S projektom 20 ključev se v našem podjetju pričenja pomembno obdobje, ki naj bi spremenilo dosedanji način dela in pri delu motiviralo vse zaposlene z motom "VSAK DAN SMO BOLJŠI". Sistem uvajanja metode 20 ključev se običajno pričenja z delavnico, ki smo jo imeli 22. januarja. V delavnici je sodelovalo 36 udeležencev, kar predstavlja 18% vseh zaposlenih iz vseh organizacijskih ravni podjetja. Udeleženi so bili predvsem tisti, ki bodo imeli pri uvedbi metode najbolj pomembno vlogo v projektu, to so strokovnjaki za ključe, vodje delovnih skupin in projektno vodstvo. Na ta način smo želeli zagotoviti razumevanje in podporo vseh zaposlenih za uvajanje izboljšav. Delavnico je vodila svetovalka podjetja Deloitte & Tuche Maja Nosan, ki nas je seznanila z osnovami metode 20 ključev, z njihovimi učinki na poslovanje, z vlogo posameznikov v projektu in z načinom ocenjevanja podjetja po vseh 20 ključih. V nadaljevanju delavnice smo sami v skupinah ocenili stanje podjetja s pomočjo kontrolnih listov. Metodo 20 ključev je razvil profesor Ivvao Kobayashi, direktor Eastjapan PPORF Development Institute. Metoda predstavlja praktičen in razumljiv program medsebojno povezanih izboljšav poslovanja podjetja. Sistem 20 ključev je mednarodno priznana metoda stalnega in nadzorovanega podjetja, ki edino omogoča preživetje in napredek v današnjem svetu hitrih sprememb. Sistem zajema 20 področij izboljšav, ki so nujna za povečanje produktivnosti in zadovoljstva kupcev, dobaviteljev, zaposlenih in lastnikov. Škupni cilj vseh ključev je preoblikovati organizacijo in jo trajno ohranjati v kondiciji in tako HITREJE, CENEJE in LAŽJE zadovoljiti kupca in s tem povečati tržni delež podjetja. 20 področij izboljšav je razporejeno v dvajset ključev, ki vplivajo na izboljšanje delovnih pogojev v podjetju in vzpostavljajo idealne razmere na delovnih mestih brez nepotrebnih izgub, v prijetnem okolju, popolnoma osredotočeno na skupne cilje podjetja. Štirje temeljni kamni metode so ključi 1, 2, 3 in 20; ti ključi pospešujejo rast in razvoj ostalih šestnajstih ključev, ki povratno UVODNIK DEL.AVNICA OB ZAČETKU UVAJANJA 20 KLJUČEV vplivajo na temeljne kamne. V nadaljevanju so na kratko podani poglavitni cilji posameznih ključev: KLJUČ 1: Čiščenje in organiziranje Čiščenje, organizacija, lažje delo, pregledno delovno mesto, zadovoljstvo na delovnem mestu. KLJUČ 2: Organizacija sistema in vodenje s cilji Racionalizacija organizacijske strukture, opredelitev poslanstva, vrednot in ciljev podjetja, identifikacija zaposlenih s postavljenimi cilji, usklajevanje med vodenjem od zgoraj navzdol in sodelovanjem od spodaj navzgor, sodelovanje med sodelavci na različnih ravneh odločanja. KLJUČ 3: Aktivnosti v delovnih skupinah Skupinsko delo, motivacija, komunikacija, delo v majhnih poslovnih centrih, vloga vodij skupin. KLJUČ 4: Zmanjšanje medfaznih zalog Zmanjšanje medfaznih zalog, zmanjšanje stroškov, boljša kakovost, krajšanje pretočnih časov. KLJUČ 5: Zmanjšanje časov nastavitve Povečanje fleksibilnosti in hitrosti dela, razširjanje pilotskih projektov na celotno podjetje, skrajšanje nastavitvenih časov. KLJUČ 6: Vrednostna analiza delovnih postopkov Povečanje produktivnosti, analiza vrednosti operacij/procesov, izločanje aktivnosti, ki ne ustvarjajo vrednosti, stalne izboljšave, vključevanje vseh zaposlenih v sistem stalnih izboljšav. KLJUČ 7: Proizvodnja brez nadzora Odprava stroškov nadzora, minimizacija izmeta, razširjanje pilotskih projektov na celotno podjetje, avtomatizacija strojev in naprav. 1. Udeleženci delavnice 20 ključev 2. Svetovalka podjetja Deloitte & Tuche Maja Nosan 3. Levo Leopold Mori, desno Silvo Pritržnik 4. Delovna skupina z leve: Mitja A. Jandl, Ernest Ruter, Darja Hain, Pavlina Areh ► O tj Ida Robnik KUUČ 8: Povezava proizvodnih procesov Racionalizacija toka materialov in informacij med različnimi procesi in oddelki, komunikacija, funkcionalna in fizična povezanost med procesi, različne metode za medsebojno povezavo med procesi, sistemi push in puli. KUUČ 9: Vzdrževanje strojev in opreme Preprečevanje okvar, razvoj sodelovanja med proizvodnjo in vzdrževanjem, povečanje izkoriščenosti strojev, vodenje evidence o delovanju strojev, preventivno vzdrževanje strojev in naprav. KUUČ 10: Organizacija delovnega časa Časovna disciplina, delovne navade, ki dodajajo vrednost, sestanki delovnih skupin pred začetkom dela, pozitivno, prijateljsko vzdušje. KUUČ 11: Sistem zagotavljanja kakovosti Minimizacija stroškov kvalitete, vgradnja kvalitete v sam proizvodni proces, organizacija preskrbovalne verige, koncept notranjih/zunanjih kupcev, podpora in povezava s sistemom ISO 9000, izboljšanje kakovosti, meritve, hitra povratna informacija, cilj je 0% izmeta. KUUČ 12: Odnosi z dobavitelji Učinkovita organizacija preskrbovalne verige, notranji dobavitelji, zunanji dobavitelji, sodelovanje med dobavitelji. KUUČ 13: Odpravljanje vseh izgub Odpravljanje odvečnih operacij (iskanje, hoja čakanje...), povečanje deleža potrebnega dela, merjenje in izločanje aktivnosti, ki ne ustvarjajo vrednosti za kupce. KUUČ 14: Spodbujanje zaposlenih k izboljšavam Mobilizacija človeške ustvarjalnosti, zaposleni uvajajo lastne ideje, delavnice za izboljšave, razširjanje delavnic in opreme za izboljšave na celotno podjetje. „ KUUC 15: Sirjenje usposobljenosti zaposlenih Zaposleni obvladajo različne veščine, navzkrižno usposabljanje, poenostavitev delovnih postopkov, fleksibilnost organizacije in osebni razvoj posameznika, usposabljanje med delovnimi skupinami. KUUČ 16: Pravočasna dobava, hitri odzivi na spremljajoče zahteve trga, planiranje, operativna priprava dela in kontrola vseh virov. KUUČ 17: Definicija učinkovitosti, motiviranje zaposlenih z zastavljanjem realističnih ciljev, vključevanje zaposlenih v določanje standardov, časovni normativi. KUUČ 18: Računalniška podpora poslovanju Povečanje zmogljivosti s pomočjo informacijskih tehnologij (IT), zmanjšanje odvečnih del pred uvedbo IT, integriran informacijski sistem. KUUČ 19: Varčevanje z energijo in materiali Povečanje izkoriščenosti materialov, zmanjšanje obremenitev okolja, kultura varčevanja pri stroških, začetek z obstoječo infrastrukturo in nadaljevanje z naprednejšo tehnologijo, povezava s standardom ISO 14000. KUUČ 20: Obvladovanje vodilnih tehnologij Neopredmetena tehnologija, (znanje in izkušnje zaposlenih, sposobnost in hitrost razvoja ter uvajanja novih tehnologij), opredmetena tehnologija (stroji, naprave, infrastruktura), iskanje področij za doseganje konkurenčnosti, posnemovalno primerjanje (benchmarking). Podjetje se s pomočjo kontrolnih listov ocenjuje na vsakem od 20 področij, ki jih predstavljajo ključi. Za vsak ključ je možna ocena od 1 - 5, pri čemer je najnižja ocena 1, najvišja pa 5. Ta način daje sistem, s katerim lahko primerjamo podjetja v različnih državah in panogah ter napredek podjetja po uvedbi te metode. Pri ocenjevanju lahko podjetje zbere od 20 do 100 točk. Na osnovi kontrolnih listov -vprašalnikov za vsak ključ smo na delavnici v skupinah, ki smo jih oblikovali z udeleženci po principu sorodnih del, ocenili sedanje stanje podjetja po vseh dvajsetih ključih. To oceno za podjetje lahko na zelo pregledni način prikažemo v tabeli (levo spodaj) in v radarskem diagramu (desno spodaj) Ocenili smo, da je naše stan- je podjetja na 26,45 točkah oziroma povprečje za 20 ključev na nivoju 1,32. Ocenjeno stanje za naše podjetje je nekoliko nižje od začetne ocene drugih podjetij, ki so začele uvajati to metodo, kar pa je razumljivo, saj smo do sedaj le sanirali stanje, ne pa izvajali ciljnih ukrepov za razvoj podjetja. Po oceni stanja nas čaka še veliko dela preden bomo začeli uvajati metodo dvajsetih ključev. Izbrati oziroma določiti moramo skupaj s svetovalci Deloitte & Tuche prioritetne ključe, ki jih bomo uvajali v podjetju v letu 2002. Izbor ključev je odvisen od potreb v podjetju (ocena stanja, strategija podjetja, mnenja zaposlenih in vodstva ter mnenja svetovalcev po ogledu podjetja). Izdelati in vzpostaviti moramo organizacijo za podporo projekta 20 ključev. Določenega imamo že odgovornega vodjo projekta, to je direktor Silvo Pritržnik, vodja projekta je Pavlina Areh in tri svetovalce Mitjo Jandla, Leopolda Morija in Draga Pogorevca. Za prioritetne ključe bomo imenovali "strokovnjake za ključe in vodje uvajanja ključev" ter oblikovali delovne skupine za vse zaposlene v podjetju in določili vodje posameznih delovnih skupin. Izdelali bomo akcijske načrte uvajanja metode 20 ključev v podjetje z zastavljanimi cilji napredka v posamezni delovni skupini za vsak ključ posebej. Vse te aktivnosti bomo izvedli v mesecu februarju, tako da bo uradni začetek UVAJANJA METODE 20 KLJUČEV v podjetje v mesecu MARCU. ▲ Literatura: Deloitte & Tuche 1.90 1.59 TH 1.18 1.14 1.59 199 1.64 1.27 12T 1.00 1.23 1.32 1.55 136 1.14 . ... 