RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 | OFINSTRAL VREME I Murska Sobota, 26. februar m uokiczuvj Več na 4. strani. Meta Gabrijel Roman Albin Neža Janja Kazimir JSURT-J w«<»’ _ Murska Sobota, Cankarjeva 25, tel./ faks: (069) 22 921 edno ugodne cene izdelke bele tehnike gorenje Tel : (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 Že ko je država napovedala gradnjo mostov med Veržejem smo se tisti, ki se vozimo vsak dan čez Muro, najbrž razjez gradnjo pozimi in postaviti zanjo skoraj enoletni rok?! soboto bo zapihal igozahodnik, v noči na nedeljo bo deževalo, ohladilo se bo. Po času norosti naj bi prišel čas streznitve ali posta. Žal ni bilo niti pravih norčij, da bi se lahko treznili. Mor-da nam je misel za trezne čase navrgel voditelj TV-dnevnika konec minulega tedna, ko je bila Slovencem prikazana reportaža o uničenju hudobnega zmaja v gradu s 365 sobanami, ko je po prikazani reportaži pripomnil, da so se za vse gradove na Slovenskem že našli de-nacionalizacijski upravičenci, le za tega se nihče ne zmeni, in še kako prav je 26. februar, četrtek, 27. februar, petek, 28. februar, sobota 1. marec, nedelja, 2. marec, poned., 3. marec, torek, 4. marec, sreda, 1998, leto L, št. 9, cena 190 SIT Gozdovi izginjajo stran 16 Lunine mene: 26. februarja bo sonce vzšlo ob 6 in 47 minute in zašlo ob 17.44 minut, dan bo dolg 10 ur in 57 minut, in je vsak dan za petelinov korak daljši. V četrtek, bo luna v mlaju. •esesušca da orati, o treba aprila jokati, Še bolj so bili »veseli« tisti, ki jih je pričakala takoj po zaprtju regionalne ceste policija v zasedi. Pozneje seje izkazalo, daje v odločbi o zapori zapisano tudi, da mora izvajalec del omogočiti prevoz za gostilno Mura in njene uporabnike, za gramoznico in intervencijska vozila. Kdo bo vrnil neupravičeno pobran denar? So oznake pred zaporo pra- v Poslovnih enotah s tehničnim balgom po ^stične aparate, izdelke bele ^^^gdilnike 5^ktroinstalacijske materiale, P j Sličnih vrst, električno orodje /! Po zelo ugodnih cenah-/ J da e^° k tej umestni pripombi mor-gled’1/ '-,U^ refren pesmice enega od Pred ‘Sralcev, ki na eni od svojih no tisto o kozi, ki. gre približ- sos^o^e: Ko Slovencu koza crkne, nQs. Irna žur... Čeprav drobnice pri I ^iuhZmera^ rti ravno na pretek, ima l sm0 .^rnu prav. Ali pa še-tretja, ki p^0 ,a^° v ,eh tu^ ^‘šali in । ni ž^a.smo tako ali tako zamaskira- s te^° Provincionalnost in posredno Q^. ocirin/eni na nizko kulturno pr^ hočete, samobitno raven, ko se ninap°s,° odrekamo celo svojim kore-grafsi( v prispodobi rečeno, »geo-Potre^u<< Poreklu, zato tudi mask ne radič^em°' Navržena so tri povsem Hega a‘Sodišča, ki nimajo nič skup-^čip1' Pa vendarle imajo. Na svoj treh ra7C^Žel° našo podobo, resda s stu ^nih zornih kotov in v kontek- v^,ega časa pustnih norčij, a je v terpret^° resnice, ki je ni mogoče in-^irši Samo na politični; ampak ^litičpj eni ravni- Če ostanemo na ^rno / interpretacija soraz-ahka, saj se jih da takoj pove- zati z dnevno politiko in njeno zapletenostjo funkcioniranja, ki temelji na uveljavljanju moči in vpliva posameznih političnih skupin. Je pa res, da politiko predvsem oblikuje stanje v družbi. Na tej ravni se odpira vprašanje vrednostnega sistema in morale, znotraj katerega delujemo. Prispodobe nam oblikujejo samo nekatera vrednostna izhodišča, ki opozarjajo na probleme, ki jih imamo sami s sabo ali pa smo jih imeli v različnih časovnih obdobjih. Vprašanje ostaja, kaj je tisto, na kar bi niti, kako bodo ljudje po Veržeju hodili, če bo ob obnovi radenskega mostu skozi kraj speljan ves tranzit?! Soglasje h gradnji je dal tudi župan, in to očitno brez postavljanja pogojev. Za Veržejce bi lahko iztržil vsaj pločnike, za slednje naj bi pač država pristavila milijon — oni pa bi jih, kot zagotavlja g. Ferenc, naredili sami s pomočjo javnih del. l/m ...„ njanja neke vrste socialnega ravnotežja, saj tiste o vaških zborih žensk kot glasnikov vaškega javnega mnenja ni potrebno opisovati. Zato pa je danes drugače, saj se na nekatere tradicionalne vzvode kontrole kljub močno razviti medijski industriji nihče ne ozira več. Zato nam ostajajo le prispodobe, nad katerimi se vsaj za trenutek zamislimo. J. VOTEK vc; To so stvari, ki so državljane prizadele neposredno. Toda ob načrtovanju novih mostov Ver-žejcev nihče ni vprašal, kje so problemi z Muro, ko poplavlja. m štedilnik G°re,?J^Q n0 že za 30. 969,u ’*««•*“ skrinja^ sl _ ta vso blago vam nudijo- 'Plačilo z osmimi čeki brez obrest', -Posojila na 12, 6 in 3 mesece, q0 'brezplačni prevoz na dom, ad30 °° ’ '5 % popust ob gotovinskem plačilu n se kazalo zanesti, kot na neko pozitivno vrednostno izhodišče. Ali je to zgolj in samo kapital, ki je zanimiv samo v svoji aktivni vlogi, četudi ohranjenega kulturnozgodovinskega spomenika, ali pridobivanje tega za vsako ceno in ne glede na to na čigavih plečih, četudi z zaposlovanjem »sužnjev« in celo pretepanjem le-teh. Vprašanje je tudi, ali je to, če se kdo obregne ob tak odnos, že nevoščljivost, ki jo lahko pojasnimo s tisto o kozi. Verjetno ne, kajti nevoščljivosti ni mogoče pripisati samo negativnega prizvoka, tudi za ceno žura ne. Nekoč ie v tradicionalnih vaških oko- CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana^____ ZIMSKI /-J VRTOVI, d. O. 0. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota UDUIIHIQIfA PVCINALU V11 Tl UIV M HM OKNA TER VRATA EL1-: Država z velikim u Veržejska gradnja mostov —— mi« .■um ..•U .G J n f '1/7 J t FF i / - 1 ‘T 4 j I l ISSN 0351-6407 MIHI 9 "77 03 51 6 4 001911 ---------------- Kosi poslanci jemljejo zalet Prejšnji teden so poslanci v državnem zboru začeli razpravo o ustanovitvi novih občin stran 3 Vse za bolnika Intervju stran 8 2 CZktualno okoli nas vestnik, 26. februar Bencin kot ogrevanje za nove podražitve Nerešenih 8603 vlog za naša državljanstva - Olastninjenje objektov na vojnih grobiščih - Obisk policista v Beogradu je bil strokovni Slovenska vlada je na zadnji seji sprejela dve uredbi o spremembi stopenj od prometa določenih naftnih derivatov in uredbo o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za prvo letošnje polletje, potrdila pa je tudi predlog zakona o vojnih grobiščih in ga posredovala v parlamentarni postopek. Vlada tokrat ni razpravljala o odstopu obrambnega ministra Tita Turnška, to bo tema za naslednje dni. Sprejeli so tudi informacijo, da je bila pot državnega sekretarja v notranjem ministrstvu Slavka Debelaka v Beograd strokovna in ne politična in da je imela podlago v obstoječi zakonodaji. Helsinški monitorij »naklada« Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj je na tiskovni konferenci zavrnil trditve Helsinškega monitorija, daje v Sloveniji 70 tisoč ljudi brez državljanstva in daje bilo 130 tisoč ljudi, ki stalno živijo v Sloveniji, »izbrisanih« iz računalnikov in knjig stalnih prebivalcev. Po ministrovih besedah je nerešenih vlog za državljanstvo 8603, v postopku reševanja jih je 6130. Naša zakonodaja naj bi bila taka, da bo omogočila vsem ljudem pravično reševanje vsakega primera posebej. Za znanstvenike, umetnike, gospodarstvenike in športnike pa velja zakon o izredni naturalizaciji, ki ga bodo uporabljali tudi restriktivno. Naj bi šlo za ljudi, ki simpatizirajo s Slovenijo in jo promovirajo ali bodo postali člani slovenske športne reprezentance. Toda v praksi to ne drži! Med zadnjimi športniki, ki so dobili slovenska državljanstva, sta bila rokometni vratar Pivovarne Laško Dejan Perič, ki je dva dni po sprejemu našega državljanstva branil za reprezentanco Jugoslavije in (ostarela) rokometašica Robit Olimpije Ina Dolgun, za katero je slovenska selektorica napisala negativno mnenje, saj je takšnih igralk v Sloveniji cel kup! Na ministrstvu je tudi vloga Murinega nogometaša Elvisa Šahmanoviča! Za celostno urejanje podeželja Vladaje sprejela uredbo o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za prvo polletje 1998, ki je v skladu z zakonom o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane ter z uredbo o začasnem financiranju državnega proračuna v prvem letošnjem polletju. S sprejeto uredbo so določeni nameni, upravičenci in pogoji za pridobitev sredstev, višina sredstev in skupni znesek za letošnjih prvih šest mesecev, za vsak namen posebej. Z uredbo so torej določeni nameni, ki imajo značaj investicijskih transferjev in storitev, za kar daje kmetijsko ministrstvo nepovratna sredstva. Za uresničevanje ciljev, predvidenih z zakonom o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in predelavo hrane, so za prvo polletje letos finančne intervencije za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi namenjene za pokritje obveznosti po pogodbah iz leta 1997 in za izvajanje programa ministrstva za obdobje začasnega financiranja za tekoče leto. Program za obdobje začasnega financiranja za leto 1998 je oblikovan na podlagi vloženih zahtevkov za posamezne namene javnega razpisa za leto 1997, ki so izpolnjevali pogoje in niso bili financirani zaradi pomanjkanja denarja. Dražji naftni derivati Uredba o spremembi stopenj davka od prometa določenih naftnih derivatov, ki seveda (zdaj) velja že nekaj dni, je vplivala na povišanje drobnoprodajnih cen posameznih naftnih derivatov za dobrih 8 odstotkov pri osvinčenem bencinu 98 (od 102,50 tolarjev na 111,40 tolarjev), za 5 odstotkov pri neosvinčenem bencinu 95 (od 94,40 tolarjev na 99,10 tolarjev), za 10 odstotkov pri plinskem olju (od 86,20 tolarjev na 95,30 tolarjev) in za 2 odstotka pri ekstra lahkem olju. V povprečju gre za povišanje za 5,2 odstotka. Povišanje drobnoprodajnih । cen naftnih derivatov bo vplivalo na rast indeksa cen na drobno za 0,9 odstotka oziroma indeksa cen življenjskih potrebščin za 0,29 odstotka. Priliv novega denarja v skupno blagajno pa bo približno za 11,8 milijarde tolarjev. O vojnih grobiščih v Sloveniji in tujini Vlada je potrdila predlog zakona o vojnih grobiščih in ga posredovala v parlamentarni postopek. Gre za nov zakon, ki je v pripravi že več let in s sprejemom katerega bo Slovenija dobila krovni pravni akt za vojna grobišča. V njem bodo natančno opredeljena vojna grobišča in urejen sistem njihovega varstva v Sloveniji in tudi zunaj nje. S sprejemom tega zakona se bodo tudi olastninili objekti na vojnih grobiščih in postali lastnina države. To pomeni, da bo varstvo vojnih grobišč v celoti v pristojnosti države, izvedba tega zakona pa je zaupana ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Zakon je pomemben tudi zaradi tega, ker bo dokončno urejena in poenotena evidenca vojnih grobišč. Iz New Yorka Vojaški spopad za nekaj časa odložen Ameriški predsednik Bill Clinton je s pomočjo generalnega sekretarja OZN Kofija Anana dosegel pomembno mednarodno in domačo politično zmago Diplomati v OZN, med njimi tudi slovenski, priznavajo, da je vojaški pritisk na iraškega predsednika Sadama Huseina pomagal k sprejetju »memoranduma o razumevanju« oziroma sporazuma o mirni rešitvi iraške krize. Svetovna skupnost si je z edinstvenim dokazom uspešnega delovanja diplomacije in vojaške sile za zdaj oddahnila, vendar dokler ne bo jasnega dokaza o izpolnjevanju določil sporazuma, do tedaj bodo ZDA ostale v Perzijskem zalivu, pripravljene na vojaški napad. Najnovejša iraška kriza je izbruhnila, ker so iraške oblasti ovirale delo inšpektorjev OZN za nadzor nad orožjem za množično uničevanje (UNSCOM) in niso dovolile vstopa v predsedniške palače Sadama Huseina. ZDA so bile ob pomoči Velike Britanije takoj pripravljene uporabiti vojaško silo, medtem ko je bila velika večina mednarodne skupnosti za diplomatsko rešitev. Tako je menil tudi generalni sekretar OZN Kofi Anan, vendar šele ko bi imel podporo vseh članic Varnostnega sveta OZN. Potem ko je dobil pooblastila, da izposluje dogovor, je Kofi Anan odpotoval v Irak, kjer mu je po dolgotraj-■ nih pogajanjih uspelo zagotoviti iraško privolitev. Kofi Anan je doživel ob vrnitvi v New York na sedežu OZN sprejem, kot ga ni še nobeden od voditeljev svetovne organizacije. Prav gotovo pa bi bilo njegovo »romanje« brez vojaškega pritiska ZDA in Velike Britanije bolj klavrno. Nevarnost vojaškega spopada pa ni odpravljena, ampak je le odložena in bo trajala vsaj toliko časa, dokler bo na čelu Iraka ostal Sa-dam Husein. Ameriški predsednik Bill Clinton je iz vsega skupaj potegnil več, kot je morda sam pričakoval. Ob vrnitvi v New York je Kofi Anan priznal, da sporazuma ne bi bilo mogoče doseči brez razkazovanja vojaških mišic ZDA v Zalivu. Ameriške letalonosilke pa bodo ostale tam, kjer so, dokler ne bo popolnoma jasno, da bo Irak spoštoval delo inšpektorjev UNSCOM-a, katerim se bodo pridružili diplomati iz za zdaj še neimenovanih držav. Irak se je namreč pritoževal, da UNSCOM niti najmanj ne upošteva državne suverenosti, kar je verjetno res. Vendar imajo glede na resolucije VS, ki bi jih Irak moral upoštevati, inšpektorji neoviran in časovno neomejen dostop do vseh objektov, za katere sumijo, da jih Huseinov režim uporablja za izdelavo orožja za množično uničevanje. Sporazum med Ananom in Huseinom jim je zagotovil neoviran dostop, vendar v VS dvomijo, da bo Irak izpolnil obljube. Ne glede na to pa je Clinton ob množici domačih afer vsaj za zdaj pridobil videz zmagovalca, saj je bil njegov namen, MARJAN HORVAT Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Bill Clinton se je pri ostri politiki do Iraka srečal z dvema vrstama opozicije. Mirovniki so zavračali vsakršno uporabo sile, predvsem republikanci pa so si želeli, da namesto bombardiranja iraških orožij ZDA poskrbijo za izločitev Sadama Huseina. Njihov predsednik George Bush je namreč takšno prilož- nost zamudil, ko je imel na™ jo vse, od mednarodne KoW do iraške opozicije. Zato se® želja po odstranitvi Sadat Huseina precej neiskrena Iraku ne obstaja dovolj mo® opozicija, ki bi zagotovila* malno delovanje države in ti ohranila stabilnost celotne? območja Bližnjega vzhoda- ■ to, kakorkoli se zdi Sada®11’ sein komurkoli napoti, 05^ dejstvo, da bi bilo brez njeF slabše. Državljanska vojna Iraku bi namreč destabili^’ celotno območje, zato je imeti obvladanega Sadama' nepredvidljiv spopad zaoU To je ameriškim politiko®^ za nekaj časa uspelo. Kak« ,| prej, pa bo pokazal čas. Z sljivo je edino to, da si voj11 želi nihče, še najmanj i*, ljudstvo, ki zaradi svojega' telja vse od leta 1991 tfp1^ sankcijami mednarodne nosti. prisiliti Sadama Huseina v spoštovanje resolucij OZN s pomočjo vojaške sile. Clinton je morda malce prepozno in pre-mlačno začel z razlaganjem svoje politike domači in mednarodni javnosti, vendar so letalonosilke po vsem sodeč spametovale Sadama Huseina. Iraška kriza je imela ob ugodnem razpletu pozitiven vpliv na ameriško gospodarstvo, predvsem na cene naftnih derivatov. Ob podpisu sporazuma je cena za galono neosvinčenega bencina padla pod dolar, kar je najmanj od leta 1994. Pozornost medijev se je vsaj zaenkrat odvrnila od ljubezenske afere z Monico Lewinsky in še katero. Zmaga torej pripada Clintonu in Kofiju Ananu za. uspešno posredovanje, pripada pa tudi mednarodni skupnosti, ki ni hotela vojaškega spopada. ZDA kot edina velesila na svetu so tokrat uspele dokazati, da brez njih ne more priti do spoštovanja novih pravil obnašanja v svetu po hladni vojni. Seveda bi bilo to početje sprejemljivejše, če bi takšna načelna politika obveljala tudi za druge države, kjer prav tako prihaja do kršenja človekovih pravic in ogrožanja sosednjih držav. Ampak Perzijski zaliv je bogat z nafto, ki poganja svet, poleg tega pa je nekje treba začeti. P Iz Zagreba piše ROBERT POR^ Trg Tudmanovega miru Hadezejevsko perje leti v nebo, opozicija pa je prvič jasno spregovorila, da je hadezejevsko oblast treba zrušiti, kajti Zagreb je dobil svoj Tiananmen Prof. dr. Dušan Bilandžič, ki je bil član prvega hrvaškega predsedstva pod vodstvom dr. Franja Tudmana in nazadnje svetnik v hrvaškem uradu v Beogradu, ki se je jeseni 1996 preimenovalo v veleposlaništvo, se je hadezejevskim oblastnikom zameril, ker jim je ob neki priložnosti predlagal, da vrnejo dobro ime Edvardu Kardelju in dr. Vladimirju Bakariču. Prvemu zato, ker je dopustil uresničitev hrvaških ozemeljskih zahtev na škodo naše države v Istri, drugemu pa zato, ker je našega Kardelja, povedano po domače, opeharil prav pri definiranju avnojskih mej. No, naš teoretik delavskega razreda se lahko obrača v grobu, kajti po novem na Hrvaškem ni razredot, ne stanov ali staležev, temveč so le plemiški, kmečki, delavski, cerkveni, državno-uradniški, vojni in drugi »stališi«. To je pravzaprav edina izvirna najdba na sobotnem in nedeljskem hadezejevskem kongresu oziroma na 4. splošnem saboru HDZ, ki si je dan prej dovolila provokacijo na zagrebških ulicah, ko je Tudmanova policija prepovedala protestni shod na osrednjem Trgu bana Josipa Jelačiča, ki je tako postal hrvaški Tianenmen ali prepovedani Trg nebeškega miru, na katerem sta pred desetletjem pekinška policija in vojska v krvi zadušili študentske demonstracije. V hrvaškem primeru pa so bili glavni organizatorji spodletelega protestnega shoda - zaradi vsesplošne revščine - prav hadezejevski sindikati, ki so tako omogočili doslej največjo »parado« Tudmanove policije, ki se po besedah dr. Bilandžiča vsaj po številu lahko meri s policijo nekdanje Jugoslavije - na plačilnem seznamu je še zmeraj okoli 35.000 Tudmanovih modrih angelov. Po petkovem vsesplošnem prerivanju v središču Zagreba so protestnikom dovolili, da se nad svojo usodo zjočejo na Trgu maršala Tita, kjer je osrednja gledališka hiša HNK. Tudi v imenu trga, kjer je oblast dovolila nekakšen protestni shod, je nekaj simbolike, tako kot je v novi hrvaški besedi »stališ«, ki prav gotovo ni le jezikovnega pomenit koncev so vse niti skušali povezati na jevskem kongresu, na katerem so z 99 odst01 u danih glasov vnovič izvolili dr. Tudmana zal p dnika HDZ v naslednjem štiriletnem obdobJ godki zadnjih dni naj bi dokazali, da brez na in njegove HDZ ni ne Hrvaške in ta^ ničesar, kar lahko leze in gre na ozetnu JI južne sosede, zato mora HDZ večno vlada J ali drugače. In to drugače je bilo monstracijo sile, ki je srce Zagreba, Jelačičev plač, ki ga dnevno obišče blizu dv° J na ljudi, za nekaj ur spremenila v najb°‘J | Ijeno četrt hrvaške prestolnice. V resnici pa vse ni videti tako tragičn0’ P dobršen del hrvaške in mednarodne javn° zlasti osupnila ob Tudmanovih zgodbah 'jn vanju Bošnjakov oziroma BiH, češ da so k°ud i zapravili »mehki trebuh Hrvaške«, kot pojmuje suvereno Bosno in Hercegovino- ' bu sta že protestirala Washington in $a tudi iz Bruslja prihajajo resna opozoril Zagreb izpolni 26 nalog za začetek pogdl11 ditvi odnosov, med njimi pa je tudi vračam i ske in bošnjaške manjšine v hrvaško I blokada nehrvaškega premoženja (tudi s 0 J počitniških domov), ki si ga Je Tudntan0'Lrl »prisvojila« na začetku julija 1991 - Zvl dbo o prepovedi razpolagalne pravice nikov nepremičnin na Hrvaškem. Pod v,lS dkov zadnjih dni minulega tedna so vse lamentarnepolitične stranke prvič stališče, da »Hrvatsko demokratska zajed ? pravi predsednik Liberalne stranke poS^ »treba zrušiti in odstraniti z oblasti'« Jd, ® namreč večina opozicijskih prvakov F bodo znotraj populističnega gibanja 1 demokraciji bolj naklonjene sile, ta uFa jj/iA po »dogajanju ljudstva« na zagrebški1’ hadezejevskem kongresu razblinila v ft ■ s že nekaj! PETER vestnik, 26. februar 1998 CZktualno doma 3 Ustanavljanje občin Ko si poslanci jemljejo zalet Prejšnji teden so poslanci v državnem zboru začeli razpravo o ustanovitvi novih gbčin-Kotje bilo pričakovati, so razpravo preložili, preden se je dodobra začela mu predi1*1 samo komisija za lokalno samoupravo, ki je vladnega tem°g“U h ns*anovitev dvajsetih novih občin dodala še osem predloga pred ai $ a®andmajev, ki so jih vložili poslanci in do katerih se odločanjem v parlamentu opredeliti še komisija. ^misija jev predlogu podpr-la ustanovitev občin-J^ovnik, ki bi obsegala na-el Dabrovm^ Krplivn?k’ k\b’ °bSCgal Hodoš in vce^BeT1’ V bi obsegal' Berko- ajaševcTTi^^6 pri Ljutomeru, Križevce -iuoorovce, Kokoriče, r°Novom v"^Ce’ Lukavce’ Sta' Vucjovas m Zasade. boka K eznase>j>Gibina, Glo-skoL^’ Razkr'žje, Šafar- »Pnnc, Veščica «ud Ban°VCi’ Bun' '"('S'T bi Se SpFe' Pri Gradi, l - •' Kuzma s sedežem pa Tišina’ r Clna Cankova -Tišina Tišini Cankova s sedežem na To n Predlo^?60!’ da v vladnem sije (teLrM1 V pred'°gu komi-SlS) niP dseduje Vili Trofenik, vitev oho/1' predl°ga za ustano-l°čitviin 1°! kolika Polana z iz-niti Predi 6 3 °bd’ne Črenšovci čine Canvga Za ustanovitev ob-°bčine r °,Va z izločitvijo dela ne Cankova-Tišina. To, katere občine bodo in katere ne bodo ustanovljene, ni samo vprašanje, ali so predlogi skladni z zakonodajo in mnenjem ustavnega sodišča (navsezadnje je tudi med dvajsetimi vladnimi predlogi kar nekaj izjem, ki ne izpolnjujejo pogoja »5000 prebivalcev«, to, da že imamo precej občin z manjšin številom prebivalcev, je znano), temveč bo najbrž predvsem stvar lobiranja posameznih poslancev. Občine, ki jih bomo tako dobili, bodo predvsem rezultat političnih odločitev in ne strokovne presoje. Ker je od ministra za lokalno samoupravo Boža Grafenauerja slišati, daje glede lokalne samouprave še marsikaj nedorečenega, od novega financiranja občin, po- manjkanja regionalizacije itd., se najbrž lahko upravičeno vprašamo, čemu tako zamujamo z novimi občinami — navsezadnje bomo imeli jeseni lokalne volitve tudi za nove župane. Od tod najbrž želja, da se z novimi občinami opravi čimprej. Res pa je tudi, da bo ostala občinska malha, kljub povečanemu številu novih občin, enako velika — pa vendarle, mar to ne bo še vedno več, kot dobijo zdaj posamezne krajevne skupnosti iz občinske blagajne? Opozicijska SDS in SKD sta podprli ustanavljanje novih občin — volitve so pred vrati. Iz vladne koalicije seje tokrat oglasil tudi DeSuS, ki podpira predlog vlade. V LDS naj bi bila mišljenja deljena. To pomeni, da bodo za predloge glasovali predvsem tisti poslanci, ki podpirajo spremembe na območjih, na katerih so bili izvoljeni. Na neki način bo uresničitev njihove ljudske volje s poslančevim glasom tudi dokaz njihove moči, ki jo imajo tako znotraj svoje poslanske skupine kot sposobnosti »trgovanja« oziroma lobiranja s poslanci drugih strank. Na neki način bo število novih občin tudi dokaz, kako uspešna so bila romanja posameznih krajevnih predstavnikov v državni zbor k posameznim poslancem. Koliko novih občin bomo torej dobili v Prekmurju in Prlekiji? In ne nazadnje, bodo poizvedovalni referendumi zavezujoči za državni zbor ali ne (znano je, daje npr. Sveti Jurij dobil občino, čeprav je referendum kazal drugače; Veržej pa je kljub 78-odstotni odločenosti za novo občino leta 1994 ni dobil)? A. P. f^Prave na EZ Jelinčič, Janša ^Peterle Sloven^° resno« se EVrOp Ja PripravlJa na M 2 0 Zve?o, kažejo ob PridrJu IU Negacije za Paria^ tVeni £vCantarniodb°rz — m Parlamentom n, Pridružih . s|“ral SestatiT °dbor bi se prvič 2 VePska del?6 JanuarJa> vendar ča, °dnoSe ' °dbor za medna-ga OgovoriJC rMda ze Pred ni?reVkateri^ dele-ter ?S’ Po dva f/ b' bil' tr'ie e,a-ta p°en član5lanaSLS in SDS dn?b Strank in nrUg.ib Par|amen-ra) stL Loda ko hredStavnik naro' Ja potrditi sest-iv P.arlament mo- je nien 3. noceta sode-UgQv Pr°ti Jel' tUdi Zmago ni a k°vih voliv '3?Va 'zJava o C?’kjer e sr- vražnicC1 in Srbi S’ da lmamo "o v?.^ Hrvate Tk Pne8a so-lanietrajanje res / °da IT>ar nju- odvie»-td-> zakar Zjavenepri-dnje je sodišče? Ntem ne stoter volčiča volil i ^avseza-°eitno a ?.Vencev 1 °J°čen od' Zaradi5ei svoje mn katerimi škodjio ^^vih iz^nje. Toda '°Vanja v 5'edu držav ’tUdl če te g°če oa delegaciu ’ mu s°de-sUu v dei$e ne bo od tl?dl nap°-n°tianI Naciji T?ekel član-totej Jei-^rčcvski Zprtij °gro- 'e< 'lsevoInpe_ A. p. Nadškofove posplošitve Izberi življenje Prejšnji teden je nadškof in slovenski metropolit Franc Rode predstavil delovni zvezek o sinodi (škofijskem cerkvenem zboru) Cerkve na Slovenskem - Ta bo potekala pod naslovom »Izberi življenje«. Kakor je nič kaj spravljivemu in nič kaj ponižnemu nadškofu v navadi, je tudi tokrat označil »duhovno stanje slovenskega naroda« za tako, »ki ni dobro«. Pri tem je uporabil že izpete indekse:.