih in revolu- cionarnih pesmi (Ljubljana) 21.30 Pogled v zenico sonca — Ju- goslovanski celov. film — (LJuiDljana) 23.00 Zadnja poročila (Ljubljana) 23.30 Hokejska tekma: ÓSSB -. Švedska (Z^eb) SREDA, 29. NOVEMBRA 9.50 Poročila in čestitke (Beograd) 10.00 Festival narodnih pesmi — prenos (Beograd) 12.00 Dežela petüi kontinentov — Jugoslovanski film (Zagreb) 13.45 Poročila (Beograd) 13.55 Praga: Sparta : Anderlecht — prenos (Intervizija) 14.45 TV prospekt (Zagreb) 15.00 Nadaljevanje prenosa iz Pra- ge (Intervizija) le.OOTekmovanJe v boksu za zlato rokavico — prenos (Beograd) 17.00 Ne črno, ne belo — oddaja za otroke (Beograd) 17.45 TV obzornik (Ljubljana) 18.05 Podelitev nagrad AVNOJ — (Beograd) 18.35 Partizanske meditacije pio- nirjev (Ljubljana) 18.55 20 miUJonov — reportaža — (Beograd) 19.25 Bosa pojdiva, dekle, obsorej — balet (Ljubljana) 19.55 Rezerviran čas (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (LJubljana) 20.40 ЕЉгап na ekranu (Zagreb) 22.00 TV dnevnik (Beograd) 22.20 Boks za zlato rokavico — (Beograd) ČETRTEK, 30. NOVEMBRA 16.25 Poročila (LjuiJlJana) 16.30 Tiktak: Rožni pogovori — (LJubljana) 16.45 Slike sveta (Beograd) 17.15 Šamac—Sarajevo — reporta- ža (Sarajevo) 17.45 Letos nove šole (Ljubljana) 18,00 R. Simonlti: »Partizanka Anka« — opera (Ljubljana) 19.00 Dežurna uUca — humoristič- na oddaja (Beograd) 19.40 Cik cak (Ljubljana) 19.54 Propagandna medigra (Ljub- ljana) 30.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Podelitev plaket Branka Zi- tier la — reportaža (Ljub- ljana) 20.40 Saša Vuga: »Balada o temi« — TV drama (Ljubljana) 22.10 Resna glasba (Zagreb) 22.40 TV dnevnik (Beograd) 23.00 Hokejski turnir v Ljubljani . — dve tretjini (Ljubljana) PETEK, 1. DECEMBRA 9.40 TV v šoU (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (ZagrelD) 16.10 Osnove splošne izobraiije — ponovitev — (Beograd) 17.05 Foročila (Skopje) 17.10 Vaša križanka — oddaja n otroke (Skopje) 17.55 TV obzornik (Ljubljana) 18.15 Mladinski koncert (Beograd) 19.05 Tiskovna konferenca (Ljtfb- Ijana) 19.35 Cik cak (Ljubljana) 19.40 Potujem, potuješ . . . Firenze po poplavi (LJubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 CL4 cak (LJubljana) y 20.40 Važno Je imenovati se Ernest ' — angleški celovečerni film (Ljubljana) 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana) SOBOTA, 2. DECEMBRA 9.40 TV v ŠoU (Zagreb) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 17.00 Dežurna uUca — ponovitev (Zagreb) 17.40 Vsako soboto (Ljubljana) 17.55 TV obzornik (Ljubljana) 18.15 Mladinska oddaja (Zagreb) 19.15 V besedi in sUki — reportaža • (Beograd) 19.40 Cik cak (Ljubljana 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.40 Ljubezen, oh, ljubezen — humoreska (Beograd) 21.30 Junaki cirkuške arene — se- rijski film (Ljubljana) 22.00 Gideon — serijski film — (Ljubljana) 22.50 Zadnja poročila - (Ljub- ljana) KIK »Pomurka« Murska Sobota, OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN bo na JAVNI LICITACIJI V NEDELJO, 26. NOVEMBRA 1967 PRODAL NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA: Ф 4 traktorje PE-35 Џ 5 traktorjev FE 65 Ф več traktorskih prikolic Ф krožne in klinaste brane Ф dva kombajna TARUP Ф kultivator Ф škropilnico Ф grudar Ф okopalnik itd. LICITACIJA BO NA EKONOMSKI ENOTI RAKIČAN (pri Murski Soboti) OB 10. URI. RADIO LJUBLJANA^ VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo- red od 4.30 — 8.00. PETEK. 24. NOVEMBRA: 8.08 Koncertna matineja. 9.25 Narodne v priredbi za trlo in vokalni ter- cet 10.15 Pri vas doma. 11.00 Po- ročila — Turistični napotki aa tuje goste. 11.15 Tisoč pisanih tak- tov. 12.30 Kmetijski nasveti — Tit Doberšek: Kakšne so perspektive dolenjskega vinogradništva. 12.40 Cez hrib in dol. 14.05 Veliki valč- ki in uverture. 14 35 Naái poslu- šalci čestitajo Jn pozdravljajo. 15.25 Glafneni intermezzo. 17.05 Človek in dzravje. 18.45 Na mednarodnih križpotflh. 19.15 Plesni zvoki. 20.00 Koncert Slovenskega okteta. 21,15 Oddaja o morju m pomorščakih. SOBOTA, 25. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.45 Iz albuma skladb za mladino. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go ste 11.15 Kar DO domače 12.30 Kmetijski nasveti — inž VUko Stem: ZaposUtev sezoncev zunaj sezone poljedelskih del. 13.30 Prt- гкугослјо vam . . 14.05 Od melo- dije d omelodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — J. Stem: Prvo srečanje z M. Lo- wyjem II. 17.05 Gremo v kino 17.35 Igramo beat! 18.50 S knjižne- ga trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.26 Pet minut za EP. 20.00 Spo- znavajmo svet In domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Od- daja za naše izseljence. NEDELJA, 26. NOVEMBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Nace Simončič: »Zmaj čarovnik«. 9.05 NaSi poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Lenart Baloh: Mi gradimo progo — proga gradi nas. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go- ste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naa poslušalci čestitajo ш pozdravljajo - П. 13.^ Nedelj- ska reportaža. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Zvonimir Bajslć: »Golju- fa«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenad- nl večer. PONEDELJEK. 27. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja 9.10 te jugoslovanskih studiov. 9.45 Mla- dinski pevski festival 1967. 11.00 Poroöüa — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Južna glasba iz Španije. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jaka Fer j an: Tip prašičev za nove zahteve trga. 12.40 Narod- ne za glas in klavir. 13.30 Pripo- ročajo vam . . . 14.35 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Zbor Slovenske filharmonije poje slovenske narodne pesmi. 17.05 Koncert slavnih opernih so- listov. 18.15 »SignaU«. 19.00 Lahko noč otroci! 19.25 Pet minut za EP. 20.00 Skupni program JRT — Stu- dio Zagreb. 22.10 Radi ste jih po- sliišaU. TOREK, 88. NOVEMBRA: 8.08 l7, domače operne tvornosti. 9.25 Narodne z Bomtom Les Jakom 11.00 Poročila — Turistični napot- ki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Milan Dolenc: Krm- ljenje In pitanje žrebet. 12.40 Ig- rajo domači pihalni ansambU. 13.30 Priporočajo vam . . 14.25 Pol ure ob lahko glasbi 15.40 v torek na svidenje! 17.06 Igra Sünfonlftnl orkester RTV ТПт»-)1|чпа 18 15 Ju- goslovanski zbori pojo preti praz- nikom . . . 18.45 Družba in čas. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Ra- dijska igra — Ciril Kosmač: Smrt nedolžnega velikana SREDA, 29. NOVEMBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 9.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV LJubljana 10.25 Z domačimi ansambU in pevci po Sloveniji. 11.00 Poročila — Turistični napot- ki za tuje goste 13.30 Drago Košmrl Za mar in sodelovanje. 14.00 »Opatija 67«. 15 05 Marjan Kozina: Simfonija. 