Ventil 5 / 2022 • Letnik 28 Fakulteta za strojništvo Univer- ze v Ljubljani 1 se zaveda svoje pomembne vloge in družbene odgovornosti pri doseganju za- stavljenih ciljev Evropskega ze- lenega dogovora, 2 zato je v od- ziv na izzive, s katerimi se zdaj srečujejo gospodarski subjekti, fakulteta oblikovala raziskovalno platformo Zelena in varna mo- bilnost. 3 S platformo fakulteta ponuja svoje raziskovalne ka- pacitete (specializirano in naj- aktualnejše znanje iz stroke ter vrhunsko raziskovalno opremo) v sodelovanje partnerjem iz go- spodarstva in akademskega oko- lja. Platforme nastopajo pod sku- pnim sloganom »Welcome to the Future« (Dobrodošli v prihodno- sti), saj s svojim sodelovanjem partnerje popeljejo točno tja – v prihodnost, kjer pomagamo ure- sničevati cilje Evropskega zele- nega dogovora! Raziskovalna platforma Zelena in varna mobilnost se osredoto- ča na premike v smeri doseganja trajnostne, pametne in varne mo- bilnosti. Cilj platforme je, da se skupaj s partnerji iz gospodarstva usmerijo v čisto in krožno gospo- darstvo in dosežejo okolje brez onesnaževanja in strupenih snovi. Specializirano ekipo s skoraj 100 raziskovalci sestavljajo uvelja- vljeni raziskovalci, postdoktorski in doktorski študenti, skupaj z najsodobnejšo opremo pa za- gotavljajo edinstveno strokovno znanje in zmogljivosti za prema- govanje izzivov Evropskega zele- nega dogovora. PREDSTAVITEV 306 Evropska komisija je sprejela sklop predlogov za pripravo podnebne, energetske, pro- metne in davčne politike EU na zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 s posebnim poudarkom na trajno- stni mobilnosti za vse (vir: EU). Dr. Tanja Potočnik Mesarič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo z raziskovalno platformo z elena in varna mobilnost f akulteta za strojništvo u niverze v l jubljani podpira cilje evropskega zelenega dogovora Tanja Potočnik Mesarič Raziskovalna platforma Zelena in varna mobilnost Ventil 5 / 2022 • Letnik 28 Raziskovalna platforma Zelena in varna mobilnost predstavlja učinkovit ekosistem za inovativne razi- skave, ki so bistvene za spremembo paradigem na področju elektrifikacije pogonskih sklopov:  napredni zelo zanesljivi modeli omogočajo učinkovito snovanje novih produktov ter s tem identifikacijo optimalnih pristopov že v začetni fazi razvoja produkta;  napredni digitalni dvojčki in virtualna tipala omogočajo do sedaj še nepredstavljivo natanč- no spremljanje in nadzor nad sistemi in posa- meznimi komponentami. Udobje in varnost v mobilnosti zagotavlja platforma s sinergijo različnih sistemov in strukturnih rešitev v modernih vozilih. Raziskave v sklopu te platforme uvajajo trajnostno naravnane lahke konstrukcije za zagotavljanje varnosti in udobja z majhnimi emisi- jami toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu ter izboljšanje varnosti delovanja baterij pri njihovi uporabi, saj s svojimi algoritmi zmanjšajo verjetnost potencialno nevarnih dogodkov, pri če- mer ohranjajo življenjsko dobo baterij. S svojim strokovnim znanjem pomagajo pri napre- dnem oblikovanju, modeliranju in proizvodnji kom- ponent in sistemov z naprednimi materiali. Osredo- točajo se na njihovo modeliranje in preizkušanje, da bi ovrednotili njihov vpliv na okolje. V prizadevanju za okolje brez onesnaževanja in strupenih snovi jim implementacija eksperimentalnih postopkov in postopkov modeliranja v opisih življenjskega cikla omogoča zmanjšanje CO 2 in drugih emisij. Vabljeni torej k sodelovanju z vrhunsko ekipo razi- skovalcev Fakultete za strojništvo, ki se samo v za- dnjih petih letih lahko pohvali z 19 mednarodnimi projekti (Horizon 2020, Horizon Europe), 17 naci- onalnimi raziskovalnimi projekti (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS) ter 29 projekti v sodelovanju z gospodarstvom. Pi- šite na rr@fs.uni-lj.si in sodelujmo pri reševanju izzi- vov Evropskega zelenega dogovora! PREDSTAVITEV 1 Univerza v Ljubljani, katere del je tudi Fakulteta za strojništvo, je osrednja, najstarejša in največja visokošolska ter znanstve- noraziskovalna ustanova v Sloveniji s kar tridesetimi odstotki vseh registriranih raziskovalcev (po podatkih baze SICRIS). Univerza se uvršča med najboljše univerze na svetu po različnih rangirnih lestvicah (vir: UL). 2 UL, Fakulteta za strojništvo ima vsako leto okoli 50 mednarodnih projektov (tudi najprestižnejše, kot so ERC) ter okoli 170 projektov v sodelovanju z gospodarstvom, kar se izraža v vsako leto večjem številu izvirnih znanstvenih člankov z najvišjimi faktorji vpliva in tudi v naraščajočem številu patentov. To fakulteto uvršča v sam vrh znanstvenoraziskovalne dejavnosti Univerze v Ljubljani. 3 Druge raziskovalne platforme so: Tovarne prihodnosti, Zdravje ter Trajnostna energija. 307