število samomorov, razširjenost mamil med pladimi, prometne nesreče, splave in demografijo. Ob tem je Slovence označil kot »zaprte vase,.zamorjene, brez bivanjske radosti kot tudi brez upanja in prihodnosti«. Seveda nadškofu nihče ne odreka pravice, da izjavlja to, kar pač izjavlja. Toda, vseeno, po kom sodi »slovenski narod«? Po sebi, po svojih vernikih, po svojih cerkvenih dostojanstvenikih, po neki imaginarni klimi...? Ob tem obstaja nejasno vsaj še nekaj: kako namerava s takšnimi pavšalnimi opisi med Slovenci poglobiti »vero, upanje in Ijube- zen«? Je res samo moj problem, če v njegovih izjavah in javnih nastopih ne zaznam niti trohice častitljive trojice »Vere, Upanja, Ljubezni«? No, namen Cerkvene sinode (misel nanjo je bila živa že od konca 60 let, vendar je sklep o slovenski sinodi sprejela škofovska konferenca maja lani v Celju, in to na pobudo mariborskega škofa Franca Krambergerja) — prvo zasedanje bo letos jeseni, drugo predvidoma leta 1999 in tretje leta 2000 - naj bi bil, »premisliti svojo dosedanjo pot in načrtovati prihodnost«, slednje pa pomeni, »kakšno ozračje naj se ustvari znotraj cerkva in v slovenski družbi nasploh«, ob vsem tem pa nadškofa zanimajo še »odnosi med Cerkvijo in državo, usmeritev in kakovost šole kot tudi navzočnost cerkve in kristjanov v javnosti«. Seveda se na tiskovni konferenci ni mogel izogniti reševanju odprtih vprašanj med Cerkvijo in državo, kjer je dejal, da očitno ni zadosti politične volje, da bi prišlo do sporazumnih sklepov. Verjetno pa mu moramo dati prav, ko pravi, da če ta vlada normalnosti ne želi, bo potrebno počakati, da pride druga vlada. Z 2000-letno tradicijo se teh borih sedem let res ne more kosati. Toda pomirja me, da tudi tisti, ki krojijo vsakokratno usodo Cerkve, niso večni. A. S. Seja občinskega sveta Rogašovci V šestih urah o ničemer V Rogašovcih je bila v petek zvečer večurna seja, kjer so večino časa posvetili tekočim zadevam ter pobudam in vprašanjem Med tem, ko so na hitro opravili s točko o odloku o gospodarskih javnih službah, med sejo umaknili razpravo o odloku o grbu, zastavi in prazniku, so šest ur razpravljali o tem, kar bi se lahko razrešilo tudi v kakšnih drugih prostorih in ob drugih priložnostih. Že uvodoma so začeli trenutno najbolj aktualno razpravo, ki se v zadnjem času dogaja po občinah -o domovih za starejše občane. Od Občine Kuzma so namreč dobili ponudbo, da skupaj s še petimi bb-činami sofinancirajo rekonstrukcijo doma za ostarele v Vidoncih. Občine Moravske Toplice, Puconci, Hodoš - Šalovci, Cankova - Tišina, Rogašovci ter Kuzma bi skupaj prenovile že obstoječi dom v Vidoncih, kjer so sedaj še begunci. Seveda so nekateri svetniki takoj predlagali, zakaj ne bi doma imeli v svoji občini, saj do sedaj niso v občini dobili nobene institucije, poleg tega pa imajo tu nekaj prav tako dobrih lokacij. Knaus pa je pripomnil, da se morebiti ne bi zgodilo, da bi potem njihovi upokojenci nekoč ostali pred zaprtimi vrati in da je vendarle prav, da pristopijo k temu skupnemu projektu. Ker so Rogašovi zelo zanimivi za avstrijske bencinske turiste, so razpravljali tudi o možnostih graditve novih bencinskih servisov v tej občini, tudi v zasebni lasti. Govori se namreč, naj bi jih imela občina v prihodnosti dva ali celo tri. Med kandidati je tudi madžarska zasebna družba Mol Benz. Poleg tega pa jim je družba Petrol ponudila mož- nost, da bi soinvestirali v ekološki razvoj,in gradnjo čistilne naprave ob gradnji nove šole, če v naslednjih desetih letih ne bi dopustili razširitve drugih bencinskih servisov. Občinski svet je zato formiral komisijo, ki se bo sestala s ponudniki in pretehtala prednosti posameznih ponudb. Pri točki »tekoče zadeve« smo tudi izvedeli, da bodo v kakšnem mesecu dni prodali tudi občinsko vozilo, sredstva pa bodo postala del proračuna. Sprejeli so dogovor, da je vsa poraba del proračuna: Potem so na temo sanacije divjih odlagališč sprejeli sklep, da bo občina financirala sanacijo dveh odlagališč, in sicer pri romskem naselju v Serdici in Pintarjevi grabi v Sotini. Sprejeli pa so sklep, da se morajo vsi občani vključiti v odvoz odpadkov. Poročila o neplačanih obveznostih občine, ki ga še niso dobili, bodo obravnavali na eni prihodnjih sej. Neplačani računi pa naj bi bili za ceste ter razgledni stolp na Solinskem bregu. Opozorili pa so tudi na to, da se ime njihove občine piše različno - Rogašovci in Roga-ševci. Na žigu občine je namreč zapisano Rogašovci, po drugi strani pa razna ministrstva in drugi uporabljajo ime Rogaševci. Potem pa se je vleklo odločanje o zemljiškoknjižnih zadevah, koncentracija pa je svetnikom že začela popuščati. Tako se je zgodilo, da nekateri niso niti glasovali, pa so potem, ko je predsednik sveta naznanil, da sklep ni sprejet, ugotovili, da se s sklepom vendarle strinjajo. Pri ponovnem glasovanju so potem končno potrdili sklep. Tak način dela pa je predsednik sveta pospremil s komentarjem, da je bil Bog toliko radodaren, daje dal vsakemu človeku dve ušesi. Seveda pa ni šlo brez pričkanja o tem, kako se preštevajo dvignjene roke in predsednika občinskega sveta je svetnik vprašal, ali on zna preštevati dvignjene roke. Po tem pa so po hitri obravnavi Odloka o gospodarskih javnih službah naslednjo točko o Odloku o grbu, zastavi in prazniku preložili na naslednjo sejo. Vso pozornost pa so posvetili pobudam in vprašanjem svetnikov, ki so bila na seji že večkrat izrečena. Eden od svetnikov pa je zbrane vprašal, kakšen smisel imajo vse pobude in vprašanja, ko pa ni nobenih rezultatov in odgovorov o tem, ali je bilo kaj spremenjenega. Vprašal jih je tudi, kdo je v občini odgovoren, da poroča o realiziranih sklepih. Župana, ki bi jim lahko to pojasnil, pa ni bilo na seji. A. NANA RITUPER RODEŽ f Priprave na (N)nato > Ti to, ti to... Kako prikladen izrazje beseda »dogodek«. SSKJ pravi: »kar se zgodi«. Zgodilo se je torej, da sta pripadnika OVSe (Obveščevalno—varnostne službe) z Boča krenila na Roglo, prispela pa na hrvaško stran pri Zavrču. Torej nista bila nikoli pri tabornikih, da bi se naučila brati specialko? Kaj sta počela v vojski? Si je slovenska vojska kupila milijonsko opremo (tisti, ki se spoznajo na elektroniko, pravijo, da je vredna okrog devet milijonov mark), fantje pa so tako nesposobni, da je ne znajo niti uporabljati? Medtem ko se je Marjan Podobnik spraševal, »kdo je nastavil ta škandal«, na Ministrstvu za obrambo (kjer je obveščanje nadrejenih zelo ekspeditivno - minister je izvedel za »dogodek« 24 ur po njem), je njegov minister novinarjem zatrjeval, »nobene vohunske afere ni bilo«, temveč »incident pri Zavrču«. Ni nam bilo treba dolgo čakati, da bi videli, kdo bo ministru pokril hrbet. Oglasil se je predsednik države in spregovoril, »kako imajo interesi države prednost pred vsemi drugimi. V tem primeru so interesi države predvsem profesionalizacija in s tem depolitizacija vseh služb in dejavnosti OM, učinkovit in demokratičen nadzor nad službami ter njihova ustrezna zakonska postavitev, ureditev razmerij med ministrstvom za obrambo in slovensko vojsko ter s tem ustvarjanje razmer za kompatibilnost obrambnih sil s standardi, ki jih ima ali uvaja Nato.« Torej »ni objektivnih razlogov za zamenjavo obrambnega ministra«. Kdo je potemtakem zaposlen v ministrstvu za obrambo? So ob ministru tudi vse druge funkcije politično obarvane? Se ve, po takšnem Kučanovem nastopu je na Turnška padla oznaka, da je njegov. Torej ga ni »nastavila« v vlado LDS, kot se je govorilo? Janša je tisti, kije pravilno ugotovil, da se interpelacija zoper Turnška ne splača. To se je pokazalo v petek. Po tistem, ko si je SLS v Radljah pripravila obračun s Turnškom, naj bi večina od 173 navzočih glasovala za Tumškovo ponu-ditev odstopa. Ta pa je molčal. Ko je odvihral iz Radelj, je še mimogrede povedal, da bo svojo odločitev sporočil na tiskovni konferenci v četrtek ali petek. V četrtek je imel Tit »koristen in zanimiv sestanek« s poslansko skupino. Po sestanku pa je F. Zagožen veselo razlagal, kako je Tit »storil veliko dobrega«, odkar opravlja funkcijo obrambnega ministra, kljub temu pa naj bi Tit zagotovil, »da bo spoštoval sklepe izvršilnega odbora stranke«. Za četrtkom pride petek. Tit si priredi novinarsko konferenco, na njej pove, da ne bo ponudil svojega odstopa. Pa ne zato, ker bi hotel biti nepokoren, temveč ker enostavno ne more izvršiti sklepa glavnega odbora SLS, saj ni prejel pisnega sklepa. Po statutu stranke se ima namreč pravico pritožiti. Ne, to ni komedija, to je farsa, ki so si jo skuhali v SLS sami. Kakšna je to stranka, ki ne pozna svojega statuta in ki ga posledično niti ne spoštuje. Kdorkoli že stoji za Turnškom, je očitno prebral statut SLS. Tit jim je očital tudi, da je tokratno odločitev sprejel izvršilni odbor, ki pa to lahko stori samo na predlog glavnega odbora, in se vprašal, kdo so sploh člani glavnega odbora SLS, saj naj ne bi nikoli videl ažurne evidence o tem. Bratoma prisoli še zaušnico, rekoč, »da SLS na področju državnih pristojnosti podpira strpen dialog pri reševanju političnih in parlamentarnih sporov, z enostransko objavljenim sklepom v javnosti pa to načelo krši«. SLS se drži za glavo. V javnosti nastopa Zagožen ne pa Marjan Podobnik. Česa torej ne razume Franc Zagožen? Da govorjena beseda ni enako kot zapisana? Da jih je Turnšek našel ravno tam, kjer so vedno tako glasni - pri »poštenosti«? Drnovšek pa molči. Dejal je, da bo sprejel ministrov odstop. Tega pa ni in ni. Objektivna odgovornost je nesla Janšo pa Bizjaka, v sedlu pa pustila Rupla. Bo torej Tit zamenjal stranko? člani LDS se, kot pravi Janša, »nasmihajo in posmehujejo po vogalih«. Kakorkoli že, bratoma Podobnik s tem dogodkom »teža« v vladi nedvomno pada in s tem njune pogajalske pozicije. Toda bo Tit žrtvovan za ohranitev koalicije? Brez dvoma, toda najbrž res šele takrat, ko se bo videlo, koliko teže imajo odločitve vodstva stranke v stranki sami. A. POTOČNIK v ...—/ Iz Slovenskega kulturnega društva Lipa Miinchen Pustovanje uspelo, zdaj pa občni zbor Kdo bo prevzel vodenje društva? Iz Miinchna smo prejeli informacijo, da je tamkajšnje slovensko društvo Lipa pripravilo dokaj uspešno pustovanje, medtem pa so že razposlali vabila za letni občni zbor, ki bo 14. marca. Kot nam je sporočil društveni referent za stiske z javnostjo Ladislav Varga (doma iz Dobrovnika), se je zbralo na njihovem pustovanju okrog 280 ljudi. Imeli so vesele igre za otroke, mladino in odrasle, najboljšim pa so podelili lepe nagrade. Za dobro gla-> sbo in ples pa je poskrbel slovenski ansambel Trojani iz Ingolsta-dta, ki pogosto nastopa tudi na prireditvah tamkajšnjega Slovenskega društva Lastovka. Medtem pa se že pripravljajo na letni občni zbor društva, ki ga bodo izvedli 14. marca. Pregledali bodo delo v zadnjem obdobju, ki ga ocenjujejo še kar uspešno, čeprav so že skoraj leto dni brez predsednika, saj je g. Grojzdek odstopil, tako da je moral začasno prevzeti vodenje društva podpredsednik Edvard Gajšek. Upati je, da bodo na občnem zboru izvolili novega predsednika, ki bo spet strnil vrste naših zdomcev v največjem bavarskem mestu in okolici. Škoda bi namreč bilo, če bi se po petih letih vse skupaj končalo. No, kot smo slišali, že imajo kandidata za novega predsednika. J. G. ospodarstvo vestnik, 26. februar Težave samostojnih podjetnikov Varščina za 14 mesečnih provizij Čeprav bi družba morala biti vesela, da se nekdo odločili za s. p.-ja, ki zavaruje poslovanje s celotnim premoženjem, pa se leti ubadajo s skorajda neverjetnimi problemi Primer iz Radenec verjetno ni osamljen, le da je ta tako zelo očiten dokaz diskriminacije samostojnih podjetnikov in površnosti, da bolj ne more biti. Gre za primer samostojne podjetnice, ki se poleg butične prodaje svojih lastnih izdelkov ukvarja tudi s prodajo časopisov in revij in drugih kopaliških potrebščine pred bazeni v Termah Radenci; toda pri tem se je srečala s težavo, ko ji je distribucijska hiša pred začetkom sodelovanja hotela zaračunati varščino v višini 300 tisoč tolarjev (po drugem predlogu celo 500 tisoč), to pa predstavlja višino 14 mesečnih provizij, ki bi jih podjetnica dobila od prodaje časopisov. Zakaj je tako veliko nezaupanje do s.p.-jev, medtem ko lahko nekdo z d. o. o.-ji počne kar se mu zljubi - ustanavlja družbe, jih ukinja, odpušča delavce, pušča dolgove - pa mu vsi bolj zaupajo kot s. p.-ju, ki zavaruje poslovanje s svojim celotnim osebnim (tudi gospodinjskim) premoženjem. Morebiti so nekatera podjetja primorana v tako strog poslovni odnos s samostojnimi podjetniki zaradi slabih izkušenj, vendar pa le ni treba prav vse metati v isti koš. Če ne drugega, bi si zaslužili vsaj malce več razumevanja. Tudi v primeru, ki ga želimo predstaviti, je samostojno pojetnico Ireno Petek - Ferenc bolj kot nenormalna višina varščine zbolel površen odnos Dela Prodaje, saj je isti dan prejela kar dva dopisa: na enem je bil znesek varščine v višini 300 tisoč tolarjev, na drugem pa kar 500 tisoč tolarjev. Irena Petek Ferenc seje kot diplomirana ekonomistka pred sedmimi leti odločila za samostojno pot in za delo, ki ga je do tedaj opravljaja bolj iz veselja: šivanje lastnih kreacij. V sedmih letih kot s. p. ni imela blokiranega žiroračuna, vse obveznosti plačuje normalno. Ob odprtju Term Radenci je prevzela prodajo nujnih kopaliških potrebščin, revij in časopisov pred vhodom v bazene. Od julija 1996 do maja 1997 je poslovala s podjetjem Delo Prodaja, nato pa seje zaradi boljših prodajnih možnosti odločila za sodelovanje z DOOR TO DOOR. Ko je v letošnjem letu želela ponovno poslovati z Delovo družbo za razširjanje in prodajo časopisov, pa so ji poslali dopis, v katerem zahtevajo varščino v višini 300 tisoč tolarjev - to varščino mora plačati dva dni pred sklenitvijo pogobe; navedli so razloge:... ker v preteklosti še nismo sodelovali... višino varščine določimo na osnovi vašega, naročila in načina plačevanj... varščina se lahko vrne samo v primeru, da ste reden plačnik, brez zamudnih obresti vsaj v obdobju šestih mesecev. Zakaj morajo to varščino plačevati le s. p.-ji, ne pa tudi d. o. o.-ji, saj sta obe zakonsko dovoljeni obliki poslovanja? In še: ali imajo res tako slab pregled nad svojimi partnerji, da ne vedo, ali so z nekom že sodelovali (ki je enkrat že plačal to varščino) in kakšno je bilo to sodelovanje. Ker gre za majhno trgovinico na 12 kvadratnih metrih s povprečno mesečno prodajo časopisov v višini 180 tisoč tolarjev, si takšnega izdatka zaradi »poslovne muhe« enega dobavitelja ne more privoščiti.; nabava drugega blaga v višini 300 tisoč tolarjev (kolikor zahtevajo za varščino) in prodaja le-tega bi ji prinesla več dobička kot prodaja časopisov za 12-odstotno provizijo. Če bi še enkrat plačala varščino, bi pomenilo, da pristaja na to, da bo skoraj leto in pol zastonj prodajala njihove revije in časopise. BERNARDA B. PEČEK Ekologija Plastenk in pločevink ne bo več na smetiščih Ustanavljajo prvi Tehnološki center za reciklažo polimernih materialov v Sloveniji - Radenska kupila prve stiskalnice pločevink, ki so hkrati reklama za izdelke Veliko je prerekanj o tem, kaj bolj onesnažuje okolje oziroma je večji porabnik energije: steklenice ali plastenke. So plastenke iz manj škodljive PET-snovi res ugodnejša rešitev kot povratne steklenice, kjer je potrebno veliko sredstev in energije porabiti za transport in ponovno usposobitev za uporabo (pranje)? Ali so povratne PET-steklenice tista najbolj optimalna rešitev, ki bo pripomogla k zmanjševanju količine odpadkov na smetiščih? Radenska je skupaj s Pepci Colo ponudila trgu dvolitrsko povratno plastenko - velikega uspeha na trgu ni bilo, kakor da večina ljudi kljub oglaševanju in opozarjanju ni opazila, da je to bolj “ekološka” embalaža, in posega po večji količini zgolj iz potreb po družinskem pakiranju. Kljub temu povratne PET-embalaže ne bodo opustili, ker menijo, da si bodo pridobili določen tržni delež kupcev, in sicer tistih, ki imajo bolj razvito ekološko zavest. Seveda je drugo vprašanje, koliko tistih, ki se zavedajo pomena čistega okolja, pije pepsikolo, zato so decembra in januarja začeli polniti v nepovratno plastenko tudi ledeni čaj z okusom gozdnih sadežev. Povratno PET-embalažo lahko ponovno uporabijo vsaj 10- do 15-krat, je nelomljiva in sprejemljiva. Plastenke Nepovratna plastenka je pri kupcih zelo priljubljena zaradi udobnosti. Ker je prevelika količina plastenk v zabojnikih in na smetiščih že postala ekološki problem, so na pobudo Kemijskega inštituta Ljubljana ustanovili Tehnološki center za reciklažo polimernih materialov. K sodelovanju in podpisu pogodbe so povabljeni tudi drugi člani, ki naj bi sofinancirali delovanje tega centra. Poleg Kemijskega inštituta kot strokovne inštitucije in nosilca naloge in Radenske, na katero so se strokovnjaki najprej obrnili, naj bi pogodbo podpisali še Pivovarna Union, Mestna občina Ljubljana, Fructal Ajdovščina, Vital Mislinje, Kolinska - Rogaški vrelci, SCT Ljubljana, ki naj bi bil uporabnik tega recikliranega materiala v gradbeništvu, in Coca Cola Ljubljana. In uvozniki brezalkoholnih pijač v plastenkah? V tem primeru niso zajeti, bodo pa morali prav tako rešiti problem svoje odpadne embalaže. Ko bodo začeli ločeno zbirati te plastenke na komunalnih podjetjih, bodo poskušali rešiti tudi ta problem. Najprej se bodo morali dogovoriti o načinu zbiranja in recikliranja - ustanovitev tehnološkega centra je šele prvi korak in izraz dobre volje, da se ta problem s skupnimi močmi reši. Pločevinke V Radenski oziroma Polnilnici Tri srca so se odločili, da bodo sami poskušali poskrbeti za problem odpadnih pločevink - vsaj tam, kjer je poraba največja. Na našem trgu sta dve vrsti pločevink. Ena je “bela”, pokositrena pločevina iz treh materialov: pokrov je iz aluminija, prevleka je kositrna, osnova pa jeklo. To pločevinko je sicer tudi mogoče reciklirati, vendar težje, ker je iz treh vrst materialov. Če pa se za izdelavo pločevink uporablja le aluminij, je ta material mogoče zbirati, predelati v tovarni ter ponovno dobiti izvirni material, ki se lahko uporabi. Tudi pločevinke so “voluminozen odpadek”; pri avtomatih, kjer si kupci z žetoni ali denarjem sami postrežejo pijačo iz pločevink, je koš za smeti lahko poln v zelo kratkem času. Radenska se je odločila, da bo poskrbela za svoje odpadke in je v Švici kupila poskusnih 20 stiskalnic in zbiralnikov pločevink; s tem pa ni rečeno, da se v njenih zbiralnikih ne bodo pojavljale tudi druge pločevinke, ki niso narejene v celoti iz aluminija. In že smo pri problemu, ko so dvakrat tepeni tisti, ki so preveč pridni in preveč hitri - sami si morajo plačevati te stroške, pa še za drugimi morajo pospravlja-tL Kontejnerje (zabojnike) s stiskalnicami so zaenkrat postavili v večja središča, kjer je največja prodaja, v bližini avtomatov za prodajo pločevink. V prihodnje bodo naročili njihovo izdelavo pri svojem dobavitelju v Avstriji, tako da ne bo problemov s testiranji; v resnici to ni nobena velika mojstrovina - prazna pločevinka se vloži v gornjo odprtino in s pomočjo posebne ročice stisne. V enem zabojniku je prostora za okrog 700 stisnjenih pločevink. Zunanjost zabojnika so pločevink s stiskalnico, k*1'’ sprejme okrog 700 Stisnjen'" čevink, je hkrati reklama211 minski napitek ACE. pobarvali kot reklamo za ' Stisnjene pločfevinke osta" vreči. Problemi pa nasM^ se v vreči znajdejo tudi pločevinke, torej Radega3 $ tudi za odpadke konkure^. stroškov je tudi z reciklaž0, v takih primerih potreb"0 ločiti neprimerne pločevin Takšno zbiranje zelo dobrodošlo pri planlA kočah, bolnicah, vojašnic"' likih središčih. Z Ministrstvi okolje in prostor so bili ve£ stikih. J Kaj konkretno bi 1", J nancirali, ne vedo, so ji"1'^ magali z nasveti, predvs^ z opozarjanjem, da bo vs3' svojo nepovratno embalr J snažuje okolje, moral P'3C(J datni davek oziroma b" J višja cena, ker bo ta stroše I čen v končno ceno. Projekt tehnološkega^ bo sofinanciralo Ministri znanost in tehnologijo, O pripravljajo velike obdav"'^ snaževalcev okolja, bod° tudi drugi poskrbeti za0' embalažo, zato upamo,0 bo osamljen primer sod°’ l BERNARDA B i Že ko je država napovedala gradnjo mostov med Veržejem in Dokležovjem, smo se tisti, ki se vozimo vsak dan čez Muro, najbrž razjezili: čemu začeti gradnjo pozimi in postaviti zanjo skoraj enoletni rok?! Še bolj so bili »veseli« tisti, ki jih je pričakala takoj po zaprtju regionalne ceste policija v zasedi. Pozneje se je izkazalo, da je v odločbi o zapori zapisano tudi, da mora izvajalec del omogočiti prevoz za gostilno Mura in njene uporabnike, za gramoznico in intervencijska vozila. Kdo bo vrnil neupravičeno pobran denar? So oznake pred zaporo prave? Država z velikim D Veržejska gradnja mostov To so stvari, ki so državljane prizadele neposredno. Toda ob načrtovanju novih mostov Ver-žejcev nihče ni vprašal, kje so problemi z Muro, ko poplavlja, niti, kako bodo ljudje po Veržeju hodili, če bo ob obnovi radenskega mostu skozi kraj speljan ves tranzit?! Soglasje h gradnji je dal tudi župan, in to očitno brez postavljanja pogojev. Za Veržejce bi lahko iztržil vsaj pločnike, za slednje naj bi pač država pristavila milijon - oni pa bi jih, kot zagotavlja g. Ferenc, naredili sami s pomočjo javnih del. No, tudi upravna enota je, očitno v želji, da se obnova čim-prej začne, dala soglasja, pozabila pa povprašati za mnenje gozdnega inšpektorja. Tako smo lahko naenkrat začudeno ugotovili, da so na gradbišču izsekali velik del gozda in tako cesto za dobršen del razširili. Soglasje naj bi dal inšpektor pozneje. Medtem Kdo je delavcem ukazal, naj cesto začnejo spuščati dobrih sto metrov prej, kot je bilo napisano v gradbeni dokumentaciji? pa so lastniki gozdov lahko ugotovili, kolikšen del gozda so jim delavci posekali. Kot pravi g. Ferenc, so drevesa ležala vse naokrog, tako da ljudje na koncu niso niti vedeli, kaj je od koga. Država bo najbrž že plačala to sečnjo. Čeprav so Veržejci naredili obvozno pot, ki jih je stala približno milijon tolarjev, so tudi to naredili, ne da bi bila ta vrisana v načrte gradbišča. Imeli pa G. Ferenc kaže, kako visoko seže pobesnela Mura — točka, kjer se Veržejčani borijo z vrečami proti vdoru Mure v njihov kraj. Železniški nasip je tisti, ki ob poplavah ne prepušča zadostnega pretoka, kljub mostu, zgrajenemu pred dobrimi desetimi leti. naj bi soglasje Geoplina-. stavljate, kakšen halo h'0 pred leti kdo hotel v pri"0 | pokrajinskem parku požagati eno samo drevo |I diti novo cesto? , Iz dokumentacije nal razvidno, da načrtuje!0^ stnem odseku dodaten1"^ katerega nekateri sploh ne potrebujejo-^ ste se najbrž tudi začud* J dvigujejo cesto za me’"1 $ ko pa bi zaradi gr°žnje9/ morali cesto dvignit' J petdeset centimetrov- J nogospodarstveniki so P’ j(| vali 100-letne poplav°.*a fi’ odločili za dvig cesti" kot je pred nedavnih1 J gradbeni inšpektor, ""L/ ne ravnajo v skladu Z cijo, to pomeni, da so P' jr deli okrog 100 metrov P pom, torej bo ob PrU/ nova cesta plavala, v°V naprej drla v Veržej- ‘ naj bi se cesta spusti'3^ za nasipom, ki bi ga_Pa/(OfK zvišali. Gradbeni inšP0,:./ ogledu gradnje mostu za okolje predlagal, h zorni organ razveljavi0 je dovoljenje za gradnJ v skladu s soglasjiir Toda za cestno gra< !d> vestnik, 26. februar 1998 ospodarstvo Namesto nacionalnega zdaj slovenski program namakanja Najprej ambicioznost, zdaj skromnost Nacionalni program namakanja je predvideval namakanje 100 tisoč hektarjev Julijskih površin, slovenski pa v prvi fazi načrtuje 3.600 hektarjev Odprli MS CENTER Začetek trgovske konkurence V sredo, 18. februarja, so v industrijski coni v Murski Soboti odprli največjo trgovino v severovzhodni Sloveniji. Kovinotehna je s pomočjo V Sloveniji so suše pogost pojav, zato so tudi s o » strategija vzroči v kmetijstvu, občutne. Slovenska kmetijska ra J .. klh je opredelila cilje agrarne proizvodnje, zato je nama J kološko površin eden od pomembnih ukrepov za večjo, ce"ef ., (et s0 bj]e prijazno kmetijsko pridelavo. Suše v začetku deve kmetijstva p.Ld, L,» odgovorni » začeli resneje razmišljati o namakanju. Jeseni le , o nacio-stvu za kmetijstvo in gozdarstvo izdelali predteze za naj bi nalnem programu namakanja kmetijskih površin, P -h površin, v letno uredili namakanje na 10 tisoč hektarjih k j . em. desetih letih pa bi tako namakali že več kot 100 tisoč hektarjev zem Ijišč. Kaže, da ta program, ki je bil zastavljen zelo ambiciozno, ne bo nikoli uresničen, saj zakon o nacionalnem programu namakanja ni prišel do poslancev državnega zbora, čeprav je bila študija o nacionalnem programu namakanja izdelana že sredi leta 1994, naloga pa je bila pozitivno ocenjena tudi med strokovnjaki investicijskega sklada BAO. začetku lanske jeseni je mi-nistrstvo za kmetijstvo podpisalo pogodbo za izdelavo naloge Slovenski projekt namakanja, ki le v nasprotju z nacionalnim Cppč^^^kanja na ^vanc^ poteka v okviru programa Ijišč c tU pa namakali 70 hektarjev kmetijskih zem-reci \ ru4beno dovoljenje za izvedbo tega projekta je na-že od ^^kega oktobra, minister za kmetijstvo je zanj Po 1 °-. ? milijonov tolarjev, z gradnjo pa bodo začeli ^anr^^11' Na Ivancih so ustanovili Kmetijsko zadrugo dr Jlca’ v katero je včlanjenih 13 lastnikov zemljišč, za-nai začela s poskusnim namakanjem na ški^ P°vršinah, kjer bodo pridelovali vrtnine. Pomur-dobi?