16.00 Sport na praznik. 17.05 Ples ob petih. 18.,30 Kulturna oddaja — Branko So- men: Človek in svoboda 19 00 Lah- ko noč, otroci! 20.00 »šest slavno- stnih vabil«. 22.10 Zaplešite z na- mi. 23.15 Popevke in plesni zvoki. ČETRTEK, 30. NOVEMBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 9.05 Revija Jugoslovanskih pevcev in ansamb- lov zabavne glasbe. 10.00 Sdivo Ma- telič: Človek in stroji. 11.00 Poro- čila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Igrajo za razvedrilo 14.00 Milehko Sober: Slovenija med D«)elim rtičem in Seco. 15.05 Kon- čen lahke glasbe. 17.05 Ples ob peUh. 19 00 Lahko noč, otroci! 30.00 Četrtkov večer domačih pe- Bml tn napevov 21 3fl Praznični p^lrtiimo DOLENJSKI UST* TEDNIK * VESTNmvsakč^tek 60М04гуоШ 17 KOMPAS ZA DAxN REPUBLIKE — OB 100-LETNICI DUNAJ. SKEGA VALČKA — KOMPASOV IZLET NA STRAUSSOV VEČER NA DUNAJ. Na tem 3-dnevnein izletu si boste ogledali opereto »Zemlja smehljaja« v Theater an der Wien — v glavni vlogi bo nastopal svetovno znani tenorist DI STEFANO in KONCERT STRAUSSOVIH MELODIJ v dvorani »Konzerthaus«, prav tako si boste ogle- daU GRINZIG in KAH- LENBERG. CENA IZLETA POOSEBI je 400.—Ndin PRED VSAKIM POTOVA- NJEM SE POSVETUJTE V POSLOVALNICI KOM- PAS CELJE, Tomšičev trg 1, telefon 23-50. ŽIVINO- ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 24. novembra do 1. decem- bra 1967: MARJAN TISELJ, veterinar, Celje, Savinjska 3/II (Sav. nabrežje) telefon 28-71. Od 1. do 8. decembra 1967: JANEZ ĆERNEJ, veterinar, Celje, Kajubova 11, blok 3/П — tel. 22-32. Dopoldne kUčite številko 34 52! VRKME VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 23. NOVEMBRA DO 3. DECEMBRA Padavine pričakujemo okrog 24., 27. novembra in od 1. de- cembra dalje; vmes suho ozi- roma lepo in hladno. V z»¿et- ku decembra otoplitev. V. M. Z IZLET- NIKOM CELJE Programi za izlete ob 29. nov. v vseh poslovalnicah CORTINA, DUNAJ, BUDIMPEŠTA, SALZBURG, HEILIGEN- BLUT SLG CELJE PETEK, 24. novembra ob 19.30 uri: Bertolt Brecht: ŠVEJK V II. SVETOV- NI. Premiera. Premier- ski abonma in izven. Vstopnice so še na raz- polago. Gledališka bla- gajna odprta dan pred premiere od 18.30 do 19.30 ure, na dan pred- stave pa dve uri pred začetkom. Rezervacije po tel. 29-60, 29-64. SOBOTA, 25. novembra ob 19.30 uri: Bertolt Brecht: ŠVEJK V II. SVETOV- NI VOJNI. Sobotni a- bonma in izven. Nekaj vstopnic je še na razpo- lago. PONEDELJEK, 27. novem- bra ob 19. uri: Ivan Can- kar: HLAPCI. Gostovanje v Krškem. TOREK, 28. novembra ob 17. uri: Bertolt Brecht: ŠVEJK V II. SVETOV- NI VOJNI. 3. šolski a- bonma. NEDELJA, 3. decembra ob 10. uri: Bertolt Brecht: ŠVEJK V II. SVETOV- NI VOJNI. I. mladinski nedeljski abonma in iz- ven. PONEDELJEK, 4. decem- bra ob 19.30 uri: Ber- tolt Brecht: ŠVEJK V 11. SVETOVNI VOJNI. Gostovanje v Trbovljah. TOREK, 5. decembra ob 19.30 uri: Bertolt Brecht: ŠVEJK V II. SVETOV- NI VOJNI. Torkov a- bonma in izven. Nekaj vstopnic je še na razpo- lago. SREDA, 6. decembra ob 11.15 uri: Ivan Cankar: HLAPCI. Zaključena predstava za UČITELJI ŠČE Celje. SREDA, 6. decembra ob 17. uri: Bertold Brecht; ŠVEJK V II. SVETOV- NI VOJNI. Abonma za upokojence in izven. SOBOTA, 9. decembra ob 16. uri: Saša škufca: TRNULJČICA. Premiera. Izven abonmaja. Mla- dinska predstava. NEDELJA, 10, decembra ob 15. uri: Bertolt Brecht: Š\EJK V II. SVETOV- NI VOJNI. Gostovanje v Ormožu. Mali ogtfisi PRODAM KOMBINIRAN otroški vozi- ček — uvožen v odličnem stanju proda Marija Toma- žič. Vojnik pri Celju 159. PARCELO manj kot 1000 m« z napeljanim vodovodom, v bližini Štor prodam. Cerna ugodna. Anton Godioelj, Prožinsika vas 72, Store. DOBRO ohranjeno kuhinjsiko oipren»o prodam ugodno. Danica Petek, Dobrava 78 Celje. KOMBINIRAN otroški vozi- ček prodam, Slemenšek, Jemikova 36 Celje. NA ZALOGI imam borova ga- ražna vrata — polna in z zasteklitvijo, kombinirana s črnim ultrapasom. Anton Sbmad, mizarstvo — Talbor 28. TV SPREJEMNIK RR Niš ekran 59 ter sekularno mi- zo z velno predam ugodno. Angela Pustinek, Zagrad 45. LES aa gradnjo enodružinske hiše in 2 m' smrekovih desk 5 cm debeline prodam ugolno. Avgust Penič, Ve- gova 10 — Polule POPOLNOMA nov srednje te- žak voz prodam. Marija Pli- beršek Gaje pri Trnovljah — Cel.e. 2 POSTELJI, 2 nočiii omari- ci, omairo — vse dobro ohranjeno prodam po ugod- ni ceni. Naslov v uipravi li- sta. MOTORNO kolo JAWA in NSU LUSKO prodam po niaki ceni. Naslov v upravi lista. 15 HA dobro 2iaraščenega goz- da na Vranskem prodam ugodno. Ivan Rehar, Jese^ novo 431 — čemšenik, p. IZ- LAKE. LEPO stensko uro in damsko kitaro proda: Cveitiko, Celje, Muzejsii trg 8. 3 KG nespredene volne ¡w 50 ND za kg prodam. Naslov v upravi lista. KOMPLETNI elektrovarikiik 380—220 od .50—220 amper proda: Jakob Pilih, Cdlje, Trnovlje 203. NOVO hišo v prometnem kraju 7 km iz Celja prodam ali nudim eno komfortno stanovanje proti denarnemu posoj'lu. Prodam tudi brez- hiben kombi. IMV. Naslov v upravi lista. ■ ENOSTANOVANJSKO takoj vseljivo hišo z vrtom v To- polšici prodam. Zglasite se ob sobotah in nedeljah pri Kcšenira, Tapolšica 122. 8 MESECEV BREJO kravo prodam. »Ulčar« Botriáni- ca, Šentjur pri Celju. KUPIM TRAKTOR s prikolico 55—65 KS, ali brez nje kupim. Na- slov v upravi lista. ZAPOSLITEV ŠOFER vseh kategorij nudi v popoldanskem času šofer- ske usluge. Naslov v upravi lista. PO SLUŽBI grem za nekaj ur v pornoč pri gospodinj- stvu ali varovat otroka. Na- sJov v upravi lista. STANOVANJA DIJAKOMA oddam sobo. Na- slov v uipravi lista. OPREMLJENO sobo s poseb- nim vhodom oddam sam- skemu moškemu. Popoviče- va 41. PRAZEN kabinet v centru mesta oddam. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo po mož- nosti s souporabo kopalnice išče nujno. Vida Jan, Kaju- bova 4 Velenje. PROSVETNA delavka nujno išče sobo ali garsonjero v mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. DVE opremljeni sobi oddam samskim fantom. Naslov v upravi lista. NEOPREMLJENO sobo v bli- žini Celja iščem. Naslov v upravi lista. RAZNO OTROKA sprejmem v var- stvo na dom za 4 ali 8 ur dnevno. Naslov v upravi li- sta. DOJENČKA ali o o a lo dveh let sprejmem v var- stvo po 8 ur апел-по. Po- nudbe na upravo lista pod »OTOK«. VSEH VRST KOTLOV 73 žgan;ekuho izdeluje po zelo ugodni ceni in dobri kvali- tetni izdelavi: Alojz Ogri- zek, kotlar. Slov. Bistrica, Kolodvorska 2. VAŠA OBLAČILA BODO HITRO IN BREZHIBNO OČIŠČENA Z NAJMODER- NEJŠIM STROJEM V ZA- SEBNI KEMIČNI ČISTILNI- CI V ZIDANŠKOVI ULICI ŠT. 24 V CELJU. CENE SO KONKURENČNE, ROK ČI- ŠČENJA PA JE LE TRI DNI! PRIPOROČA SE - IVAN SMAJDEK, KEMIČNA ČI- STILNICA — CELJE, ZIDAN- ŠKOVA 24. OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU ZANESLJIV USPEH 1. POSLÜVALNiCü CELJE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI IZLET V LJUBLJANO NA AMERIŠKO DRSAL- NO REVIJO OD 12.