1.09 RADARSKI DIAGRAM NA NIVOJU CELOTNEGA PODJETJA O MivTrB NAJPRIZADEVNEJŠI LASTNIKI GOZDOV V LETU 2001 V KOROŠKI REGIJI GORAZD MLINŠEK, univ.dipl.inž.gozdarstva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Zavod za gozdove Slovenije je že tretje leto med lastniki gozdov izbiral najprizadevnejšega lastnika gozdov po posameznih območnih enotah. Izbor poteka predhodno po točno določenih kriterijih (velikost gozdne posesti, navezanost lastnikov na gozd, negovanost gozda, kakovost opravljenih gojitvenih in varstvenih del ter sečnja in spravilo lesa, upoštevanje večnamenske vloge gozda, sodelovanje pri vzdrževanju gozdnih cest in vlak, sodelovanje pri načrtovanju in odbiri drevja za posek, sodelovanje z javno gozdarsko službo pri izobraževanju znotraj območja). Po krajevnih enotah izberejo gozdarji najprizadevnejšega lastnika, izmed njih pa posebna komisija izbere, glede na število zbranih točk, najprizadevnejšega lastnika v območju. Poleg omenjenih kriterijev upoštevamo tudi zastopanost po posameznih dolinah (Dravska, Mežiška, Mislinjska), saj so prizadevni lastniki, ki se zavedajo pomena gozda in svoje odvisnosti od zelene drevesne banke, po vsej koroški regiji. Vsako leto se sreča vseh štirinajst izbranih najprizadev-nejših lastnikov gozdov iz vseh območij na drugem koncu Slovenije, kjer jim vodstvom ZGS na prijetnih srečanjih podeli priznanja. 4. decembra 2001 se je v Turnišču udeležil podelitve priznanj v Koroški regiji izbran najprizadevnejši lastnik gozdov JOŽE ROŠER "Plentak" iz Mislinje. Med kandidati za najboljšega lastnika gozdov so bili poleg njega še RUDI SGERM, p.d. Sgerm iz Orlice na Pohorju, JOŽE MATIJA, P.D. LEDINEK z Ojstrice nad Dravogradom in JAKOB ŽAŽE "PAPEŽ" iz Leš nad Prevaljami. JOŽE ROŠER "Plentak" iz Mislinje je že vrsto let zvest gozdu, saj mu je ta drugi dom. Danes živijo Rošerji v novo zgrajeni hiši v zaselku Straže pri Mislinji, kjer imajo tudi novo Jože Rošer "Plentak" A W Foto Gorazd Mlinšek gospodarsko poslopje. Od stanovanjske hiše je lep razgled po Mislinjski dolini in Pohorju, kjer imajo Rošerji 31 ha gozda. Pri Plentaku na Tolstem vrhu je preživljal Jože svojo težko, pa vendar lepo mladost. Rad se spominja materinega pripovedovanja, kako hudi so bili krizni časi okoli prve svetovne vojne, ko so na marsikateri hribovski kmetiji zaradi najrazličnejših vzrokov osiromašili in so bili prisiljeni prodati "grunt". Jožetovi mami je uspelo s trdo voljo in odrekanjem ohraniti Plentakovo domačijo, kamor se Jože vrača zelo pogosto. Kadar mu čas dopušča, se poda pod krošnje gozdnega drevja. V svojem gozdu, kateri se razprostira od reke Mislinje v nadmorski višini 800 m vse do 1000 m nad morjem, sprošča duhovno in fizično energijo. Veliko razmišlja o naravi, varovanju okolja, življenju v gozdu, še posebno pa o delu v gozdu. V veliko pomoč so mu pri gospodarjenju z gozdom strokovni nasveti gozdarjev javne gozdarske službe iz KE Mislinja, pa tudi strokovna literatura o delu v gozdu - še posebno pa o negi in varstvu gozdov. Z veseljem se udeležuje izobraževalnih aktivnosti, katere pripravljajo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije. Vsa dela v gozdu opravlja sam. Raje neguje mlad gozd kot pa seka. Prijetno se je Rošerjeva domačija, kjer danes živi Jože z družino. Rošerjeva biča Marija - v veliko pomoč Rošerjem. sprehoditi po Plentakovem gozdu, katerega je pred osmimi leti na večji površini ogolel rušilni veter. Danes so rane vetroloma zaceljene tudi z Jožetovo po- močjo. S pravilnimi negovalnimi, varstvenimi ukrepi in sadnjo listavcev pomaga naravi, da bo nekdaj zasmrečen labilen gozd postal stabilen. Jože želi ohrani- Z leve: zet Blaž, Rudi Sgern in revirni gozdar Miha Sgernovo domačijo. AT Foto Gorazd Mlinšek ti lep zdrav gozd tudi prihodnjim rodovom. Pri tem so mu v veliko pomoč vsi njegovi domači, ki razumejo njegova prizadevanja za skrb v domačem gozdu. Jožetu želimo, da bi še dolgo negoval svojo skrb in prizadevanje za ohranjanje raznolikega gozdnega bogastva in mu čestitamo za izbor za najprizade-vnejšega lastnika gozdov v letu 2001 v Koroški regiji. Vendar pa Jože ni osamljen, saj so v gozdnogospodarski območni enoti Slovenj Gradec še mnogi zelo skrbni gospodarji gozdov, ki se zavedajo pomena gozdov za obstoj njihovih kmetij. Starosta med njimi je tudi RUDOLF SGERM iz Zgornje Orlice na Pohorju. Bralci Viharnika ga že dobro poznamo, poznajo pa ga tudi gozdarski strokovnjaki in drugi ljubitelji narave doma in v tujini. Kljub visoki starosti se Rudi pogosto poda po strmem in jarkastem pobočju na ogled svojega zelo ohranjenega in negovanega prebiralnega gozda. Skrb za gozd je podedoval Rudi po svojih starših, za Sgermov gozd so skrbeli tudi že prejšnji rodovi. O tem nas prepričajo stare in debele smreke in jelke, med katerimi je prava drevesna lepotica Sgermova smreka -največja smreka v Evropi. Tako kot je vitalna več kot 62 metrov visoka Sgermova smreka, tako je vitalen ves Sgermov gozd. Tudi stalna Rudijeva prisotnost in skrb za gozd zelo pripomore, da je njihov gozd še zelo ohranjen. Skrbno organizira in pomaga pri kakovostno opravljenih sečnjah in spravilu lesa. Kljub zelo dobri odprtosti gozda z gozdnimi vlakami in gozdno cesto, podirajo drevje v Sgermovem gozdu premišljeno in skrbno. Poškodb zaradi sečnje in spravila hlodovine na odraslem drevju in mladju skoraj ni. Rudija pogostokrat srečamo z motiko in sekiro v roki, ko po končani sečnji kar sam ureja in popravlja vlake. Poskrbi pa tudi za popolni gozdni red. Vrsto let mu je dajal stro-vne nasvete tudi njegov brat Franjo Sgerm - dolgoletni profesor gozdarstva. Danes pa radi zahajajo k Sgermu številni domači in tuji gozdarski strokovnjaki, o umetnosti gospodarjenja v kmečkem prebiralnem gozdu pa se vsako leto ob Rudijevi prisotnosti učijo na terenskih vajah študentje gozdarstva iz Biotehniške fakultete. Sgermovo doma- Jakob Žaže pred domačijo. čijo obiskujejo številne ekskurzije, saj ima smisel za komuniciranje z javnostjo vsa družina. Še posebno radi zahajamo k Rudiju tudi gozdarji, saj je sodelovanje z njim zelo prijetno in koristno. Naj poteka sodelovanje med Rudijem in gozdarji še mnogo let! V skupino najprizade-vnejših lastnikov gozdov je bil izbran tudi JOŽE MATIJA z Ojstrice nad Dravogradom. Jože je z ženo Albino lastnik Ledinekove domačije, posestvu-jeta pa tudi strmo Jamnikovo posest na Sv. Duhu. Ledinekova domačija leži na nadmorski višini 750 m, strma pobočja porašča na obeh posestvih 25 ha gozda. Gospodar Jože je prišel na Ledinekovo kmetijo iz Zdovčeve kmetije pod Uršljo goro leta 1976. Na strma pobočja nad Dravo ga je privabila in pripeljala žena Albina. Kmetijo so popolnoma prenovili. Imajo sodobno opremljen hlev, glavna kmetijska dejavnost jim je proizvodnja mleka. V