^va!ni konzorcij bo za poskusna namakanje pri-A milijona tolarjev. K1. Ko država nadzoruje državo- w oedoVočen čas prekinil izvajanje verno Ministrstvo za promet m «eze,Direkcija RS za ceste, be gradnja res ustavila aii bo °v' opravila posel kat tako m' mo pravil, ki veljajo za običajne Wtnike1 Kaj se bo zgodilo, ce izvajalec opozoril ne bo upošteval in bo tako gradnjo resda polnil za več milijonov — prebivalcem pa pustil poplavljene površi-nell Očitno se strokovnjaki niso Posvetovali z domačini, kajti slednji bi jim povedali, da je problematičen predvsem manjši železniški most, zgrajen pred približno desetimi leti, ki vodo slabo prepušča, tako da se od tam voda razliva nazaj in čez nasip. Kaj bomo torej doživeli? Nove mostove v naslednjih dveh mese-mh? Vstavitev gradnje? Poplave v eržeju? In kaj se bo zgodilo, če ' bila cesta v V eržeju in Raz-hžju poplavljena in bi ravno po-Pmvljali petanjski most? Tako se zemljišč, študijo možnosti pa bodo izdelali za 24 izbranih projektov na površini 3.600 hektarjev, medtem ko bodo izvedbene projekte pripravili za 2 tisoč hektarjev. Izvajalec je nemško konzultantsko podjetje AFC, ki je v pripravo naloge vključilo tudi domače konzultan-tske skupine. Kredit v višini milijon dolarjev je zagotovila Sve- V Sloveniji trenutno namakajo blizu 7 tisoč hektarjev kmetijskih površin, medtem ko danes v svetu namakajo že več kot 17 odstotkov vseh obdelovalnih površin, na namakanih površinah pa pridelajo okoli 50 odstotkov vseh rastlinskih pridelkov. Dvajset držav na srednjem vzhodu pridela na 36 odstotkih namakanih površin 70 odstotkov vseh pridelkov, v ZDA pa na H odstotkih namakanih površin pridelajo 37 odstotkov skupne rastlinske pridelave. Za stabilnost pridelave je namakanje še posebno pomembno, saj suša pri nas pridelek nemalokrat zniža za 50 in več odstotkov, optimalno reguliranje vlage vodnega režima v tleh pa vpliva tudi na kakovost pridelkov. Izkušnje potrjujejo, da so pridelki na namakanih površinah tudi v letih, ko ni suše, za tretjino višji, medtem ko so v obdobjih brez dežja pridelki lahko višji tudi za 400 odstotkov. programom namakanja veliko skromnejša. V tej nalogi bodo preverili možnosti namakanja na 10 tisoč hektarjih kmetijskih tovna banka, kot so nam povedali v Pomurskem namakalnem konzorciju, pa so med izbranimi projekti tudi štirje pomurski s 680 hektarji kmetijskih zemljišč. Med velikimi projekti (teh je v Sloveniji 19) je v Pomurju največji na območju Noršinec pri Ljutomeru, kjer naj bi uredili namakanje na 257 hektarjih, v Bakovcih naj bi namakali 202 hektarja in na območju Lendava - Lakoš 186 hektarjev kmetijskih zemljišč. Med malimi projekti pa je predvideno namakanje 40 hektarjev sadovnjakov na območju Fokovec in Sela. A. POTOČNIK, foto: N. JUHNOV torej vede država - graditeljica mostov. Policisti, ki so na začetku »kasirali«, očitno niso docela prebrali odločbe ... Prvi del naloge mora biti končan do konca marca, zato v teh dneh potekajo na terenu še zadnji pogovori s prihodnjimi uporabniki teh namakalnih sistemov, celotna naloga pa mora biti končana do septembra. Nalogo bodo nato ocenili strokovnjaki Svetovne banke, ki naj bi v prihodnjih letih s posojili omogočila ureditev namakalnih sistemov na teh površinah. Slovenija ima v naslednjih petih letih možnost, da za to pridobi posojila v višini 50 milijonov dolarjev. Prva sredstva za izvedbo teh namakalnih projektov bi lahko dobili v letu 1999. L. KOVAČ Lepa kot nevesta Vestnikova fiesta!!! DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Ustanovljeno Turistično društvo Tromejnik Na Goričkem ni konec, marveč stičišče sveta Nedavno je bilo ustanovljeno Turistično društvo Tromejnik s sedežem v Kuzmi. Novo društvo zajema vasi? Trdkova, Matjaševci, Dolič, Gornji Slaveči in Kuzma Ti kraji oblikujejo tudi tukajšnjo krajevno skupnost. Pogosto rečemo območju, kije oddaljeno od večjega središča, daje »na koncu sveta«. To za naše kraje ob tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo ne drži. Temu območju bi lahko rekli »stičišče sveta«, saj je sodelovanje ob meji vedno bolj živahno. In še bolj bo, ko bo zaživelo januarja ustanovljeno turistično društvo, katerega predsednik je Srečko Kalamar iz Trdkove. O načrtih društva smo se pogovarjali s predsednikom, ki nam je povedal, da se bodo lotili popisa vseh turističnih, kulturnih in drugih znamenj na svojem območju, ki so za turiste zanimiva. Vse to bodo skušali povezati s pešpotjo in kolesarsko stezo. Postavili bodo kažipote in s primernimi napisi označili znamenja. Poudarek bodo dali tromejniku, vaškim kapelam, drugim znamenjem in redkim drevesom. Organizirali bodo ogled svojega ob- podjetnika Marka Slaviča z velikim Veletrgovina je urejena na 54-00 kvadratnih metrih, na lokaciji prejšnje Panonije v ulici Plese 1 nasproti tovarne Mura. S pre- korakom stopila v Mursko Soboto, metrih prodajnih površin in 650 kvadratnih metrih skladiščnih površin. Kovinotehna je minuli teden podpirala tudi pogodbo s pričanjem, da bo prodaja uspešna prav zaradi velikega števila delavcev v industrijski coni, ki nimajo časa za počasno vožnjo in problematično parkiranje v središču Sobote, sta se partnerja Kovinotehna in g. Slavič odločila za veliko potezo. Trgovina s prehrambenimi izdelki na 1500 kvadratnih metrih je prav gotovo največja in zaenkrat tudi najbolje založena v Pomurju; tako prostorne ne najdemo niti v bližnjih mestih v sosednji Avstriji. Po petih letih sodelovanja in treh franšiznih trgovinah so se odločili za ureditev četrte, največje doslej. Po uradnih podatkih Kovinotehne so uredili prodajo bele tehnike, gospodinjskih aparatov, akustike in izdelkov splošne porabe na 1600 kvadratnih močja za planince, upokojence, šolarje. Da bo delo lažje, bodo organizirali za člane društva predavanja in seminarje. V Kuzmi želijo urediti turistično-informati-vni center. Predvidevajo, da bodo dobili v ta namen prostor LB. Na tem območju ni turističnih postojank in jih bo potrebno šele urediti. Rešitev vidijo v opuščenih stražnicah. Te so v Matja-ševcih, Kuzmi in Trdkovi in so last ministrstva za obrambo. Zaradi lokacije, velikosti in dobre svetovno znano ameriško firmo Sears, ki se s 40 milijardami dolarjev letnega prometa uvršča med največja trgovska podjetja. V novem trgovskem centru je tik pred odprtjem še ličen gostinski lokal, na voljo pa so še prostori za butično prodajo. Čeprav mnogi dvomijo o dolgoročni uspešnosti naložbe, pa je dejstvo, da se kapital seli tja, kjer se lahko oplemeniti. Zaposlitev bo dobilo okrog 70 ljudi, hala, kije bila že sedem let zapuščena, pa je urejena. Vse dni od otvoritve je bila v obeh delih trgovine velika gneča; seveda pa bodo morali v čim krajšem času urediti tudi parkir-šče in dovozne poti, kajti to je pri takih vletrgovinah zunaj mestnih središč bistvenega pomena. BBP, foto: Jure Zauneker ga stanja je najbolj zanimiva stavba v Trdkovi. Kot zanimivost želijo obiskovalcem prikazati tudi nekdanje življenje v teh krajih. V ta namen bodo, po vsej verjetnosti, uredili muzej na prostem. Za začetek bodo preselili na primernejšo lokacijo eno od najstarejših hiš, katere značilnost je dimna kuhinja. Poskrbeli bodo za razglednice tega dela Goričkega, turistične prospekte in spominke. Do tro-mejnika bodo uredili kolesarsko stezo, podobno kot jo imajo s svoje strani Avstrijci. Skupaj z Madžari in Avstrijci bodo pripravili srečanje ob tromejniku, prvega maja pa bodo pripravili veliko kresovanje. Pridružili se bodo aktivnostim Pomurske turistične zveze. Predvsem bodo poskrbeli za lepši videz naselij in okolij domačij. V društvu bodo poskrbeli za svoj podmladek in se lotili še drugih oblik dela. FRANČEK ŠTEFANEC o ucuie vestnik, 26. februar]® Seja kobiljanskega občinskega sveta Slonov ne spuscajo mimo »Ne ubadajmo se s komarji, ker nam bodo sloni šli mimo,« je bil županov medklic ob nekem manj produktivnem pogovoru svetnikov. In občina Kobilje prav gotovo sodi med tiste redkejše, kjer od besed neposredno prehajajo k dejanjem. Na tokratni seji so obravnavali vprašanja infrastrukture, finančno stanje gradnje telovadnice, gradijo poslovno-stanovnajskega bloka, gradnjo čistilne naprave in kako bi prispevali k razvoju občine in k izboljšanju kakovost bivanja v njej. Svetnik Drago Vogrinčič, ki se ni uklonil opozorilom predsednika OS Franca Horvata, je iz protesta zapustil sejo Burno na Cankovi! Čeprav sprva ni bilo predvideno, da bi o prošnji cankovskega župnika Antona Fakina za sofinanciranje zdravstvenega objekta na Cankovi razpravljali pod posebno točko dnevnega reda, sta se svetnika Viktor Geder in Drago Vogrinčič oprla na sklep s prejšnje seje občinskega sveta Intenzivno so se lotili ureditve občinske infrastrukture, dogovorili so se, da bo eden skrbel za vodovodno oskrbo, drugi pa za ulično razsvetljavo. Prizadevali si bodo tudi za ureditev vodovodne oskrbe pri Svetem Martinu, kjer so potrebe po vodi vedno večje. Za vaški vodovod bodo zato uredili skupno črpališče. Končuje pa se druga faza gradnje kanalizacije, pri čemer je nastala manjša težava, kako bodo kanalizacijo speljali čez potok. Svetnik Emil Bukovec, odgovoren za to, je bil mnenja, da bi jo bilo najbolje priključiti na konstrukcijo mostu. Še letos pa bodo končali z zadnjo fazo kanalizacije, tako da bi vsaka hiša, ki je pogodbo podpisala, dobila priklop. 10. marca se bo župan sestal z ministrom za okolje in prostor, s katerim se bosta dogovarjala za morebitna sofinanciranja pri gradnji. Vsa gradnja kanalizacije poteka po pričakovanem vrstnem redu in bi lahko že v prihodnjem letu začeli z gradnjo čistilne naprave. Na razpis so dobili devet ponudb, v ožji izbor pa so prišle tri. Najbolj so se nagibali k čistilni napravi Hidrogee iz Maribora, ki dela po načelu zunanje greznice in nima primarnega blata. Zunanja greznica predvideva zmogljivost 100 kubičnih metrov, to pa bi pomenilo, da bi jo morali prazniti največ trikrat na leto. Odpadna voda se lahko izpušča v naravo, predelano blato pa se lahko vozi na njivo. Za svetnike pa je bila odločitev vendarle pretežka, zato so se odločili, da si bodo pridobili še dodatne informacije, in sicer o ceni, da se pripravi čistilna naprava za pogon, o vzdrževanju v naslednjih dvajsetih letih in ali so produkti, ki nastajajo, neoporečni. Občina načrtuje, da bi še letos položili temeljni kamen za poslovno-stanovanjsko sta- DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Z njim v bistvu nadaljujejo že dokaj uspešna dela pri posodobitvi prometnih povezav. Tako bodo letos modernizirali tri cestne odseke v skupni dolžim dva kilometra in pol. Najdaljši odsek bo med Lucovo in Čepinci, in sicer 1,1 kilometra, sledi odsek Adrijanci-Šalovci v Adrijancih (0,9 kilometra), del odseka Stanjevci-karižarka pa zajema pol kilometra ceste v Stapjevcih. V gornjepe-trovski občini pa bodo letos posebno pozornost namenili urejanju lokacij in ureditvi parkirnih prostorov pri več pokopališčih. Na vrsti so parkirišča v Ženavljah, Martinju, Križevcih, Stanjevcih in Lucovi, hkrati pa nameravajo dokončati dela, s katerimi so začeli že v minulem delu, npr. v Šulincih. Podobno velja za avtobusna postajališča s čakalnicami. Gre za pet avtobusnih postajališč, pri čemer bodo ob križišču z republiško cesto v Šulincih uredili dve, po eno pa v Ženavljah, Kukeču in Stanjevcih. Z izredne seje gornjepetrovskega občinskega sveta Ceste odpirajo okno v svet Najpomembnejša odločitev svetnikov občine Gornji Petrovci, sprejeta na 24. izredni seji, je bila vsekakor sklep o modernizaciji občinskih cest V nadaljevanju seje so svetniki potrdili sklep o sofinanciranju mrliških vežic. V.ta namen bodo iz občinske blagajne v letu 1998 prispevali milijon tolarjev. Polovica tega zneska je namenjenega za gradnjo vežic, preostali denar pa za nakup opreme. Odločeno je, da bo- vbo, ki bi stala med cerkvijo in gasilskim domom. Od pošte so že dobili dokumentacijo za poslovalnico na Kobilju, svoje poslovne prostore bo imela tudi Zavarovalnica Triglav, tu bodo še frizerski salon ter stanovanja. Dogovarjajo pa se tudi, da bi na Kobilju imeli zdravstveno in zobozdravstveno ordinacijo. Tudi za stanovanja je veliko zanimanje, nekaj mladih jih želi kupiti, drugi pa bi jih vzeli v najem. Zagotovil je tudi, da investitorja za poslovno-stanovajsko stavbo že imajo, vendar o imenu ni želel govoriti. Gradnja vrtca in telovadnice je skupno vredna 67 milijonov tolarjev, pri čemer ni vštetih 1,3 milijona tolarjev za opremo vrtca. Od države so dobili 10 milijonov tolarjev, dolguje pa jim še 30 milijonov, s tem da imajo za letos odobrenih 50 milijonov tolarjev, od tega si bodo prizadevali, da bi 30 milijonov takoj prišlo k izvajalcu. Poleg tega pa so od Ministrstva za šolstvo in šport dobili še 7 milijonov, ki jih bodo lahko uporabili pri zadnji fazi gradnje telovadnice za nakup športne opreme, naložba pa mora biti realizirana 30. septembra letos. Sprejeli so tudi program pospeševanja kmetijstva, ki med drugim predvideva, da ne bi regresirali samo povečanja staleža živine (govedoreja, prašičereja in drobnica), ampak tudi obnovo črede. Svetniki so opozorili tudi na problem miši, ki zaradi suhega in toplega vremena uničujejo pridelek, zato bo občina prispevala 30 odstotkov za nakup sredstev za uničenje miši. In ker je občina Kobilje po več desetletjih spet dobila konja, so se odločili, da bo lastnik dobil zanj 50 tisočakov tolarjev regresa, ob nakupu kobile pa še dodatnih 50 ti- ANRR sočakov. do z gradnjami mrliških vežic nadaljevali v Ženavljah, Boreči, Križevcih, pri Sv. Ani v Boreči, Kukeču in Panovcih, opremo pa bodo zagotovili v Neradnovcih, Lucovi in Ko-šarovcih. Na seji so prižgali zeleno luč za pogodbo o sofinanciranju delova- Takrat so namreč sklenili, da se bodo o višini zneska odločili šele po temeljitem pogovoru z župnikom, saj so pogrešali konkretne finančne kazalce. O tem je svetnike obvestil predsednik občinskega sveta Franc Horvat, ki je skupno s predsednikom sveta Krajevne skupnosti Cankova Štefanom Flisarjem sodeloval v pogovorih. Dejal je, da so bili le-ti neuspešni, četudi so župniku pod določenimi pogoji ponujali okrog 4 milijone tolarjev, s čimer so želeli, da se zadeva končno premakne z mrtve točke. Toda župnik je zavrnil njihovo ponudbo in zahteval takojšnje izplačilo gotovine. V tej zvezi je na petkovi seji občinskega sveta, ki je bila na Cankovi, sledila zelo burna razprava, s katero je prednjačil Drago Vogrinčič. Ta je večkrat ponovil, kako žalostno je, da ne rešujejo zdravstvenih problemov občanov, ampak posameznih zaposlenih v zdravstvu. Navedel je, da je prednostna naloga občine; da zagotovi primarno zdravstveno varstvo. Zato je po njegovem občinski svet dolžan le-to sofinancirati. Po Vogrinčičevem mnenju pa gre v primeru zasebnih zdravnikov za pridobitno dejavnost, medtem ko naj bi se župnik odpovedal vsem dajatvam v cerkvi, da bi lahko odplačevali dolgove. Dodal je še, da se občinski svetniki sprenevedajo, saj naj bi denar imeli za vse drugo, razen za zdravstvo. V tem nepopustljivem stališču se mu je kot edini pridružil Viktor Geder, ki je navedel, daje najemnina za uporabo zdravstvenih prostorov podpisana za naslednjih 20 let, pri čemer Mestni svetniki prvič glasovali s kartoni Proračun, ki veliko obeta? N uvodnem delu 37. seje Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota je predse' Rudolf Horvat sporočil, da bodo svetniki poslej glasovali s kartoni (zelena barva je glas za, rumena vzdržani in rdeča glas proti) Osrednja pozornost zasedanja soboškega parlamenta je veljala prvemu branju odloka o proračunu mestne občine za letos. Kot je navedel načelnik oddelka za proračun in finance Bela Pavlič, bodo za uresničitev nalog potrebovali za 14 odstotkov več denarja, kot je bilo predvideno v izhodiščih za proračun; v primerjavi z lanskoletno realizacijo pa je višji celo za 50 odstotkov, saj znašajo prihodki in odhodki dobrih 2,8 milijarde tolarjev. To povišanje gre na račun številnih naložb v komunalno in cestno infrastrukturo. Ob tem računajo na 316 milijonov tolarjev zadolžitev, ki bi jih od- plačali v treh do šestih letih. Ob povečani investicijski porabi je zdajšnji proračun zelo ambiciozno naravnan, kar je potrdil župan Anton Slavic, ki je poudaril, da bodo do leta 2000 v mestni občini vsem prebivalcem zagotovi- nja potujoče knjižnice - bibliobusa, odložili so sprejem predloga za obnovo in prizidavo splošne ambulante za potrebe nujne medicinske pomoči v Murski Soboti. Motilo jih je, da pri tej naložbi, vredni 40 milijonov tolarjev, ni predviden nikakršen delež soboškega zdravstvenega doma. Predvideno je namreč, da bi polovico potrebnega denarja zagotovilo ministrstvo za zdravstvo, drugo polovico pa občine, če pa bi se ministrstvo odreklo gmotni pomoči, bi stroške v celoti poravnale občine. Po mnenju gornjepetro-vskih svetnikov pa manjka specifikacija nakupa opreme, zato terjajo podrobnejša pojasnila. MILAN JERŠE pa naj bi verniki v ta namen plačevali določene zneske. Je bil župnik zaveden? Takšna razmišljanja dveh svetnikov, ki sta očitno ostala osamljena, pa so prilila olje na ogenj. Med drugim je Slavica Gomboc zatrdila, da se v tem primeru dela precejšnja krivica občini, kije pristala na previsoko posojilo in namensko porabo proračunskega denarja za zdravstvo, kjer je zapisan znesek 5 milijonov tolarjev. Po njenem gre za samovoljno Vsenci tega dogajanja je potekala razprava o rebalansu lanskega proračuna. Ta naj bi bil iz povsem taktičnih razlogov napihnjen, saj so na ta račun pridobili več denarja iz republiških virov. Kljub temu pa so izkazali za dobrih 4,2 milijona tolarjev primanjkljaja. To je v prvi vrsti posledica 81,5 milijona SIT presežka terjatev nad obvez- nostmi. Samo terjatve do KS in občan znašajo več kot 34,6 milijona tolarjev, I" dtem ko so za gradnjo kanalizacije po^ li skoraj 64 milijonov. Letošnji proraf (potrdili so njegov osnutek) pa naj bi111. šal dobrih 571,3 milijona SIT, kur je F merjavi z lani 38-odstotno povečanje. li zdravo pitno vodo in kanalizacijo. Letos asfaltirali naj bi še zadnjo kategorizirano cesto med Markišavci in Polano. Prav tako predvidevajo gradnjo kolesarskih stez iz Murske Sobote proti Bako- Ker so se v razpravi kre-sala mnenja glede sporazuma o sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem, zlasti v zvezi z navajanjem pomena stikov soboške občine, ne pa tudi drugih občin, se s takim besedilom niso strinjali. Poudarili pa so, da ima občina Gornji Petrovci že vzpostavljene dobre stike s Slovenci onkraj meje, ki jih nameravajo še poglobiti. Zavrnili pa so tudi pogodbo o opravljanju informativne dejavnosti družbe z omejeno odgovornostjo IDEA TV -Kanal 10 iz Murske Sobote, saj zaenkrat še ne morejo spremljati njenega televizijskega programa. obnašanje župnika. Vprašala se je, kaj je v ozadju, saj ne bi smelo biti zadržkov pri odkupu teh prostorov za potrebe zdravstva. Viktor Zamuda pa je pripomnil, da pravno-najemniške stvari niso v domeni občinskega sveta. Precejšnje razočaranje nad izidom pogovorov z župnikom je izrazil Štefan Flisar. Presenetila gaje izjava župnika, češ da can-kovska krajevna skupnost ne želi sodelovati z njim. »Še danes ne vem natanko za lastnika zdravstvenih prostorov, ki bi dobil dovoljenje za pobiranje denarja. Župnik trdi, da ga bodo zbrali v cerkvi. Kaže, daje bil nagovorjen, da ne sme imeti poslov s krajevno skupnostjo, ker bi mu ta lahko pogledala pod prste«, je še dodal. Oporekal mu je Drago Vogrinčič, ki mu je naprtil odgovornost za sprenevedanje in znova ponovil, da je denar za vse drugo, edinole za zdravstvo ga ni. Ker gaje predsednik občinskega” Franca Horvat opozoril#” kratne izpade, seje Drag® grinčič odločil protestno W!' sejo. I Po več minutnem odnA1; se je neprijetno vzdušje^ Stanku umirilo, so s trezniR vami prišli do konkretni« ljučkov. Kot je povedal« Alojz Flegar, cankovska ž® ni hotela slišati ničesar o sdn ni, zato je v pogodbi zap> zelo nizka najemnina. Ker je celotna zadevaj zašla v slepo ulico, so sveto lenih, da se ustanovi P°® .J misija, ki jo sestavljaj0 Alojz Flegar, predsednik skega sveta Franc Horvat, P . dnik sveta KS Cankova < Flisar in svetnik Viktor G^ bo skušala razčistiti celot”0 * vo in poiskati sprejemljiv0 za obe strani. ■ ,cij MILAN vcem in Krogu ter nadaljevanje teh del na odseku proti Černela-vcem. Prihodnje leto naj bi končali z gradnjo osnovnošolskih objektov pri drugi in tretji osemletki v Murski Soboti, pričeli pa bodo tudi z gradnjo telovadnice v Bako-vcih. Po njegovem bodo morali pospeševati tudi gradnje v srednjem šolstvu, čeprav so le-te v domeni države, vendar si ne bi smeli delati utvar, da bo država za vse poskrbela sama. Župan je napovedal tudi večje pozidave v mestnem jedru. Tako pričakujejo že letos pospešeno gradnjo za Pomursko banko in pošto, kakor tudi pri bližnji tržnici, ki naj bi jo pokrili in nedaleč od tod zgradili podzemne garaže. »To je plod dobrega gospodarjenja sklada stavbnih zemljišč, kije omogočil nadaljnjo gradnjo središča Murske Sobote. Letos bo dokončanih 42 neprofitnih stanovanj, drugo leto pa bi začeli s pripravami na gradnjo novega objekta. Več denarja bo porabljenega tudi za gradnjo prizidka pri soboškem zdravstvenem domu. Precejšen gradbeni zalogaj bo tudi plinifikacija.«, je med drugim omenil soboški župan Anton Slavic. V razpravi smo slišali, da je predlog proračuna, ki bo moral prestati še drugo branje, usklajen tudi s potrebami in željami mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Pri tem se opirajo tudi na republiška sredstva za komunalno infrastrukturo, ki naj bi znašala kar 136 milijonov tolarjev. Predsednik matičnega odbora za proračun in finance Alojz Smodiš je podprl proračun. Pripomnil pa je, da se mu zdi nerealno hkra-ktno odpiranje investicij na dveh kolesarskih stezah in treh kanali- Sprejeli so sklepa razgrnitvi osnutka y memb in dopolnili storskih sestavin a j ročnega plana obdj leta 2000 in odlok^fi kacijskem zbirno cesto Mu^i^ bota. Imenovali s° J tri v. d. direktorja’ cer Ireno Šavel v kf jinskem muzejih ŠJ Vugrinca v Pakif f in študijski knjif M Franca Obala v Murska Sobota zacijskih sistemih v Krogu in Satahovcih/. je bojazen nekaterih,0 najeta posojila in P j,,« cesije za gradnjo štev’1 y/. nalnih in drugih obje . šnja obremenitev za Prl neracije. Tudi nadz°rn ga vodi Janez Štotl- N zelo spodbuden poZy v razporeditvi prorač] štev. Velja omenit s us. Franca in Jožeta zavzela za črtanje 1°-ka o proračunu, deležih sofinancira”! skupnosti za določen0 jA objekte. Po njunem ”\eI1it{j‘ zalo glede teh obr° načiti podeželje z m° šteno razdeliti zatem Martin Žižek mestno prebivalstv°'M, prispevkov kot tiu PC« posluha pa bi morah .j« kmetijstva, so naval svetniki. M0'** ^gstnik, 26. februar 1998 Sociala, šolstvo, zdravstvo Učenci OŠ Kapela so namesto glasila izdali knjigo Beroče kapljice Samostojno knjižno delo je nastalo po srečanju s knj g obvezno branje in s pisatelji Obvezno domače branje, ki je naloženo osnov nos ’ pa mai0 knjig v večini primerov vsekakor prijetna , dela. Učiteljica takih, ki jim je to v breme, ker jih ne.zan,map) P ie vendarle uspela slovenskega jezika na OŠ Kapela Znana Sa *da za knjjg0 Leo-vzbuditi zanimanje pri vseh učencih 7. a- in 7. polda Suhadolčana Pisatelj, povej mi. Zgodbice iz omenjene knjige, ki so polne življenja, duhovite in igrive, so kar same klicale k poustvarjanju. Vsak učenec pa je po prebrani knjigi lahko napisal nekaj svojega o tem, kar je podoživljal ob branju, na primer domišljijski ali doživljajski spis, opis, zapis pogovora idr. Potem pa so se dogovorili, da bodo napisali pisma petdesetim slovenskim literarnim ustvarjalcem in jih zaprosili, če se jim lahko na kratko predstavijo in zapišejo, ali so doživeli kaj zanimivega na srečanjih z P°slovanje v zdravstvu Nesli so odpravnine in višje plače »aihniiI?S*<)vn’ rezultat javnih zdravstvenih zavodov je v lanskem letu . ^neug?dno vplivalo dvoje: ^plačev^1^6^3 ^enarJa za plače, ki pa so jih s septembrom lani začeli .viSok 'P° Pr?v'*n'*| vanja v zdravstveni negi ne bo na-5 predka, saj so to taka znanja, ki si .. jih medicinske sestre skozi šolanje niso pridobile. Tu nam precej po-O magajo Zbornica zdravstvene ne-- ga in tudi sindikati, tako da neka-< tere medicinske sestre strokovna izobraževanja opravijo tudi na O njihov račun. Prizadevali pa si bomo, da se bodo medicinske se-q stre udeleževale vsaj osnovnih < strokovnih izpopolnjevanj, ki bo-S do potrebna. »Razmišljamo, da bi znoW! bolnišnice morali delati reorganizacijo tudi na kadrovskem področju. Torej, da bi imeli več zaposlenih na oddelkih.n je obremenitev osebja večja.