— 26. DEC. VSTOPNICA IN PREVOZ 27. ALI 32 ND 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: - CELOVEC — GOSPA SVETA 40 Ndin; - TRST preko Sežane 55 Ndin; - TRST preko Gorice 60 Ndin; - VIŠARJE 75 Ndin; Dvodnevni: - BENETKE 150 Ndin; - CELOVEC - VIŠAR JE - TRST 170 Ndin; - BUDIMPEŠTA 205 Ndin; Programi za izlete ob 29. nov. v vseh poslo- valnicah — CORTINA. DUNAJ, BUDIMPEŠTA, SALZBURG, HEILI- GENBLUT IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE 4. V VSEH POSLOVAL- NICAH: NABAVA POTNIH LI STOV, REZERVACIJE SOB — ODDIH, SPAL- NIKI, MENJALNA SLU- ŽBA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA IN ŠTIPEN-] DIJE PRI STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU; ŽALEC I razpisuje i prosta delovna mesta za: - Lenega klepar. vodovodnega instalaterja (za nedoločen čas) 2. dva zidarja (za nedoločen čas) 3. enega NK \ delavca (za nedoločen čas) 4. enega tehnika - risarja ¡ (za določen čas) ^ POGOJI ZA SPREJEM: Pod 1. KV delavec z izpitom iz vodovodno inštala- terskih, kleparskih del in nekaj let ustrezne prakse Pod 2. Izpit za KV zidarja in praksa Pod 3. NK gradbeni delavec Pod 4. srednja gradbena šola z zaključnim izpitom — začetnik POSEBNI POGOJI: Za vsa razpisana delovna mesta je obvezna enome- sečna poizkusna doba. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Stanovanje ni zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. OBRTNI CENTER „ZARJA" ŽALEC razglasa prosto delovno mesto tajnice komerciale POGOJ: pasivno znanje tujega jezika — nemščine, znanje stenodaktilografije in praksa v vodenju admini- stracije. GRADITELJI HIŠ — POZOR! Izdelujem aluminij läte kar- nisc, okvire za rolete, razne ograje in opravljam \л stav- bena ključavničarska ¿ela — Priporoča se: MII-OŠ KLI- NAR, CELJE, Viuačeva 14 — tel. 30-51. ZAHVALA Namesto cvetja na grob po- kojnega pravnika Janka Stad- lerja iz Celja sta p>oklonila Mara in dr. Štefan Sedmak 100 Ndin TN&ñ slepih v Ce- lju. Najlepša hvala. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Podjetje KOTEKS - TOBUS je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošnji odkupni sezoni pripravilo NAGRADNA ŽREBANJA z nad 4.000 lepimi dobitki Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila 1968. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Pazljivo oderite vsakega prašiča in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS- TOBUSA ali kmetij!^ zadrugi. Prejeta potrdila, ki vam prinašajo pravico do udeležbe na razpisanih žreba- njih, pa skrbno hranite! Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu. OB TEJ PRILOŽNOSTI ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM — OB PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU! 18 TEDNIK, 23. novem)>ra 1967 TEDNIK, 23. novembra 1967 20 s PIVOM PO SVETU Od leta 1938, ko so v Laškem odprli pivovarno, je kolektiv dosegel velik razvoj. O tem sicer ne moremo govoriti v razdobju 1941/45, ko je oku- pator proizvajal pivno mešanico. Prva leta po vojni je moral kolektiv odpravljati prizadejano škodo, a kmalu po sprejemu investicijskega programa so uspehi očitni. Prvotna kapaciteta 50.000 hI piva letno, ki so jo kmalu dosegli, je terjala novo polnilnico ste- klenic, ki je začela delovati leta 1960. Pet let kasneje so odprli svojo sladarno, pred nedav- nim pa so dokončali vmesno razširitev polnil- nice in uvedli ncv tehnološki postopek, kar je znatno povečalo proizvodnjo in kvaliteto. Povećavanje proizvodnje je od leta 1958, ko smo dosegli 51.000 hI, nenehno naraščala in je lani dosegla 189.000 hI. Prihodnje leto menijo dokončati prvo fazo rekonstrukcije, kar jim bo omogočilo 250,000 hI piva letno, leta 1971 bodo dokončali drugo fazo, ki bo dajala 400.000 hI piva letno, a v študiju je tretja faza rekon- strukcije, ki naj bi dajala 600.000 hI piva letno. Hkrati z naraščanjem produktivnosti si je ko- lektiv prizadeval tudi za izredno kvaliteto piva, kar jim uspeva, sa; to dokazujejo pivci, ki sproti praznijo številne steklenice. Toda boj za kvaliteto še ni zaključen. Saj res! če bi dosedanjo količino steklenic po- stavilo v črto, bi z njimi prišli po ekvatorju na pol okoli sveta! Ob dnevu republike želi kolektiv laške pivovar- ne vsem svojim odjemalcem vse najboljše! TEDNIK, 23. novemlxra 1967 21 Tine Zidar se je šel vojskovat Vojna traja že nekaj ur. V globmi človeka se je nekaj pretrgalo, življenje teče da- lje, ure se premikajo kakor vsak dan, je jutro, poldne in večer ter noč, toda življenje se je le zataknilo; človek hiti po uiici, oči obrača proti ne- bu, hiti, hiti kot vsako jutro, toda ta človek ni več isti. Je Tine Zidar, pa ni več Tine Zi- dar; samo ime in priimek sta ostala, kajti srce se je razru- šilo ob prvem strelu in ti koščki srca se spet iščejo, kajti brez srca človek ne mo- re živeti in ko se bodo mor- da čes/ dan ali dva, aLi pa morda čez tedne in mesece spet združili, bo to srce spet srce Tineta Zidarja. Ime in priimek bosta ostala, toda Tine Zidar bo drugačen člo- vek, kot je bil pred vojno. Brzda Je bil tak vedno, pa se je skril v podobo vsakda- njosti, morda je bilo treba smodnika, da je raznesla raz- strelba to vsakdanjost in z njo vred laž, to hinavsko krinko zvodenelih dni, skozi katere plava človek v službi, v teh vsakdanjih oblikah tiso- čerih življenj, ki p>olnijo uli- ce, urade, šole, delavnice, cerkve in samostane, palače in bajte. Samo dobrih in sa- mo slabih ljudi sploh ni! AM so črni in beli? Pametni in neumni? So samo zdravi in bolni ljudje? Morda je člo- vek, ki ga zaničuješ, boljši od tebe? Morda Je človek, ki ga preziraš, mnogo dostojnejši od telae! Danes, ko je spet mir in spokojnost nad nami in ko .че spet pokrivamo s puhom vsakdanje lagodnosti, se nam šele odkriva prete- klost, ki jo je vsakdo od nas, ki smo ostali živi, preživljal pod bati uničevanja, prete- klost, ko ni šlo samo zame in zate, temveč je šlo na na- rode in zemlje in šele z nji- mi vred zame in zate. Dognanje, da zlo šele zbeza človeka iz kože, ni nikalcršna modrost. Vojna, ta usodnost milijonov, je kot redka kisli- na izprala v človeku vse na- plavine vsakdanjosti, s kate- rimi se je človek v miru dičil in mazal. Zdaj pa, ko je voj- na zagorela tudi med nami, je stal človek gol pred svojo lastno usodnostjo. Dom mu je gorel nad glavo. In z nami vsemi se je tedaj godilo kot s prebivalci velike stanovanj- ske hiše; leta in leta so ži- veli sosedje med sabo, hodili so drug mimo drugega in se niso brigali za skrbi posamez- nika. Drug drugemu so si biLi podobni, drug drugega nave- ličani. Ko pa je hiša pričela goreti, so se na mah vsi pre- bivalca hiše pokazali takšne, kakršni so pod skorjo vsak- danjosti; en sosed je pomagal sosedu otroke reševati, drugi sosed je potlačil soseda v ogenj, da se je sam rešil, tretji je brez glave b^al po hodniku in se je končno po- gnal skozi okno na cesto; bili so takšni, ki 90 že sami vsi opečeni še reševali druge, pa tudi takšni so bili med njimi, ki so v tej zmešnjavi