letu 2001 so oddali 123 000 litrov mleka. Uredili so tudi negozdne površine za strojno obdelavo. Dvajset let so investirali v posodabljanje kmetije, banka jim je bil gozd, ki je bil zaradi tega obremenjen. Kljub močnim posegom je danes gozd negovan. Jože opravlja ob pomoči sinov vsa dela v gozdu sam. Redno sodeluje pri raznih gozdarskih delavnicah, organiziranih s strani gozdarjev kra- raven (naravi prijazen) pristop do dela v gozdu, katerega naj neguje še vrsto let! Izbor najprizadevnejšega lastnika gozdov s strani Zavoda za gozdove Slovenije postaja že tradicionalen. Vsi prizadevni lastniki gozdov si zaslužite javno pohvalo. Gozdarji ZGS si želimo nadaljnjega dobrega sodelovanja z vami! ▲ Rudi Sgern Jože Matija z ženo Albino jevne enote Dravograd. Sodeluje in upošteva navodila gozdnogospodarskega načrtovanja. Sam pravi, da je sodelovanje z gozdarji zelo dobro, saj so danes ti bolj dostopni do lastnikov kot so bili nekoč. Na Ledinekovi domačiji jih živi sedem, med njimi so štirje otroci, trije sinovi in hči. Jože hodi v službo, Marko je študent strojništva v Mariboru, Janez obiskuje osnovno šolo, prijetna Sabina pa si nabira znanje v srednji poslovni šoli v Slovenj Gradcu. Vsem Ledinekovim želim veliko uspehov pri njihovem delu, očetu Jožetu pa še veliko zdravih zagnanih let pri delu v gozdu! Že tretjič je bil v občini Ravne na Koroškem izbran za najprizadevnejšega lastnika gozdov JAKOB ŽAZE, p.d. Papež z Leš nad Prevaljami. Je lastnik srednje velike kmetije, kjer živi sam, v veliko pomoč mu je pri gospodinjstvu gospa Magda. Papeževa kmetija je na lepem kraju, zato k Papežu radi prihajajo mnogi, kateri so prijetno postreženi z domačimi jedmi. Jaka pa je najraje v gozdu, čeprav mu veliko časa vzame tudi živina. Skrbno opravlja vsa dela v gozdu. Čeprav živi z gozdom vse življenje in ga dobro pozna pravi, da mu je vsak gozdarjev nasvet dobrodošel. Rad se tudi dodatno izobražuje. Znan mu je sona- KDO BO CERTIFICIRAL SLOVENSKE GOZDOVE VERONIKA Z. VALENTAR, univ. dipl.inž.gozdarstva Na konferenci o okolju in človeških virih leta 1992 v Riu de Janieru so številne države udeleženke sprejele sklep o trajnostnem zagotavljanju osnovnih virov za preživetje človeštva. Hkrati s tem sklepom je bil sprejet tudi dogovor o ohranjanju tropskih gozdov, saj njihovo uničevanje vodi do nepredvidljivih klimatskih sprememb, splošni otoplitvi, hkrati pa se ruši naravni krogotok atmosferskih plinov. Eden prvih ukrepov na področju gozdarstva je bila uvedba certifikata FSC (Forest Ste-wardship Council), ki so ga kmalu sprejele številne svetovne države, med njimi tudi nekaj južnoameriških, kjer je izsekavanje tropskih gozdov najbolj prisotno. Podpisnice so se zavezale, da bodo z gozdovi, ki imajo oznako FSC gospodarile trajnostno, to pomeni, da bodo trajno zagotovljene vse funkcije, ki jih gozd mora opravljati. V Evropi je v skladu s Helsinškimi kriteriji, sprejetimi na ministrski konferenci o varstvu gozdov v Evropi nastala organizacija PEFC (Pan European Forest Certificat), ki ima svoj sedež v večini evropskih držav. Ker je pridružena članica tudi Slovenija, bo ustanovitev te organizacije prav gotovo zanimala vse, ki jim prodaja lesa pomeni pomemben prihodek. Kaj je PEFC? Pisarna PEFC je bila uradno ustanovljena 30. junija leta 1999 v Parizu. V organizacijo se je najprej vključila prostovoljna privatna iniciativa z namenom prodaje lesa po kriterijih, določenih z resolucijo o varovanju evropskih gozdov, sprejeto na helsinški in lisbonski ministrski konferenci leta 1993 in 1998. Les iz teh gozdov je označen z logotipom PEFC, kupci izdelkov, narejenih iz tega lesa, pa naj bi bistveno prispevali k trajnostni rabi gozdov. V bistvu torej gre za spremljanje lesa iz gozda do končnega izdelka, kjer mora biti količina z logotipom označenega rezanega ali kasneje obdelanega lesa logično manjša od količine posekanega lesa v gozdu. Tako imenovanih Lizbonskih kriterijev je šest in poudarjajo ohranjanje gozda kot ekosistema ter vključitev v globalni krogotok ogljika na zemlji, pomembnost vitalnosti in zdravja gozdnih ekosistemov, razširitev funkcij gozda na gozdne in negozdne funkcije, biološko pestrost v gozdnih ekosistemih, varovalno vlogo gozdov v smislu ohranjanja tal in vodnih virov ter pomembnost ostalih socio-ekonomskih funkcij. Vključene članice Leta 1998 se je nekaj lastnikov gozdov iz Finske, Nemčije, Norveške, Francije, Avstrije in Švedske skupaj s predstavniki lesne industrije odločilo podpreti iniciativo PEFC. Kmalu so se pridružile še Belgija, Češka, Danska, Velika Britanija, Madžarska, Irska, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Slovenija. Španija in Švica. V teh državah površina zasebnih gozdov presega površino 100 milijonov hektarov, skupna posekana lesna masa pa znaša približno 280 milijonov kubikov letno. Projekt so podprle tudi Kanada, Malezija in ZDA skupaj s posameznimi predstavniki iz Avstralije, Brazilije, Južne Afrike in Nove Zelandije. Tako je članstvo te organizacije danes razširjeno po vsem svetu, v prvi vrsti pa je to organizacija, namenjena združenju lastnikov gozdov ter lesni industriji iz evropskih držav. Kako deluje PEFC? Na nacionalnem nivoju morajo vse zainteresirane strani upoštevati nacionalne standarde in nacionalno klasifikacijsko shemo, ki mora biti v skladu s strogimi mednarodnimi predpisi PEFC. Certifikacijska telesa, pooblaščena s strani mednarodnega akridetacijskega telesa, morajo certificirati vse gozdove po nacionalni certifikacijski shemi, sledi pa pridobitev logotipa PEFC. PEFC je razvil tako imenovani verižni sistem (chain of custody), v katerega so vključeni lastniki gozdov, gozdarska industrija in trgovina z namenom zagotavljati učinkovit in poceni sistem z ugotavljanjem porekla od potrošnika do proizvajalca. Verifikacijo mora opravljati neodvisna tretja ustanova. Temelji na notranji kontroli in vključuje komunikacijo med posameznimi členi verige, zagotavlja pa učinkovit in poceni nadzor nad proizvodi od poseka lesa do končnega proizvoda. Priporočljivo je, da poreklo proizvoda temelji na standardih ISO 9002 in ekoloških standardih kot sta ISO 14001 ali EMAS. PEFC predstavlja okvir za vzajemno prepoznavnost, konkurenčni boj med posamezniki pa izboljšuje kakovost in niža stroške. Združuje okrog 12 milijonov lastnikov gozdov in ni profitna organizacija. Njen osnovni namen je namreč varovanje gozdov kot enega najpomembnejših evropskih ekosistemov. Članstvo v organizaciji je pomembno predvsem za manjše posestnike, saj v konkurenčnem boju lahko dokažejo, da je gospodarjenje v teh gozdovih v nasprotju z mnogimi večjimi koncerni trajnostno. Pomembno je, da se cer-tificiranje gozdov začne na regionalni ravni. Tak primer je Bavarska, kjer je 500 000 lastnikov gozdov z gozdno posestjo, v povprečju veliko 2,7 ha. V tem primeru je možna certi-fikacija celotne regije, v kateri lahko lastniki s podpisom pogodbe pridobijo licenco PEFC. Ta oblika certifikacije zaradi organiziranega trga pomeni zmanjšanje stroškov za lastnike, hkrati pa spodbudo za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Članstvo v organizaciji poleg tega zagotavlja kredibilnost, transparentnost, sodelovanje vseh zainteresiranih v verigi, stroškovno učinkovitost ter zmanjšanje tveganja. Certifikat PEFC v Sloveniji Slovenija je skupaj z Belorusijo, Estonijo, Madžarsko, Litvo in Luksemburgom ostala v fazi ustanavljanja PEFC na nacionalni in mednarodni ravni. Še predlani je sodelovala na mednarodnih delavnicah, zaradi neurejenih razmer na področju gozdarstva pa se je proces ustavil in Slovenija že lansko leto na mednarodni ravni ni sodelovala več. V fazi ustanavljanja je slovenski certifikacijski svet, v katerem sodelujejo predstavniki Gozdarskega inštituta, Ministrstva za gospodarstvo, Zavoda za