« J . -lit - Kakšna je vaša vizija razšOl11 stvene nege v bolnišnici? J| O filozofiji in viziji t’0® J na področju zdravstvene ne? J se že pogovarjali tudi na naši kovnih kolegijih glavnih J skih sester. Na prvo mest0^ vljamo bolnika, ki naj bo v P1 zdravstvene nege resnično navan kot subjekt, individua celovito. Poskušali bomo upoštevati tudi njegove ptL Seznam pravic bolnika stavljam ter jih bomo izotop vidnem mestu. Z majhnim1 z drobnimi stvarmi bomo P°\. li bolniku olajšati bivanje v 9| šnici. Čeprav so finančna omejena, bomo na področja poskušale rasti, pri našenU zdravstvene nege pa nas bo 1 pravilo, delaj z drugimi tako, j želel, da bi v podobni situ31'1« delal s teboj ali tvojimi Če nas bo vodilo to etično potem zadovoljstvo bolnik3 no ne bo izostalo in po njed sta uveljavljali naša strok3P naša ustanova. - Za dosego teh ciljev bo FJ spremeniti tudi miselnostmi nekoliko težje, toliko medicinske sestre ni ustr^ J noteno oziroma se od delavcev terja, da jih žene e gon. J Spremembe so potreu11 samo v miselnosti, ampf,^ organizaciji dela. Dregni11 potrebno tako na drugem področju. Vem n1J ima še vedno precej tehnikov in sester negativ H sionalno identiteto. »Na prvo mesto y postavljamo bolnika, procesu zdravstven2 resnično obravnavan subjekt, individualno celovito. Poskušali čim bolj upoštevati njegove pravice.« ----------- — Osebni dohodek z tehnikov za delo, ki ga C ni ustrezen. In tisto, tavljali, da zdravstveni d sih gremo tudi na etic^J res. Kaj nas potem Tisto, da bolniku no, da mu vrneš nasrn® oživljanju bolnik spet na monitorju prikaže kd vanja srca. Vse to je tlS jjidp dviguje moralo in 3 Ji finančno vrednotiti-v poklicu je takih trend zelo veliko. V zadnj® veliko govorimo o tem. ni v zdravstveni negi šli na etični pogon. W no ne bo držalo, saj ’^0j takih trenutkov, S®- p0tO plačila opravili delo'd živeli osebno zadovol dovoljnem bolniku. vestnik, 26. februar 1998 /kulturna obzorja im literarnem tržišču nova revija Kako daleč bodo segle Kaktusove bodice? V začetku februarja je izšla prva številka časopisa Kaktus, ki ga je izdala literarna sekcija kuda Bubla iz Radenec. Gre za - kot pravijo njegovi mladi izdajatelji - za kultur-no-umetniško- politično-znanstveno-satirični časopis, ki naj bi izhajal enkrat na dva meseca. V njem bodo 'eme, s katerimi se mladi vsak dan srečujejo, saj želijo pri Kaktusu njihovo neizmerno energijo preu-smeriti iz destruktive v konstrukti-,0> 'o pa ne pomeni, da bi bil časo-Pis nezanimiv za starejše. Ravno ^sprotno. Ker »kaktusove!« želijo, “a bi jih v kulturno-prosvetnem pro-storu vzeli resno, obljubljajo, da v easopisu ne bodo pretiravali z re-®nostjo. V tem smislu je nastala udi prva številka na štiriintridesetih sttaneh, posamezni izvod stane sto Petdeset tolarjev, moti edino preveč stoičnih in tiskarskih napak. Pajmo, da se bo do naslednje šte-Vl ka to popravilo. , Vsekakor gre za pogumen po-us aktiviranja mladih na podro-kjer ni obstajalo ničesar, Peter asa, Marko Cizi, Zlatko Herceg, anja Lilek, Boni M. Logar, Štefan n Peter Marinkovič, Lidija Tom’ Ribarič - Hajdi. ytt1 Tomaž Verdev in Rok yJ?pa bodo pokazali, ali bo 5 v prihodnje postal »kaj Zato npr. Peter Kalocsai v Vasi Szemle 1997, št. 5, pravi, da se avtor »natanko sklicuje na vire«, očita pa mu nedoslednosti v bibliografiji. Pravilno pa pripominja, da »se je pisatelj povečini naslanjal na madžarske arhivske vire« in da bi bilo »zavoljo značaja predmeta potrebno, da bi uporabil več tujih (slovenskih, hrvaških, srbskih, francoskih) arhivskih virov«. Zsiga pa tako rekoč ni uporabil niti enega slovenskega arhivskega vira in navaja kar takega, potvorjeno iz madžarskega arhiva iz časa okupacije! Še več: niti ne navaja pravilno vse slovenske literature o predmetu. Kritik mu očita, da avtor ne pove, kaj ga je pri tem oviralo, npr. neznanje jezika - saj slovenščine sploh ne razume. Drugi kritik iste knjige Petho Gyula v Vasi honismereti es hely-torteneti K6zlemčnyek, 1997, št. 2, str. 87-89, zmotno trdi, da take teme ni obdelal še nihče - mogoče delno pri Madžarih, toda obdelali so jo Slovenci. Zmotno je njegovo pisanje, da so konec 1918 z bojišča prihajajoči vojaki ropali v južnem delu Žalske županije. Najhuje pa je, da kritik meni, da avtor »zmerno« obravnava »vendsko = slovensko vprašanje« in da navaja »vse spise in razprave (!) o tem iz zadnjih dvesto let« - obema se niti ne sanja o tem, kaj je bilo npr. v slovenščini in tudi madžarščini (npr. Angyal Endre) napisanega o tem. Ocenjevalec tudi obžaluje, da je pisatelj uporabljal v glavnem le madžarske vire - pravzaprav literaturo. Tudi o pridružitvi Prekmurja k novi južnoslovanski državi kritik nima pravega pojma, ker meni, da so »iz Slovenije prišli politiki in agitatorji« - kdo, kdaj, kje? - in bili odločilni za to pridružitev. Tudi mu je neznano, da je jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje 12. in 13. avgusta 1919 po nalogu pariške mirovne konference in da ta pokrajina v tem času nikakor ni pripadala Madžarski - in kdaj jih (!) je potem »ponovno zasedla južnoslovanska država«?! Tudi tisto o prisiljenem podpisovanju županov, da želijo k Jugoslaviji, naj si prebere dokumentirano pri Slaviču. Prav tako je »indijanarsko« TOMO KOLES ’ ■ A'' ' R d0 8’ marca na og,ed raZStaVa Sl a Gsih^ Jožeta Ciuhe, enega del, ki so Ostala v ohdT6.,kovne “metnosti. Razstavljenih je * ema raIlič-sl'karske teh 1987'1997, Ciuhova ustvarjalnost P steklo, >a*fiSmke ' risb^ akvarele, grafike, slikanje tet6 Cluha se Je r JmZa‘ke’ taP‘serije in sitotiske. doživel grozo; • nato 6 d leta 1924 v Trbovljah, kot mladem |965 r 1966 je prenn?6 ^^u^al svet po dolgem in PoC^’ hiko. Sedaj živi . Zpet nied Pari,°Va Združene države Amerike in nskjh otočkov, sc M*« in enim od majhnih P pre- 03^la v Murski s k16 Zateka po sv°i duševni mir- ' v spremnem povedal^?bob’ direktor galerije Franc Obal pa J® ke pote-zn»Ot.°draz nje„’da ,>>Cmhove slike odlikuje eruptivno* t. osebnostnim 4() Caiein, izraženim * J^^ičnega stanja, povezaneg - umetniška njegot^^ živahnejših barvnih tonov, 1 arske osebnosti.« | OMO KOLES Kritika madžarske knjige o Prekmurju O knjigi dr. Tiborja Zsige, o kateri smo v Vestniku podrobno kritično pisali, pišejo tudi na Madžarskem - Žal tamkajšnji zgodovinarji ne poznajo slovenskih virov in literature o teh vprašanjih nejših gospodarskih in socialnih težav, o čemer beremo in slišimo vsak dan. Opomnil sem na to, da je Zsiga docela zamolčal večji del evangeličanske in katoliške književnosti in da trdi neresnice v zvezi s to književnostjo. Poudaril sem, da uporablja nekritično krivične in lažnive obtožnice iz oku-. pacijske dobe proti Ivanu Jeriču prikazano stanje po osvoboditvi z umori, nasiljem ter »velikanskim razburjenjem prebivalstva« zavoljo katekizmov. Kritik ponovno zapiše, da pisatelj poroča o vsem tem povečini na podlagi madžarskih virov. Prav tako je neresnica, daje »prebivalstvo - in ne le Vogri -enoglasno izjavilo, da želi pripadati Madžarski« - pred razmejitveno komisijo. V nasprotju z resnico je, da »se knjiga izogiba vsakršnega čustvenega izražanja in se strogo na podlagi dejstev« poroča o dogajanju. Kritik zopet pravilno ponavlja, da »bi mogel pisatelj več zajemati iz slovenskih in hrvaških virov« -ker pač čuti pristranskost Zsigove-ga poročanja. Očita mu tudi ponekod prezamotano pisanje, prenagljeno, pretirano (!) pisanje, mnogo ponavljanja, stavke brez jasnega smisla, da zemljevid »Tdt-saga« ni dober in je označen z napačno letnico, površno in napačno so pisana imena evropskih politikov, tudi madžarskih, napake so tudi v seznamu oseb in krajev. Vidimo, da se iz kritika oglaša tudi sposoben in objektiven zgodovinar, ki pa žal ne pozna tudi slovenskih dognanj, sicer ne bi z nekritičnim vogrskim nacionalizmom hvalil dela kot celote. Pravično oceno, tako z vogrske kot slovenske strani, v strokovnih ča- , sopisih pa še nujno pričakujemp! Razveseljivo je, da je sombotel-ski dnevnik Vas Nepe 23. decembra 1997 v celoti objavil v treh stolpcih članek podpisanega »Moje mnenje o neki časniški diskusiji« kot odgovor na članek A. Kozme v istem dnevniku 28. junija 1997. V svojem odgovoru sem v glavnem pojasnil napačne trditve nekaterih lendavskih ocenjevalcev mojega članka »Obtožujem« in zahteval imena tistih politikov v Ljubljani, ki ne vidijo v tem nikakršnega »vprašanja«. Vem, da tega odgovora ne bo, saj naši politiki ne znajo rešiti niti najnuj- in Mihaelu Kuharju. Poudaril pa sem tudi docela nepravilno avtorjevo navajanje virov in literature o predmetu, o katerem piše, kar ni jasno tudi njegovim madžarskim zagovornikom v Lendavi. Pošteno je, da je časnik v tujini objavil moj odgovor, nasprotno pa lendavski Nepujsag doslej ni objavil protesta otrok M. Kuharja in sorodnikov L Jeriča, ki so mu ga poslali, kar je omenjeno tudi v tem mojem članku. VILKO NOVAK JANKO svojimi knjigami, razpravami in sploh DEVT A KT poklicno dejavnostjo vpisal v zgodovi- IjIjZjJTAjV Razpis za natečaj Za srečanje mladih M pesnikov in pisateljev ZKO Slovenije je tudi letos razpisala literarni natečaj za 26. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Doslej je vsako leto poslalo svoje prispevke od 110 do 200 mladih avtorjev. Prijavijo se lahko avtorji, stari nad 15 let, ki še niso izdali knjige (razen v samozaložbi), ali bili izbrani na dosedanjih srečanjih mladih literatov. Svojo poezijo, prozo, dramatiko ali esej lahko pošljejo do 10. marca na naslov: ZKDS, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, za 26. srečanje. Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa je potrebno poslati podatke o avtorju: ime, naslov, starost, poklic in telefonsko številko. Avtorji se bodo najprej predstavili na šestih območnih srečanjih po Sloveniji, izbrani avtorji pa se bodo septembra srečali v Velenju. Pri Sveti Trojici v Halozah 15. Aprila 1862 rojeni Janko Bezjak seje s no slovenskega izobraževanja konec 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja. Potem ko je po končani gimnaziji doštudiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter leta 1897 doktoriral, je svoje ustvarjalne moči, poleg poklicnega pedagoškega dela (predavatelj na učiteljišču v Mariboru, 1906-nov. 1911 profesor in ravnatelj na II. državni gimnaziji v Ljubljani, dec. 1911-sept. 1913 gimnazijski ravnatelj v Gorici, po 1914 nadzornik srednjih šol), usmeril na tri področja: v literarnozgodovinsko delo, v aplikativno delo pri prenosu germanističnih in slovenističnih znanstvenih dognanj v pedagoško prakso, v strokovno-znanstveno obravnavo pedagogike in didaktike. I - Literarnozgodovinsko delo Na začetku svojega strokovnega udejstvovanja je Bezjak 1. 1896 priredil Slomškove pesmi in basni za knjižno zbirko Knjižnica za mladino, leta 1899 je v Ljubljanskem zvonu objavil študijo o Jenkovi poeziji. »Za zaključek« svojega literarnozgodovinskega angažmaja pa je pripravil življenjepis Frana Levca (1917). II - Jezikovni učbeniki in razprave V strokovnem časopisju je Bezjak objavljal strokovne članke o jezikovnem pouku, o estetski vzgoji v osnovni in srednji šoli ter o didaktiki in metodiki jezikovnega pouka. Svoje pedagoško-didaktične SLOVENSKA JEZIKOVNA VADNICA ZA TESNO ZDRUŽENI'POUK V SLOVNICI, PRAVOPISJU IN SPISJU V PETIH. ZVEZKIH SPISALA H.SCHREINER IN DR-J. BEZJAK DRUGI ZVEZEK ZA TRETJE ŠOLSKO LETO ' 4. V. BISTVU NESPREMENJENA IZDAJA ODOBRILO POVEBJBKIŠTVO ZA UK IM BOGOČASTJI Z RAZPISOM Z DNK 14. 8EPTKMB« 1990, ŠT. M« , , 1 •' - * V LJUBLJANI 1920 ZALOGA'ŠOLSKIH KNJIG IN UČIL. Drugi zvezek Bezjakove Slovenske vadnice Vzorec sprege ali spregalo: 1. Določni glagol. Sedanji čas Pretekli čas Prihodnji čas Določnik «>& berem, učim, delam boreč, učiš, delaš i. t. d. berejo, učijo, delajo (berč) (učč) Mm I “> •, si l (ufi,12 a> 0 81 * (delal, a, o) i. t. d. so brali, e, a (učili, e, a; delali, e, a) bodem (bom)f bode« (bo«' i. t d. bodo brali, e, a (učili, e, a; delali, e, a) E. 1. 2. 3. D. a 1. 1 3 fr. 8. M. 1. 2. 3. (jM) <>D (on, a, o) (midva, e) (vidva, e) /onadva! (onidve/ (mi) (vi) (oni, o, a) bi bral, a, o } /učil, a, o\ J (delal, a, o) I bi brala, i, i ? Z učila, i, i\ | (delala, i, i/ bi brali, e, a > Z učili, e, a\ (delali, e, a) (j«z) (tl) (on, a, o) (midva, e) (vidva, o) Z onadva! (onidve / (mi) (vi) (oni, e, a) ( bi bil, a, o 1 bral, a, o | Z učil, a, o\ ((delal, a, o/ 1 bi bila, i, i 1 brala, i, i Z učila, i, i\ J (delala, i, i/ [ bi bili, o, a 1 brali, e, a ] Z učili, e, a\ l (delali, e, a/ - E. 1. 2. 3. D. « 1. 3 2. £ 8. M. 1. 2. 8. beri, uči, delaj beri, uči, delaj beriva, učiva, delajva berita, učita, delajta berimo učimo, delajmo berite, učite, delajte - E. 1. 2. 8. 2 E. a) naj berem, učim, delam naj bere, uči, dela i. t d. b) naj bi (jaz, ti, on, a, o) bral, a, o (učil, a, o; delal, a, o) _ i. t d. naj bi (jaz, ti, on, a, o) bil, a, o bral, a, o (učil, a, o; delal, a, o) i. t d. ali da bi (jaz, ti, on, a, o) bil, a, o bral, a, o — II. nedoločnik* brati, učiti, delati. (Nadaljevanje prihodnjič) CENA 8 A „ . _ / Novi vrhunski romani Cankarjeva založba je z desetim paketom romanov svoje elitne zbirke XX. stoletje zaokrožila prvotno načrtovanih pet letnikov zbirke, a ugoden odziv jo je spodbudil k njenemu nadaljnjemu izdajanju. V desetem paketu je izšlo pet kakovostnih romanov svetovno znanih romanopiscev. Roman Zavetje neba (1949) je centralno delo opusa Paula Bowlesa (1911), avtorja iz ameriške beat generacije, kije dobršen del življenja preživel v Maroku, kjer se je oplajal z elementi arabske kulture. Delo opisuje preizkušenj polno pot zakonskega para v saharsko Afriko, njegov vodilni motiv pa je nasprotje dveh različnih kultur, ki druga druge ne razumeta. Roman je prevedel Andrej Blatnik. Carlo Emilio Galda (1893-1973), avtor zunaj glavnega toka italijanske književnosti, velja danes za enega vodilnih italijanskih prozaistov našega stoletja. Njegova Tista zagamana godla na Kosji 219 (1957) je po formi ne povsem do konca izpeljan kriminalni roman, ki seznanja bralca s kaotičnim svetom rimskih četrti in prikazuje življenje kot zapleteno štreno. Prevajalca Aleksa Šušulič in Anita Jadrič sta imela s tem v mešanici narečij izpisanim romanom obilo dela. Osebna izkušnja (1964), roman japonskega pisatelja Kanzabura Oeja (1935), je avtobiografska drama junaka, ki ob rojstvu svojega otroka izve, da je ta vodenoglavec. V središču tega dela, polnega bistvenih spoznanj o bivanju, je težavno odločanje o usodnih zadevah. Roman je po avtoriziranem angleškem prevodu prevedla Stanka Rendla. Za Martina Amisa (1949), avtorja kratkega romana Časovna puščica (1991), je značilen odmik od tradicionalne angleške proze. Armis, za katerega so značilne urbane teme in navezanost na ameriško okolje, v pričakujočem delu v obrnjeni časovni perspektivi in z ironičnimi podtoni pripoveduje življenjsko zgodbo osemdesetletnika, ki se vije skoraj čez vse dvajseto stoletje in njegovo črno in surovo stvarnost. Delo je prevedla Nina Grahek. Esej o slepoti (1995), roman Portugalca Joseja Saramaga (1922), je prispodoba pogube, v katero nas vodi potrošniški kapitalistični svet Dogaja se sredi epidemije slepote, zaradi katere drsijo oboleli na raven horde in sredi katere le malokomu uspe ohraniti vid, človeško občutljivost in pogum. Za prevod najnovejšega dela tega pogosto nagrajevanega in prevajanega pisatelja je poskrbela Barbara Juršič. D. ŠTEFANEC Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski I i^ž^oza^ Portreti g ittrtro^ ideje pa je želel preveriti in potrditi tudi praktično. Plod tega njegovega prizadevanja sta Deutsches Ubungsbuch jur slo-venische ali. Volskschullen v treh delih (1897-1899) z navodili za uporabo in Slovenska jezikovna vadnica za tesno združeni pouk v slovnici, pravopisju in spisju v 5 zvezkih (1903-1914). Obe deli je pripravil v sodelovanju s H. Schreine-rjem. Za didaktike pouka slovenskega jezika je lahko še posebej zanimiva prav Bezjakova Slovenska vadnica.. Seveda bi tisti, ki poznajo današnje slovenske slovnice, v njegovi knjigi marsikaj pogrešali, številna vezikovna vprašanja so tudi obdelana povsem drugače ali pa pojasnjena z drugačnim pojmovnim aparatom, kakor se uporablja danes. Vendar pa ima vadnica vsaj dve odliki. Prva je tista, ki je izražena že v podnaslovu: »za tesno združeni pouk v slovnici, pravopisju in spisju«. Avtorja namreč jezikovnih vprašanj ne obravnavata strogo ločeno po posameznih jezikovnih ravninah, ampak npr. oblikoslovje združujeta z besedotvorjem in skladnjo, vse skupaj pa še s pravopisom in besediloslovjem. Druga odlika tega učbeniškega kompleta pa je postopno prehajanje od lažjega k zahtevnejšemu na dva načina: a) s poglabljanjem znanja znotraj posameznih jezikovnih ravnin, b) s širjenjem obsega snovi, torej s postopnim vključevanjem dodatnih jezikovnih poglavij. Tudi grafičnih ponazoritev jezikovnih razmerij ni manjkalo. Ena takšnih je spregatveni vzorec iz tretjega zvezka, ki sta ga avtorja po analogiji z besedo računalo poimenovala spregalo. vestnik, 25. repruai Gibina: Vlomil je v avtobus V času med 21. in 23. februarjem je neznanec stikal po dvorišču stanovanjske hiše na Gibini in nazadnje postal pozoren na parkiran avtobus. Iz njega je potem ukradel avtoradio, s čimer je oškodoval Avtobusni promet Murska Sobota za 30.000 tolarjev. Polnilnica Tri srca Težavna pot do »bratov« Leto 1997 je bilo za največjega polnilca mineralne vode v Sloveniji uspešno -Povezovanje s korporacijami iz nekdanjih YU-republik ali Evrope ni izključeno Pomurje: Množica požarov Med 16. in 23. februarjem je bilo na območju Pomurja več kot 15 travniških in gozdnih požarov, ki so posledica kurjenja na prostem, čeprav je to (glede na sedanje vremenske razmere) prepovedano. Večji požarje bil v Murski šumi pri Benici v občini Lendava, saj sta gorela trava in podrastje na površini petih hektarjev. Polnilnica Tri srca s 396 zaposlenimi je ta čas prav gotovo ena najuspešnejših družb v Pomurju pa tudi na slovenski ravni. Dovolj zgovorni so podatki o 13-odstotnem povečanju realizacije v letu 1997 v primerjavi z letom 1996 in 7,8-odstotno preseganje načrtovanega plana v lanskem letu. V neposredni proizvodnji dela kljub sodobni opremi 220 delavcev; kar 99 ljudi spada v t. i. tehnično službo, imajo pa tudi svoje računovodstvo, komercialo oz. trženje in vratarsko službo. Do leta 2002 naj bi dosegli storilnost okrog 500 ali vsaj 450 tisoč enot na zaposlenega. š. s. S poslovanjem v letu 1997 so zadovoljni; skupno so s prodajo mineralne vode in brezalkoholnih pijač presegli plan za 7,8 odstotka; od tega je bila načrtovana prodaja mineralne vode presežena za 14 odstotkov, brezalkoholnih pijač pa so prodali več kot leto prej za 10,7 odstotka. Glede na hudo konkurenco na domačem in tujem trgu je to kar velik uspeh službe trženja. Finančno je poslovanje na isti ravni kot leta 1996 - bilanca naj bi bila končana v prihodnjih dneh. V letu 1998 načrtujejo 9-od-stotno stopnjo donosnosti na kapital in preseg lanske realizacije za 7,3 odstotka, in sicer mineralne vode za 5,3 in brezalkoholnih pijač za 2. Predvideva se določena struktura prodaje, kjer povratna embalaža spet upada; zdaj že nekaj let upada klasična embalaža - steklo na račun pločevink in plastenk. Prodaja v nepovratni plastenki zelo narašča in zaradi tega je nova polnilna linija kombinirana za povratno PET-pla-stenko, za enolitrsko steklenico, izboljšujejo pa tudi sistem za nepovratno plastenko. Marca naj bi dobili tudi dodatni stroj za izdelavo predoblik, ki so ga že vplačali, prav tako pa se tudi pogovarjajo o dobavi dodatnega pihalnega stroja tako za gazirani kot za negazirani program. To naj bi v tem letu realizirali in dosegli zastavljene cilje iz poslovnega načrta. V skupni količini prodanih količin naj bi bilo 73 odstotkov mineralnih vod in 27 odstotkov brezalkoholnih pijač. V Sloveniji nameravajo prodati 67 odstotkov napolnjenega in izvoziti 33 odstotkov, od tega na trg nekdanjih jugoslovanskih republik 18,1, na trg Zahodne Evrope 9,8 in na trg Vzhodne Evrope 5,1. Ker se v svetu združujejo tudi veliki sistemi, smo vodilnemu možu Polnilnice Tri srca direk- >MERKUR Pod varno streho bo vsak dom toplejši Obiščite Merkurjev trgovski center: BRAMAD 132,00/kos 126,70/kos 125,40/kos 124,10/kos 122,80/kos pri nakupu do 37 kosov od 38 do 757 kosov od 758 do 2.272 kosov od 2.273 do 3.787 kosov od 3.788 do 5.303 kosov TC MERKUR Obrtniška ulica 39, Murska Sobota tel.: 069 31 788 Seveda, obrestne mere pri kreditih osebe glavni pokrovitelj slovenskih olimpijskih reprezentanc Izkoristite izjemne možnosti, ki vam jih ponujamo v SKB banki. Informativne izračune si lahko ogledate na internetu http://www.skb.si, za dodatne informacije pa pokličite Zeleni telefon 080 15 15. SKB BANKA 9>B< Za Danes. In za Jutri. Če ste samostojni podjetnik, vam je prav tako na voljo raznolika ponudba kreditov, kot na primer za nakup ali prenovo poslovnih prostorov. Letne obrestne mere pri kreditih so že od J + 6,25% naprej. Ugodne kredite pa nudimo tudi podjetjem, saj je pri njih letna obrestna mera žeod T x p 1 T 5,5'° naprej. lični strešnik 330 x 420 mm, teža 4,5 kg Z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje: večja količina - ugodnejša cena Količine so omejene! torju Viljemu Kozicu postavili vprašanje, ali je Radenska kot sistem dovolj močan za konkurenco na evropskem trgu ali pa se nameravajo združevati s sorodnimi polnilci pijač. »Radenska bi bila s svojimi zmogljivostmi in znanjem sposobna pokrivati večji trg. V vsakem primeru imamo še vedno apetite na nekdanjem jugoslovanskem trgu, posebno če bi se uredili odnosi s Hrvaško, to pa zato, ker je voda, ki jo mi izvažamo na zahodnoevropsko tržišče, dovolj velik adut, da jo bodo kupovali tudi turisti, ki prihajajo na obalo. Zaenkrat so količine mineralne vode v primerjavi s tistim, kar je bilo pred razpadom Jugoslavije na Hrvaškem, dokaj skromne. Normalno, da povezovanje v večji sistem... ja, mi smo imeli že več ponudb, vendar tega povezovanja ne potrebujemo zaradi pridobivanja znanja, ampak zaradi trga. Določena povezovanja bodisi s sistemi ali korporacijami nekdanjih republik ali zunaj niso izključene. Zaenkrat še nismo našli skupnega jezika. Sodelujemo pa že z Rogaškimi vrelci in poskušamo priti na nemški trg s »šestgnezdno nosilko", tako da bi bilo namesto dvanajst pakiranih le šest steklenic; sami smo dali izdelati orodje in začeli s proizvodnjo konec novembra lani." Pomembno je, je še poudaril g. Kozic, da do vstopa Slovenije v Evropsko zvezo povečajo storilnost, tako da se bodo približali konkurenci. Konkurenca na evropskem trgu pa ni majhna; imajo namreč to »nesrečo”, daje v vseh sosednjih državah veliko tega naravnega bogastva - mine- Rada Bijelo V Črni gori je še nerešen primer lastnV polnilnice pitne vodi-imenom Rada. Zgraj^ je bila kot naložbam denske prek fonda nerazvite v letih 86. Ker sukcesija z slavijo še ni rešena, morejo ukrepati. Tof obrat, s katerim je denska želela pokril tržišče Črne gore Dalmacije. Polnilni nijo je kupil in tnonin TPO, polnili pa M vodo in brezalkoh^ napitke. Iz Združ^ mineralcev JugosM. pa imajo informacije/ obrat posluje norici načrtujejo prehod nul stično embalažo, si investicije ne t^Č privoščiti zaradi kanja finančnih sret^ Zaenkrat se v ni oglasil še nihče z lega polja, ni pa icklfi' no, da ne bi tudi vpU dnje sodelovali, psi Cola je Radenski^ delila koncesijo prodajo v Črni god č dar do realizacije j11 k šlo zaradi političnih^r letov. ralne vode. Rezerve so na domačem trgu, kajti 40 litrov na glavo preb1V™ manj kot v drugih država^ na prebivalca spijejo vAm čez 100 1 v Nemčiji in Ker pa se je pitna v0^ onesnaženosti z nitrati , boljšala, je vprašanje, J usoda polnilcev navadna® BERNARDA ^4 Odrezali smo jih za občane, samostojne podjetnike in pravne Polepšajte si življenje z novim avtom, pohištvom, računalnikom ali pa kar z gotovino. Omislite si sanjske počitnice. Zagotovo se boste zdaj tudi lažje odločili za nakup ali prenovo stanovanja oziroma stanovanjske hiše. Krediti so ugodni, saj znaša letna obrestna mera že od T + E 1 T 5,/5'° naprej, pri namenskem varčevanju pa je letna obrestna mera še nižja. Kmetovalci - poslovni artnerii banke Kot poslovnemu partnerju vam lahko v Pomurski banki, d. d., s Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, pomaga1110 krediti za tekočo kmetijsko proizvodnjo/ ki so namenjeni za: rastlinsko proizvodnjo, ki zajema pridelavo pšenice, koruze, krompirja, sladkorne pese, sadja, grozdja, vina in drugih kultur111 Živinorejsko proizvodnjo, ki zajema pitanje govedi, prašičev11 druge intenzivne reje. Ugodna obrestna mera: TOM + 7 % Temeljna obrestna mera in obrestna mera za kredit se spreminja^' Doba vračila kredita Krediti se vračajo v skladu s proizvodnimi ciklusi za rastlinsko proizvodnjo, za pitanje prašičev znaša 6 mesecev, za pitanje govedi pa 12 mesecev. Oblike zavarovanja kredita: - s plačilom zavarovalne premije, - z zastavo tolarskih ali deviznih sredstev, - z drugimi jamstvi. Podrobne informacije o kreditih za tekočo kmetijsko proizvodni0 vam bodo z veseljem posredovali strokovni referenti sektorja za drobno gospodarstvo v Murski Soboti, Štefana Kovaca ter PE v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. /O ) pomurska ban^t, Moja domača vestnik, 26. februar 1998 ^Cronika Občinsko združenje častnikov Ljutomer * * Kje so mladi častniki. Nezadovoljni s svojim statusom Na programsko-volilni konferenci Združenja slove" cvoiem no-občinskega združenja Ljutomer je predsednik Anton „r„anizacije: ročilu opozoril na določene težave, ki se pojavljajo v e . . ža. 170-članska organizacija v Ljutomeru nima vec pri iv stniškega kadra! Pa vendarle: lani so bili na nekaj ekskurzijah, udeležili so se vseslovenskega srečania vodstev občinskih združenj Zveze slovenskih častnikov, odmevna so bila ■vHierence občinskega združenja častnikov Lju o , oredsednica gostov, med njimi župan ljutomerske občine Lu vi ’ v drzavnem občinskega sveta in državna svetnica Darja Odar, p guta zboru Jože Špindler, predsednik Zveze slovenski ec _ poto; ra> sekretar Janko Ljubič in vodja pravne službe Du ‘opolinjak Uspešni strukovski gasilci Gasilstvo ima v Strukovcih že nekdaj domovinsko pravico. Cez dve leti bo namreč dokaj uspe-sno gasilsko društvo pod vodstvom ^dsednika Rudolfa Vrečiča slavi-0 "9-letnico delovanja. Na ta vi-^ki jubilej se pripravljajo že zdaj, gasilsko društvo so vključeni faktično vsi, ki lahko »migajo«. n,aio tri gasilske desetine, in si-et dve, sestavljeni iz starejših čla-pa ie 'ključen podmla-4 , ted leti so imeli tudi žensko ki je pozneje zaradi ob-okoliščin razpadla. 