iisropali soseda.. Dá, tako je bilo z nami, ko nam je pričela go- reti domovina, postali smo njeni branilci, junaki, muče- niki — pa tudi njeni obreko- vaici in izdajalci, verižniki in izkoriščevalci in čim dlje je gorela zemlja, bolj je ta golo- ta spehala ljudi enega ljud.sitva na levo ali na desno, daleč naprej ali pa nazaj ali pa ei- st» ob stran. Prav tako se je zgodilo s Tine tom Zidarjem. Poznal sem ga že mnogo let, kajti vedno sva se srečavala ob i- sti uri. 2e od daleč sem ga spoznal, čeprav ga še nissm videl. Za.znaval ga je majhen plamenček, ki je hodil z njim. Ta plamenček se je sukal iz dolge votle palicç, s katero je prižigal cestne plinske sve- tilke. Bil je majhen, skromen možiček, ki ni storil nikoli v življenju nikomur nič hude-, Miroslav Kugler: BORCI ga, kot le to, da je morda dvakrat na leto posrkal ne- kaj koTvarčkov žganja, zjutraj pa, ko se je dan zazoril, je spet s taisto palico ugašal luči. Ves ostali dan je zbdral kosti in cun.je. Njegova žena Julka, prav tako majhna in neznatna, jih je doma na dvo- rišču odbirala in metala ▼ vreče in kadar so bile vreče polne, je napregel Tine Zidar svoje štiri dečke, d\'a spre- daj, dva zadaj in je vse te nesnažne stvari odpeljal k tr- govcu. Nazaj grede so se ot- roci vozili, da sta izmenoma dva konjička vlekla, dva pa sta sedela na vozičku. Tine Zidar pa se je smehljal, ker je gledal swje zdrave buč- mane, kajti pod pazdviho je nosil dobršen meter pasje ra- dosti — najcenejše in najslab- še salame na svetu. Ko bo ta dan prižgal vse plinske svetil- ke in bo prišel domov v svo- jo leseno barako, bodo že vsi sedeli za mizo in fantom bo- do gorele oči, ko bodo grizli pasjo radost in v tistem za- tišju noči in tišine bodo pod rumeno svetlobo petrolejke srečni in zadovoljni. »Ali nam še kaj manjka?« bo vprašal Zidar in s svojim blagim pogledom ošrnil ženo in fantiče. 2ena bo skrbno pobirala drobtinice z mize in jih nosi- la v usta in pogledala bo mo- ža z zanosom, kajti ob takih bogatih dneh se ji je zdel mogočen, kakor da ne spada v to bajto. Fantje pa, stari od sedmih do dvajsetih let, se bodo veselo režali od sito- sti in najstarejši bo vzkliknil: »Primaruha, zdaj nam dru- gega ne manjka ko liter vi- na!« »Oh, da, to bi se očetu pri- leglo!« bi vzdilmila žena in vdano pogledala v moža, ki ga bo to kar podžgalo od že- je. »Pa drugič kdaj!« bo dejal Tine Zidar, ker je že vse po- trošil za lačne kljime in se bo pri priči odpravil spat, da bo pozabil na vinsko žejo, na to veliko razkošje, ki si ga ni mogel utrgati z mize obilja tega sveta. Toda Tine Zidar je bil za silo zadovoljen z da- našnostjo. Njegovi majčkeni, drobni ženi spet razganja tre- bušček, prekleman&ka stvar takšna, razširiti bo treba ob- rat s kostmi in cunjami! In tako sanjari îx>tem v temi, da bo nekoč našel na svojih obhodih izgubljeno blagajno, ali pa kaj drugega dragoce- nega. In končno je v delav- skem društvu in delavci bodo tudi nekoč udarili po vrag vedi kom, ki si je umislil rev- ščino in t)odo dejali: Dovolj nam je pasje radosti! Da, ta- ko bo! Tine Zidar bo takrat zraven. Seveda, saj mu Zavrt- nik vedno pripoveduje, da bo kmalu prišel tak čas, ko se bodo dvignili vsi reveži na svetu in bodo to stvar z rev- ščino uredili enkrat za vse- lej! Ko je Tme Zidar v somra- ku nastajajoče nedelje ugašal poslednje plinske svetilke v svojem obhodnem okrožju, je na vsem lepem iz tople po- mladne zemlje, izp>od pomlad- nega neba, na katerem so u- gašale poslednje zvezde, iz hiš in dreves, iz ljudi, iz po- mladinega popja iznenada za- kričala pošastna, zlobna bese- da, ki je kakor kuga zajela vse življenje: VOJNA! Že so v zraku završale og- romne jeklene ptice, topovi so streljali, vojaki so tekli po ulicah, ženske so kričale; že so tudi časopisi objavili grozotne vesti o bombardira- nju Beograda, da, in v tem pomladnem jutru se je smrt zarežala nad domovino. Tine Zidar je bil pravkar utrgal zeleno vejico španske- ga, saj je imel mehko srce, čeprav je bil revež. Da, zele- no vejico .španskega bezga si je bil utrgal, ker je pričetek pomladi, pričetek sončnih dni, ko njegovih fantičev ne bo več zeblo. In takrat so za- grmeli topovi. Stisnilo ga je za sr— zapeklo ga je skozi in skozi od neznanske boleči- ne. Tine Zidar ni bil naglih misli. Vse življenje je počasi premišljeval. Enkrat samkrat je bušnila iz njega misel pre- hitro, pa so ga zato vrgli iz službe, zato je zdaj zlagoma postavljal misel ob misel in ko jih je uredil tako kakor vojake v vrst, jim je dal sto- piti na jezik. In ko je tako s temi svojimi urejenimi misli- mi in zeleno vejico španske- ga bezga prestopil prag svoje bajte, ga je na mizi čakal vrček vroče kave in kos kru- lia in fantiči so pravkar lezli if>pod zakrpanih odej. Menda se je Tine Zidar spotoma spremenil, kajti ko ga je že- na zagledala, je plosnila v ro- ke od začudenja in prestra- šeno vzkliknila: »Kakšen pa si, Tine, ali se je kaj hudega zgodilo?« »Vojna je!« je dejal Tine Zidar počasi. »Nemci gredo v deželo!« »Pa bodo tudi v Ljubljano prišli?« »Tudi! Povsod bodo prišlil Saj zato!« »Kaj bo pa z nami?« »Tega še ne vem, ker jim pojdem nasproti!« »Kako pa govoriš, ti moj bog, ali se ti je zmešalo?« »V glavi se mi je vse prav postavilo, brez skrbi! Da, že- na in fantiči moji, na fronto pojdem! Takoj, zdajle pre- cej!« žep.a je ob&'tala sredi te revščine ko steber osuplosti, potem je pogledala vsakega posebej; fantiči so poskočili na noge, kakor da bi jih gad opikal in so ga obstopili in zdelo se jim je, da se je v bajti pojavil sam Martin Kr- pan in so molčali, ker je bi- lo vse to tako neznansko in nepregledno, da ni bilo razu- meti^ Le čutiti so, da .se godi nekaj velikega, usodnega, ne- kaj, s čimer do sedaj še niso imeli opravkov. Tine Zidar je posrkal po- slednjo kapljico vroče kave, potem je pogledal vsakega po- sebej in spregovoril počasi, kakor da bi vsako besedo po- sebej stehtal, preden jo je iz- rekel: »Tale baraka je naš dom, kajne? Potlej je tamle Ljub- ljanica il so ix)lja ter gozdo- vi ■ : tam naprej je šmarna gora in Sava in na robu so planine z Grintavcem. To ni moje, seveda ne, ampak je naše. To je naša zemlja. Vidi- te, Tine Zidar je revež, ubog delavček, toda ta revček ve, kaj mora zdajle storiti! Meni je figo mar kralj in vsa nje- gova žlahta in fajfo tobaka ne dam aa vse nje: ministre. Za te spake se ne pojdem tepst, ampak za našo zemljo, za nas! Zdaj sem revež, pod Nemci bom pa pes!« Z Ljubljanskega gradu so spet zagrmeli topovi, da se je bajta stresla, žena in otroci so strmeli vanj, ker jim je ob vsaki besedi rasel čez glavo prav do stropa. Tine Zidar ni bil ndkoli vojak, ker je bil preslaboten. Na, zdaj pa ga je obsedlo vojskovanje! Žena je zajokala, toda v tem tru- šču topovskega grmenja se ji je jok spremeninjal v nekakš- no tiho, vdano pritrjevanje in najstarejši pK>ba se ga je ok- lenil okoli vratu, česar do zdaj še nikoli ni storil, ker reveži ne znajo s tako ihto kazati svojega srca, in mu je dejal, ne dejal, zavpüzneko jezo m srčnostjo: »Oče, dajte jih, le dajte jih! Sekiro vzemite s seboj!