gozdove Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, Ministrstva za okolje in prostor, Kmetijsko-gozdarske zbornice, Zadružne zveze, Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Obrtne zbornice Slovenije ter združenj za gozdarstvo, trgovino, lesarstvo, celulozo in papirno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Združenja lastnikov in lovskih upravičencev. Potrebno je izde- ► lati tudi nacionalno certifikacijsko shemo, seveda pa nas čaka še pridobitev lastnikov gozdov in domače lesne industrije, kar je ključnega pomena za začetek certificiranja slovenskih gozdov. Certifikacijo naj bi prevzela Kmetijsko- gozdarska zbornica Slovenije, ki pa zaenkrat sploh nima kadrov. Delavci Zavoda za gozdove Slovenije so po njihovem mnenju edini prisotni na terenu, vendar v letih, odkar obstajajo niso naredili nič za boljšo organiziranost lastnikov, saj so problemi nedoseganja desetletnih etatov, negovanosti gozdov in razdrobljenosti gozdne posesti tisti, ki zaenkrat na naše državne gozdarske uslužbence mečejo slabo luč. Certifikati drugod niso stvar politike, ampak pomenijo bolj konkurenčen nastop na trgu, s tem pa seveda doseganje višjih odkupnih cen. To seveda ne pomeni, da bi se s pridobitvijo gozdarskega certifikata bistveno izboljšal položaj lastnikov gozdov in lesne industrije, lahko pa pomeni večjo prepoznavnost Slovenije v evropski lesni trgovini. Odstotek izvoza lesa iz Slovenije ni zanemarljiv, po drugi strani pa se hvalimo z dolgoletno tradicijo sonaravnega gospodarjenja v naših gozdovih. Zal svet potrebuje dokaze na papirju in ena od teh oblik je tudi certifikat, ki bi ga pri nas z malo volje lahko pridobili in na tujih trgih nastopali kot enotna regija. Navsezadnje vsi lastniki gozdov plačujejo zbornični prispevek, čeprav mnogi sploh ne vedo, zakaj. Če se bo Slovenija odločila sodelovati v organizaciji PEFC, namreč tudi to ne bo zastonj, ampak bo moral vsakdo, ki bo hotel prodajati les pod tem logotipom, dodatno seči v žep. Tega seveda ne bo storil, če ne bo imel koristi v obliki višje odkupne cene, možnosti za dodaten zaslužek z delom v gozdu itd. Eden pomembnih kriterijev za pridobitev certifikata je tudi človeku prijazno delo v gozdu, to pa je kriterij, kjer bi Slovenci morali delati popravni izpit. Gozd je eno naših velikih bogastev in ni dovolj, da se tega zavedamo, ampak moramo to dejstvo znati tržiti. Zal je pri nas tako, da imajo še vedno vodilno besedo politiki, stroka pa molči in prikimava. Pa ne zato, ker bi se z vsem strinjali. ▲ KOZJAŠKI ŠINTLI KRISTL VALTL Vsaj enkrat je nekdo, tudi v strokovnih krogih zapisal besedo »šintli«, namreč tako kot temu pravijo tukajšnji domačini najbrž že stoletja? Na Muti, v avli občinske stavbe je bila v desetih dneh novega leta na ogled zanimiva razstava in širša predstavitev, deloma zgodovine, izdelave in uporabe šintlov, seveda vključno z orodjem in opisom ustreznih dreves, torej surovine za šintle. Skoraj bi lahko trdili, da bi v evropskem prostoru težko našli po kritini tako značilno podobo stavbarstva, kot smo jo negovali in premogli prav v koroški pokrajini. Ne samo na podeželju, tudi na trške in mestne hiše, na imenitne gradove, cerkve in še kam so pribijali šintle. Sintl ali v drugačnih obdelavah les je bil hvaležna kritina. O trajnosti naj presodi vsak sam. Petdeset do šestdeset let ali celo dlje je držala dobra »šintlska« streha. In koliko zdržijo današnje, sodobnejše kritine. V študijskem krožku so goz-darka Jerneja Čoderl, seveda ob pomoči kolegov sodelavcev in kmetov pripravili raziskavo in prikaz o izdelavi in uporabi šintlov na Kozjaku, vse od lesa do različnih načinov uporabe. Sočasno se je rodila knjižica, ki ima nedvomno pravo zgodovinsko vrednost, najbrž tudi vrednost v stroki, saj nam ohranja Otvoritve razstave in promocije »šintla« se je med drugimi udeležil tudi župan občine Muta Ivo Draučbaher. Foto Kristl Valtl neko vedenje o izumirajočem znanju preteklosti. Razstava je bila deležna precejšnje pozornosti, saj je bila celovita, v napisani besedi razumljiva, z orodji pa nazorna. Kot soavtorji brošure so se podpisali Jerneja Čoderl, Simon Štruc, Franci Habjan in Zdravko Cesar, slednji je opisal gorenjske »šikelne«. Oblike in načini kritja pa so nazorno pokazani na razstavljenih delih. Pravi šintlarji se nikoli niso hvalili, mojstra je hvalilo delo! Občudovali smo ravne »plane«, enako nagnjene šintle, poravnane po »žlahti«. Tudi kupe šintlov so zlagali tako, celo na vozove so strogo nalagali po »rižah«. V študijskem krožku so govorili tudi o inpregnaciji. Na Koroškem imamo še največ dokazov, takšnih in drugačnih, ki pa še nobeden ni uspel odločno dokazati smisla ali prednosti dodajanja nam danes znane kemije. Če smo bolj pozorni lahko opazimo, da se šintli nekako vračajo; da bi lahko bili celo_ dodatni zaslužek kmetijam? Študija je nedvomno raziskala, zapisala in fiksirala zanimiv delček naše preteklosti in zasluži pozornost. Kdo še pomni, kako se razbolijo kolena in križ pri pokrivanju in kako čarobno je poslušanje dežnih kapljic, ko udarjajo na lesene strune starih šintlov? Ko veter odpihne zadnje šintle, propade hiša - umre rod! ▲ Če vas pozdravijo šintli, ste v Kozjaško - Koroški pokrajini. Foto Jerneja Čoderl INFORMATIVNI GOZDARSKI STORŽI V JANUARJU GORAZD MUNSEK, univ.dipl.inž.gozdarstva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Januar je mesec birokracije tudi v gozdarstvu. To je čas, ko je potrebno narediti inventuro skozi prejšnje leto opravljenih del. Analize o delu v preteklem letu pa služijo za izboljšanje delovnih uspehov v tekočem letu. Tako smo intenzivno urejali in zbrali podatke za letno poročilo o delu v letu 2001, o katerih vas bomo še seznanili. Osnova za dobro planirano izvedbo dela v gozdu (sečnja, gojenje, varstvo) so tudi kvalitetni gozdnogojitveni načrti. Revirni gozdarji intenzivno zbirajo na terenu informacije za obnovo gozdnogojitvenih načrtov. Gozdnogojitveno načrtovanje je dolgoročno v okviru načrtovanih enot in kratkoročno v okviru negovalnih načrtovalnih enot (za obdobje največ deset let). S pomočjo zastavljenih kratkoročnih ciljev in postopnim ukrepanjem v mladostnih fazah in starejšem gozdu težimo k dolgoročno optimalno zastavljenim ciljem - zdravega vitalnega odraslega gozda. Revirni gozdarji pripravljajo na terenu tudi objekte za nego (označba dreves za prvo in drugo redčenje) in redno sečnjo po letnem planu. Lastnikom gozdov, ki imajo v letošnjem letu planirana gojitvena dela svetujemo, da se, v kolikor bo vreme dopuščalo, lotijo predvidenih gojitvenih del. Letošnja zima z malo snega ne ovira gozdarjev pri vsakoletnem rednem pregledu zdravstvenega stanja gozdov. Tako gozdarji kot lastniki moramo biti pozorni na žarišča podlubnikov. Sanacijo žarišč je potrebno izvajati takoj. Pozorni pa moramo biti tudi na druga dogajanja v gozdu. Lansko sušno obdobje in nizke temperature v novembru in decembru so delno vplivale na poslabšanje vitalnosti posameznih drevesnih vrst na teritorialno omejenih predelih gozdov. Na izpostavljenih predelih, še posebno tam, kjer so nekoč pasli, se je že lansko jesen močno ojavila štorovka ali mraznica, i je povzročila sušenje zaradi suše slabše vitalnih in mehansko poškodovanih smrek (tudi v fazi mladja). Na z štorovko "okuženih" gozdnih tleh ne smemo sadi- ti smreke, saj z ponovnim vnašanjem te drevesne vrste podaljšujemo življensko dobo štorovke. Zelo zanimive primere sušenja smreke zaradi štorovke smo zasledili na področju Cerneške gore. V posameznih predelih našega območja se nadaljuje v lanskem letu nastalo sušenje jelovih vej in vrhov v fazi mladega gozda. Napadena so drevesa pod zastorom. Na Gozdarski inštitut smo poslali na zdravstveni pregled prizadete jelove veje iz območja GE Plešivec. Sušenje naj bi povzročila gliva Herpo-trichia parasitica migra(rjavenje jelovih