50 a ' 'e aktivnih približno od dru 0 gasilcev, medtem ko kot nfa<1’ Pr'skočijo na pomoč pa POtlPorni člani. Zadovoljni 2adn°tUdl z opremljenostjo. V ben16,11 obdobju so kupili sodo-gasilski avtomobil ki so ga A"' arja za to naložbo so iztržili z borovim gostuvanjem, kije bilo leta 1993. Vrli strukovski gasilci pa so se vcih lahko z gotovostjo trdimo. 4* seJe- K. /ebruarja ojrat 8a Je zabodel rebanioa^^ana in sta se v stanovanju sprla K. hudn Je R z n 'Z ^ursbe Sobote. Med pre-^Hio h^^oval pZem večkrat zabodel L. D. in °vadba ° ^bico. rePeIJali so 8a na zdravljenje v pni, er s,orilca bo podana kazenska ROVci; OsebX"' So si »sposodili« avto !?el 2aPebliUarja Onda 'Z Fokovec je po’ Pojavi] n Jat|’ a vozil be vo|je> ko se je zjutraj ^dilj '^lezenni bi|0. Krajo je seveda s edaJSo tum V ^°vi GorCnS-lm P°licistom' ki so It ?e|iaH z J Pr^i tri r 'C'Še 'st' dan dopoldne. Mjo. Z ^adeno^ninunske državljane, ki so Ondo. Tujci so nameravali v d^njsV^ na >6^naPadel o> ko h’šo na je neznanec vlomil v ! kal denar LSkem pr' Razkrižju. Me- Jo Je Gzičn ITlU zalotila pogumna "apadel P1Z rok svetilko. Nežna-°tem ko je na ves glas vsebino ... Častniki so bili v razpravi na programsko-volilni konferenci zelo kritični do svojega statusa. Le kako ne, ko pa so nekateri (kljub aktivnemu sodelovanju v osamosvojitveni vojni) nazadovali. Zgled: kapetan 1. razreda je postal z novim imenovanjem le stotnik. Posebno poglavje pa je Zakon o vojnih veteranih, ki postavlja strukture zaščite in reševanja v podrejeni položaj. Program dela za letos: prizadevali si bodo za odpravo nepravilnosti, ki zadevajo statusno napredovanje in opredelitve v Zakonu o vojnih veteranih za strukture zaščite in reševanja; povezali se bodo s častniško organizacijo na Hrvaškem; še naprej bodo imeli strokovne izlete in tudi družabna srečanja in seveda se bodo seznanjali z aktualnimi vojaško-političnimi razmerami v svetu. Na konferenci so podelili Antonu Kosu zlato plaketo, Mirku Rauterju plaketo, Janezu Stanjku in Jožetu Lončariču pa častna znaka. D. K. lotili zahtevne obnove gasilskega doma, saj so nekaj prostorov dogradili in obnovili, poskrbeli pa POMEMBNO SHAJALIŠČE - to za obnovljeni gasilski dom v Struko- so tudi za razne izboljšave. Ponašajo se z dvorano in odrom za razne kulturne in druge prireditve, na novo pa so naredili podstrešne prostore, kjer bo sejna dvorana. Le-to bodo poleg članov gasilskega društva lahko uporabljali tudi predstavniki vaškega odbora in nogometnega kluba. M. JERŠE PAMETEN DOGOVOR KRASI DELO - Ernest Šiftar (levo), svetnik puconske občine, in Milovan Jakovljevič, predsednik sveta KS Zenkovci. Foto: M. JERŠE kričala in klicala na pomoč, seje vlomilec ustrašil in pobegnil. Lendava: Vlom v dve stanovanji Stanovanja niso varna niti podnevi. Zgled za to sta dva vloma v Lendavi. 16. februarja je namreč nekdo s silo odprl vrata v dveh stanovanjih v Tomšičevi ulici in iz enega ukradel zlatnino v vrednosti 250.000 tolarjev, iz drugega pa 7.000 tolarjev. Lendava: Vlomilec v Partizanski ulici 17. februarja dopoldne je nekdo vlomil v stanovanje v Partizanski ulici v Lendavi. Očitno je nameraval ukrasti le denar, saj drugih stvari ni odnesel Odnesel pa ni niti denarja, ker ga ni bilo. Menda so storilcu na sledi. Lendava: Vlomilec odnesel bobne V času med 18. in 20. februarjem je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Lendavi in ukradel tri mikrofone in bobne. Lastnika je oškodoval 100.000 tolarjev. Lendava: Kradljivec v samopostrežnici 23. februarja med 14. in 17. uro seje neznanec vtihotapil v pisarno poslovodje samopostrežne trgovi ne v Lendavi in iz blagajne ukradel 530.000 tolarjev PGD Trdkova Skoraj tri desetletja blagajnik Gasilci so mu hvaležni Čentiba: Vinska klet v plamenih V zadnjem času ni bilo le veliko travniških in gozdnih požarov, pač pa je zagorelo še drugod. 16. februarja ob 16.30 je prišlo do požara na podstrešju vinske kleti Franca K. v Čentibi. Zgorelo je ostrešje, širitev ognjenih zubljev na preostale dele stavbe pa so preprečili gasilci iz Nafte. Vzrok požara je še neznan. Gornjni Petrovci: Ilegalca z Madžarskega 21. febaruarja sta v gostišču v Gornjih Petrovcih kršila javni red in mir dva državljana z Madžarskega. Poklicali so seveda policiste, ki so med postopkom ugotovili, da nista le kršilca zakona o javnem redu in miru, ampak tudi predpisov, ki prepovedujejo prehajanje meje zunaj mejnih prehodov. Torej ilegalca. Srečala sta se s sodnikom za prekrške. Š. S. Jože Žampar je ne le dolgoletni član PGD Trdkova, ampak kar 29 let blagajnik društva. Na nedavnem občnem zboru gasilskega društva je predlagal, da bi ga razrešili blagajniškega poslovanja, kajti opravlja ga že skoraj tri desetletja, povrh pa je zaposlen v tujini. Občni zbor PGD Trdkova je ugodil želji svojega blagajnika in se mu zahvalil za delo. Jože Žampar s Trdkove se je poslovil od gasilske blagajne, ne pa od gasilskega društva. Še naprej bo njegov dejaven član. Ker je svojo funkcijo opravljal pošteno in vestno, je v času mandatov prejel številna priznanja in odlikovanja. Tudi zdaj so se mu zahvalili za delo in izrazili upanje, da bo še naprej dejaven v društvu. Obljubil je, da bo. E. Š. Previdnost pri nakupovanju rabljenih vozil V Sloveniji ta čas pogrešajo 60 avtov Največ je ukradenih golfov, nato cliov, pogrešajo pa tudi ficka Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije je objavilo podatke o 60 ukradenih motornih vozilih. V pregledu, ki je objavljen v avtomobilski prilogi sobotnega Dela, so navedene oznake oziroma številke šasij, mo- torjev in letnice izdelave. Če kupujete rabljen avto, bo dobro, da se seznanite s temi podatki, kajti klavrno bi se počutili, če bi kupili ukraden avto. Nekaj teh vozil namreč pride tudi na slovenski trg, večina pa »roma« v druge države, kjer se praviloma izgubi sled za njimi. Izjeme so seveda mogoče, kajti nekaj ukradenih avtov so že odkrili, ko so se njihovi novi »lastniki« pripeljali v Slovenijo. Pri avtomobilskih tatovih so najbolj priljubljena Vokswagnova vozila, saj je bilo ukradenih 12 golfov in po en passat, sharan, transporter ter in celo 1200J, torej hrošč, star 20 let. Skupaj: 16 vozil. Na drugem mestu »lestvice tatov« so Renaultovi avtomobili, ki so jih ukradli 13, od tega šest cliov, štiri »petke«, eno katrco, enega R18 in enega R25. Audi- jeva vozila so prav tako priljubljena. Izginilo jih je osem: dva A4, trije A100 in po en A8, S4 in A80. Tatovi so ukradli sedem peugeotov, od tega šest boxerjev in enega 405. O Fiatovih vozil so izginila tri: fiorino 1.7D, uno in ducato 2.5. Od Oplovih vozil pogrešajo tri: calibro, kadeta in vec-tro. Tudi lastniki drugih vozil si zelo želijo, da bi dobili nazaj svoje ljubljenčke. Ukradena so namreč še tale vozila: alfa romeo 164, BMW 318, Chryslerjev voyager, Citroenov jumper, Daewoovova nexia, Hyundaijev accent, Mercedesov C200 ... Če ni kaj boljšega, pa pride tatovom prav tudi Zastava. Oškodovanci so prijavili krajo ene zastave GT55, enega juga in enega ficka. Š. S. V soboto 28. februarja ob 19.00 v telovadnici Osnovne šole Puconci ZAIGRAJMO, in ZAPOJMO PO v j domača Voditelj: GEZA FARKAŠ Brendi, Korado, Muralisti, Miha Balažič, Sonček, Metulj, Nova Legija, Drago Jošar, Pajdaša, Šaleški fantje, Štrk, Dolores, Pištek, Marina Huber, Sergeja, Rumič in Remenar. Vsak obiskovalec dobi kaseto.^ Predprodaja vstopnic v Potrošnikovi trgovini v Puconcih. Glavni pokrovitelji: Banex - Slovenske Konjice Benkotehna - Puconci Kerna - Puconci Občina Puconci Družabne igre z nagradami. Metalik - Murska Sobota Avtoservis Škafar Bratonci Avtocenter Škafar Lendava 1 z Kjpuri vestnik, 26. februar 199° Kegljanje Kardinarjeva in Steržaj podprvaka V Celju je bilo finale državnega prvenstva posameznikov in posameznic v kegljanju. Sodelovala sta tudi Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica Miroteksa iz Celja, in Hary Steržaj iz Ljutomera, član mariborskega Konstruktorja. Lanskoletna državna prvaka nista uspela obraniti prvega mesta, temveč sta osvojila drugi mesti in postala državna podprvaka. Marika Kardinar je podrla 1788 kegljev ali 7 kegljev manj kot zmagovalka, in sicer klubska kolegica Biserka Petak. Hary Steržaj je podrl 3878 kegljev in za 97 kegljev zaostal za prvakom Borisem Urbancem. Košarka Pričakovan poraz Radenske V devetnajstem krogu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je drugouvrščeni Triglav v Kranju po pričakovanju premagal Radensko iz Radenec s 95 : 81 (54 : 44). Domačini so si že v prvem polčasu priigrali potrebno prednost, ki so jo držali do konca tekme. Pri Triglavu je predvsem izstopal Eržen, ki ga Radenčani niso uspeli ustaviti, pri Radenčanih pa je bil najbolj opazen Karlo. Strelci za Radensko: Karlo 22, Pavlin 19, Ojsteršek 18, Želj 14, Balažič 7 in Banič L Visoka zmaga Pomurja Skiny V zaostali tekmi četrtega kola v slovenski ženski košarkarski ligi za razvrstitev od 7. do 12. mesta je ekipa Pomurje Skiny v Murski Soboti prepričljivo premagala Jesenice z rezultatom 112 : 43 (57 : 12). So-bočanke so gostje prekašale v vseh elementih košarkarske igre. Strelke za Pomurje Skiny: Horvat 26, Svetina 24, Glišič 23, Jocič 15, Huzjak 14, Gorčan 7 in Fefer 3. Strelstvo Rudolfova tretja v Zagrebu V Zagrebu je bilo tradicionalno srečanje strelskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Zmagali so Hrvati s 5 : 3. V slovenski reprezentanci je nastopila tudi Ljutomerčanka Manuela Rudolf in se lepo odrezala, saj je s 392 krogi osvojila tretje mesto. To je vsekakor spodbuden rezultat pred evropskim prvenstvom v Talinu. Manuela Raudolf je zmagala tudi na regijskem tekmovanju v streljanju z zračno puško za pokal Slovenije (bivša zlata puščica) v Gornji Radgoni s 590 krogi pred domačinom Milanom Svetcem s 587 krogov. (FV) Tekmovanje osnovnih in srednjih šol Strelsko društvo Škorpijon iz Murske Sobote je bilo organizator medobčinskega tekmovanja osnovnih in srednjih šol v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 38 učencev in 14 učenk iz osnovnih šol ter 18 dijakov in 10 dijakinj iz srednjih šol. Osnovne šole - dečki - ekipno: L OŠ II Murska Sobota 537, 2. OŠ Cankova 460, 3. OŠ III Murska Sobota 450, 4. OŠ Bogojina 418, 5. OŠ I Murska Sobota 414 krogov; . posamezno: L Valter Pajič 182, 1. Blaž Gomboc 180, 3. Bojan Babič (vsi OŠ II MS) 175, 4. Simon Malačič (OŠ Fokovci) 170, 5. Darijo Praši (OŠ Cankova) 158 krogov; deklice - ekipno: 1. OŠ Cankova 487, 2. OŠ III Murska Sobota 390, 3. OŠ Fokovci 346, 4. OŠ Bogojina 179, 5. OŠ II Murska Sobota 91 krogov; posamezno: 1. Andreja Smodiš 172, 2. Martina Žilavec 158, 3. Aleksandra Porš (vse OŠ Cankova) 157, 4. Suzana Ciglar 141,5. Violeta Budja (obe OŠ III MS) in Anja Vučkič (OŠ Fokovci) 131 krogov. Srednje šole - dečki -ekipno: 1. SETUAŠ Murska Sobota 1019, 2. Gimnazija Murska Sobota 996, 3. SSTŠ Murska Sobota II 854, 4. SSTŠ Murska Sobota I 771, 5. SKŠ Rakičan 682 krogov; posa- . mezno: 1. Marjan Balaško 366, 2. Matjaž Cor (oba gimnazija) 365, 3. Vito Pajič (SSTŠ) 361, 4. Leon Pajžlar 354. 5. Grega Gomboši (oba SETUAŠ) 350 krogov, deklice - ekipno: 1.'Gimnazija Murska Sobota 998, 2. SSTŠ Murska Sobota 850, 3. SKŠ Rakičan 462 krogov; posamezno: 1. Mateja Žerdin 337, 2. Mojca Balaško 331, 3. Doris Fa-flek (vse Gimnazija MS), 330, 4. Sandra Zver 296, 5. Martina Kor-pič (obe SSTŠ) 279 krogov. 1059 : 1059, Varstroj : Gančani 1015 : 1095 in Coal : Seberborci 1036: 1061. Med posamezniki je zmagal Goran Maučec (Bakovci) s 374 krogi pred Marjanom Balaš-kom (Škorpijon), 371, in Marjanom Balažičem (Gančani), 369 krogov. Po sedmem kolu vodijo Gančani (7650) z 21 točkami pred Bakovci (7532), 17, Varstrojem (7286), 17, SCT (7522), 15, Škorpijonom (7469), 15, Sebeborci (7416), 15, Radgono (7291), 13, Jezerom Dobrovnik (7284), 1 1, Dolino (7280), 9, in Coalom Peti-šovci (6206), 7 točk. Med posamezniki vodi Marjan Balažič (Gančani) s 3571 krogi pred Robertom Čontalo (Sebebnorci), 2561, Štefa-, , nom Balaškom (Škorpijon), 2552, Zvonkom Rebrico (Gančani), 2533, in Goranom Maučecem (Bakovci), 2540 krogov. V sedmem krogu tekmovanja v regijski strelski B-ligi sta bila dosežena naslednja izida: Jezero II: Ali Kardoš 987 : 1012 in Strelec : J. Jurkovič 1046 : 1032. Po sedmem krogu vodi Ali Kardoš s Pušče (6083) s 14 točkami pred Ge-derovci (5175), 13, in Strelcem iz Andrejec (5149), 13 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Robert Makari (Strelec) s 353 krogi pred Vladom Horvatom (A. Kardoš),'349, in Slavkom Gorencem (J. Jurkovič), 348 krogov. (F. Horvat) | Pred startom v prvi državni nogometni ligi Mura in Potrošnik dobro pripravljena V nedeljo se začenja pomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi, kjer pokrajino ob reki Muri zastopajo nogometaši Mure iz Murske Sobote in Potrošnika iz Beltinec. Po prvem delu prvenstva so Sobočani prepričljivo na prvem, Beltinčani pa verice, priprave pa so zopet končali v Fazanariji. Klub so zapustili Alihodžič, Cirkvenčič in Bukovec (Gabor pa je odšel v vojsko), prišli pa so Galič (Zagreb), Bedo (Nafta) in Žilavec (Goričanka). V pripravljalnem obdobju je Mura odigrala več prijateljskih tekem. Premagala je Koper z 2 : 0, Bakovce dvakrat s po 8:1, Nafto 7 : 1, Piramido z 2 : 0, neodl-dočeno je igrala s Publikumom 2 : 2 in izgubila z mariborskim Železničarjem 1:3. Nogometaši Potrošnika so začeli priprave 9. januarja. Priprave sta nekaj časa vodila treterja Ivan Maučec in Janko Veselič, v začetku februarja pa je strokovno vodstvo prevzel trener Milovan Tarbuk. Beltinčani so imeli osemdnevne skupine priprave na Malem Lošinju, sklepni del pa so zopet opravili doma. V moštvu je prišlo do precejšnjih igralskih sprememb. Klub so zapustili Da- sko Krupo, izgubili pa z Dravo 1 : 2, Vrbovcem 0 : 2 in ZET-om 1 : 2. Sicer pa smo se o pripravah in pričakovanjih v drugem delu prvenstva pogovarjali z obema trenerjema Milanom Koblence-rjem in Milovanom Tarbukom ter obema predsednikoma Milanom Mbrcem in Marjanom Maučecem. Milan Koblencer - trener Mure: »Priprave so v celoti uspele in mislim, da smo se dobro pripravili za nadaljevanje prvenstva. Na mestu Alihodžiča, ki je odšel v Izrael, se nam je v zadnjem trenutku priključil reprezentant Galič, dobro pa sta se v moštvo^vključi-la Bedo in Žilavec. Po potrebi Milovan Tarbuk - trener P* šnika: »Priprave so potekale®* vredu in sem z njimi zadovoljen Lažje sta se poškodovala la D® šak in Osterc, vendar sta že* Vodijo Gančani in Marjan Balažič V sedmem krogu tekmovanja v regijski strelski A-ligi so bili doseženi naslednji izidi: Bakovci: Jezero 1101: 1040, Dolina : Škorpijon 1045 : 1082, Radgona : SCT e Issah Moro (Potrošnik) David Adjei (Potrošnik) so pristali na predzadnjem mestu. Za drugi del prvenstva sta se oba ligaša dobro pripravljala, doživela pa sta tudi nekatere igralske spremembe. Nogometaši Mure so začeli priprave, 12. januarja pod strokovnim vodstvom trenerja Milana Koblencerja. Najprej so vadili v Fazanariji, potem so bili en teden na morju, kjer so sodelovali na turnirju čet- bomo lahko v moštvo vključevali tudi igralce z dvojno registracijo: Rističa, Gomboca, Mesariča in Talaberja. V nadaljevanju prvenstva si želimo nadaljevati z dobrimi igrami iz jesenskega dela prvenstva, s katerimi bomo zado- voljili gledalce, od njih pa pričakujemo, da nas bodo tudi v bodoče podpirali. Odločeni smo, da tako v prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju dosežemo kar se da največ«, Nogomet Marinko Galic (Mura) miš, Cetina, Markovič, Franko, Žec, prišli pa so Moro in Adjei (oba Gana), Fanedl (Drava) in Novak (Ljutomer). Vrnil se je S. Baranja, v člansko moštvo pa so vključili tudi nekaj mladincev. V času priprav so Beltinčani odigrali več prijateljskih tekem. Premagali so Aluminij z 2 : 1, Dravo 4 : 0, Ivančico 8 : 0, Ivanec 1 : 0 in Črenšovce s 5 : 0, neodločeno 0 : 0 so igrali z Vrapčem in Bosan- Uspela generalka v Beltincih Zadnja preizkušnja prekmurskih prvoligašev Mure iz Murske Sobote in Potrošnika iz Beltinec pred pričetkom drugega dela prvenstva je bila v beltinskem športnem parku. Srečanje seje končalo z zasluženo zmago jesenskega prvaka Mure z 2 : 0. Strelca golov pa sta bila Škaper in Dejan Baranja (11 m). V moštvu Mure se je prvič predstavil državni reprezentant Marinko Galič, ki je pomembna okrepitev Sobočanov. V moštvu Potrošnika pa sta bila v središču pozornosti gledalcev temnopolta nogometaša iz Gane Issah Moro in Adjei David. Moštvi sta pokazali, da sta fizično dobro pripravljeni, da pa sta zapravili nekaj idealnih priložnosti za gol. V nedeljo bo Mura gostila Hit Gorico, Potrošnik pa bo igral s Primorjem v Ajdovščini! | Športno društvo Filovci Imajo lep športno-rekreacijski center Športno društvo Filovci, ki so ga na pobudo številnih ljubiteljev športa ustanovili v začetku leta 1995 in tako nadaljuje tradicijo nogometnega kluba, je naredilo že pravi podvig. Pod vodstvom predsednika Milana Varge se je društvo organizacijsko utrdilo in se lotilo za krajevne razmere ob- sežne investije. Z veliko delovne vneme so se lotili gradnje šport-no-rekreacijskega centra. Ob velikem razumevanju krajevne skupnosti in Občine Moravske Toplice so ob koncu lanskega leta sklenili več kot 20 milijonov vredno naložbo. V večnamenskem objektu imajo na voljo klu- bske prostore s spremljajočimi objekti, kuhinjo in pokrit prostor za množične prireditve. Novo podobo so dobili tudi drugi objekti, saj so obnovili igrišče za veliki nogomet, na novo uredili igrišče za mali nogomet z žarometi ter asfaltirali plato za odbojko in rokomet. ■ S tem je dobil športno-rekreacijski center v Filovcih zaokroženo podobo in ga bodo lahko koristili za številne športne aktivnosti ne le domačini, temveč ljudje iz vse občine. V okviru društva deluje ‘ članska sekcija za mali nogomet, ki se je uspešno vključila v tekmovanje občinske lige in v jesenskem delu prvenstva zasedla četrto mesto. Prihodnje leto pa naj bi ponovno oživela sekcija za veliki nogomet in sekcija za športni ribolov. V društvu imajo 45 aktivnih članov, od tega večinoma mlade, ki jim posvečajo posebno skrb, saj je le to zagotovilo, da naložba v športno-rekreacijski center ni bila zaman. Velika spodbuda društvu je nedvomno priznanje predsedniku Milanu Vargi, ki gaje dobil ob prvem prazniku občine Moravske Toplice za aktivno delo v športu. Geza Grabar Številke igralcev NK Mura 1998 L Štefan ČERNJAVIČ 2. Sašo LUKIČ 3. Damjan OŠLAJ 4. Marinko GALIČ 5. Sebastjan ŽILAVEC 6. Marjan DOMINKO 7. Fabijan CIPOT 8. Igor BEDO 9. Štefan ŠKAPER 10. Dejan BARANJA 11. Elvis ŠAHMANOVIČ 12. Dejan NEMEC 14. Robert HORVATH 15. Adamo BARANJA 16. Franc CIFER 17. Sebastjan VOGRINČIČ 18. Matej FRAS 19. Goran RISTIČ 20. Srečko ILIČ 21. Alan MESARIČ 22. Nikola TALABER 25. Štefan GOMBOC 27. Goran GUTALJ Številke igralcev NK Potoršnik 1998 1. Stanislav KUZMA 2. Tomislav GODINA 3. Dragan BAJIČ 4. Ivan FANEDL 5. Simon DVORŠAK 6. Gregor MIRTIČ 7. Bogdan ČRNKO 8. Boštjan OSTERC 9. Sašo NOVAK 10. Cvetko ANTOL1N 11. Mario ZVER 12. Janko VESELIČ 13. Boštjan TRATNJEK 14. David ADJE1 15. Issah MORO 16. Boštjan ZEMLJIČ 17. Simon BARANJA 18. Renato KOTNIK 21. Dejan KEČAN 25. Matej ŠKAFAR SNL - jesenski del Mura Primorje Maribor Publikum Gorica Olimpija Rudar Korotan Potrošnik Vevče 1812 1810 1810 18 18 18 18 18 18 18 8 8 7 6 5 4 2 3 2 1 5 4' 7 4 5 3 6 7 5 6 4 8 8 212 313 36:20 35:27 28:16 35:27 27:18 30:27 39 32 31 29 28 28 21:19 22 16:26 20 19:40 14 14:41 9 okrevala. Bolj kot progran1.^ prav me skrbi vprašanje,a® j: mo dovolj kakovostnih’#® za dosego cilja, da se Pri^Za sredini lestvice. V druge® $ priprav sta se nam ph^jJ igralca iz Gane, za katera ne kako se bosta vključila v2 okolje. Sicer pa sem kotve ■ tudi tokrat optimist in mi^L bomo kljub vsemu uresni^U stavljene cilje in z našimi1® zadovoljili gledalce«. g Milan Moreč - predsednik L re: »Naši cilji so bili z (jjl pred pričetkom prvenstva, a ustvariti moštvo za daljše o . je. Z igro in uvrstitvijo Pa presenetili sami sebe, Ij^J nogometa in širš_o slo*^!: športno javnost. Želim® J tudi v nadaljevanju, da ®j atraktiven nogomet in jem številu privabili gi. Fazanarijo in na stadi® J Sloveniji. Prav tako si ž®119^ bi ostali na vrhu lestvic® se ne obremenjujemo,®2 ,(! mo že letos doseči državnega prvaka, saj i®12 mlajeno moštvo. Tudi 3 dnje bomo moštvo pom^t^ iskali talente iz lastnih jim omogočili nadaljnjo? tivo« Marjan Maučec - Pre j^ Potrošnika: »V. nadalje*2 venstva si želim obstan®’^1 šnika v prvi državni US11 se čimbolj uveljavili ci in domači igralci |Z. , klubov, kar je naša Pr joj Žal nam v celoti ni sničiti naših ciljev, vključiti čimveč do®1 fSKiJI cev, saj nekateri P?111^1/ niso pokazali dovolj N in so za svoje igt®^^ so večje odškodnine, ralci. Prav tako s*z.faJi,1?jjl(! delo v klubu organi^ ^h1 jem nivoju in da 1®' pik® odvisno le od posam® vestnik, 26. februar 1998 »Šport 13 | Veleslalom ] Pomursko prvenstvo osnovnih in srednjih šol Smučarski klub Murska Sobota je na Pohorju pripravil tretje pomursko prvenstvo osnovnih in srednjih šol v veleslalomu. Rezultati - osnovne šole ml. deklice: 1. Marinka Horvat (OŠ III), 2. Tara Rožman (OŠ I), 3. Mira Marič (OŠ III); deklice: 1. Ana Praprotnik (OŠ III), 2. Sara Beloglavec (OŠ I), 3. Vanja Bransberger _(OŠ III); st. deklice: 1. Nina Šadl (OŠ I), 2. Maja Skalar (OŠ III), 3. Ines Brljak (OŠ I); ml. dečki: L Nejc Juteršnik, 2. Aljoša Cipot (oba OŠ I), Uroš Recek (Kuzma); dečki: 1. Marko Bertalanič, 2. Samo Tanacek (oba OŠ I), 3. Marko Mandič (OŠ III); st. dečki: 1. Dejan Banfi (OŠ lil), 2. Klemen Kous (OŠ I), 3. Zoran Horvat (Puconci); srednje šole -dijaki: 1. Darjan Gomboši (gimnazija), 2. Vladimir Horvat (SETU AŠ), 3. Jože Sever; dijakinje: 1- Polonca Koroša (SZŠ), 2. Tina Nemeš (gimnazija), 3. Nina Pušenjak (SZŠ). Namizni tenis Radgona premagala neporaženo Preserje V štirinajstem krogu prvenstva v prvi državni namiznoteniški ligi so pripravili pravi podvig Radgončani, saj so doma po odlični igri premagali vodilno in še neporaženo ekipo Preserja in si tako izboljšali možnosti, da igrajo v končnici prvenstva. Pri vodstvu z 2 : 1 je v odločilni partiji dvojica Kovač-Benko premagala še neporaženo dvojico Petrovčič-Pan Wei z 2 : 1. Kovač pa se je z zmago maščeval Petrovčiču za poraz v prvem delu prvenstva. Moravske Toplice Sobota so po slabši igri premagale Ero iz Velenja. Prvi igralec Uroš Slatinšek je premagal Nekhvedoviča in Un-gerja, ki pa sta nastopila nekoliko bolna. Najzaslužnejši za zmago je bil tokrat Horvat, ki je igral solidno in dobil dve partiji. V drugi državni namiznoteniški ligi je druga ekipa Moravskih Toplic Sobote dosegla dve visoki zmagi, doslej najboljši igralec lige Kocuvan pa je doživel prvi poraz. V tretji državni namiznoteniški ligi je Kerna iz Pu-conec visoko premagala drugo ekipo Petovie in je zelo blizu prvemu mestu. 