« žena si je obrisala solze. Potegnila ga je s £|3boj v majhno kamrico, zgrabila ga je za glavo in se mu zastrme- la v oči: »Ah res pojdeš?« je vpra. šala mukoma. »Res, žena, treba je!« »Ali si vprašal Zavrtnika?« Da, seveda, Zavrtnika! Vsak teden je Zavrtnik prihajal k njemu po članarino za delav- sko društvo. Bil je kurjač v neki tovarni, kup otrok je i- mei in že nekajkrat je sedel v arestu zaradi tega društva, komunist, kajpak, ali nekaj takšnega, na to se Tine Zidar ni razumel. Vedel je le to, da se te" za pravice revežev. »Vprašal! Dejal je, da mora vsak pošten delavec iti nad tega vraga!« Žena je pogledala skozi o- kenoe. Srce ji je burno pialo v prsih kakor preplašen pti- ček gajbici. Pomlad je zu- naj, na vrtičku so se srčki že razcveteli, potanke gredo iz zemlje, ptički se kljimčkajo, oh, kako je lepo! In prav ta- krat je prihajalo semkaj pro- ti mestu nekaj ljudi. Pred nji- mi je hodil kdo drug kot Za- vrtnik z zastavo v roki in nji- hov korak je bil zdaj svečan, resen, odločen. Vse te ljudi je poznala: za Zavrtnikom je vi- dela mladega študenta, poleg njega delavca z mestne pri- stave in zadaj črkostavca, ki mu je žena pravkar rodila, za njimi je tekel učitelj, ki je njene fante v šoli učil. Gredo, čuj, pojo, topovi grmijo ... ženi je blisknilo v očeh, na mah je odprla okence in za- klicala skozi okno: »Zavrtnik, počakajte malo, moj gre tudi!« Tine Zidar je dvignil svojo ženo v naročje in jo poljubil. Nato je poljubil svoje fanti- če in stopil v gručo. Tako je odšel Tine Zidar na fronto,- majhen, skromen možičekl Tako je rastla vojska brez ge- neralov. Ti so takrat že se- stavljali besedila sramotne jpredaje. France Mihelič: PARTIZANSKO TABORIŠČE DOLENJSKI LIST*^EÛNIK* VESTNIK-- vsak četrtek 60.000 izvodov! 22 [,OJZE ZTTPANC: Kurirćek Damjan pamjanov oče je miei p3 mamini nizko bajto, kravi- ^ in toliko zemlje, da je lah- p vse prekopal z motiko in jjju je ni bilo treba orati. Ma- ji je Damjanu umrla tik pred yojno in v bajti sta ostala gče in sin sama, ko pajek v рџ-eii. Oče je drvaril v bliž- njih hostah Jetovice, da sta je ; otrokom revno prebijala 5IC0ZÌ črne dneve siromašne- ga življenja. K.0 je zadivjala vojna, Je bi- lo Damjanu trinajst let. Pre- nehal je hoditi v šolo, pač pa je po bližnjih lazih in fratah pasel i-avo, ki jo je znal tudi pompisti. Po materini sinrti je bilo to njegovo opravilo, gadar pa očeta ni bilo doma, ji je tudi sam skuhal žgance p jih zali! I sladkim mle- lom. Potlej so se nekega dne v jližnjem mestu ugnezdili S^emci, ki so odliajali skoraj jsak dan na hajke za partiza- ji, postopali ob Savi, strelja- i ribe in često tudi s te ali )пе sami j ¿ odgnali kakšnemu onetu edino teJico, ker so ga jsumill, da ima zveze s par- tizani ... Damjanov oče je vse pogo- steje ostajal z (toma. Ko se ¡e na zemljo spuščal mrak in se gostu v temo, je često de- jal sinu; »Spat pojdi, Damjan! Ne ča- saj me! Vmil se bom opobio- 5i ali še pozneje. Nič ne skrbi шпе! Dobro spi!« Tako je stari drvar odha- jal neznano kam, namesto da ji po celodnevnem težkem ielu v gozdu odšel počivat. Damjan dolgo ni vedel, kam jdhaja. Nekega večera pa mu je sledil kot senca za petami in videl, da se je pod vrhom Jelovice sestal s partizani. Zdaj Je šele spozaial, da je ajegov oče terenec, a je mol- čai ko grob. Nikoli ni silil v 3četa, naj mu zaupa, kakšno ielo opravlja za partizane, a lavdajal ga je tihi deški p<> los, da njegov oče ni več )rezpomemben človek in za- ličevan drvar Minilo je leto tn nekega Ju- ;ra se Damjanov oče ni vmil lomov Bil je lep, sončen vl- fredni dan in tisto Jutro je Damjan prvič po dolgotrajni !iml spet odgnal kravo na jašnik zraven gozda. Sredi ineva je še vedno zaman upi- ral pKJgled proti domači bajti, 5e se je oče mogoče že vrnil. 7 bližnjem mestu so zvonovi sazvonili poldnevu, ico je iz ialjne rebri brizgnil pod jas- 10 nebo en sam strel Dasft-, jan Ш niti siutii, aa so sft partizani tačas spoprijeli z nemško patruljo. Brž zatem je zaregljala strojnica in stre- li so se ponavljali drug za drugim. V tem spopadu Je padel Damjanov oče. Ko je fant pod mrak prignal domov sito krar vo, je namesto očeta našel v bajti neznanega partizana, ki je sedel zsa mizo in ga priča- koval. Povedal je Damjanu, da so mu očeta ubili Nemci. »Ampak vrnili smo jim,« je govoru v zadregi in se tru- dil, da bi fanta potolažil. »Po- bili smo vse do zadnjega. O- sem jih Je bilo.« Damjan je ihtel tiho, kar kor da bi ga bilo sram solza pred tujim človekom. Med jo- kom so mu ramena krčevito podrhtevala. Partizanski sel ga je ptistil, da se je izjokal, nato pa je vstal izza mize, mu položil roko na rame in vprašal: »Kaj boš zdaj? Kam boš šel? Sam si ostal...« Fant ga je pogledal skceá solze in odločno rekel: »Sam že ne bom tukaj. S seboj me vzemi! K partiza- nom grem!« Odšel je v hlev, odvezal iz- pred jasli kravo in jo gnal za seboj, ko sta s partizanom zar pustila bajto na samini in u- tonila v noč 2e naslednje jutro so privi- hrali k bajti Nemci. Preiska- li So vse kotičke, pretrgali na podstrešju vse pajčje zavese, premetaJü kup slame v stat* — a Damjana niso našli Nji- hov komandant je razdraženo revsknil v vstajajoče jutro, tn še so vojaki podtaknili o- genj v hlevu in sredi izbe, kjer so zažgali kup slame, in v slamnato streho. Ko so od- hajali, so plameni že požreš- no goltali bajto Damjanovega očeta. Damjan pa je bil še pre- mlad, da bi se s puško bo- ru zoper okupatorje; a vroča želja, da Ш maščeval očetovo smrt, ga je gnala, da Je silil in silil v komandirja brigade, dokler ga ni pregovoril, da mu je zaupal kurirsko službo Jeloviški partizani so kma lu spoznali, da bi boljšega in pogtmineišega kurirja, kot Je bil Damjan, ne mogu dobiti. Vsako zaupano halogo je na- mreč opravil točno, zaneslji- vo tn pravočasno. A prišel Je dan, ki se za ku- rirčka Damjana ni dobro kon- čal. Nemci so spet stikali po vaseh okrog Jelovice. Damjan ЈШ je že od ^eč, zagledal in Nikolaj Pirnat: PRVI JE UNIČEN se pred njimi potajil v ~ .¿ov gozd, ki se je bü pripravljaj na zimsko spanje: jesenski ve- ter se je poigraval z zlato ru- menimi in rdečkastima listi na drevesih. Sledni pes volč- jak, ki je dobil Damjana v nos, je lajajoč praščil naprej v bukovje, na^^o pa bruhnil v grmovje, kjer je čepel Dam- jan. Nekajkrat je besno za- bavkal, nato pa renče opozar- jal švabske vojake, kje naj i- ščejo. In res so za njim pri- drveli Švabi Damjan ni imel več niti tolikanj časa, da bi bil pretrgal podlogo sukiij • In zakopal v zemljo parfi?: 1- sko pošto Našli so in ga se- suvali k prazni, na pol poru- šeni d'-""""ski kolibi. Ko so ga preiskali, so našh pri njem papirje, i- -^0 ga izdali »Kje so partizani?« je 'л- jal nemški oficir. .