iglic), ki v vlažinih in senčnih predelih lahko povzroči sušenje dreves v večjem obsegu. Lastniki gozdov in drugi, v kolikor opazite sušenje ali nenadne spremembe na gozdnem drevju, javite svoja opažanja revirnemu gozdarju, da bomo lahko pravočasno ukrepali. Bliža se čas spomladanske sadnje. Seme za proizvodnjo sadik v drevesnicah zagotavlja tudi Zavod za gozdove Slovenije. Plodove in semena raznih gozdnih drevesnih vrst nabirajo v semenskih sestojih in posebej izbranih semenjakih v jesenskem času. Najprimernejši čas za nabiranje macesnovih storžev je od decembra do konca februarja. Semenska leta macesna se pojavljajo v zelo dolgem časovnem obdobju, zadnji polni ob-rod macesna je bil leta 1986, lansko leto je macesen semenil delno. Izkoristili smo obrod macesna na Peci in z posebej izbranih dreves so delavci GG Slovenj gradeč nabrali pod našim nadzorom manjšo, a nujno potrebno količino semena. Suho vreme je privabilo v gozdove številne rekreativce, pa tudi šolarje. V KE Radlje sta zaživeli gozdni učni poti. Živahno pa je bilo tudi na novo nastajajoči gozdni učni poti Kaštel. Pot so pod spremstvom gozdarja Toneta Levca , očeta te pohodniške poti, prehodili strokovnjaki Zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Maribora, ki bodo pripravili tudi svojo točko na tej poti pod Uršljo goro. ▲ PRAVNO SVETOVANJE JOŽE KREVH s.p. PAMEČE 7, SLOVENJ GRADEC PISARNA V SLOVENJ GRADCU na Glavnem trgu 41 ALI POTREBUJETE: • pravno, podjetniško in poslovno svetovanje • ureditev zemljiškoknjižnih zadev • ureditev normativnih aktov s področja delovnih razmerij • registracijo za samostojne podjetnike ali družbo • ureditev zadev pri notarju, sodišču, upravni enoti ... • sestavo vlog, pritožb, pogodb in drugih listin • posredovanje pri prodaji nepremičnin • oglaševanje - ekonomska propaganda ZAGOTAVLJAMO STROKOVNOST IN AŽURNOST PO UGODNIH CENAH telefon doma: 88 41 444 telefon pisarna: 88 45 445 mobitel: 041 891 600 'r ■ j MISLI MESECA JANUARJA 2001 Misli, ki so bile zapisane na zadnji dan leta 2001, naj vas spremljajo prvi mesec novega leta. Besede so se v celoto povezale takole: Odhaja še eno leto. Leto lepote, veselja, odgovornosti, odločanja, izbiranja, ... Odhaja brez, da bi odgovarjalo oziroma se jezilo. Ne želi obtoževati, želi le, da tok življenja gre naprej. V teh dneh so bile izrečene želje, ki so velike. Prav tako so upi veliki. Vendar, če pogledam nazaj - na leto 2001 - je res bilo toliko uresničenega? Res ljudje upoštevajo oz. uresničujejo tisto, kar želijo, kar izrečejo v najlepšem mesecu - vsaj za večino. So opravičene vse te pozornosti? Kako bi vse to spremenili, . da bi takšno sočustvovanje do bližnjih oz. do vseh imeli vse dni skozi vso leto? Je to mogoče? Če je, kako? Ljubezen dela čudeže. Sprejemanje različnosti. Biti bolj sočutni in odgovorni. Nikoli ne pozabiti, da vsak človek bije težek boj - spoštovanje, .... Naj nas na začetku novega leta spremlja naslednja misel: Koliko vsega je za nas vse na tem svetu. ... če le imamo oči, da to opazimo ... in srce, da to vzljubimo ... in roko, da to stisnemo k sebi. Lidija Jeromel J. Popravilo vlečnice Pungart 2. Prelep zimski dan Foto Arhiv Gradnje ZIMA JE LETOS MRZLA PETRA KREUH Letošnja zima je pravo nasprotje lanski. Snega sicer ni pretirano veliko, mraz pa se vleče že kar nekaj časa. Kot ponavadi, tudi v letošnji zimi kar nekaj delavcev zaposlujemo na GTC Kope kot žičničarje, strojnike na žičnicah ter strojnike na teptalcih. Sodelovanje z GTC Kope poteka že kar precej let. Naši delavci so bili tudi v preteklosti usposobljeni za ta dela in sicer v 70 letih še v okviru Lesne TOZD Gradnje in turizem, ki je bil prvotni lastnik in upravljalec naprav na Kopah. Zimsko pluženje gozdnih cest izvajamo s pomočjo številnih kmetov širom po Koroški od Ribnice na Pohorju, Radelj, Dravograda, Raven na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne. Brez pomoči le-teh bi bili zastoji po sneženju najbrž precejšnji, s tem pa bi si nakopali strašno jezo uporabnikov cest. Sicer pa se pripravljamo na pričetek nove gradbene sezone, s katero bomo pričeli takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Najprej bomo dokončali še nekaj objektov, ki smo jih pričeli graditi v preteklem letu. Sicer pa ponudbe že kar pridno izdelujemo in upamo, da bomo del tega posla tudi pridobili. A Po sprejetju Zakona o davku na dodano vrednost je bila gozdnim in drugim posestnikom dana možnost, da se odločijo za status davčnega zavezanca. Gozdni posestniki na podeželju se za to možnost niso pogosto odločali - morda tudi iz bojazni pred (pre)zahtevnim vodenjem lastnega računovodstva. Veliko pogosteje so izbrali možnost za uveljavitev pravice do pavšalnega nadomestila prometnega davka v višini 4 % od prodajne vrednosti kmetijskih pridelkov oz. gozdnih proizvodov. To vrednost nato uveljavljajo pri trgovanju z davčnimi zavezanci. Čeprav lahko razumemo uveljavitev te zakonske možnosti tudi kot enega redkih privilegijev potratne države in poskus izenačitve pogojev davčnih zavezancev in "pavšalistov", aa še vedno ne izkoriščajo vsi upravičenci. Skoda, saj s tem nevede ali nehote izgubl- jajo del svojih zakonsko uveljavljenih dohodkov, ki so kmetom v zadnjem času vse bolj skopo odmerjeni. Zato bi današnji nasvet namenili vsem tistim upravičencem, ki se še niso oglasili na Davčni upravi in podali vloge za izdajo Dovoljenja za uveljavitev pravice do pavšalnega nadomestila prometnega davka, naj to storijo čimprej. Dovoljenje ni izdano ob vložitvi prošnje, temveč je nanj treba nekoliko počakati. Največ seveda izgubljajo tisti, ki redno prodajajo svoje pridelke davčnim zavezancem. Stari "pavšalisti" prejmejo dovoljenja za tekoče leto po pošti običajno v začetku januarja. Morda se zdi 4% nekomu malo, če pa procente pretvorimo v 500 tolarjev na kubični meter prodanega lesa (kolikor pogosto v povprečju potrdilo prinese) pa gotovo zazveni bolj domače! Daj cesarju kar je cesarjevega in brž vzemi od njega, kar ti je pripravljen ponuditi I ▲ kmetijstvo ZDRUŽITEV ZADRUG NA KOROŠKEM - DILEME TONE JEŠOVNIK Nekako dve leti mineva od kar je prišla ideja za združitev štirih Koroških kmetijskih ter dveh specializiranih gozdarskih zadrug. Predvidevam, da kmetje vedo, da je do združitve tudi prišlo. Poudariti moram, da se Gozdarska zadruga Slovenj Gradec ni vključila v to združenje. Seveda pa se postavlja vprašanje, ali smo si kmetje tega želeli. Želeli ali ne, bili smo prisiljeni v takšno odločitev, kajti država in Zadružna zveza Slovenije sta podprli projekt, ki ga je izdelala svetovalna firma »Sird« iz Raven na Koroškem in seveda po smernicah vodilnih v bivših Kmetijskih zadrugah. Združitev so predlagali, ko so se naenkrat pojavile ogromne izgube in še preden so se v zadrugah zavedali, zakaj pravzaprav gre, so se izgube kar podvojile. Leta 1991, ko se je Slovenija osamosvojila, so po zakonu zadruge postale solastnice ali pa celo lastnice nekaterih predelovalnih obratov in pa bank oz. H KS. Tako so tudi Koroške zadruge imele v lasti mesno predelovalno industrijo Otiški Vrh, HKS, itd. Vem, da bodo mnogi temu nasprotovali, češ, nismo bili lastniki, pomoč pa smo jamčili s stoodstotnimi deleži, kar pa se je v končni fazi izkazalo skorajda enako. Te tudi izkazujejo izgube, ki so nastale v Koroških zadrugah. Zanimivo je mogoče to, da so sedeli v upravnih in nadzornih odborih prav vodilni zaposleni v Koroških zadrugah, seveda z nekaj uglednimi kmeti, o čemer so se tam pogovarjali, najbrž ne ve nihče ali pa tudi. Rad bi citiral en članek, ki je bil objavljen v petek 14. septembra 2001 v dnevnem časopisu Večer. Naslov je bil »Skupna zadruga za znižanje stroškov« ( kriti morajo visoko izgubo HKS in se prilagoditi novim tržnim pogojem - število zaposlenih bo manjše). » Razloga za združitev zadrug ne kaže iskati zgolj v