1. SNTL - Radgona : Selda Pack Preserje 4 : 3 (Benko : Ka- stelic 21 : 10, 21:11, Rihtarič : Pan Wei 17 : 21, 18 : 21, Kovač : Petrovčič 21 : 19, 21 : 11, Kovač-Benko : Petrovčič-Pan Wei 15 : 21,21 : 17,21 : 15, Benko: Pan Wei 6 : 21, 11 : 21, Kovač : Kastelic 21 : 14, 21 : 10, Benko : Petrovčič 13:21,19:21); Moravske Toplice Sobota : ERA 5 : 2 (Unger : T. Vodušek 21:17,24: 22, Nekhvedovič : U. Slatinšek 21 : 11, 15:21, 19 : 21, Horvat: J. Slatinšek 21 : 17, 21 : 16, Un-ger-Nekhvedovič : Slatinšek-Sla-tinšek 18 : 21, 21 : 16, 21 : 19, Unger: U. Slatinšek 21 : 23, 21 : 12, 19: 21, Horvat: Vodušek 21 : 10, 21 , 14, Nekhvedovič : J. Slatinšek 11 : 21, 21 . 14, 21 : 15); 2. SNTL - Moravske Toplice Sobota II: MM Olimpija II 6 : 1 (Solar 2, Kocuvan 2, Sbul, Solar-Kocuvan); Moravske Toplice Sobota II: Mavrica Ilirija 5 : 2 (Solar 2, Koščak 2, Kocuvan). 3. SNTL - Kerna Puconci: Pe-tovia II 7 : 0 (Sapač 2, Fridrih 2, Kuzma, Smodiš, Sapač-Kuzma). odigrana tekma osmine finala In-terpokala med Moravskimi Toplicami Soboto in francosko ekipo C. S. N. Spicheren. Gostov ni bilo v Mursko Soboto in so predhodno sporočili, da se tekme ne morejo udeležiti. Gledalci so bili tako prikrajšani za dober namizni tenis. O izidu srečanja, ki bo verjetno registrirano brez borbe v korist Sobočanov, bo odločil organizacijski komite Interpokala na Dunaju. Rokomet M. U. Odbojkarice Puconec, ki so po jesenskem delu prvenstva v tretji državni ligi vzhod zasedle šesto mesto. Stojijo od leve: Mateja Kamničar, Katja Ajdnik, Nataša Gomboc, Lidija Kikec, Mateja Mencigar, Mateja Vlaj; čepijo: Bernarda Škričec-Sukič (trenerka), Silvana Sečko, Simona Šeruga, Mirjana Zorkovič, Edita Flisar. Rokoborba Sobočani v četrtfinalu? V Murski Soboti bi morala biti burska Sobota pred Mlekoprometom Na startu derbi Polet: Pomurka V soboto se začenja drugi del prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi, kjer tekmuje kar pet pomurskih ekip od osmih, torej je skoraj vsaka tekma lokalni derbi. Že v prvem krogu bosta na sporedu dva derbija med Poletom iz Murske Sobote in Pomurko iz Bakovec ter Radgono in Razkriž-jem, medtem ko bo krog gostil Vuzenico. Vsekakor bo v središču zanimanja ljubiteljev rokometa lokalni derbi med Poletom in Pomurko, ki sta med kandidati za najvišje mesto. Zmagovalca je težko napovedovati, zato lahko priča- Planinsko društvo Matica Letos 40 pohodov Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote, ki vključuje 512 članov, je bilo v lanskem letu zelo aktivno, saj so organizirali med letom pohode, v katerih je sodelovalo nad tisoč udeležencev. Petdnevnega potepanja po Slovaških Tratah pa se je udeležilo 22 njihovih članov. Tudi letošnji program je zelo pester, saj bodo organizirali okrog 40 pohodov po naših in tujih gorstvih. V začetku marca bodo v Murski Soboti organizirali planinsko šolo, iz katere naj bi izšlo sedem novih planinskih vodnikov, tako da bi se število od sedanjih deset povečalo na sedemnajst. Na občnem zboru Planinskega društva Matica iz Murske Sobote je predsednik Jože Ružič podelil značke Planinske zveze Slovenije Jolandi Čurman iz Martjanec ter Simonu in Tomažu Srešu iz Bratonec za prehojeno planinsko transverzalo. (T. Horvat) Šport od tod in tam kluba Mani,Zacii‘ Rokoborskega turnir Sobota jer bil tretji Prvemtv rzavno ekipno člansko mskeTrr°k0^ Posamezn)uU Sodeloval° je 29 medtem?°V V petih ek’Pah. ci Lenart S° manJkaIi rokobor-imeli g? a' NaJveč uspeha so Prva rnesta^Hd S° °svojili štiri iz Liutn«, Pred Mlekoprometom Kazvaniaera dve in Keorjem iz osvojil;, neno-.prva mesta so 'zUjutom ejan Znidarič (54 kg) k?) iz M®ra',Slavko Miholič (58 ?°rvat((:/,ske.Sob(Ae> Marko Jančič 'Z RazvanJa’ Jože t Fra kg) 'z Murske So- ^°mJCJ°dlesek (76 kg) iz ^Ufske <; l avko Zec ($5 kg) iz (97kg)i, bote in Zoran Vukan s° kili' n Murske Sobote. Drugi ‘Muh?™1 Casar (54 k§)’ Pe‘ Sa’ Vsi MIpV 63 kg)’ Mihael Bok-nek(69kpiEr°met’ Štefan Per-!n Mhaeil.’ Rade Bačič (76 kg) . ta’ Trpt- tdos’vsi Murska So-kg)in p?3 sta bila Casar (54 ($7 kg), oba iz Lju- ^O^ojka tomera, četrti pa Horvat (54 kg) in Sagaj (97 kg), oba iz Ljutomera in Barač (63 kg) iz Murske Sobote. Vrstni red 3. turnirja: 1. Murska Sobota 6, 2. Mlekopro-met Ljutomer 5, 3. Keor Razvanje 4, 4. Maribor 3, 5. Ivan Pirhar Lenart 2 točki. Vrstni red po treh turnirjih: 1. Murska Sobota (93) 17. 2. Mlekopromet Ljutomer (81) 16, 3. Keor Razvanje (60) 12, 4. Ivan Pirhar Lenart (21)8, 5. Maribor (19) 5 in 6. Lenart (4) 1 točka. Četrti turnir bo 8. marca v Mariboru. Fotografija: J. Zauneker kujemo zanimiv in športen boj. V drugem pomurskem derbiju med Radgono in Razkrižjem je favorit Radgona, Krog pa je favorit v srečanju z Vuzenico. Zelo zanimivo bo tudi srečanje v Ormožu med Ormožem in Pyramido, ki sta prav tako kandidata za najvišje mesto. (FM) zmaga Ljutome V osmem krogu drugega dela Prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-llgl je Gradis iz Maribora v Murski Soboti prema-^iPomgrad s 3 :0 (15 :13,15 '• 15; 13). Sobočani, ki so nastopili oslabljeni brez poškodovane-ga Matiča, so bili enakovredni tekmec gostom v prvem in tret-lem nizu, vendar jim je v končni-$ ztnanjakla zbranost. Pomgrad' Berdon, Horvat. Tot, Kerec, Čeh, Novak, Topovšek, Fujs. y osmem krogu prvenstva v tržavni ženski odbojkarski 1 • A-'gi so Ljutomerčanke dosegle pomembno zmago v Ljubljani, kjer premagale Krim s 3 :2 (15 :S, 16 '■ K 13 :15,9 ; 15, 15 : 11)-Vzburljiva tekma je trajala več kot dve uri. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Stankovič, Štumperova, Šoštarič, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Vrečko. Vodeči In-fond Branik iz Maribora pa je v Murski Soboti premagal Soboto s 3:0(15:5, 17: 15, 15:6). So-bočanke so dobro igrale le v drugem nizu, vendar niso izkoristile set žoge. Sobota: Zaporožec, Dr-venešek, Kopylova, Šlebinger, Kuhar, Moreč, Muraus, Kolar. V osmem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Ljutomer premagal Topolšico s 3 : 2 (8 : 15, 11 : 15, 15 :8, 15 : 10, 15 : 11). Gostje so v Ljutomeru že vodili z 2 : 0, nakar je prišlo do preobrata. Ljutomer : Primec, Šmauc, Babič, Šumer, Savič, Zidar, Horvat, Pirher, Raj-nar. V tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je ekipa Dravograda premagala Kemo iz Puco-nec s 3 : 0. (NŠ, FM) Pikado A-liga MS Joly Rankovci 1312 1 0 105:25 37 Cafe Royal 13 9 3 1 88:42 30 Bakovci 13 7 3 3 72:58 24 Kanu Krog 13 5 2 6 53:77 17 Benčec Bakovci 13 5 1 7 56:74 16 Franky bar 13 4 1 8 54:76 13 Hribček 13 3 2 8 53:77 11 Satahovci 13 0 1 12 39:91 1 ^ogoniet ^ga z 12 moštvi ’’ s‘stem z^’Nogometne zveze Slovenije so sprejeb h jo štela 2 S Prva liga bo a krogov nat°Vd ’ pa bodo krožno. Najprej -h šest m0. tev igralo šest tek P& enkrat med sebob S Iz lige pa izpadeta 'adnii dve moštven d°ma’ pet pa na goStOV-a,nvhtako kot doslej. Prvi Ve moštvi se nv ^ruga liga bo štela 16 moštev, zadnja štiri noštva.Namestod'V Prvo Ug0’iz lige pa b°d rene štiri tretje lige s ? 14 moštvi dveh bodo ustanovljene t iz °murja Dosed ° b°d0 eno °d vetjih lig sestavljala samo moštvom se bodo Pt'kl^ e bge- In kakšen hPFVe sob°ške in lendavske med kmOvalm se- J uo J L marca odločil 10 v B-liga MS Špilak Bodonci 1313 Cigut Krog Picolo Melinci Asfalt Borejci Rajbar Lipovci Putra Puževci Unprofor Borejci 13 10 13 13 13 13 13 Zmaj Rankovci 13 C.B. Sebastjan 13 BD Mura Krog 13 7 6 5 5 4 3 3 0 0 1 3 3 2 2 2 1 1 1 0 2 3 4 6 6 7 9 9 12 100:30 86:4 69:61 68:62 68:62 66:64 59:71 47:83 47:83 35:95 39 31 24 21 17 17 14 10 10 1 Nogomet Odigranih je bilo več prijateljskih nogometnih tekem. Izidi: Mura : Bakovci 8:1, Črenšovci: Potrošnik 0:5, Nafta : Korotan 1:1, Piramida Bratonci: Mura 0 : 2. Šport od tod in tam Atletika - Na državnem članskem, dvoranskem atletskem prvenstvu v Novi Gorici sta sodelovala tudi člana AK Pomurje iz Murske Sobote Daniela Žalik in Damjan Špur. Žalikova je preskočila višino 160 cm, Špur pa je na 60 m tekel 6,94; oba sta osvojila šesti mesti. (GG) Squash - Na petem turni-____ rju za pomursko prvenstvo posameznikov in posameznic v squashu je pri moških zmagal Zoran Repina pred Edom Zri-mom in Štefanom Severjem. Pri ženskah pa je bila najboljša Nataša Tratnjek pred Metko Horvat in Ljubico Štornik. Po petem tu-nirju vodi pri moških Bojan Cvetko s 151 točkami pred Edom Zri-mom 125 in Štefanom Severjem 117 točk. Pri ženskah pa je na prvem mestu Nataša Tratnjek s 145 točkami pred Metko Horvat 128 in Ljubico Štornik 116 točk. Mali nogomet - V prven-____ stveni tekmi 1. slovenske lige v malem nogometu sta se moštvi Interier-Meteorplast iz Ljutomera in Puntar iz Tolmina razšli z neodločenim izidom 3 : 3. Strelci za Ljutomerčane: Stojko, Novak in Kosi. V tekmovanju druge slovenske lige vzhod v malem nogometu so Železne Dveri premagale Tomaž s 5 : 2. Strelci za Železne Dveri: Vrbnjak 2, Školiber, Kamenšek in Fric. Oplotnica je premagala Agrotim iz Ljutomera z 8 : 6. Strelci so bili: Makovec 4, Rozmarič in Stajnko. Majolka iz Hajdine pa je v Murski Soboti premagala Marco Polo z 8 : 3. Strelci za Marco Polo: Škedelj, Habjanič in Ivančič. (NŠ) Mali nogomet - Nogomet-____ ni klub Mura iz Murske Sobote je bil organizator mednarodnega turnirja za starejše dečke za pokal Unitasa. Zmagal je Maribor, ki je v finalu premagal Var-teks iz Varaždina> s 4 : 1. Mura je zasedla tretje mesto. Judo - Judo klub Lendava ____ organizira v soboto, 28. tega meseca, ob 10. uri v športni dvorani DOŠ tradicionalni mednarodni turnir v judu za mlajše in starejše dečke ter ženske kategorije za pokal Lendave. Pričakujejo blizu 400 tekmovalcev. (FB) ~1 Judo - V Somboru na Hrvaškem je bilo mednarodno tekmovanje ---- vjudu. Med 439 tekmovalci iz 23 klubov so sodelovali tudi Len-davčani in dosegli lep uspeh. Najbolje so se odrezali Tadej Časar (30 kg), Robert Hajdu (36 kg) in Rene Žunič (46 kg), ki so zasedli prva mesta. Rok Dominko (30 kg) je bil drugi, Boris Rudaš (33 kg) pa tretji. Tadeja Rojko (36 kg) iz Murske Sobote je zasedla drugo mesto. (FB) 4 Nogomet - V Beltincih je bil 6. kvalifikacijski turnir starejših ____ dečkov za Nike pokal Slovenije. Sodelovale so tri ekipe. Rezultati: Mura : Potrošnik 4 : 0, Mura : Panorama 2 : 0 in Panorama : Potrošnik 5 : 0. Vrstni red: 1. Mura, 2. Panorama Črenšovci, 3. Potrošnik Beltinci. Najboljši strelec je bil Meolic (Mura) s 3 goli. Mura se je uvrstila v polfinale. Namizni tenis - V 7. krogu tekmovanja v občinski namizribte-— niški ligi Puconci so igrali; KA-EL : Moščanci 3 ; 2, Gorica : Markišavci 1 : 4, Zenkovi I: Pečarovci II 5:0, Lemerje : Šalamenci 4 : 1, Zenkovci II: Puconci I 3:2. Še naprej vodi ekipa KA-EL-a. Namizni tenis - Na občinskem pokalnem tekmovanju v Ljuto-meru je med sedmimi ekipami zmagala ekipa VW servis Razlag iz Kamenščaka pred SIP I iz Cvena in Agro-Ma iz Cvena. (NŠ). Košarka - Na regijskem tekmovanju za starejše deklice in starejše dečke v košarki je pri dečkih zmagala ekipa OŠ I Murska Sobota pred OŠ III in OŠ I, pri deklicah pa je bila najboljša OŠ OŠ III pred OŠ II in OŠ I Murska Sobota. (KG) “G Šah - V Mariboru se je končalo državno člansko prvenstvo v ____ šahu. Sodelovala je tudi Lea Števanec, ki je osvojila 4,5 točke in si deli peto mesto. Sah - ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo ___J mladinski hitropotezni turnir za januar. Med 12 igralci in igralkami je zmagal Gjuran z 10 točkami pred Kovačem 9,5 in A. Lazarjem 8 točk. Razpored tekem 2. SRL - pomlad 1997/98 8. krog - 28. februarja Krog : Vuzenica Radgona : Razkrižje Polet: Pomurka Ormož : Pyramida 12. krog - 28. marca Polet: Razkrižje Vuzenica : Pomurka Ormož: Radgona Krog : Pyramida 9. krog - 7. marca Polet: Krog Pyramida: Radgona Ormož : Vuzenica Razkrižje : Pomurka 13. krog - 4. aprila Radgona : Krog Polet : Vuzenica Pomurka: Ormož Pyramida : Razkrižje 10. krog - 14. marca Krog : Ormož Vuzenica: Razkrižje Radgona: Pomurka Pyramida: Polet 11. krog - 21. marca Polet: Radgona Pyramida: Vuzenica Razkrižje : Ormož Krog : Pomurka 14. krog - 18. aprila Krog : Razkrižje Pomurka: Pyramida Ormož: Polet Radgona: Vuzenica Rokometaši Poleta iz Murske Sobote, člani druge državne lige. Stojijo od leve: Bransberger (vodja ekipe), Roškar, T. Merica, Škraban, Fefer, Slatnar, Benko (trener), Kovačič (teh. vodja);čepijo: Kuhar, Šantavec, D. Merica, Love- 14 naših krajev vestnik, 26. februar 1W Kaj skriva zemlja v Stogovcih, Ihovi, Veržeju .J Gornji Moravci Cesta deli pokopališče Na Goričkem je precej prebivalcev evangeličanske veroizpovedi - To je opaziti predvsem na pokopališčih Ponekod pokopavajo evangeličane posebej, v bližini pa je poslednje počivališče katoličanov. Včasih se je dogajalo, da so moža, ki je bil katolik, pokopali na katoliškem, ženo evangeličanko pa na luteranskem pokopališču. Danes je teh delitev vedno manj. Zanimivo si je pogledati njivo mrtvih v Gornjih Moravcih. Pokopališče je na najvišji vzpetini in mimo pelje asfaltirana cesta. Posebnost tukajšnjih evangeličanskih grobov je mogoče opaziti na nagrobnikih. Napisi z imeni pokojnikov in z drugimi podatki so obrnjeni vstran od groba oziroma so na hrbtni strani nagrobne plošče. Gledajo proti cesti in marsikateri gost bližnjih Moravskih Toplic se popelje sem gor na popoldanski izlet ter si ogleda tudi to zanimivost. F. Š. V veži stolpiča dvorca Črnci pri Apačah je vzidan antični medaljon z doprsno podobo zakoncev iz drugega stoletja našega štetja. To je dokaz, da so nekoč živeli v bližini rimski priseljenci. In kaj so o tem odkrili arheologi? _____________ Poslednje počivališče v Gornjih Moravcih je zanimivo za ogled in od tukaj se vidi daleč po Goričkem in po Prekmurju nasploh. Foto: F. Š. O morebitnih rimskih naselbinah na desnem bregu Mure vemo zelo malo. Če prisluhnemo ljudskemu izročilu, pa se nam vendarle začne skromno odstirati skrivnostni svet minulih časov. O legi in obliki naselij pa tudi o zvrsteh bivališč in zidanih poslopij v teh krajih ne vemo veliko. Po ugotovitvah Stanka Pahiča pa so ostanki zidanih temeljev v treh krajih znani, a niso bili raziskani. Na zahodu je to v Stogovcih v Apaški dolini, kjer še današnje hiše stoje ob bregu stare struge reke Mure. Tam je morala biti rimska pristava (vila rustica), kot to dokazujejo doslej ugotovljeni sledovi. Že v prvem poročilu iz leta 1861 je o tem zapisano: »Ugotovljeni ostanki mozaika in žal izgubljene z zlato in srebrno barvo okrašene lične vaze, mogočne ruševine zidov vsenao-koli po njivah in vrtovih, dalje neprestano zadevanje na čvrste antične tlake po vrtovih in dvoriščih, več kot čevelj globoko, ne dopuščajo nobenega dvoma, ne glede na to, da ni nikjer sledu o kakšni gomili (verjetno jo je s spreminjanjem struge odplavila Mura), da je bilo tu staro, verjetno rimsko naselje in sicer zelo pomembno, od koder so precej ruševin uporabili za gradnjo Marijine cerkve v Apačah pa tudi pri gradnji viteškega gradu nad Cmu-rekom. Pripovedke o tem kraju so običajne: o propadlem mestu. Naselje je bilo v starih časih tik ob Murn Morebiti bi smeli tu iskati na skrajni vzhodni meji Mercator V veži stolpiča dvorca Črnci pri Apačah je vzidan ta antični medaljon s podobo zakoncev. Morda sta bila prebivalca Belega mesta, ki bi naj nekoč stalo v Stogovcih. Foto: F. Š. Norika s Panonijo ob Muri postavljeno rimsko mesto Muroela.« Sto let pozneje so na tem območju za hišami še zasledili ostanke stavb. Ruševinske plasti se začenjajo 40 cm pod površino, v globini 60 do 70 cm pa so še tlaki in temelji zidov. Povbjni naseljenci so prevzeli še nekaj izročil poprejšnjega nemškega prebivalstva. Ti so pripovedovali, da je bilo tukaj »die weisse Stadt« (belo mesto), pogreznjena cerkev, staro mesto. Izvrstna ponudba od 19.2. do5.3.*98 — STRUKOVCI - Že lansko ____ leto so v tem kraju navozili na poljske poti precej gramoza. S tem so zagotovili njihovo dobro vzdrževanje. Tako lahko sedaj kmetovalci s traktorji in raznimi kmetijskimi priključki nemoteno prispejo na polja, ki jih obdelujejo. M. J. KROG - Mostove na lo- kalni cesti Krog-brod na Muri, ki so potrebni popravila, Si bo ogledala strokovna služba uprave mestne občine. Na osnovi teh ugotovitev bodo mostove sanirali iz sredstev za redno vzdr- Ijanje ustrezne prometne varnosti na tej prometnici. M. J. Vinogradniki in lovci Lovska družina Sv. Jurij v Slovenskih goricah sodeluje z nekaterimi slovenskimi sorodnimi društvi in z Avstrijci Komaj dobro leto deluje Društvo vinogradnikov Sv. Jurij v Slovenskih goricah in že se lahko pohvali z raznoterimi dejavnostmi. Štirinajstdnevno organizirajo strokovna predavanja, pripravljajo ocenjevanje svojega vinskega pridelka ter organizirajo strokovne ekskurzije v vinorodno Prlekijo in drugam. Zdaj je včlanjenih v društvo trideset ljubiteljev vinogradov in kletarjenja in pričakujejo, da se jim bodo kmalu pridružili še novi. Na območju krajevne skupnosti Sv. Jurij v Slovenskih goricah deluje tudi istoimenska lovska družina. Poleg običajnih tovrstnih društvenih dejavnosti namenja skrb po- in se 16posebej označenih izdelkov! http://www.mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog! STRUKOVCI - Klub malega nogometa, ki so ga ponovno oživili _J pred dvema letoma, ima v tem kraju veliko privržencev, zlasti med mladimi. Tudi po zaslugi neutrudnega predsednika Viljema Šiftarja je igrišče primerno vzdrževano, letos pa nameravajo dokončati še gradnjo slačilnic. M. J. Na območju Ihove v srednji Ščavniški dolini domačini pripovedujejo, da se je tukaj pogreznila cerkev, da se je potopilo mesto, trg, gradeč. Pod zaselkom Gomile so na njivah našli ruše-vinsko kamenje. Ob poskusnem kopanju leta 1962 je bilo ugotovljeno, da so 25 cm pod orno površino do 80 cm globoke ruševine neke stavbe. Našli so kamenje, opeko, železne ostanke in razbite lonce. Ostanki rimske pristave so tudi pri Veržeju. Tam so leta 1923 odkopavali zemljo za nasip nove železniške proge in veržejske postaje ter pri tem naleteli na ostanke starega zi-dovja ter okostja med ruše- naj poraoni za gramu-levi strani našega P iz cerkve v Apačah. Del njenega zidu je na Mar ta zid res hrani rimske ostaline? Foto: F. Š. vezovanju s sorodnimi društvi. Pobrateni so z lovskima družinama iz Kočevja in Mozirja ter z družinami iz bližnje Avstrije. F. Š. vinami rimske stavbe pokopi Starih Slovanov. Ker nekdaj antične ostaline tod prekriva1 50 cm debela plast rečnih nap-' vin, za ruševine poprej niso** li in zato tu ni izročila o P®1 pljenih stavbah. V tej bliž^ bila najdena tudi rimska go®’ in je vzbujal (a prostor med de mačini »tajinstven strah« in F? rice o »polnočnih procesijah I/ brez glav«. Ob iskanju ri®"* ostalin leta 1962 niso našli tankov zidov, temveč jam°' P® no rimskih črepinj. Po mnenju Stanka Pahic^ v vseh treh primerih za še ziskane temelje domačij ni® priseljencev z obsežno zemlji' posestjo na plodnih ravni® tleh. Sledovi naselbine v®*-tipa, kjer so stale očitno le 1®. koče, pa so bili v novejše®1^ odkriti le na enem mestu,® na meji med Jamno in mi pri Sv. Juriju ob Ščavni® la arheologom v Ščavniški o® še dolgo ne bo zmanjkalo-“M ne tukajšnje rimske gomile k iskanju nekdanjih zaselk”' so morali biti kje v bližini-dobno je tudi na nekaterih®’ območjih. □ MURSKA SOBOj/ vestitor gradbenih dr žišču Lendavske in ulice je mestna občina- G gradbenih del, kijih na več kot 3,4 milijona so bili delavci PomgtaL/ gradenj. Vanje štejejo JO bo ovinka, ureditev kolesarske steze in talne r Investitor semaforizaciJ%r rekcija za ceste RS, ki lu omogočila nemoten0/ nje semaforjev na te®1 1 nem križišču. M. J- BERKOVCI poteka obnova / u...„1 p v iv iv a vuu- nvM ga mlina, ki si ga šnjem dogovoru ti. V prihodnje bi kovalce predstavljal P turistično točko, sa-lLpN zlasti francisova zamenjala vodno kolo- J0' je ta mlin tudi ohranjenih na Ratk0'; j« ku. Ker v njegovi blij nov gostinski obje^L® zamisel, da bi v m'1 1 muzej: M. J. vestnik, 26. februar 1998 naših krajev Pristava v knjigi Srečka Pavličiču Zakaj v vaškem grbu makov cvet in glavica? Ne zato, ker bi ga Pristavci na veliko gojili zaradi nadevanja potic, ampak, ker se je mak razrasel med žitaricami, ki jih bojda niso imeli časa »oplesti,« kajti preradi so bili v goricah obdobja seje ohranila celo priložnostna (blagoslovitvena) pesem. Tudi zdaj se ljudje radi udeležujejo verskih obredov v domačem kraju. »Vsi Pristarci so rimskokatoliški verniki, ateistov ni. Na religijo in cerkev gledajo naklonjeno, a zmerno racionalno in s poudarjenim realizmom.« Branje knjige Srečka Pavličiča me je zelo pritegnilo, poglobil sem se v vsebino. Ob tem se mi je utrnila misel, da bi bilo lepo, ko bi še v kakšnem drugem kraju kdo pobrskal po virih iz preteklosti, kar je sicer zahtevno delo, in pripravil podoben oris življenja, seveda obogaten z novejšo zgodovino kraja, za kar pa je seveda Tako pravijo o njih v sosednjih krajih. Pa nic zato. ozjraVno sprijaznili s svojim šaljivim grbom in ga uporabljajo. I uoi p tablo pred vasjo so ga naslikali. Bližin C‘ S° so kleni ^udje. S meje in relativna 'oka-^oddaljenosti od Ljutomera naidL°Je ‘Z nJih uredilo iz-Ijudi Vpi’ VeSele 'n Zel° družabne net nnSaj° Za.poštene in delov-padnosti^6"™ občutkom Pri-vljenizaakUtPn°Sti,VednOpripra-kop’ ^°Jlh vaščanih Sreč-Pozdrav strani L J 1 e’ kl Ima 208 ložbi Avt ,paj0 je v samoza-dagog 7’ kl po Poklicu pe-“k^n™^ Se ^hi^sko zgodovin? °ucevanjem domače navalCa pč^ Z3dobrega P°z’ življenja in a!?37067’ njihovega n dela ter doživetij. ^etije na vasi Ujenavas?p®? obravnava kmečko imen tem se sklicuje na fare sv r, J 1/I8-1 '49), urbar mer) iz Krstnika (Ljuto-ster iž '^ *740-jožefinski kata-ljutonield°bij po 1820. letu in ie bUa nas??^^^0 knj'g0’ ki knjigi i?tv]jena 1880. leta. V n^d"831^1^6 več gene-4°m,ačijah s hišnimi šte- J2.i3,i^^ 'h 22 »7’ ’6' 18’ 19,20,21 fr^3kPd^ pa se Je tudi . datki Vna P°sestva, koče). Za sed, S®Veda najbolj zanimivem v nl.'. r°d, ki živi na do-vanih km«91- ^a ducat obravna-n . 11 kat 'J je v knj’8i tudi pri-Ubjay|j. astrski vris domačij. ^tiodpL80 tudi razni doku-0Vanj'l’ pa fotografije n rt>n šit 'n-6*0 Mihovi pečati, u 18 je i^,V1iC Z domačije števi-^eni e v svojem osmero-Sa pa n U lnicijalki MS, med šilo. Doma-i? °h Žaniri^n° bišno številko je .^naVaJ^ na hieJ Je živela let živb3Z”n’ k' ie dočakala In a tudi Do?^3’ Od tam Pa iz" Jo^lavS rod- Morda je /ni8f)6 d. branc Vargazon, Vadbeni a’kajti izšolal seje n“d|nadQP;edore. elektrarne, t ^erava| n aci Ščavnici jo je ’ a ga je prehi- imrt' Ni se mu io Jenja preživr®Ja’ da bi jesen ki kaditi v pristavi Wimso še Pristava je vas na skrajnem užnem det« Murskega polja. rt-'m viri jo omenjajo prvič leta \445. Sedaj je v naseiju 10 hišnm taviik, prebivalcev pa je 255, kar e za 51 manj kot v letu 1981. ko 0 jih popisali 306. Vaščani nažrejo sebe v narečju za Pristavce, 'ogosti nekdanji priimki so: Av-Mstinec, Bogdan, Belec, Bratko-'ič. Cigan, Cimerman, Domanj-•o, Filipič, Fras, Grah, Golob, lorvat, Jelen, Juršič, Kapun, Ko-'rivar, Kotnjek, Kociper, Mako-«,Novak, Otorepec, Osterc, 'ihler, Pušenjak, Pavličič, Sovič, 'kuhala, Senekovič, Slavič, Šter-nan, Neršič, Vargazon, Zadra-ec> Zemljič, Žabota, Žižek ...V obdobju (sedanji čas) so Fristavi ljudje s temile priimki: Majcen, Pavličič, Svatina, Kum-'atič, Kozar, Prejac, Rižnar, Kar-^čec, Copot, Kramar, Varga- S, on, Potočnik, Rajh, Brenčič, Vr- 7ensk. priA'^'' $twman, Kosi, Cimerman, ti W aoprote - “taič, Kreft, Makoter, Fijavž, loške Sitar, Vargason, Pevec, Stajnko, Križanič, Glavač, Špolarič, Kocbek, Muršič, Redek, Pilhar, Mar-čec, Bogdan, Lebar, Kotnjek, Kolar, Klobasa, Vogrinec, Robnik, Majerič, Gerič, Habjanič, Kozar, Šalamun, Alt, Košnik, Trajbar, Ješovnik. Nove priimke so seveda prinesli »prišleki.