>Ne vem,« je fant odgovo- ril s komaj slišnim glasom. »Ne veš? Ha. -"n V>5 vedel! Takoj b-^" povedal, sicer te bomo mi spomnili,« co se krohotali Švabd. Obstopili so ga in s spačenimi obrazi bu- ljili ■ -, da je na licih čutil njihovo po '-^nju smrdečo sapo. Ker Je še kar molčal, so mu okrog vratu vrgli zanko ter ga p-' szali na kolibin rožanec ko ojarrr\'"sno živin- če Pes ga je ugriznil v nogo, vojaki pa so ртг-Ч s puški- nimi kopiti biti no niem ko po ječmenovem snopu. »Kje so partizani?« Obležal je na pragu kolibe, pretep— in z zlomljenim re- brom. Iz nosa in mu je tekla kri ш napajala izsušena tla v koliba. Stokr.i je in hro- pel, a vse, kar so slišali iz njegovih ust, je bilo: »Ne vem .. .« »Prekleti smrkavec! Ubije- mo te donnerwetter. če ne boš povedal, kje so!« so be- S: ' ^^krog njega. Dvignia -.o ga s tn pričeli znova biti po njem, dokler ga niso spet zb-' ilovnata tla. DušU se je v zategnjeni zanki, ki se mu je zagrizla v vrat. »Ne vem,« je polža vestno hropel, ves oblit s k. vjo. Obesili so ga na vejo mla- dega hrasta, ki je rasel za ko- libo, obesili tako, da so mu znko zadrgnili okoli pasu. Ob- visel je na veji ko zlomljena mladika, oni pa so se odstra- nili in iz razdalie ! ri desetih metrov streljali vanj ko v tarčo in S! rohitali. dokler ni izdihnil. Nato so zažgali kolibo n odšli. KoUba Ji gorela ko suha slama Goreče ostrešje se je prevrnilo na drevo z obešen- cem in tramovje je spodko- palo truplo, da je zgorelo do belih kosti .. Tako je jtmaško umrl ku- rirček Damjan. Njegovo mučeniško smrt pa so še tistega dne maščevali partizani, njegovi tovariši iz jeloviških bost, ki so v zase- di pričakali nemške zveri in užgalJ p- njih, da so jih po- strelilj do -adnjega moža. Crtica Je vzeta Iz pisateljeve zbirke »Krvavi zid«, Iri je pred kratkim izšla v založbi Mlada obzorja. ZVONIMIR DKV\R: Fenomen zakona Sodeč po številu šal in karikatur na to temo, je na svetu med vsemi rečmi najbolj smešen zakon. Neomoženo-neoženjene osebe mislijo, da je zakon čudovita reč. Izjave oženjeno4)moženih oseb pa so diametralno nasprotne. Kje je resnica? Baje obstaja idealen zakon. Toda to je naj- bolj nagnusna izmišljotina neoženjeno-neomoženih literatov manjšega kalibra. Oženjeno-omoženi pisci velikega kalibra pa se bojijo te teme kot hudič križa. Naj bo, Icakor že, zakonska druga se ponavadi stepeta najkasneje tri dni po opravljenem zakrar mentu zakona. Pulita si lase. Ljubezen — pravijo — je gibalo vsega. Pa še kako res! Ko se možiček in ženka stepeta, frčijo krožniki, posoda, vaze, deli po. hištva, da bi navsezadnje sfrčala tudi sama zakonca. Korist, ki jo imajo ljudje od zakona: ni jim treba hoditi na vojsko, bijejo se kar v lastni hiši Toliko o medenem mesecu. Ceremonija modernega zakona se začne pri ma- tičarju, zaključi pa se v najbližji samopostrežbi. Ona ima za balo gramofonske plošče, on pa klopco v par- ku in električno kitaro Zakonca kmalu postaneta starša, preživljata pa se s tremi otroškimi dodatki (z lastnima dvema in z otrokovim). Kar zadeva sta- novanje, ni problemov. Gotovo bosta čakala nanj le deset aU petnajst let. Otrok bo preskrbljen v stara mama- servisu, če bosta šla v ki.io, bodo plačali njeni, če pa na ples — njegovi starši. Nekaterim moškim se obrne želodec, ko slišijo, da kdo nepremišljeno tepe ženo. Kajti večina moških misli, da je treba soprogo pretepati načrtno. Seveda pa je najti tudi prav nasprotne primere: zgodi se, da možje v izmenjavi mnenj z boljšo polovico po- modrijo kakor slive. Da ne bi po naključju dobili napačnega vtisa, češ zakon je najbolj običajno bunkanje, je v njem marsikdaj tudi malce idilike — gruljenja In boža- nja: mucka zlata, pišek moj, tepka sladka, ti pra- šiček, bučman moj, golobica, osliček... itd. V glav- nem pa je velik del teh izlivov neartikuliran in ga ni moč napisati. Torej po nekem preizkušenem re- ceptu se je moč na nenavadno preprost način izog- niti vsem zakonskim problemom: Za nobeno ceno se ne oženite ali omožite! (Prevedla: Alenka Bole-Vrabčeva) Milili o l|nbeziii (ARABSKI SPEV): Ljubezen prične s čustvom, ki razvna- me srce ljubimca in ki ga nato umori, razbito Igračo. Ljubezen se rodi na en sam pogled, z enim samim stavkom, in ta prva Iskra je prav tako razkrajajoča kot ogenj. Ko pa je ogenj enkrat vžgan, ali ne upepeli vsega gozda? Ljubezen je najprej pogled; potem nasmeji; beseda; obljuba; srečanje. LA ROCHEFOUCAULD: Ljubezen je samo ene vrste, toda Ima tisoč različnih posnetkov. BOUFFLERS: Ljubezen je sebičnost v dveh osebah. Kmalu sem videl, da me težko gledajo ljudje, pn katerih sem bil Zapazivši to. nisem vprašal, koliko imam še matermega denarja dobiti ali kaj drugega, temveč sem navezal culo ter sem šel Kam grem, tega nisem vedel Tako se začne meje desetobràtovanje.. Ti boš morda vprašal, kako je to, da sem ravno ljudsko vero na desete brate na svojo korist obrnil in brez posla živel. To vprašanje sem si dostikrat sam postavil, zakaj sem tako začel, pa sara ne vem, če znam pravi odgo- vor ah ne Od začetka sem hodil od kraja do kraja. Jesti sem povsod dobil, da še prosil nisem; več nisem potreboval Moja mati je včasi norela, kakor sem tí pravil, tudi že tačas. ko še jaz nisem bil na svet pri- šel Kmalu po njeni smrti, ko sem začel tako čudno ži- veti, sem čutil včasi tudi jaz, da sem njen sm Včasih mi je 'udno vrelo in kipelo v glavi; imel sem tačas nagnjenje do burne veselosti Ш sem govoril da dosti- krat skoro nisem vedel kaj Takoj so ljudje sami začeli Ugibati, da sem deseti brat. Meni Je nekako dopadalo In navadil sem se V poslednjem času, itar me ti poznaš, ш že tudi pred precej dolgo, msem več čutil tistega vretja v glavi. Vse, kar si videl ti na meni je bila navada. Dostikrat Je bila moja veselost samo odeja. Tukaj v srcu sem jaz drugače čutu m misüi. Га pisma sem nosil s seboj kakor spomine svoje matere Jčeta iskati mi ш bilo mar Da sem ga našel, to se je pra" naključilo. To Je bilo tako: V ta Kraj sem prav rad zahajal,, ker so mi bili Uudje po volji. Ta gospod Piškav se Je bil naselil že pred nekaj leti Večkrat sem ga ogledoval, da nisem vede; zakaj Nekega popoldne sem na Jarku sedel pn hosti m sen. prebira! razna pisma kj Jih je mati od doktorja Kavesa imela Mimo mene le 00 prišel in dasl Sicer ne ogovarja nikogar se mu 'e menda čudno zde- lo da tak človek bere. tco sem laz. Vpraša me. kaj irnam in »er mi le bi: ravno ponevedoma neko pismo padlo na tla, ga pobere in ga pogleda. Bilo Je pismo doktorjevo moji materi, ko še nista bila poročena. Ne vem, kako Je to, vsakemu drugemu človeku bi bil Ust 12 rok izpulil, njemu ga nisem. Komaj Je papir pogle- dal, so ga spreletele barve, čudno me Je pogledal tn vprašal: Kje si to dobil, človek?! Zakaj tako vpraša, zakaj Je prebledel? sem mislU Ш naenkrat se mi Je posvetilo; zdelo se ml je, da Je meni majhno podoben, nihče ni vedel, kdo niti kaj Je! Nihče drugI ne more biti! In rekel sem: Doktor Kaves, dajte pismo nazaj! Kako veš tí moje---? Ime? — O to Je lehko! Kako ne bi sin Majdalene Strugove vedel imena tistega moža, ki ga Je v življe- nje spravil! — sem dejal Jaz. Tako sem spoznal njega m on mene. Od tistega časa sem mu bil kakor slaba vest. Zbadal sem ga, kjer sem ga dobil. Gluh sem se naredil za vse, kar me Je 00 prosti. SfHDznai sem da to nI prav, pa drugače, sem mislil, da ne morem delati Se manj Je bilo prav, da sem njegovega sina Ma- rijana sovražil, ki ga ima menda iz kakega drugega za- kona Zato me je snoči Bog kaznoval.