spremenjenih tržnih razmerah, ampak tudi v nujnosti sanacije skupne Kreditno-hranilne službe (HKS) Slovenj Gradec. Ta se je zaradi slabega vodenja in najemanja visokih kreditov v preteklih letih znašla v izredno slabem finančnem položaju, saj je bila denimo že po reviziji računovodskih izkazov za leto 1998 ugotovljena izguba 395 milijonov tolarjev. Kot je povedal direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Ledina v Slovenj Gradcu, Mirko Tovšak, bodo izgubo HKS krili z državnimi sredstvi, z dezinvestiranjem in s prihodnjim, bolj konkurenčnim poslovanjem. V tej smeri nam je priskočila na pomoč država in sicer smo na podlagi lanskega razpisa za prestrukturiranje pridobili 110 milijonov nepovratnih sredstev ministrstva za kmetijstvo in 75 milijonov dolgoročnega ugodnega kredita iz ribiškega sklada za regionalni razvoj. Ker je primanjkljaj še večji, ga bodo zadruge krile tudi z dezinvestiranjem, to je s prodajo dela svojega premoženja, ki ga za delovanje neobhodno ne potrebujejo, je pojasnil Mirko Tovšak. Kot je povedal, računajo, da bodo združene zadruge, ki imajo več kot tisoč članov, močnejše na prodajnem in nabavnem trgul« No, to pa je to kar je bilo in kar nam nudi nova združena zadruga. Kmetje smo razočarani, ker na občnih zborih niso bile upoštevane naše pobude, pač pa je bilo zakonsko vse pravilno urejeno. Morda je bila slaba udeležba na samih zborih, ker smo take razlage že pričakovali. Kakorkoli že, kmetje bomo živeli z ali brez zadruge ravno tako, generacije kmetov se menjajo, enako pa vodstva, zato ne izgubiti upanja, skupaj upajmo v boljšo prihodnost. ▲ PRIDELOVANJE KROMPIRJA FRANC PREGLAU, dipl.inž.zoot., Kmetijska svetovalna služba Krompir v Sloveniji že dolga leta spada med pomembnejše poljščine. Tako mesto je krompir dobil predvsem zaradi velike reprodukcijske sposobnosti, saj nam povrne posajeno seme z 10 - 20 kratnim pridelkom. Seveda pa je zadovoljiv pridelek možno doseči, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Priprava zemlje in gnojenje: Na njivi, kjer bomo sadili krompir, hlevski gnoj praviloma zaorjemo že jeseni, izjemoma lahko na zelo lahkih peščenih tleh to opravimo spomladi. Praviloma naj bi krompirju gnojili z dobro uležanim hlevskim gnojem v količini 20 - 30 t/ha. Zaoravanje večjih količin sveže organske mase (npr. koruznice ali drugih rastlin, ki jih posejemo za podor) ne priporočamo, ker s tem ustvarjamo ugodne pogoje za razvoj bakterij, ki povzročajo navadno krastavost krompirja. Poleg hlevskega gnoja moramo na njivo, kjer bomo sadili krompir, dodati še mineralna gnojila. Koliko gnojil bomo potrosili, je odvisno od namena pridelave in od založenosti tal s hranili. Semenskemu in ranemu krompirju vso količino mineralnih gnojil potrosimo pred saditvijo, poznemu in krompirju namenjenemu za predelavo tudi dognojujemo z dušičnimi gnojili. Običajno se pri gnojenju z mineralnimi gnojili držimo sledečih norm na ha: __ Dušik (N) Fosfor (P7Os) Kalij (K?Q) Rani krompir ~T00 do 120 100 do 120 150ao 250 Pozni krompir 120doT7CT 120do150 200 do 300 2. Priprava gomoljev za saditev in sajenje: Praviloma se že v jeseni odločimo, katero sorto krompirja bomo pridelovali v naslednjem letu. Za saditev vedno uporabljamo zdrav, kakovosten, potrjen semenski krompir, ki ima manj kot 10 % okužb z nevarnimi virusi. Ena od izredno pomembnih priprav semena za saditev je siljenje ali nakaljevanje krompirja. S siljenjem pričnemo nekako mesec pred sajenjem. Ponavadi gomolje krompirja čez zimo skladiščimo v pretoplih in premalo vlažnih kletnih prostorih, kar ima za posledico, da so odgnale predolge in krhke cime, ki so samo izčrpale gomolj in zmanjšale energijo kaljivosti. Take cime je potrebno en mesec pred saditvijo potrgati in gomolje prebrati, tako da poleg cime odstranimo tudi bolne in poškodovane gomolje in le odbrane položimo v plitve zaboje. Prostor namenjen nakaljevanju mora biti osvetljen z naravno svetlobo, v kolikor to ni mogoče, pa je prostor potrebno umetno osvetliti.Nakaljevanje gomoljev na svetlobi je pomembno predvsem zato, da se zaradi svetlobe oblikujejo močni zeleni kaliči, ki se ne lomijo. Kalili naj bodo dolgi od 2 -5 mm. Temperatura je najpomembnejši dejavnik pri nakaljevanju gomoljev. Kadar želimo krompir hitro nakaliti, nakaljujemo krompir 14 dni pri temperaturi 20° C . Pri tej temperatri hitro požene majnše število kali, kar pomeni, da bo krompir imel na polju manj stebelj. Tak sistem nakaljevanja je priporočljiv za zgodnji krompir, ker bo tako nakaljen krompir imel manjše število debelejših gomoljev. Drugi način nakaljevanja gomoljev poteka pri nekoliko nižji temperaturi in sicer od 10 - 15° C. Pri tej temperaturi nakaljevanja se oblikuje večje število kaličev, kar pomeni, da bodo rastline imele na njivi večje število stebelj in tako nastavile večje število nekoliko drobnejših gomoljev. Nakaljevanje semena pri tej temperaturi traja okoli en mesec. Za nakaljevanje krompirja je pomembna tudi zračna vlaga. Zelo suhi prostori za nakaljevanje krompirja niso primerni, ker se gomolji izsušijo. Da do tega ne pride je potrebno zagotoviti 70-80 % vlažnost. Nekaj dni pred saditvijo krompirja je potrebno gomolje ohladiti na 5-7° C, saj se s tem izognemu šoku, ko krompir posadimo v še razmeroma hladna tla. Najprimernejši čas saditve krompirja je takrat, ko so tla ogreta na 8° C. Pri pripravi krompirja za saditev je pri nas še precej razširjeno rezanje gomoljev. Vendar je to poseg ki ga ne priporočamo. Z rezanjem gomoljev se prenašajo virune, glivične in bakterijske bolezni. Kadar so gomolji res debeli- nad 50 mm, moramo pri rezanju gomoljev nož razkužiti v alkoholu. Gomolje je potrebno narezati vsaj en teden pred saditvijo, da se rana zasuši, preden pride gomolj v tla. Rezanih gomoljev ne smemo shranjevati v prevlažnem ali presuhem prostoru, ker v prevlažnem prostoru gomolji pričnejo gniti, v presuhih pa je celjenje ran počasnejše. S pravilnim postopkom nakaljevanja vplivamo na skrajšanja časa od sajenja do vznika za 7 do 14 dni. Na pridelek vpliva tudi pravilno izbrana globina saditve , ki naj bo med 5 do 10 cm in je odvisna od vrste zemlje. V premokra tla ne sadimo, ker s tem povzročimo zbitost tal, ki kasneje onemogoča potrebno obdelavo tal. ZVEZA HRANILNO KREDITNIH SLUŽB SLOM NU1 . p.o. I II lil I \N \ POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC Telefon 02 883 93 00 Z blagajniškimi mesti: Slovenj Gradec, Celjska 7 Mislinja Dravograd Radlje ob Dravi Prevalje c 02 883 93 13 n 02 885 70 50 ® 02 871 04 90 ■a 02 888 00 10 tr 02 881 78 10 Svojim varčevalcem nudimo: VODENJE TOLARSKIH VLOG ZA DOMAČE FIZIČNE IN PRAVNE OSEBE • hranilna knjižica vam omogoča neomejeno gotovinsko razpolaganje s sredstvi na knjižici • žiro račun za občane, samostojne podjetnike in društva • tolarske vezave, ki so lahko kratkoročne in dolgoročne • tekoči račun predstavlja sodobno obliko brezgotovinskega poslovanja, vključuje tudi možnost pridobitve bankomatske in plačilne kartice KREDITIRANJE ZA NASLEDNJE NAMENE • investicije za kmetijske namene • dopolnilne dejavnosti na kmetijah • nakup kmetijskega repromateriala • potrošniška posojila HKS POSREDUJE • posojila Javnega sklada RS za regionalni razvoj vrazlične oblike državnih subvencij in subvencij lokalnih skupnosti namenjenih kmetijstvu DODATNE STORITVE • MAGNA kartica • posredovanje pri trgovanju z vrednostnimi papirji PLAČILNI PROMET • plačevanje vseh vrst položnic • unovčevanje nakaznic OHRANJAMO TRADICIJO IN SKRBIMO ZA RAZVOJ 3. Oskrba nasada: K oskrbi nasada sodi rahljanje zemlje, zatiranje plevelov, ter osipavanje. Rahljanje zemlje in oblikovanje grebenov je mehanična oskrba nasada s katero preprečimo zaskorjenje površine. 