« Toda, kot piše Srečko Pavličič, je jedro ostalo. To so ljudje tistih družin, ki so v vasi tri, štiri ali več generacij in ki ne le da čutijo utrip vaškega življenja, ampak le-tega sami ustvarjajo, krojijo in vodijo. Ti rodovi seveda niso »sovražni« do prišlekov, sprejemajo jih za sovaščane, saj prinašajo nov življenjski zalet, »toda z njimi so prišle nove navade, tudi take, ki jih domačini ne marajo in zavračajo. Med take sodijo preobčutljivost, nestrpnost, prepirljivost in postavljanje ograj med hišnimi parcelami...« Hudo pa le ni, kajti: »Tudi če je kdo komu kaj vzel, se je reklo, da je pač potreboval in vsa zadeva se ni prikrivala. Sicer pa so bile kraje v vasi že stoletja nazaj strogo kaznovane, največja kazen pa je bila sramota, ki se je v takem primeru oprijela tatu za vse življenje.« Še radi hodijo »vojs« Pristavci se dobro razumejo. Prav gotovo tudi zato, ker si niso le sovaščani, ampak je med njimi množica sorodstveni vezi. Tako tudi avtor knjige Pozdrav iz Pristave, ki je v krvnem sorodstvu z družinami iz 46 hišnih številk, s približno dvajsetimi pa je v posrednem sorodstvu. Lepo je, da se med seboj ne pogovarjajo (predv- triko dobivali za daljši čas od sem) po telefonu, ampak se radi obiskujejo. »To so tudi večkratni dnevni obiski pri sosedu, pri sorodniku ali znancu, prijatelju ... ko enostavno stopiš malo tja, kaj rečeš in greš. Temu pravijo, da gredo malo v ,vojs’. Iti v ,vojs’ pa pomeni tudi obiskati koga zvečer za dalj časa. Srečujejo pa se tudi na kolinah in pri večjih sezonskih ali drugih delih (gradnja, žetev, trgatev), ob praznikih in ob nanovo vpeljanem običaju - vaškem žegnanju (proščenje). Mladi se v toplih dneh zbirajo na mostovih, v ovinkih, na igrišču ali meseca maja v vaški kapeli pri šmarnicah. Velikonočni žegen pa je prav posebna oblika shoda vaščanov, ki se dogaja kar na treh mestih. Ženske in otroci se zberejo pred kapelo, kjer je obred in blagoslov, moški gledajo ,žegen’ izpred Raj-hove hiše prek Merice, fantje pa v Merici .streljajo’ s karbidom, da pokajo okenske šipe,« je zapisal Srečko Pavličič in tako dobro »zadel« tudi to, prijetno stran življenja v rojstni vasi. Predstavitev nekdanjega in se danjega utripa Pristave seveda ne bi bila popolna, ko bi ne nanizal drugih običajev in aktivnosti. Beremo: o pustnih šemah, miklav-ževanju, kmečkih povorkah, folkloristih (plesalcih), tamburaših, drugih godcih ... Obširnejša je predstavitev gasilskega društva, ki deluje od 1893. leta; pa o športu in rekreaciji; turističnem društvu Mak, ki so ga ustanovili 1995. leta, ima pa več sekcij, od katerih naj omenimo le ljudske pevke, ljudska godca, plesalce ljudskih plesov, skupino ljudi, ki avtentično oživljajo dela in običaje pre teklosti; nikakor pa ne gre prezreti tudi žensk, ki pečejo dobre pr- Srečko Pavličič .......... - : ■ ..L UREJANJE ROBNIKOV IN PLOČNIKOV V VEŠČICI - Od lanske jeseni so delavci podjetja za nizke gradnje Nigra iz Murske Sobote angažirani pri gradnji kanalizacije, polaganju robnikov, urejanju pločnikov, asfaltiranju in širitvi nekaterih cestnih križišč. Načrtujejo, da bodo z deli končali čez približno mesec dni. Besedilo in fotografiji: M. JERŠE V Kokoričih mojster za pletenje košar Iz roda v rod Šibe večinoma prinesejo drugi Te dni smo blizu Kokorič srečali možakarja srednjih let z vrbovim šibjem, takšnim, ki se uporablja za pletenje košar ali česa drugega. Povedal nam je, da je namenjen k Jožefu Farkašu, ki da je pravi mojster za tovrstno delo. Pa smo stopili še mi tja. 61-letni Jožef se v resnici ukvarja s kmetovanjem. Še vedno je tudi gospodar. Za pletenje košar in drugih izdelkov iz šibja pa ga je še v otroških letih navdušil njegov oče, ki je imel v ta namen manjšo priročno »delavnico«. Jožef je nato dobil tudi zaposlitev v Ljutomeru, v posebnih delavnicah, kjer so prav tako pletli iz šibja. Spominja se, da so njihove izdelke izvažali celo v Ameriko. Ampak to je trajalo dobra tri leta, kajti podjetje je zašlo y krizo in z zaposlitvijo je bilo konec. No, ni pa ostal brez dela, ker ga je čakalo na kmetiji. Ko ima kaj časa, predvsem je to v zimskih mesecih, pa tudi on večkrat sede na očetov delav-niški stol in plete. Košara je gotova v dveh do treh urah. Zna pa splesti tudi otroški sedež za kolo in še marsikaj drugega. To dela večinoma 'ristave Naslovna stran knjige o nekdanjih in sedanjih Pristavcih za prijatelje in znance. JOŽE GRAJ veliko razumevanja za človekoljubno delo in se odzivajo apelom Rdečega križa in Karitas ... Elektrika že 1934. leta Iz Pavličičeve knjige bralec zve vse o elektrifikaciji vasi, pa tako tudi o poskusu, da bi elek- agregata v Rižnarjevem mlinu. Leta 1934 so namreč kupili pelto-novo turbino in jo vgradili pod poslopjem mlina na Ščavnici... Zanimiva je novica, da je v 15. stoletju tekla skozi Pristavo -Mura. Veliko so se ukvarjali tudi s Ščavnico, Merico, Kozarico ... Pa s cestami in mostovi. Izmed več verskih objektov je v Pristavi največja kapela, sezidana sredi vasi v letih 1886-1888. Iz tistega že lažje zbrati gradivo. Tako tudi za omenjeno knjigo o Pristavi, v kateri je na kratko predstavljen delež Pristavcev v vojni za Slovenijo, orisani so novejši dosežki na komunalnem področju in tako naprej. Na koncu pa še ena od zgodbic iz Pristave, ki so tudi našle mesto v knjigi. Micka je bila silno zaljubljena v Mihaleka. V žetvenem času je bila vsak dan priložnost, da ga je videla, zato se je posebej lepo uredila. Pod obleko je zategnila steznik, da so jo kovinske šibke do krvi ranile v prsi, ko se je sklanjala in pobirala požeto klasje. Rane so se ji ognojile in poletje je minilo v postelji - brez Mihaleka. Pripravil: ŠTEFAN SOBOČAN Jožef Farkaš nam je pokazal, kako spreten je pri pletenju iz šibja. Mlado pevko Sergejo Sukič sorodnik povabil na gostovanje v Ameriko Daljni sorodnik iz Pittsburgha v Trdkovo prinesel veselje Bilo je novembra lani, ko se je pri Sukičevih v Trtkovi znašel neznanec - Bil je Američan iz Pittsburgha V Evropo se je pripeljal iskat korenine svojega rodu. Najprej se je ustavil pri sorodnikih v Avstriji. In to prvo srečanje z Evropo je nadaljeval še na Goričkem. Govoril je le angleško in mu je iz zadrege pomagala srednješolka Sergeja, ki ji gre angleščina z jezika kot po maslu. Prijazen gost je bil sin bratranca Sergejine stare mame Ane. Nepričakovani gost je bil nad sorodniki in pokrajino nadvse navdušen. In ko mu je daljna sorodnica Sergeja zavrtela svoje lepe pesmi, ni mogel do sape. Prijetno presenečen se je vrnil v Ameriko in od tam Na sliki so od leve proti desni: Sergejina mama Renata, mlada pevka Sergeja in stara mama Ana Sukič. Foto: F. Š. zdaj prihaja pošta vsak teden. Sergejo Američani že spoznavajo prek tamkajšnje radijske postaje. Sorodnik vneto organizira promocijo njenih pesmi. Povabljena je v Pittsburgh in bo kmalu sodelovala v radijskem programu v živo in pela na različnih prireditvah. Sergejina mama Renata in stara mama Ana ne moreta povedati, kako je bil sorodnik iz Amerike srečen, da jih je našel. In zdaj sta že spoznali lep del Amerike, saj prospekti z one strani »velike luže« kar dežujejo. Pittsburgh je veliko industrijsko mesto v zvezni državi Pen-nsylvaniji. Ob njem je veliko rečno pristanišče, križišče železnic, avtocest in letalskih poti. Mesto je jeklarska metropola sveta in je eden centrov ameriške jedrske industrije. Tukaj živi veliko Slovencev oziroma prek sto tisoč potomcev nekdanjih Jugoslovanov. Mlado Sergejo Sukič čaka veliko zanimivega. FRANČEK ŠTEFANEC 16 Reportaža vestnik, 26. februar 1998 Ko se normalna sečnja spremeni v poseg r prostor Gozdovi izginjajo Gozdni prostor je bil v severovzhodni Sloveniji vedno manj cenjen kot njiva ali vinograd - Nekateri si pod pojmom »moja last« domišljajo, da lahko spreminjajo gozdove v travnike in travnike v njive Če je bilo nekaj let nazaj vse manj sečnje v gozdovih ali kakor pravijo strokovnjaki, bil je trend zmanjševanja sečnje kot posledica čedalje modnej-šegaogrevanja s kurilnim oljem in plinom, zaradi krize v zasebni in javni gradnji stanovanj ter pomanjkanja trga z lesom pa se je stanje v zadnjem letu spremenilo. Gozdarji so opazili povečanjo sečnjo ne le za lastne potrebe, ampak tudi za trg; pojavlja se vedno več odkupovalcev in preprodajalcev, kjer se ne govori o nekaj hlodih, ampak o tovornjakih, naloženih s hlodovino. Čeprav so gozdarji na terenu zato, da pomagajo ljudem z nasveti in določijo (opravijo »odkazilo«) najprimernejša drevesa za posek, je še vedno 20 odstotkov črnih sečenj. Vsaj do sedaj je bilo tako. Kako bo v prihodnje, ne ve nihče, kajti prav v času ožitve lesnega trga in vse pogostejših posegov v gozdni prostor se pojavljajo politične tendence po razformiranju Zavoda za gozdove Slovenije. Če so bili kmetje in lastniki gozdov do sedaj še nekako strpni in uvidevni, ker so vedeli, da obstaja neki »revirski«, ki zelo dobro ve, kaj se dogaja v gozdu, se lahko ta odnos v prihodnje kaj hitro spemeni. Obstaja nevarnost, da bodo gozdovi zaradi lastnega zaslužka izginjali, saj vemo, da ne gorički in še manj ravninski človek nista imela posebno dobrega odnosa do gozda kot vrednote, ampak jima je predstavljal le vir občasnega zaslužka. Prvi primeri brezvestnega uničenja so že vidni! Otkazila Ko gre za normalno sečnjo, naj bi lastniki gozdov pred sečnjo poiskali nasvet gozdarja; ta bi svetoval glede na to, s kakšnim namenom se je lastnik odločil za sečnjo, in označil, katera drevesa naj po- Golosek na ravninskem delu s pomočjo žage in nato bagra, ki je izruval korenine; je vredno uničiti »log«, ki je rasel 30 let, zaradi majhne krpice njive? Dimitris Sgouros V soboški kinodvorani je v Soboto koncertiral grški pianist Dimitris Sgouros. Koncertni repertoar »čudežnega dečka« je obsegal Chopinove balade in scherze. Ob per-fekcionistični tehniki mladega genija (med drugim je tudi dr. matematike. šolanje na atenskem glasbenem konzervatoriju pa je končal pri dvanajstih) pa je demonski in romantični skladatelj zazvenel ostro in morda emocionalno preveč jasno. Torej, Chopina smo imeli možnost slišati drugače, boljše? Pred koncertom, ki ga je organiziral soboški lions klub, je Vestnikov! fotografinji uspelo ujeti umetnika v predkoncertni ihti. FOTO: NATALIJA JUHNOV sekajo. Normalno, da evidentirajo tudi lesno maso, toda ne zaradi davkarije, ampak ker vsaka država pač hoče vedeti za svoje naravno bogastvo, kaj se z njim dogaja, je poudaril direktor območne enote Zavoda za gozdove v Murski Soboto Štefan Kovač. Njihova služba ni ma niti pravice razpolagati z imeni lastnikov zemljišč. Vse to je v pristojnosti davčne službe. Gozdarji imajo le možnost dostopa do parcel in zemljišč. Vseh lastnikov gozdov na tem koncu Slovenije je čez 25 tisoč, velikost parcel pa prav smešno majhna: od 0,18 do 0,30 ha. Ker je povprečna velikost gozda na eno gospodinjstvo okrog 1,08 ha, imajo ta gozd na več kot treh parcelah. Prekmurski človek ima zelo slab odnos do gozda, slabši kot ljudje na desnem bregu Mure. To se vidi ne le po načinu sečnje v gozdu in sodelovanju z gozdarji, ampak tudi v izvajanju gozdnogojitvenih del. Gozd je potrebno v mladih razvojnih fazah negovati; ni res, da bo narava poskrbela za rast dreves. Hitro rastoče drevje, kot so breza, trepetlika in podobno bodo zadušile počasneje rastoče, a kakovostnejše vrste, kot so hrast in bukev. Za negovanje mladih gozdov se dajejo subvencije, vendar ljudje tega nočejo delati - kaj bodo skrbeli za gozd, ko pa ne vedo, kaj bo čez 20 ali 30 let - tako razmišlja prekmurski človek. Štajerci in Prleki to z veseljem delajo, kajti od nekdaj skrbijo za prihodnost svojega posestva! Tudi zato obstaja bojazen, daje prekmurski gozd v večji nevarnosti pred uničenjem kot drugod po Sloveniji. Ker se vsi spoznajo na vse, so vsi zelo sposobni kmetje, vinogradniki in gozdarji hkrati, in ker imajo motorno žago, s katero so se za silo naučili delati in ker verjetno uživajo v tem, da nekaj pada ... nekako so izenačili sposobnost dela z motorno žago z vedenjem o življenju gozda. Če znaš podreti bukev, veš, kaj je gozd, si mislijo. Resnica je daleč od tega. Ko je drevo dovolj veliko, ga je treba posekati, toda sekati je potrebno pametno, tako, da bo tudi kaj ostalo in da se bo gozd obnavljal. Posegi v gozdu Lani so na območju Pomurja Kukeč, februar 1998 - golosek. Poseg v prostor zaradi spremembe namembnosti iz gozdnega v bivanjski J1* štor. S soglasjem. posekali 63 tisoč kubikov lesa. To je precej več kot prejšnja leta, saj se sečnja povečuje zaradi prodaje na trgu. Kljub temu pa je to manj, kot je zapisano v gozdnogospodarskih načrtih, po katerih je letno dovoljeno posekati 92 tisoč kubikov lesa. Pa čeprav k znani številki prištejejo še 20 odstotkov sečnje »na črno«. Torej ni bojazni, da bi ostali brez gozdov? Je, kajti resnica je ta, da čeprav se lesne zaloge povečujejo, se ne povečuje kakovost. Iz gozdov se samo jemlje, istočasno se pa zanje ne skrbi tako, kot bi morali. Lastniki bi morali skrbeti tudi za obnovo! Poseg v prostor pa je takrat, ko se spremeni namembnost žem-Ijišča, na primer da se gozd spremeni v travnik, vinograd ah njivo. S tem se spreminja tudi podoba pokrajina. Za vsak poseg v prostor mora interesent ali investitor predhodno pridobiti soglasje gozdarjev. V letu 1996 so za 18 občin in štiri upravne enote izdali 32 soglasij, v letu 1997 pa že 52 soglasij in mnenj. Po navadi gre predvsem za komunalno in infrastrukturno urejanje - daljnovode, elektrovode, širitve cest, urejanje parkirišč, ribnikov. Med temi je nekaj tudi takih, da hočejo spremeniti gozd v zazidalno parcelo ali vinograd - če gre za površine na Goričkem in ob robu gozda, ne delajo problemov, nam je pojasnil g. Kovač: »Mi smo dolžni vsako spremembo namembnosti sporočiti geodetski upravi, na primer če se je kaj zaraslo v gozd. Mi to tudi delamo. V zadnjih osmih letih smo na območju celotnega Pomurja na štiri geodetske uprave sporočili za 960 hektarjev sprememb travnikov, pašnikov in njiv v gozdove. To je veliko. Na Goričkem je odstotek še večji, manjši na Ravenskem in. Dolinskem. Tudi zaradi tega, da se zadeve novelirajo, na Goričkem ne delamo problemov - če tukaj upoštevaš zaraščanje, demografsko ogroženost in manjrazvitost, nekdo pa hoče poskrbeti za bivanjski prostor svojih potomcev, potem ne delamo problemov. Ce pa je to na ravninskem delu, kjer je gozdnih površin malo in jih primanjkuje, zaradi česar je njihova funkcijska vrednost še večja, je to že problem.« Gozdovi, »pasike«, opravljajo nadvse pomembno zaščitno /Bransberger E. s.p., Murska Sobota, 069 21-238/ /Wolf d.o.o., Cankova, 069 40-088/ /Avto-R d.o.o., Ljutomer, 069 81 -988/ Moi1^i/64KM,poraba^"' 3 ali 5 vrat, a GARAbia)A3leta^W^ cena,vlXMsp0f>u^"' KM MOTORS IMPORT i ’ Šulinci, golosek ob potoku. Obvodni svet je problem zase, kajti ®3 si napačno predstavlja, da mora biti obvodni svet ob potoku, granl° ali ribniku, prazen. Tudi ribiči in Občinarji se lahko motijo! funkcijo. Na primer gozd med Dokležovji in Bratonci raste pravokotno na glavne smeri vetra! Da . ne govorimo o velikem pomenu teh ravninskih gozdov za malo poljsko divjad! In ko hoče nekdo nekaj ukreniti, se zgodi tole: »Območje okrog Filovec in Bogojine je v celoti prazno. Cesta, ki povezuje Renkovce in Dobrovnik, poteka pravokotno po tej odprti dolini. Ko piha veter, prihaja do velike geološke erozije. Narejen je bil projekt zasaditve Mejičnega potoka in posajenih je bilo 3500 sadik prve kakovosti. Od 3500 sadik ne raste nobena, ker imajo vsi »debele« traktorje in »debele« kombajne in se ti gospodje tam na teh njivah ob- p Povečati parcelo, podreti drevesa in zorati travnik samo zato,u" vo lahko obdeloval z velikim kmetijskimi stroji. Kakšno sa® malomaren odnos do narave! racajo tako, da pomelejo sijo še dvajset sadik. Da, prav prekmurski pr°s i na dobri poti, da bo mer uničenja krajine zaradi5 i voljnega ravnanja posarneZn’ ki si pod izgovorom lastni J pačno predstavljajo, daRli svojo zemljo, ki je del neKk I krajine, počnejo vse, kat ®| zljubi - letos je travnik, juh1 M va. Danes je gozd, jutri bo za vinograd! Manjka pt8*1^ nos do pokrajine in do g°z J živega organizma, manjkal0^ zakonski akti, manjka stro^j zor, manjkajo strožje kaznl' se vmeša politika ... BERNARDA B-Ft ygstnik, 26. februar 1998 /'eportaža iskanje ženina (hodili so na oglede), letos pa gostiivanje Vesela je tista družina _______ v -J____—____- Člani mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ferda Godine Bistrica tudi igrajo na odru Bistriški pevci, nekateri so stari nekaj čez dvajset,-k Svilne obiskoval-že čez sedemdeset let, so minulo nedeljo spet presenetiiste^me ob ki. ce njihove predstave, ki so ji dali naslov Vesela je tis a Potem ko so lani prikazali, kaj vse se dogaja, ko je pri neki hiši dekle, godno za možitev, in o tem uprizorili nekakšno ljudsko igro v domačem narečju, so letos spet naštudirali novo igro, ki govori oziroma prikazuje gostilva-nje po stari navadi. Večji del besedila sta zbrali in sestavili starejši aktivni članici zbora, gospodinji Cilka Gonza in Verona Krampač, nazadnje pa je vse skupaj pregledal še vodja zbora Roman Vučko, ki je prevzel tudi režijo predstave. Obiskovalci so se res prijetno zabavali in tudi nasmejali. Za duhovitost je še posebej poskrbel snehin dedek (Na-ci Horvat), ki se je delal, kot da bi bil naglušen (kadar mu je to ustrezalo), zato je govoril »neumnosti«. Sicer pa je imel vsakdo od pevcev svojo vlogo in večina se jih je tako dobro vživela v igro, kot da pravzaprav ne bi igrali, ampak da bi imeli resnično gostovanje. Saj so tudi jedli in pili, vmes pa so seveda prepevali, na koncu pa so še zaplesali nekaj starinskih plesov. Izvirna zamisel je bila res dobro izpeljana. Besedilo in foto: JOŽE GRAJ w> s 5 * Muzika in । "■•kaven del «S L*° dobre jedače in pijače za mnoge še najbolj 1 gostuvanja. Vdovsko gostiivanje Najmanjša porabska 70 duš. Le malo mla-alipt ^"stalo. Toda kljub temu •isti i/3^’ te8a se ne dajo- ^s’ boro?'ste « kdaj organizirali . gostiivanje, veste, da je s Vcih s^0 'o^ko dela. V Ando-sm0 ^5" oiso ustrašili in tako boto"1 P« štirih letih spet priča ci« Lj u Sostuvanju v tej »vesni-Ce-’Ve ”1^ na Dolence in Budin-bilaokt • ktu^' zato’ ^er le To n j, J Priložnosti odprta meja, "onka »Znast i® izkoristila tudi šlav Ana^’Z Dudinec, ki je pri-foto e Povsem obiskat so- •a vsaj6 ^°da, da meja ni odpr-iala en^ra'na mesec,« je še do- Sneha Bariča (Marija Jerebic) je končno napravljena in pripravljena, da pride ponjo ženin Draš (Roman Vučko). To je bil edini žalostni trenutek za dedka. »Mladoženec« pijani Ivan je le uspel dvigniti nevesto slepo Faniko. gostiivanje je prišlo tudi veliko ljudi iz V Andovcih živi le 70 ljudi, a so se kljub temu upogumili in po štirih letih spet pripravili borovo go-stiivanje. Sicer pa to ni bila letos edina tovrstna prireditev v Porabju, saj so borovo gostiivanje pripravili tudi v Sakalovcih. rag se je fotografa zahvala dobro opravljeno dejo. Povorka je krenila-Aladoženec« pijani Ivan le uspel najti nevesto epo Paniko. Svatov je ilo veliko, dvesto v mas-ah in še vsaj štirikrat to-ko Srez mask. Andovča-am so namreč na pomoč hskočili sosedje iz Števa-ovec, Otkauvec, veliko a je bilo tudi Andovčar-v, ki zdaj živijo v Mono-tu. Krenili smo po bor. Sozd seveda. Nelik tride-'tmetrski je bil že pri- pravljen, manjšega je bilo potrebno posekati. Vrag in čarovnice so nagajale, a je le šlo, tudi vrha ni nihče ukradel. Pot iz gozda do središča vasi se je vlekla, saj se je bilo potrebno vmes okrepčati in ušpičiti še kakšno. Potem je prišlo na vrsto še »zdavanje«. Slepa Fanika in pijani Ivan sta dahnila DA. Svatje pa so plesali do poznih jutranjih ur, če ne plešejo še zdaj. Fašenk v Lotmerki 1998 N M) C cz: 6 o« c V nedelo seje po Lotmerki klotila fašenska povorka. Lidje so resen najbol zazijali, kdo so vidli Bobinsko Rušo. Kak pa so se jim še vtiha napnila, kdo so culi, kakšen telegram je za župona pripela novi pristarski župon. Za tiste, ki ste zamudili, preštejte zaj, kaj smo v nedelo na glovnem ploci od Pristarcov culi. No, pa ka si nete mislili, ka bomo vašo vmajost podpirali pa van zaj vse viin povedali - ne, samo faloček, taka te drugo leto vsi svoje r... na friški luft prinesli: »Je najvišja naša gora / Lepi hribec kamen-ščak. / Pa se spoti buča nora, Vrtaj v njega tak pa tak. // Tan de topla voda tekla, / Pa še nafta, pa še plin / Da zdravila in de grela, / Niti nemreš biti hin. // Vrag si vedi, kdo je kriv, / Da zadeva ne deliivle / Dugo nemreš biti žif / aj v bazeni se zmrzovle. // Je pa stvor za zapisati, / Poleg slikico dodati: / Na bregi nove so toplice / Za norce ino za norice«, Pristarski telegram. »Verži tak je veleznan, S tikvami je talkovan, Tam so koze plemenite, Z njimi lahko vkup bežite. Kda de Verži občina, Bog pomogaj vsem okrog, bunčka cvrla te de vmrla, rešena de vseh nadlog. Če pa Verži de držova, Mura de zaribala, Te čistilna de naprova S puno paro delala.//Tan kjer zlo-to sonce vzhaja, Tan je medimurska raja. Od Gibine vse do Veščice Dvojezične so vesnice. Razkrižje je čudna ves, Vsaka hiša - oštarija; Sveti Ivan, vrbov les, Občina pa de norija.//Tanta gor v Križevce Dosti vsega bojše je. Skozi ves je lepa cesta, Pelje te v druga mesta. Tudi tan je strašna sila, Zaj zanovo občino. Ki je menda tan že bila, Pa je vse že v Lotmerk šlo«. Pristarski Telegram, foto: Topolinjak Tridnevni projekt o pustnih šegah in navadah na OŠ v Veliki Polani Fsej sumaruf den Na OŠ Miška Kranjca Velika Polana so si v letnem delovnem načrtu zadali tudi nalogo, da bodo izvedli tridnevni projekt o pustnih šegah in navadah v domačem kraju in po Sloveniji. Izvedli so ga prejšnji teden, za izpeljavo pa je bila posebej odgovorna učiteljica likovnega pouka Violeta Celec. Najprej so imeli različne delavnice. Učenci so se razdelili v skupine in ustvarjali kot literati, likovniki, tehniki, glasbeniki, gospodinjci, etnografi, folkloristi in novinarji. Slednji so med drugim poizvedovali pri starejših ljudeh, kako je bilo za pusta nekoč. Drugi dan so pripravili javno predstavitev o tem, kaj so zvedeli, se naučili in naredili. Pridružilo se jim je tudi pet starejših žensk, ki so jim pokazale, kako se pripravljajo »cmeri« in drugi okraski za »pozvači-na«. Zadnji dan pa so se skoraj vsi maskirali, saj je bilo na Bogata razstava pustnih mask, kakršne poznajo širom po Sloveniji. vrsti ocenjevanje mask, potem so šli v povorki po vasi, nazadnje pa so imeli še pustno rajanje. J. G. Pustna povorka polanskih šolarjev. (Foto: JURE ZAUNEKER) 18 trač vestnik, 26. februar 198 SSfe ..Z"' ' . -• ■. ■ '' : K r . ■ 1 . ' ’ ■ '■ * 1 ■ u.. n VWRF i; AVTOR ŠTEFAN HAJO.UA POHISTVC PRILAGOJI NO DOLOČ k ni dobi ), E- LOVSKI E PES KDOR ARANŽMA RONALD (KRAJŠE) GRŠKA REKA; EVROTAS LEVI PRITOK ODRE MOTIV, KIS PONAVLJA SKOZI VSO SKLADBO E KOKU TAKAGAV* ZBOR OSMIH PEVCEV NAPRAVA V HLEVU; GORNJE JAŠU . H ' ' ' • : ' • ARHEOLO G PRIPADNIC TERORIST ČNE ORGA NIZACUE A - STROKO VNJAKZA PANSKI JEZIK TURČIJA OJ ZT ' ' GENERALN SEKRETAR OZNANNAh I 9 | SmHhI W' . ■ FRIOOUN » KAR KOAGUURA STRJENIMA AM. PESNIK (CONRAD) IB SVETNICA (21. JANUAR ■ ^8 MAJHNA NEŽA — ZNAMENJE ZATON k ŽENSKO IME MAKEDONSK NACIONALN PRAZNIK H SESALEC ZADR.IEMP) (V GLASBI) VESTN8C GRŠKI FILOZOF IZ ATEN LASTNOST ZNAČ4LNOS NEOMAJNEG MUSLIMAN T SKOMOŠK A IME TCV.MESN - IZ N.GORIC E V PROTIULKUS NO ZDRAVILC BOLEČINA KAR SE ULOVI ASIŠKA DRŽAVA Z GL MESTO* NIAMEV BARVILO DODANO ČIPSU 0 PEVKA ŽNIDARIČ ČLAN LETAL POSADKE VODIČ LUTK NEKDANJA ŽIDOVSKA MESTNA ČETRT MESTO V VOJVODINI. SRBUA POLJEDELEC PEJKAN HEKTAR ZDA (OR IG.) OUVER CROMVVELL DOLGO KRILO RAZŠIRJENO Z OBROČI OVSENI KRUH NASELJE PRI DUTOVLJAH MALIK POT,CESTA (LAT.) NEKDANJA DIREKTORICI NEKDANJE SDK NAZV AVŠA (POMANJ) GLAVNI ŠTEVNIK ORGAN VIDA DRAGO IBLER PREPOVED ENOCELIČH ORGANIZMI; MEK1AČICE TVORBA V PANJU KULTURNE RASTLINE S KLASI ALJ LATI POPEČEN KRUHEK PRVA ŽENSKA ŽIVALSKI IZRASTEK RUSKI PISAT. (ISAAC) VRHUNSKI ŠPORTNIK TONE JERCVŠEK OBLIKA IMENA IVANA ŽIVALSTVO DOLOČENE POKRAJINE KALCU SLOVENSKA PESNICA (MAJDA) POKRAJINA V VIETNAMU NEKD . AMER. ATLET (AL) M ■MMh » 9*> FR. TEROR. ORGAN IZ ZVEZA RfiACUA 1 NEON ŠPANSKI KNJIŽEVHK (JOSE MARIA) vi lil $ .Im lil - > ■ A8 111^91 POLREUEF- N0KP . DELC DUŠAH URŠIČ MESTO V SEVERNI italu« EDEN 00 ČUTCV DEL VOZA KRETNJA ZBjOSUH ČLOVEK OKRASNA RASTLINA ETUI, TULEC REKA NA ŠKOTSKEM • ZAUPEN PRIJATELJ. ZAUPNIK NASELJE PRI BREŽICAH PASTIRSKA PESEM SLOVENSKA T1SKCVHL AGENCIJA SLOVENSKI SLIKAR (IVAN, 1896-1958) USMERJENA DALJICA HOKEJIST ZUPANČIČ MANJŠI ZVEZEK ZA ZAPISKE KONJSKA HRANA V /7 , X TC~" ^0®L ■- ©KS __ Hiii i PR PRAVA ZA ČESANJE EKONOMIST ROMUNSKO LETOVIŠČE J DANSKI IGRALEC (H. JAKOB. 