« Dalje deseti brat ni mogel govoriti. Zakašljal je m krt mu je Sla skozi usta. Lovre mu Je pomagal, da se Je usedel. »Le pojdi, bratranec! — Rad bi bü zdaj sam. — Po duhovna bom poslal, da poravnam posvetnostil — Reci mojemu očetu, naj pride k menil — Poizvedi, če sem Marijana zelo poškodoval. — Bog ne daj! — V jezi in brez premisleka se je to zgodilo!« Lovre mu obljubi, da bo vse opravil, adravnika po- slal in popoldne zopet prišel. Potem odide DEVETNAJSTO POGLAVJE Vi bi boljSe britl fcakorpak soditi znali, mali brlöil budiöil A. Kanonik. Krjavelj Je ves ta čas Y veži sedel ш nekov star koš zapletal s vitramL Kesal se Je, kesal, kolikor se Je mogel, da Je tačas, ko Je hišo delal, tako bentano de- bela brastova vrata naredil, da se Iz hiše venkaj no- bena besedica ne sliši. Zakaj, da se v hiši testament dela, tega Je bil Krjavelj tako zvesto prepričan, kakor da bo enkrat v nebesa prišel, kjer oomo samo dobro Jedil In рШ, бе Je to naš Krjavelj prav vedel. In voljan Je bü ob tej url svetemu Petru obljubo storiti, da se bo tam gori v večnem zveličanju pol dne postU, da bi bü le zdaj slišal, komu misli Martmek Spak tiste to- larje in dvajsetlce izročiti, ki Jlb Ima nekje zakopane In vragu v shrambo dane Trikrat se mu je vitra utr- gala, tako z Jezo Jo je nategoval, ko Je videl, da se ne da nič slišati. Začel Je tedaj mož misliti, s čim bi se Kvasu, kar dar pride iz hiše, tako prikupil, da bi zvedel, kako Je testament narejen. Dolgo Je preudarjal, kaj bd mu dal. Nazadnje Jo Je menda pogodU, zakaj vrgel je koš od sebe to vesel mencal roko ob roko, klobuk nazaj po- maknil to usta razvleke-, kakor da trt se mu zdehalo. Kvas je prišel Iz hiše. DOtEimSKI UST * TEDNIK * VESTNIK ■■ vsak četrtek BO000 izvodov ! 23 Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo Celje, se priporoča za nakup In vas tedensko obvešča GOSPODINJE! VAS CAS JE ZLATO, zlato je pa denar. Eno in drugo si boste prihranili, če boste uporabljali sodobna in kvalitetna pralna ter čistihia sredstva, ki vam jih v največji izbiri in po konkurenčnih cenah nudi poslovalnica »MAVRICA«, StanetOA'a 19. Celje za praznik republike Spet bomo naši mladi republiki pripisali eno leto. Navzlic temu je še zmeraj mlada, polrm poleta in razmaha. In kot otroci staršem za njihov ži- vljenjski praznik, tako tudi delovni ljudje poklanja- jo v počastitev rojstva nove republike svoja dela, svoje delovne uspehe, četudi je bilo takih uspehov veliko že med letom, dobivajo v teh dneh še po- sebno obeležje. Celje bo lepo počastilo 29. november; morda ne tako svečano na zunaj kot z . notranjim zadovolj- stvom in uspehi. Nekateri od teh bodo šli tiho mimo nas, toda to ni pomembno. Važnejše je spoznanje, da smo jih dosegli in z njimi dokazali svojo življenj- sko in delovno sposobnost. Lep dar bo nov most čez Ložnico na Ljubljanski cesti. Z enakim ponosom se oziramo na nov most in cestni priključek pri Topru. Nekaj dni po prazniku bodo odprli novo tribuno na umetnem drsališču v celjskem parku. V decembru bodo izročili namenu novo študijsko knjižnico, ki sodi med pomembne kulturne pridobitve celjskega mesta. Prav danes je praznično razpoloženje v to- varni EMO. Tu so namreč izročili namenu novo to- pilnico, obrat, ki je dobil v razvojnem programu tovarne prvo mesto, saj je spričo svoje lokacije in načina dela predstavljal stalno oviro. V novih pro- storih bo delo lepše, čisto, povsem drugače pa bo urejen tudi transport. Nekaj dni pred praznikom so v tovarni Libela končali z gradbenimi deli pri novem skladišču. Nov objekt bodo odprli n decemb- ru, navzlic temu pa jim že zdaj pomeni pomembno olajšanje. In končno, v ponedeljek, 27. t. m. bodo imeli v istem kolektivu referendum zaradi priklju- čitve IFE. Upajmo, da bo tokrat uspel in da bosta združena kolektiva začela novo življenje, ki obeta vse najboljše. In tudi takšna napoved, je primerno darilo za praznik. i- i M. B. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPOH^ Odbojkarice spet v zvezni ligi Po zmagi na slovenskem, prvenstvu so odbojkarice celjskega Partizana tokrat drugič usì)ele na kvalifikacij- skem turnirju za vstop v zvezno ligo. Prvič je to bilo pred dobrima dvema letoma. Takrat se je njihov nastop v družbi najboljših jugoslovan- skih ekip končal najslabše. Zdaj so si na turnirju v Beo- gradu znova priborile vstop v z\'ezni razred. To je sicer vesela novica, ki pa istočas- no rojeva vprašanje — ali kaže sodelovati v tej ligi, ki je spričo sistema zelo draga in ali je ta ekipa zdaj toliko močna, da bo vzdržala Če sodimo po tem, da so se lepo uveljavile tudi ke- gljavke Partizana-Kovinarja iz Štor na državnem prvenstvu za dvojice, je očitno, da so minule dni več ali manj uspele ženske dicipline. Na državnem prvenstvu v Sla- vanskem brodu sta si igralki Ludvik in Kranjc priborili častno peto mesto z rezulta- tom 790 (Ludvik 422, Kranjc 368). Jesenski del tekmovanja v slovenskih nogometnih ligah je končan. Z uvrstitvijo treh moštev z našega območja ne moremo biti preveč zadovolj- ni. Relativno največ so do- segli Hrastničani, medtem ko so Celjani, zlasti pa Trbo- veljčani razočarali. Na vrhu lestvice jesenskega dela pr- venstva je Mura, ki je zbra- la 17 točk, Celje-Kladivar je osvojil četrto mesto s 13. toč- kami, Hrastnik je osmi z de- vetimi in trboveljski Rudar zadnji ali dvanajsti s sedmi- mi točkami. Sedanji razpored na lestvici kaže, da bo spo- mladi huda borba za prvo mesto in prav tako zanimivi razpleti na dnu lestvice. V zahodni conski ligi so Zagorjani nazadnje pristaU na tretjem mestu, četudi je dolgo kazalo na najboljše. Za Taborom, ki je osvojil naslo> jesenskega prvaka, so zaosta. li za dve točki. V vzhodni conski nog()n>et. ni ligi je prvo mesto o.svoj;. la Nafta, z dvema točkam^ manj pa je na drugem ve. len j ski Rudar. Ostala moštva s širšega celjskega območjan so se zvrstile takole: 3. Ste^ klar 14 točk, 5. Žalec 13, 6. Šmartno 13, 7. Olimp 11, in enajsti Partizan iz Šoštainja 5 točk. Nedeljski spored športnih dogodkov je tokrat izpolnila še prvenstvena tekma inte lige. V njej sta se mladi mo- štvi Celja-Kladivarja in Do- nawitza razšli z neodločenim izidom 1:1. V Izoli so tokrat prvič po- častili ribiški praznik s športnimi prireditvami. Med udeleženci so bili tudi šahi- sti celjske Cinkarne, ki