3.1 Zatiranje plevelov: Samo z okopavanjem se v konvencionalni pridelavi običajno ne poslužujemo. Lahko pa tako uničujemo pievele pri ekološki pridelavi ali pa v manjših nasadih (vrtičkarji). Najpogosteje v krompirju uporabljamo sledeče herbicide: po sajenju pred vznikom krompirja: • SENCOR 1 kg/ha • RACER 25 EC 2-4 l/ha;STOMP 330 4-6 l/ha • RACER 25 C 1 l/ha + SOMP 300 4l/ha • GESAGARD 50-VVP, PROHELAN-T, PROMEPIN 500, v odmerku 1,5-3 l/ha V času uporabe navedenih herbicidov morajo tla biti primerno vlažna. po vzniku krompirja: - SENCOR 0,75 kg/ha; uporabimo ga do višine 10 cm. Ni primeren za občutljive sorte-Jaerla - BASAGRAN 600 1,5-2 l/ha-za uničevanje smolenca, ko je krompir visok 10-15 cm; - FUSILADE SUPER, FOCUS ULTRA, GRASIDIM 1-2 l/ha za zatiranje enoletnih trav, za zatiranje večletnih naj bo odmerek 2-4 l/ha 3.2 Bolezni: Med najnevarnejše bolezni krompirja, ki močno zmanjšujejo pridelek so virusne bolezni in krompirjeva plesen. Proti virusnim boleznim se lahko borimo le z saditvijo odpornih sort na viruse. Krompirjeva plesen je glivična bolezen, ki jo zatiramo s kontaktnimi in sistemičnimi fungicidi. Bolezen se običajno pojavi, ko krompir strne vrste, dovzeten za okužbo pa ostaja vse do izkopa oziroma uničenja cime. V vlažnih letih je pojav fitoftore večji. Za zatiranje te bolezni uporabljamo sledeča sredstva: Fungicidi s kontaktnim delovanjem: ANTRACOL WP 1,5-1,8 kg/ha, DITHANE M45 2-2,5 kg/ha BAKRENI ANTRACOL 3-4 kg/ha in še nekatera druga sredstva. Omenjena sredstva uporabljamo za prvi dve škropljenji razen pripravkov na osnovi bakra, ki jih uporabimo proti koncu rasti. V kolikor je v času prvih škropljenj nestabilno vreme z visokimi temperaturami in visoko zračno vlago, pa moramo že za ta škropljenja uporabiti sistemična sredstva. Fungicidi z sistemičnim delovanjem: RIDOMIL GOLD 68 WP 2,5 kg/ha, ANTRACOL COMBI 2,5 kg/ha, AKROBAT MZ 2 kg/ha, MELODY DUO 2,5 kg/ha. Poleg naštetih sredstev se uporabljajo še sredstva z drugimi imeni in podobnim načinom delovanja kot zgoraj našteta, o uporabi le teh pa se posvetujte pri prodajalcu teh pripravkov ali pri kmetijskem svetovalcu. 3.3 Škodljivci: Od škodljivcev so na krompirju najpogostejši koloradski hrošč, listne uši in strune.O uporabi katerega koli sredstva za zatiranje teh škodljivcev se odločamo na podlagi doseženega kritičnega števila škodljivcev na rastlini oziroma m2. Strune: 1-3 strune na m2 - za zatiranje uporabimo VOLATON G-5 20-30 kg/ha, če tretiramo v vrste ali 80-100 kg/ha če tretiramo vse zemljišče. Tretiranje gomoljev pred ali ob saditvi s sredstvom PRESTIGE FS 290 (100 ml sredstva/100 kg krompirja) poleg strun deluje še na koloradskega hrošča. Koloradski hrošč: kritično število je en odrasel hrošč na grm oziroma 10 ličink. Z zatiranjem začnemo, ko je izleženih približno 30 % ličink. Za zatiranje lahko uporabimo sledeča sredstva: - ACTARA 25 WG 60-80 kg/ha, - DECIS EC 2,5 0,31/ha, - KARATE 2,5 EC 02-0,25 l/ha, - ZOLONE LIOUIDE 2,5 l/ha, - CHROMOREL-D 0,5-0,9 l/ha, - CONFIDOR SL 200 0,25-0,5 l/ha - CALYPSO SC 480 50-100 ml/ha. ▲ V Trbonjah pri Dravogradu sta v krogu svojih najdražjih, sosedov in prijateljev praznovala zlato poroko Marija in Janez Pavlič. Jubilanta sta bila redkega, toda častitljivega dogodka nadvse vesela, tudi zato, da sta ob težkem in trdem delu dočakala zlato poroko. Marija Pavlič se je rodila 14. januarja 1927. leta v Trbonjah. Pri očetu, ki je bil krojač se je izučila za krojačico in poleg vodenja gospodinjstva je večji del življenja šivala, nekaj let je imela celo svojo obrt, po upokojitvi moža pa si je našla zaposlitev v Slovenj Gradcu pri takratnem Imbamu, kjer je šivala ženske kostime. Janez Pavlič se je rodil 17. januarja 1922. v Trbonjah. Njegova življenska pot je bila težka in trda, leta 1948 pa se je zaposlil pri železnici in bil Zlatoporočenca Marija in Janez Pavlič Foto Franc Jurač zaposlen vse do svoje upokojitve na železniški postaji v Dravogradu kot kretničar in pre-mikač. S težko prisluženim denarjem sta si v Trbonjah zgradila hišo, v kateri sta hčerki in sinu podarila življenje, danes pa ju osrečuje štirje vnuki in trije pravnuki. K zlatemu jubileju Mariji in Janezu Pavličevima iskreno čestita tudi Viharnik. ▲ JERICA PERŠAK, P.D. PUŠNIKOVA BIČA JE PRAZNOVALA 80 LET TEREZIJA NAVERŠNIK MARIJA IN JANEZ PAVLIČ PRAZNOVALA ZLATO POROKO PRAZNUJEMO FRANC JURAČ Bil je lep zimski dan, 9. decembra, ko smo se zbrali ob naši mami, biči, prabici Jerčki, vsi njeni in se skupaj z njo poveselili ob njenem jubileju in podoživljali njeno prehojeno življenjsko pot. Rodila se je 10. decembra 1921 materi Jerici in očetu Avgustu Bivšek, p.d. Pričniku nad Mežico kot prva izmed šestih otrok. Že kot otrok je bila prava korenina; prijela je za vsako delo, saj ga je bilo na veliki kmetiji vedno dovolj. Večkrat nam je pripovedovala, kako so si po napornem delu konec tedna kar sami doma pripravili veselico, ko je sestra Trezka prijela za harmoniko. Po končani osnovni šoli je dve zimi obiskovala šiviljski tečaj v Mežici. Bila je nadarjena in znanje, ki si ga je pridobila, je s pridom uporabljala. V štirindvajsetem letu je spoznala svojega moža Karla, s katerim sta si 25. junija leta 1945 v mežiški cerkvi obljubila zvestobo, čeprav v šali rada pove, da ju ni združila prevelika ljubezen. Preselila se je na Pušnikovo domačijo, kjer sta z vso vnemo in zagnanostjo začela graditi dom. Že naslednje leto je postala mama. Luč sveta je zgledal sin Alojz, nato so se jima rodili še Trezka, Jerčka, Mojca in nazadne pri štiridesetih letih še Dragica. Bila je ponosna na svoje otroke, ki so kar prehitro odraščali in se eden za drugim osamosvajali. Kot bi trenil, je Jerčka postala babica, enkrat, dvakrat, trikrat - desetkrat. Vsakega vnuka je bila prav posebej vesela. V zadnjem letu pa se ji je izpolnila tiha želja - postala je prababica. Pa saj je naša biča tudi sicer pravi veseljak; zelo rada je v družbi, pri srcu so ji planine in s ponosom se rada spominja vseh prehojenih planinskih poti, katerih ni bilo malo. Rada sede v svojo "bolhico" in se odpravi po opravkih. Vesela je vsakega lepega dne in dobre letine, ko vidi da delo njenih rok Jerica Peršak z možem Karlom in pravnukinjo Živo. ni bilo zaman. Čeprav na kmetiji gospodari sedaj sin Alojz z ženo Ano, oba z dedijem po svojih močeh še rada pomagata. Zase pa še skoraj vse postorita najbolje sama. Radi se zbiramo v njuni majh- ni kuhinji, kjer je vedno toplo in živahno - vse nas še držita sku-paj. Obema želimo še veliko zdravja in da bi bila ob naslednjem praznovanju njuna družina večja še za kakega pravnuka. A Imilena hudernik, q ALET BREZNIKOVA MAMA O U hčerka Marija z družino Nekoč, že osemdeset let je od takrat, je drobna deklica ugledala mlado jutro življenja. Potem je rastla v dekle in postala žena. Vi, Hudernik Milena, ste kmalu sami načeli stezice in zaznamovali poti svojih enajstih otrok, ko ste nas enega za drugim dajali v zibelko. Postali ste Breznikova mama, skrbna, ljubeča, taka, ki je luč na poti svojih otrok, mama, ki zna z dobro voljo premagovati skrbi. Mama, kmečka žena, ki ima kljub obilici trdega dela za preživetje številne družine vedno prijazno besedo na ustih, vselej veliko srce za razdajanje sreče in tolažbo. Draga mama, življenje se je znalo mnogokrat tudi poigrati z vami. Vzelo vam je mnogo svetlobe in vam marsikdaj ni pustilo videti lepote življenja. A mi vemo, da ste živeli in še živite za nas, ki smo sadovi vaše ljubezni, plamen vašega življenja Radi bi, da bi vas naša ljubezen, ki je zdaj pomlajena v mnogih vnukih, ohranjala čilo in zdravo še vrsto let, da bi se še naprej znali veseliti drobcev sreče, ki vam vsak dan polnijo trenutke, tako kot ste vi, draga mama, z vero, upanjem in ljubeznijo napolnili naša srca. A FANIKA IN ALOJZ GOSTENČNIK STA SLAVILA ZLATO POROKO ROK GORENSEK Slavljenca sta doma na Šancah na Ravnah na Koroškem. Svoj lepi živi je nski jubilej sta praznovala 24. novembra 2001. Cerkveno slavje s ponovno slovesno obljubo ljubezni in zvestobe do smrti je bilo v farni cerkvi na Ravnah na Koroškem, praznovanje pa sta potem z gosti nadaljevala pri Plodru, na turistični kmetiji v Šentanelu. Prijetnega slavja se je udeležilo nad 50 povabljenih, ožjih in daljnih sorodnikov, prijateljev in znancev slavljencev. Fanika Gostenčnik, rojena Krivec, se je rodila kot peti otrok med sedemnajstimi (trinajst je bilo fantov in štiri dekleta) pri Kružniku na kmetiji v Selovcu. Dela na kmetiji za Faniko nikoli ni zmanjkalo, saj so delali sleherni dan od zgodnjega jutra do poznega večera. Zaradi njenega veselega značaja in dobre volje je premagala in prestala vse težave in trpljenje otroških in mladostnih let in se kmalu osamosvojila. Alojz Gostenčnik se je rodil 2. maja 1928 kot edini sin med petimi otroki pri Mešnjaku, idilični kmetiji na Koroškem Selovcu. Mešnjakov dom še danes kaže svojo, za nekdanje kmetije značilno podobo. Poslopja so skrita med košatim sadnim drevjem. Takšnih lesenih domačij današnja generacija skoraj ne pozna več. Alojz, ki je bil edini sin pri hiši, je moral krepko poprijeti za delo, ki ga takrat na kmetiji nikoli ni zmanjkalo. Prišla je druga svetovna vojna. Oba, Alojz in Fanika sta vojno preživela v strahu, odrekanju in v trpljenju. Alojz je moral takoj po vojni še odslužiti vojaški rok v daljni makedonski Bitoli. Po vrnitvi domov se je takoj zaposlil v valjarni železarne Ravne na Koroškem. Od doma se je preselil na Ravne, da je imel bližje na delo. V tem obdobju je spoznal Kružnikovo Faniko. Postala sta par in leta 1951 sta se poročila. V zakonu so se jima rodili trije otroci, hčerki Majda in Slavka ter sin Lojzi. Še preden je na svet prijokala najmlajša hčerka Majda, sta na Sancah na Ravnah s pridnim delom, trpljenjem in odrekanjem zgradila novo hišo. V času, ko sta gradila, v tem okolju še nihče ni uporabljal strojev za mešanje betona in drugih priprav, ki danes lajšajo delo graditeljem. Alojz je večino težaških zidarskih in drugih del opravil kar sam s svojimi rokami. Veselje ob vselitvi v novi dom je bilo zato še toliko večje. V družini naših slavljencev je vsa leta vladala ljubezen. Povezovalo jo je veliko medsebojno zaupanje in razumevanje. Alojz je bil v železarni priden in zanesljiv delavec. Svoje delo je opravljal v zadovoljstvo nadrejenih in v svoje veselje in zadovoljstvo vse do zaslužene upokojitve. Pa tudi drugače ni miroval; kjer je mogel, je pomagal svojim sodelavcem, tako pri gradnji njihovih hiš, kot pri raznih drugih opravilih. Poznal je tudi mesarske veščine, zato je bil ob domačih kolinah vedno dobrodošel. Fanika je svojemu možu vsa leta zvesto stala ob strani. Pomagala je pri vseh delih, tudi težaških in enkrat je pri tem, ko sta podirala drevje za ostrešje, skoraj izgubila roko. Cas je hitro tekel. Otroci so odrasli, končali šolanje in si ustvarili družine. Za Faniko in Alojza so prišli drugačni časi, časi mirnega, ljubečega, upokojeniškega življenja in časi veselih trenutkov ob živžavu njunih vnukov. Šest vnukov in ena vnukinja razveseljujejo njuna srca. Srečna sta in zadovoljna. Lahko se s ponosom vzreta na prehojeno življenjsko pot, vsak na svojo in na skupno, ki sta jo kronala s ponovno slovesno zaobljubo trajne ljubezni do konca svojih dni. Vsi, ki Faniko in Alojza poznamo, ju spoštujemo in radi imamo, iz vsega srca želimo še mnogo zdraveh in lepih skupnih let. A Zlata poroka Fanike in Alojza Gostenčnik. KDO SMO? Koroško društvo za boj proti raku dela na področju štirih upravnih enot, oz. dvanajstih koroških občin, ki združuje okrog 74. 000 prebivalcev. V odboru društva nas aktivno dela dvanajst, večina zdravstvenih delavk, zaposlenih v osnovnem zdravstvu. V društvo je trenutno včlanjenih okrog 1000 občanov, ki jim je skrb za zdravje pomemben vsakdan. Naši cilji so jasni: naučiti se nekaterim rakom ogniti ali ga, zaradi boljšega izida bolezni, zgodaj odkriti. DEJAVNOST DRUŠTVA Pri planiranju in izvajanju preventivnih dejavnosti nas vodi desetletni z/v program »Slovenija proti raku 2000-2010. Program zajema: 1. Izobraževanje zdravstvenih edukator-jev, izvajalcev programov (skrb za strokovno rast izvajalcev in sledenje doktrini); 2. Zdravstveno- vzgojno delo z varovanci; vsebine rakologije vključujemo v vse zdrav-stveno-vzgojne programe v regiji; v šoli za bodoče starše, v vrtcih in osnovnih ter srednjih šolah, za otroke in mladostnike, njihove starše ter vzgojno-pedagoške delavce, za organizirane skupine po delovnih organizacijah, za člane posameznih društev /društva upokojencev, invalidov, aktivi kmečkih žena...) itd. 3. Edukativne preglede dojk po že ustaljenem urniku: ZD Dravograd: vsako drugo sredo v mesecu od 15. do 17. ure v SA dr. IRENE LASIČ ZD Radlje: vsako prvo soboto v mesecu od 8. do 10. ure v SA dr. IVICE PODRZAVNIK ZD Ravne: vsak drugi četrtek v mesecu od 14. do 15. ure v SA dr. FRANCKE ŠMID-BOROVNIK ZD Slov.Gradec: vsako prvo sredo v mesecu od 18. do 20. ure v SA dr. METKE MARKOVIČ 4. Učenje samopregledovanja dojk na modelu opravljamo po vsakem predavanju za odraslo populacijo in hkrati ob eduka-tivnem pregledu dojk; izvajali pa smo jih tudi ob »dnevih zdravja« s srednješolkami. 5. Psihološka svetovanja nudimo po urniku: ZD Slovenj Gradec: vsak prvi torek v mesecu od 16. do 17. ure v prostorih psihološke ambulante - °g; Darja NABERNIK, psihol ZD Ravne na Koroškem: vsak drugi četrtek v mesecu od 14. do 15. ure v ambulanti psihohigienskega dispanzerja-Mojca Breznikar, klinični psiholog. 6. Posredno zdravstveno-vzgojno delo preko pisnih materialov, razstav po čakalnicah, preko lokalnih medijev, informacijskih stojnic... FINANCIRANJE DRUŠTVA Društvo se financira s članarino in donacijami sponzorjev. S sredstvi pokrijemo stroške predavanj in izobraževanj, nabav učnih pripomočkov in krijemo druge materialne stroške (nagrade osnovnošolcem ob slovesni obljubi, da ne bodo prižgali cigarete), ostanek sredstev pa namenjamo humanitarnim namenom (RK, Vid, ogroženi občani) in donaciji/sofinanciranju medicinskih aparatov, namenjenih zgodnjemu odkrivanju rakastih obolenj za potrebe Koroške. IN KAKO NAPREJ? Naše želje so skromne, a nam veliko pomenijo. Želimo predvsem to, da nas bi bilo več v skupnih prizadevanjih za boljše zdravje Korošcev, da bi pridobili čim več članov, ki bi se želeli naučiti raku se ogniti ali ga zgodaj odkriti, predvsem pa, ki bi se bili pripravljeni v skrb za svoje zdravje aktivno vključiti. ŽELITE POSTATI ČLAN NAŠEGA DRUŠTVA? Individualno se lahko včlanite v vseh splošnih ambulantah zdravstvenih domov, kolektivno pa preko delovne organizacije, preko predstavnika, ki ga sami izberete. Letna članarina znaša 1000 sit. Ob vpisu prejmete zdravstveno-vzgojne materiale Zveze slovenskih društev za boj proti raku in izkaznico v obliki žepnega koledarčka. Kot član društva lahko koristite naše brezplačne usluge (predavanja za organizirane skupine, edukativne preglede dojk, učenja samopregledovanja dojk na modelu, psihološka svetovanja v zvezi z rakom...), s članstvom pa finančno in moralno podprete tudi vsa naša ostala preventivna prizadevanja, vključno s soudeležbo pri posodobitvi lokalnih medicinskih pripomočkov, ki pripomorejo k zgodnejši diagnostiki rakastih obolenj. Sedež našega društva je v prostorih Zdravstvenega doma na Ravnah, po telefonu smo dosegljivi na številki: 8705 200. ▲ Pripis po dogovoru: Nada Kadiš, Prežihova 4, Dravograd Tekoči račun pri LB Dravograd: štev. 00271900 Utrinek z informacijske stojnice v podporo nekajenju pred Namo na Ravnah... ZDRAVO KOROŠKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU % ŽIVETI A. A SE PREDSTAVLJA IN VABI... X Pripravila: NADA KADIŠ, dipl. medicinska sestra, tajnica društva 1 ljudje VESELI DECEMBER V ČRNI NA KOROŠKEM : r IN DOGODKI JANEZ ŠVAB, inž.gozdarstva,