so premagali moštvo domačega Delamarisa s 3:2. M.B. Podelitev milijona S din Povabilo kolektivu ljubljanskega ALKA, da obišče predstavo SLG Prejšnij teden v petek je bila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju skromna slovesnost ob podelitvi pomo- či, ki jo je že pred časom namenila kolektivu ljubljan- ska tovarna ALKO. Na slo- vesnosti, ki so ji prisostvova- li gledališki delavci, je di- rektor ALKA Ludvik Trampe obrazložil odločitev tovarne in med drugim dejal, da so se odločili za pomoč SLG predvsem zaradi njegovih fi- nančnih težav in prav tako, ker se zavedajo, da je tudi kultura področje našega živ- ljenja. »Ko smo izvedeli, da ob težkih problemih niste za- skrbljeni sami,« je rekel Lu- dvik Trampe, »smo se odlo- čili, da vam pomagamo. Tako se tudi letošnja petdesetlet- nica naše tovarne nekako vključuje v 100-letnico slo- venskega gledališča. Če je to komercialna poteza ali ne, niti ni važno, kajti danes moramo videti našo širšo kulturno skupnost in ji, ko- likor mogoče, pomagati. Za- vedamo se, da je na celjskem območju veliko naših potroš- nikov, zato se nam zdi tudi prav, da se del našega do- hodka v takšni obliki vrne. Sicer pa je to ena izmed v svetu že uveljavljenih oblik.« Direktor ALKA je izrazil tu- di upanje, da to srečanje ni bilo zadnje. Zatem pa je de- jal, da je tovarna našla sred- stva kljub veliki rekonstruk- ciji, v kateri so prešli od polavtomatskega na visoko avtomatizirano polnjenje ste- klenic in da kolektiv -kljub temu ni pozabil na skrb za svoje delavce, kakor tudi, da jxxipira vse, ki ustvarja- jo kulturne dobrine. Za pomoč ALKA se je v imenu kolektiva zahvalil re- žiser' Franci Križaj. Dejal je, da je poleg finančne pomoči vredna zahvale tudi moralna pomoč, kakor sploh odloči? tev ALKA. Gledališče se lah- ko zahvali tovarna tako, da povabi člane kolektiva na eno izmed svojih predstav. dhr Povečanje prispevnega območja Na predlog sveta za urba- nizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve pri skupščini občine Celje naj bi v spremenjenem odloku o prispevku za uporabo mest- nega zemljišča razširili tako imenovano prispevno območ- je na vse tiste predele, kjer so v zadnjem obdolju ure- dili ustrezne komunalne na- prave, razen tega pa tudi na Vojnik in Frankolovo. Gre predvsem za tiste predele. na katerih so urejene pri- marne in sekundarne komu- nalne naprave kot elektrika, voda, ceste, kanali. Po vsem tem se bo prispevno območ- je razširilo na Hudinjo, Os- trožno, Novo vas, del Ron- kove ulice, na predele Bab- na in Lopate pa tudi na do- ločene predele štor. Račtinajo, da bi po tej razširitvi povečali skupno vsoto prispevka v občini za okoli 20 milijonov starih di- narjev na leto. V načelu naj bi se ta sredstva potrošila na območjih, kjer so jih zbrali, izjema je mestno zemljišče, ki že ima povsem urejene komunalne naprave in se po- tem ta delež porazdeli na druge. Umestna pa je tudi pripomba, po kateri naj bi določen delež prispevka na- menili za zunanjo ureditev naselij. M. Božič MALA ANKETA Kakšno bo sto prvo leto? Ob stoletnici slovenske- ga gledališča, ki ji je tu- di celjsko gledališče v času svojega obstoja pri- spevalo tehten delež, smo slišali mnogo spodbudnih besed, ki obetajo, da »vremena bodo se zjasni- la«. To bi seveda mora- lo veljati v enaki meri za pokrajinsko gledali- šče, ki opravlja isto po- slanstvo kot gledališče v tako imenovanem »sredi- šču«, čeprav pod občutno težjimi pogoji. Na vpra- šanje, kaj mislite o po- ložaju svoje ustanove in o svojem lastnem polo- žaju v tej ustanovi, od- govarjajo v današnji an- keti igralci: MARIJA GORSIČEVA: Položaj SLG je, kot zna- no, zelo neugoden, zato upravičeno pričakujemo njegovo rešitev, človek bi si želel, da bi za svo- je garaško delo prejei ustrezno plačilo in da bi poklic igralec postal, če že ne cenjen, vsaj enako- vreden drugim poklicem. Razumljivo je, da je me- sto gledališkega delavca v SLG rezultat mesta ustanove v naši družbi. To, kar družba ustanovi daje, to lahko v material- nem smislu daje ustanova posamezniku. BRANKO GRUB AR: Od- govoriti na vprašanje o položaju naše ustanove je težko. O tem vsekakor bornem položaju naše in sorodnih ustanov je bilo v naših listih pisanja več ko dovolj. Čas je, da se kaj zgodi. S svojim polo- žajem v ustanovi pa sem, kar zadeva delovne pogo- je, ki so za raavoj mla- dega igralca odločilni, za- dovoljen. Tare me le več kot pereč stanovanjski problem. Z ženo, ki je tudi igraika, in dvema otrokoma se stiskamo v sobi in kuhinji. PAVLE JERSIN: Kaže, da postaja položaj SLG jasnejši, vprááanje pa je, če ob mnogoterih drugih potrebah v odločUnem trenutku ne bodo prezrli take ustanove, ki je de- jansko najbolj povezana z ljudmi. Osebno se po- čutim kot robot in če že od 1938. leta ne bi gojU ljubezni do gledališča in gledališkega dela; če ne bi bil takšen idealist, bi svoj rvokiic že zdavnaj opustil. S tolikšno vest- nostjo tn vnemo bi si verjetno v drugem pokli- cu zagotovil vsaj življe- nje povprečnega občana. SANDI KROŠL: Polo- žaj SLG je morda prav po zaslugi 100-letnice in razumevanja občinske skupščine nekoliko boljši in bomo do novega kole- darskega leta vzdržali. V prihodnosti bi pričakova- li, da bo delo, če bomo delali, nagrajeno po vseh veljavnih načelih, ne pa s tistim, kar ostane. Moj položaj je seveda v po- llini odvisnosti od polo- žaja ustanove v družbi; ni ne boljši ne slabši, V veliko zadoščenje so nam laskava priznanja, ki smo jih deležni kljub ve- liki krizi. JOŽE PRISTOV: Prav je, da ob tem vprašanju pomislimo na stoletnico slovenskega gledališča in na delež, ki ga je gleda- lišče doprineslo slovenski kulturi pri ohranjevanju slovenske besede in slo- venstva. Potem se nam odgovor, kako potrebno je, vsiljuje sam po sebi. Kar zadeva moj osebni položaj v tej ustanovi, se mi 2xii, da je predvsem v tem, da seveda po svo- jih močeh prispevam naj- boljše, kar premorem, za njen usi>eh ali afirmacijo. TEDNIK — Uredništvo m uprava Celje, Gregorčičeva 5, poStnl predal 161. urejuje uredniški odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STEMCNIK — Časopis je astanovU okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je kot »Nova pot«. »Na delo«, »Naše delo« (X945) kot »Celjski tednike (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnlk« (1950- 1954) In od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjloe. Šentjur pri Celju, Šmarje prt Jelšah tn Zal^- TEDNIK Izhaja ob četrtkih Izdaja: CP »DELO« — delovna enota »Iniormaclje — propaganda« Celje. Tisk Ш klišeji: CP »DEIX)e Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne Številke 50 par (50 starih din), letna naročnina 20 novih C2 000 starih) din, polletna 10 novih (1000 starih) din, tujina 40 ( 4000). TekočI račun: 507-1 1280 - TELEFONI: Uredništvo ' 23-69. mali oglasi in naročnine 31-05. ekonomska propaganda 30-85, Radio Celje 20-09