1897-1957) 4. RIMSKI KRKU ■ c t y r Z š 1 . ( / t c t y C / l / s T' L 1 1 ■ w KRATICA ZA ITALIJANSKO URO DESNI PRITOK DONAVE PRI ULMU ŽURNAUST KDOR SE VPISUJE P HRVAŠKI KARIKA- TURIST VOLJEVICA GUMB (POG.) NAJVEČJA ARTERIJA ŽMNO-ZDRAVSTVO ŽUPNUA PESNIK GRUDEN KDOR SKAČE PLESNA UMETNICA IW J 1 PISATELJICA PEROCI FIZIK (NIKOLA) AM. FILMSKA NAGRADA ERNEST NOVAK PRITOK RENA NOV! SAD P^IPAO^*^ latinc^ 1 MrW^' 1 NEPOTREBNI IZDATKI OSEBA IZ MAHAB-HARATE KOS BLAGA ZAŠČ. OTR. OBLAČILA TOVARNAV SARAJEVU INVEST PODJETJE IZ LJUBLJANE CENT BUŠK VESTNM ANGLEŠKA PISATELJICA (MURJEL) VRHNJE OBLAČILO DUHCVN1KCV GOSTA JED IZ ZDROBA IGRALEC CONNERY • l JOPIČ SLONA URUGVAJSKI NOGOMETAŠ (RUBEN) IZGOVOR, OPRAVIČILO UREJENA OT V MESTU ZNAMKA ŠPORTNE OBUTVE BOROVO OSTRfVEC t LISTEK SLAVA, ODLIČNOST (ZAST.) 7 TONE KUNTNER SOKRATOV TOŽNIK GLAGOLNIK 00 TISKATI DELOVOOdA (POG.) LANTAN FEVDALNA POSEST HRVAŠKO OTOČJE NADAV, NAPLAČILO 3EOMETRU-SKI POJEM REKA NA SEVERU KONGA KDOR ANALIZIRA ANTON NANUT KRISTALNA SNOV V SEČU RADU TEŽKO □ELO, GARANJE P REB VALEČ EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE •ORSKI OŽP GALKARJI, PRITRJENI NA DNO • VRSTA PLESA SLOVENSKI NOGOMETAŠ (ALEŠ) ŽIVALSKA NOGA OČE ANTON KOROŠEC POGANJEK. KUCA r | Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 20.000 SIT 2. nagrado v vrednosti 15.000 SIT 3. nagrado v vrednosti 10.000 SIT 4. nagrado v vrednosti 5.000 SIT 5. nagrado — 5 četrtletnih naročnin za Vestnik. naviliie icdilvk puliju« n« $ ništvo Vestnika, Ulica arhite ; Novaka 13, 9000 M. Sobo^ ; pripisom »nagradna križank^ s J 6. marca 1998. E 'A rrač )Muiih, zu. februar 1998 direktor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov imenovan šele, ko bo preštet svoje ovce. (Tudi SLS si kuje svojo finančno podlago news.) Sklad kmetijskih zemljišč Ciril Smrkolj se je odločil, da bo Izberi življenje i Slovenska Cerkvena sinoda1 nosi naslov Izberi' življenje. (Cerkvenim očetom je bil očitno film Jeričina firma Jerica Mlinarič je s februarjem pobegnila iz občinske uprave v svojo firmo, ^ier bo še naprej opravljala storitve v Povezavi z urejanjem okolja. (Ko se la-Jia potaplja, prve začnejo bežati ... nevvs) Buteljčne občine Franc Pukšič (SDS) je med parla-^Pntarno razpravo oznanil, da naj bi na ustanavljanje novih občin vplivale 'udi »buteljke vina« in druga darila, ki naj bi jih dobili pozicijski poslanci. (Koliko so dobili opozicijski, ni ^edal, ali upamo, da jih ne bodo Popili tik pred glasovanjem nevvs .) <7 med zvezdami ........—— se ne obiraj, temveč izkoristi tisto, kar se Vs Poti r'ieten znanec ti lahko postane tudi kaj Pol% boof'° b° Premagati začetno sramežljivost in 7 manjka Prta' Pazi se škodoželjnežev, ki jih nikoli °n: 'n ^rejn^^*6 ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš Ve9a p0S| S Ponujeno priložnost ali se držiš zaneslji-? Pr3veqa 7 । kakor Pa je dejstvo, da brez tveganja Bik as|užka, ki bi ti prišel še kako prav. TEHTNICA Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač zazdi. Raje trdneje poprimi za delo in nehaj počivati na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. Enako velja tudi za Iju- ls'alj^®z®nska avantura te bo dobesedno vrgla iz 16verjeg^^ionla, po drugi strani pati bo prinesla 7^7^ Mogoče je ravno to tisto pravo, ar 3 vsak nab'n splača potruditi. ■°t ti 6 .e ne Pusti zmesti osebi, ki ve veliko manj ■ajhuj e res’ da si sredi problemov in težav, a 61 Priie^ Ze ^°- Neki izziv ti bo v življenje prine-9°’ j° boš z veseiiem °Pravil- bodo preveč prozorni, da bi lahko arjala vtis, da te resnejša ljubezenska "uiu ae bod 9 Zanima- Prepusti se čustvom in kaj 'n' S®!® odk° i°kazaN Povsem konkretni rezultati. s® b°li gibat®' Zabel zivetl mal° bo1' razposajeno - ^rffijal z «v!ruzbi’ si sP°znaL kaivse Sl d° se-r '1 Phi^eljico boš naredil račun brez 5Priietnena „ °® na koncu vendarle uspel izvleči iz B9a Položaja. s K Talu ■ na's'cerSp^. in®J'l.prijatelj H^rtu, s katerim te bo pre- ^dragi«, T a se mu b°š na koncu vendarle mora-V adufe kSKedno Pa bo$ nekje v sebi obdržala ^ihčetj na ^^hko obrnili potek ‘igre’. niih Pomagal, to pa bo le posledica Je že tako, da se vse enkrat Rodno ali pa ravno nasprotno. Pa °do pojavile določene težave. Preišnjih EV Razžaljeni poslanec Miroslav Mozetič je opazil zgoščenko, na kateri brezjanska Mati božja drži v naročju pod- Jelinčič in njegova ljubezen Ko je Jelinčič izjavil, da imajo Srbi in Slovenci skupnega sovražnika - Hrvate, je to izjavil, kot je dejal ondan za Slovensko tiskovno agencijo, »v posebnem kontekstu«. (Nastopil je na srbski TV nevvs.) Uspešna občinska uprava Ljutomerska občinska uprava se je zopet izkazala. Razpisu, na katerem bi lahko od države potegnila denar za veržejsko igrišče, je pozabila dodati dokumentacijo. (Ver-žejci so se tudi tokrat morali znajti brez občinske uprave oziroma v Ljutomeru so se vse od leta 1994 vedli, kot da Veržej že ima svojo občinsko upravo news.) Prosil ho zaodvezo-news Marjan Koordinator Marjan Podobnik je 19. februarja za tri mesece prevzel koordinacijo parlamentarnih strank. (Vladni teden bo trajal osem dni news.) Izberite avto, mi vam pomagamo do kij-- -~ ■ bežen. On : Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne na- | svete, vendar ti tvoja trma ponovno ne bo pustila uklo- | niti se. Proti koncu tedna se ti bo odprla nepričakova- ' na poslovna alternativa, ki je doslej sploh nisi opazil. ŠKORPIJON Ona: Še vedno te bo spremljala neverjetna sreča. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati, da lahkd to tudi mine. S prijateljem se boš zapletla v nekaj lepega, ki pa bo žal le prehodne narave. On: Čeprav se ti bo od začetka dozdevalo, da si zašel v popolnoma slepo ulico, se bo kmalu pokazalo, da ni tako. Glede ppslovne strategije, za katero si se odločil, pa še ne bo kakšnih večjih rezultatov. STRELEC Ona: Izredno čustveno obdobje se ti bo še stopnjevalo, tako da se ti obeta obilo zanimivih doživetij, ki pa ne bodo vsa tudi prijetna. Prišla boš v položaj, ko se bpš morala "odreči nekomu, za katerega si se še pred kratkim pošteno borila. On: Nik^fpe verjemi govoricam, ki jihjazširjatvoj samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam, kjer se je ustavilo veliko večjim osvajalcem, kot si ti. sM?aaaa kot bi bila edina na svetu. Ali ' ai Prevec darS^e.res ni 86 ničesar naučilo? Ne n® veš, kak rWeznib načrtov, saj še za ta trenu-■®mu bo vse skupaj izteklo. 7° Si®rods ° č's'° Prav, ko bo zvedel, kako J 7°'°’ vendar prvotno njegovo zami- ’ ar lahko storiš, je, da pohitiš in cim-2 ^oi del zaslužka ... ali pa še kaj *v1CA l^Poiflraia S Phia^ljom, pri tem pa boš - 'bio odvaA 9a bo® 8 tem ladi prizadela. eiše0a. htekd ? ener9'io porabiti za kaj us-■'Irabovm hn« b° neprijetno presenetil. in® saj s? tl. e,’ko samozavesti in notra-ij dZa^enth Zadnjem času nabralo kar 'letni Toda nikar se n® pre’ 'n6ga Sapice dela potegnil tudi nekaj prav lel boben aol 'eš 10 M rt: i s KOZOROG Ona: PraVDiesenečena boš nad svojimi uspehi v Iju-bezni, kjer sati obetajo resnično enkratni časi. Zato raje pusti pošlovno plat življenja za nekaj časa pri miru in se posveti uživanju, ki ti bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu. , ■ On: V družini se ti bodo stvari počasi uredile pa tudi težavam bo prišel konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislil tudi na svoje prijatelje, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skupaj precej čudno obrne. 1 leto 3.500.000 Tako u< V Pomurski banki, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke lahko svojim komitentom pomagamo z odobritvijo posojila za: • nakup novega avtomobila in nakup rabljenega vozila, ki ni starejše od treh let. Primer izračuna obveznosti Informativno prikazujemo višine mesečnih obveznosti glede na zneske posojila in odplačilno dobo. Pri izračunu je upoštevana temeljna obrestna mera (TOM) za mesec februar 1998 in naslednje obrestne mere: za za za za posojila do 1 leta posojila nad 1 do 2 let posojila nad 2 do 4 let posojila nad 4 do 5 let TOM + 7 % TOM + 8 % TOM + 8,5% TOM + 9 % doba znesek 500.000 1.000.000 1.500.000 2.000.000 2.500.000 3.000.000 45.470 90.939 136.409 2 leti T 4 leta 5 let 3 leta | 24.580 1 49 160 I - - '34?25r_ 26.706 22.442 '273739J 98.319 _51376_ rn.501 4(7o58 ~~53?411 33.662 । 44.883 722398^ rn^6_ '7027571 119 876 ^66/7642 j 80.116 56.104 '^67 324^ 147.478 (93.469 78.545 172.Ob/ VODNAR Ona: Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena, pa se ti to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja! On: Spoznal boš, da je za dober posel potrebno še kaj vpč kot samo trdo delo. Se nihče se ni obogatil le z garanjem in verjetno tud: ti ne boš prvi takšen primer. Razmisli raje malo drugače kot običajno RIBI Ona: N.e bo ti uspelo prepričati prijatelja zato raie odnehaj, dokler |e še čas. Ne poskušaj ujeti nemogočega,.ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo tebe. In.ta dan sploh ni tako daleč, kot si misliš On: Znašel si se sredi velikega dela, ki mu ne vidiš konca, vendar boš na koncu resnično zadovoljen Ko boš odkril cilj vse te zmešnjave, boš z lahkoto prema goval cn cč Al* j fU (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knji- A 11 VpC| O F gama in papirnica DOBRA KNJIGA M. ž T L >3 lite/ • Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) bolelo kot rane. Sklenila sem, da nikoli več ne bom trmasta in neubogljiva. MAŠA KLARIČ, 5. a OŠ Sveti Jurij Moj konec zgodbe Starešina in njegovi prijatelji so spoznali Butalce in župana. Bilo jih je sram, ker so prišli v Butale, ne na Hrvaško. Nato so si hitro izmislili, da so jih ponoči napadli razbojniki in jim ukradli vino. Tako se je županova hči poročila brez vina. . URŠKA VOGRINČIČ, 2. a OŠ Cankova Vse na p Prijazni policist pobira plačila prometnih prekrškov; pogleda pomečkan papir pa pritisne plin, potem pa pelje proti pekarni. Pred pekarno pride pomokani pek. Prijazno pozdravi prihajajočega policaja: »Pozdravljen!« Policaj pravi: »Pozdravljen, pridni pek! Prinesi, prosim, pravkar pečene potice pa pripravi polno peciva pa pic. Pridem popoldne.« Pametni pek pripomni: »Prekrasna ponudba! Pecivo, potice, pice prebrisanim policistom! Pa plačilo? Predlagam: Policisti, pošteno plačajate pa prejmete!« Policist postrani pogleda peka pa pečeno pecivo. Podrgne po pedalu, potem počasi prikima peku: »Prav, pridemo pa plačamo.« Potem pritisne plin pa pihne proti policijski postaji. IVO ANTIČ, 4. b OŠ Križevci pri Ljutomeru Z lovci o živalih N šoli smo se učili o pticah in živalih pozimi. Razdelili smo se v štiri skupine. Delali smo miselne vzorce in krmišče. Izdelke smo pokazali lovcem. Učenci smo jih skupaj s starši obiskali v petek. Pričakali so nas pri lovskem domu. Po kratkem pogovoru smo se odpravili do krmišča. Tam smo odložili koruzo, pšenico, belo repo in seno. Na drevesa smo obesili ptičje pogače. To vse smo prinesli učenci s sabo za živali. Od tam smo šli do lovske opazovalnice ali preže. Lovec nam je povedal, da odstrelijo samo bolne živali. Letno lahko ustrelijo 18 srn in srnjakov. Na naših poljih in v gozdovih lahko srečamo srne, srnjake, zajce, lisice, fazane in kune. Vse manj pa je jerebic. Lovec ni tisti, ki živali samo strelja, ampak jim tudi pomaga. Obiskali smo še eno krmišče, nato pa smo se vrnili v lovsko kočo. Tam so nam lovci pokazali trofeje, učenci pa smo prebrali in zapeli pesmi o živalih. Vsem nam je bilo lepo. MARKO LAPOŠI, 2. c Podružnična OŠ Krog MožirltR /capa 0) \TFZ>AI(AFI (AF ° firali. Nato so se skupaj z njim odpravili še v s ski parlament, kjer so se v veliki dvorani PocU' 5 pravi poslanci. Bili so tudi v ljubljanskem P1 j centru za mladostnike in na RTV Slovenija- * bilo za vse zanimivo, koristno in prijetno d°zl Kruh naš vsakdanji Na Valentih Beseda kruh nam lahko pomeni veliko ali malo. Zame je to hrana in življenje. Bila je zima. Januar seje nagibal proti koncu. Sneg je že dobival barvo mlečne kave. Tistega lepega belega jutra je začela moja stara mama mesiti s svojimi dolgimi, koščenimi rokami testo za kruh. Vsakokrat, ko je spravila testo na drugi konec korita, me je pogledala s svetlimi očmi izpod razmršenih obrvi, ki so me spominjale na zobno ščetko. Pomagal sem ji dolivati mlačno slano vodo, pri tem pa sem se tudi igral. Jaz sem ura. Prinesli so me za darilo. Naredili so me iz plastike. S kazalci kažem čas. Kadar me navijejo, zvonim. Zjutraj se jezijo name, ker jih zbudim. Ko se ljudem mudi, pogosto gledajo name. Če mi vzamejo baterijo, se ustavim in ne kažem časa. MATEJ JURHAR, 2. raz. Podružnična OŠ Bodonci Čez pol ure je naredila hlebce in jih dala v posebne sklede. Pustila jih je vzhajati petnajst minut. Potem je prinesla velik lopar in hlebce kot bi mignil spravila v vročo, okrušeno in sajasto peč. Proti večeru jih je vzela ven in jih odnesla v klet, da so se ohladili. Zvečer sva z bratom sedela ob še vroči peči in jedla rahlo slan kruh, ki mu pravimo »postruž-njek« ali »posolejnkaš«. Ob tem sva prav uživala in poslušala staro mamo, ki nama je pripovedovala o kruhu. Najbolj so se mi vtisnile v spomin tele misli: »Če imamo preveč kruha, ga dajmo tistim, ki ga nimajo. Ne norčujmo se iz kruha in ne mečimo ga vstran, kajti kruh je hrana in življenje!« BOJAN BUNDERLA, 8. raz. OŠ Kuzma Na Valentinovo je lepo, saj se ptički ženijo; k poroki gredo, in veselo pojo. Neveste lepe so vse. naj lepša pa tista je, ki na veji sedi in se zaljubljeno drži. . ANDREJA ANTOLI^/ Doma imamo pet lepe. Toda najljubša hiN. je bele barve in ima c.flyjS|1>i rep. Rada pije mleko in j/ Zvečer je v kuhinji mano. Ime ji je Belka- NINA S W 0$^ j Pravljična ura , V šoli smo imeli.pravljično uro. Prišli so tudi starsi- J c j poslušali pravljico Žabec je junak. Pravljico smo tudi iluSt/' f pl pa so napisali lepe misli o prijateljstvu. Izdelali smo plaK ' j skupno delo nas in naših staršev. nč F TAMARA CIMAN, L a- u /\ P* 2. e laz? e potrat rt MOPfte _ 2/1 RAcurvALA-P ' Nt Kki-c.e. O vestnik, 26. februar 1998 /ta glasbeni sceni ^mmyPage & Robert Plant (Zagreb, Dom sportova, 21. 2. 1998) Brez skladbe Stairway To Heaven Po skoraj dvajsetih letih se je z±Te°drevr,'ila okrniena zasedba legendarnih Led Zeppe-iL naib°lj vplivne naX r l,Sehcasov-Po ^rti bob-sn i J°hna Bonhama leta 1980 so se preostali člani odločili za pre-±11”^ «se «d takrat ninastopila sku-e . kottakEat. Vsak od članov vendar T taprej Ostal v gIasbi’ grevati^ žele,i P°' Robert Plant sku-PaJ izdala ploščo , 0 Quarter - Un-'edded, na kateri ta Preigrala tudi "ekaj starih hitov, * v dokaj ne-fockerskem stilu, togimi prime. ^mi etna. Publika skupil Led “PPehn pripravila ‘oprt sprejem. °kratna vrni-An7rhe Guiter Anci The Voicp ?J'uraden M. naikty™eje’ pa še k°ucertn? S? blh prava svetovna čuditi da atrakcija- Zato se ni da bivia ,enasje toliko zbralo, Pred dv ' nekaj’ za kar smo dvajsetimi, tridesetimi leti bili še premladi. Do zadnjega kotička napolnjena športna dvorana in odlično razpoloženje obiskovalcev je obljubljalo pravi rocker-ski dogodek. Točno ob 21.00 so Led Zeppelin v pomlajeni obliki pridrveli na oder in za začetek zaprašili z nekaj udarnimi skladbami z albumov Physical Graffiti in III. Skupina je začela ostro, vendar se je čutila začetna napetost, predvsem pri Pageu, kateremu se kar močno pozna, da že CIJENA: 150,00 im nekaj časa ni nastopal. Za Planta pa bi lahko rekli, daje skoraj v tako dobri pevski formi, kot je bil pred tridesetimi leti. Zvok je vsaj v začetku bil dokaj slab in kar ^iceodtu... °-troke AEIO-U klop" *“J"'™. ki je lansko Pred nedavnr nekaj nagrad’se Je Pa že n m P°srebriL Roma-°troke z« ^crtuJe n°v album za b° tako lu683 vsi Pravijo, da ^ta O za er ab še Miši, kot je nai krasil a?KW11Vem naslovu, k* bi 811 album, paše molčijo. in tam V zadnjem času se je pojavil cel kup rockerjev in glasbenikov, ki obiskujejo Janeza Pavla II. in mu pojejo. Prav zanimiva je bila tudi gesta B. B. Kinga, ki je papežu podaril svojo kitaro Lucille. Glede na vplivnost glasbenikov so se ti morda odločili, da bodo na tak način poskušali omehčati papeža pri njegovih pogledih. tna S° rekli Agropopi in ,Ud'istoiT°Ve ploŠGe posneli PodAk"^' videospot. Za d °gePodei S0 tokrat izbrali vV|(levamo in samo Pre" v’nMopi še^r’ da b°do nbho' ^ato Za odgo- °rali PočJJ6 ?imPek> Pa boste |rJ11t’°vega vT’ na Podvajanje ali Pa se skladbe. g Poglobiti v vsebino • Will Smith ni samo dober igralec, dober očka, ampak je tudi dober glasbenik. Letos je nominiran za grammyja za najboljši rap album Man In Black, ki ga je prodal kar v šestmilijonoski nakladi. No, marsikateri visokoleteči ra-per lahko da pred njim kapo dol. Seveda pa k vsemu še veliko pripomore njegova neustavljiva simpatičnost. J' TORN - TUJJH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V MuS o** ®P'ce Girls 5' I^ORRovv FdR SIE - Andrea Bocelli & Judy Weiss TO MAKE y^ER DIES - Shetvl Crow '> LOVE - BillyJoel LEStV|CA ENIED Y0u ‘ Alannah Myles 2 ŽVF7?E^ S^RE^kr™ GLASBE: 7 VELIČASTNIH 3: &ATO NEBo°^ 2EL0DEC - Adi Smolar ' « OnSME NEŽNO -Ylad'™ Samec p in Andreia „ i Crv^U SE Lahko L®imona Vodopivec ^EeDLqg.!M " Katrina ° DP0VEM - Dominik Kozarič LeSTvica 2a®avci 2Tefe1 STEBOJA^ S KRŠČAKON, CEKRON PA z MARELOF s. če Rombon rlrie kovadi N M a g 06 M h 5 g 2 Glasbena uganka Jenny, Vienna Calling, Der Komissar... so samo nekatere od skladb avstrijskega glasbenika Falca. Iz bobna pa smo potegnili dopisnico Martine Korpič, Markovci 70, 9204 Šalovci. Čestitamo! Nagrado bomo poslali po pošti! Novo vprašanje: 5 z Na kakšen inštrument igra Vanessa Mae? Odgovor: z: M UJ ra Odgovore pošljite do 6. marca 1998 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! s o Charles Brown Charles Brown sodi pri svojih petinsedemdesetih letih med redke še delujoče legende urbanega ameriškega bluesa. Že od poznih štiridesetih let deluje na območju zahodne ameriške obale. Pri svojih dvanajstih letih je napisal prvo skladbo, in sicer legendarno Driftin’ Blues. Razvil je samosvoj način igranja klavirja in značilno zamolklo petje. Charles Brown je svojo kariero začel leta 1948, in to s hiti, kijih poznamo še danes: Trouble Blues, Black Night in Merry Christmas, Baby. V tistem času je večino svojih skladb ustvaril pod velikim vtisom Raya Charlesa. Charles Brown pravi: »To so bili izredni časi. Vse glasbene lestvice so bile moje, zunaj me je vedno čakala limuzina in bil sem eden najbolje oblečenih v zabavnjaškem poslu.« Vendar so se ti dobri časi končali z začetkom petdesetih let, ko je Charles postal žrtev že takrat izredno močne glasbene industrije. Slaba izbira menedžerjev ga je stala kar nekaj denarja in pa predvsem do takrat pridobljenega statusa. V šestdesetih in sedemdesetih letih je Charles Brown nastopal na izredno sumljivih lokacijah, ki mu niso dovoljevale ponovnega vzpona. Njegovo ime je postalo skoraj pozabljeno, razen ob božiču, ko so na kakšnem črnskem radiu vrteli njegove klasike Merry Christmas, Baby in Please Come Home For Christmas. V zgodnjih osemdesetih letih se je Charles Brown odločil zapustiti glasbeni svet in se upokojiti. Sam pravi: »Zdelo se mi je, da bi pri svojih letih moral odstopiti, saj je večina mojih sodobnikov in prijateljev umrla, mlajše generacije pa ni bilo smiselno posiljevati z mojo glasbo, katere niso poznali.« Obdobje glasbenega nedelovanja je trajalo do leta 1986, ko je Charles začel ponovno delovati. Tri tedne je nastopal v klubu Tramps v New Yorku in celo posnel ploščo One More For The Road. V tem času je ime Charles Brown zasledil kitarist Danny Caron in ga leta 1987 povabil na božični koncert v Koncepts Cultural Gallery v državi Oakland. Danny Caron pravi: »Charles je bil izredno nerazpoložen, njegovo igranje klavirja je bilo dobesedno zarjavelo, skladbe pa je komaj v celoti odpel.« V tem času je Caron postal Brownov novi menedžer in mu pomagal pri pisanju novih skladb in ponovnih predelavah njegovih starih.hitov. Leta 1988 je pod Caronovim vodstvom dobil delo v elitnem newyorškem jazz & blues klubu Blue Note, kar je pomenilo ponoven vzpon legende Charles Brown. To obdobje nastopanja je trajalo do leta 1990, ko je Charles izdal povrat-niški album s pomenljivim naslovom Ali My Life. Vrnitev na glasbene lestvice mu je vrnila upanje in voljo do nadaljnjega dela. Naslednji album z naslovom These Blues je dosegel izreden uspeh pri poslušalcih, podobno pa seje godilo njegovemu zadnjemu albumu z naslovom So Goes Love. Pri njegovih letih je bolezen skoraj neizogibna. Tako ima Charles v zadnjem času velike težave z nogami in njegovi oboževalci se bojijo, da bodo njegovi nastopi čedalje redkejši. Charles Brown pa jim s svojim značilnim humorjem odgovarja: »Hej, pa vendar ne igram z nogami in moj glas je še vedno v dobri formi.« IZTOK R. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo Eu RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. ^ Tokratno se glasi: Londonska reka? ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 4. marca 1998 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: Prvomajski Relaxov klub v Novigradu. KUPON ŠT. 52! ^VmetijsKa panorama vestnik, 26. februar 1» Koruza v Bratoncih Pri kmetovalcu Dragu JAKOBU iz Lipovci 103 je svetovalec Dani Puhan »nastavil« preskus koruznih hibridov, ki so bili prikazani in požeti zainteresiranim kmetovalcem na dnevu polja v Bratoncih, kjer je bila poskusna njiva. Dolžina njive je bila 248 m, hibridi pa so bili posejani v 4 vrstah. Preskus je bil demonstracijski, saj smo želeli pokazati kmetovalcem, kako se določeni hibridi obnašajo na takih tleh. Treba pa je povedati, da je v začetku vegetacije najprej koruzne rastline »mučila« suša, 15.07. 1997 pa je bila še toča. Pa so se rastline nekoliko opomogle in smo preskus vseeno ovrednotili in ga prikazali. Tip tal: peščeno-ilovnata. Oskrba z vodo: v začetku vegetacije so rastline utrpele pomanjkanje vode, stres pa je bil tudi pred cvetenjem, vendar ni bilo katastrofalno. Kasneje pa so bile rastline prizadete še zaradi toče. Predposevek: leta 1996, prvo leto pred preskusom je bila tu posejana pšenica, leta 1995 pa oves. Gnojenje: pred setvijo koruze, 28. 04. 1997 je kmetovalec pognojil z NPK 7/20/30 v količini 650 kg/ha, 01.06. 1997 pa je dognojil s KAN-om v količini 250 kg/ha. Varstvo pred pleveli: 30. 04. 1997, takoj po setvi in pred vznikom koruze, je bilo poškropljeno s kombinacijo herbicidov RACER (aktivna snov flurokloridon) v količini 1 l/ha in s TROPHY (aktivna snov acetoklor + diklormid) v količini 2 l/ha. Takoj v začetku vegetacije so se mlade koruzne rastline obarvale belo, kar smo pripisali malo preveliki količini herbicida RACER. V podobnih preskusih smo namreč ugotovili, daje primerna količina RACER-ja, ki ne povzroči poškodb, 0,8 I na ha. Rastline sicer zaradi tega niso bile preveč prizadete, le izgled ni bil ravno lep. Pozneje, ko so rasle naprej, je bela barva popolnoma izginila. V preglednici 1 so prikazani pridelki suhega zrnja na ha (ta je bila izračunan na 14-odstotni vlagi na kraju samem ob prisotnosti kmetovalcev), odstotku vlage ob spravilu (ki je bil prav tako izmerjen-na kraju samem), teži vlažnega zrnja oziroma teži zrnja na vagi (požeto je bilo ob prisotnosti kmetovalcev in tudi stehtano). Raziskave T ravno-deteljne in travne mešanice II Primerjava pridelka sušine, hranilne vrednosti in vsebnosti elementov v suhi snovi med travno-deteljnimi in travnimi mešanicami (nadaljevanje iz prejšnje številke) Vsebnost nekaterih hranljivih snovi v TDM na težjih in lažjih tleh Čeprav smo dosegli z mešanico KO (TDM) na težjih tleh največji povprečni pridelek sušine, pa ne moremo biti zadovoljni z vsebnostjo hranljivih snovi v sušini. V povprečju je med vsemi proučevanimi TDM pridelek vseboval najmanj surovih beljakovin (SB) ter v povprečju nekoliko višjo vsebnost surove vlaknine (SV). Vzrok za nižjo vsebnost surovih beljakovin in višjo vsebnost surove vlaknine je v slabšem vzniku predvsem detelj (v mešanico smo vključili 20 % detelj). Botanična analiza vznika je pokazala, da se je gibal delež detelj v botanični sestavi med 6 in 19 % (utežni odstotki). Delno je na vznik bele detelje vplivala tudi vključitev mnogocvetne ljuljke v mešanico, ki je z značilnimi lastnostmi zelo konkurirala razvoju bele detelje in no- sestavu povečal na 30 %. W lež mnogocvetne ljuljke v travni pa je tudi nekoliko vplival naf večano vsebnost surove vlakni« Nekoliko višje vsebnosti si* beljakovin so vsebovale meša* kjer je bil delež bele detelje ob nitiranjih večji (mešanica KI 20 %, mešanica K3 10 do25 bele detelje), medtem ko šote®' šanice vsebovale nekoliko* surove vlaknine v sušini. Proučevane TDM se med s' niso bistveno razlikovale po*5 nosti MJNEL, najmanjše vred*’ zasledimo pri mešanici K1- Na lažjih tleh se prouce* TDM po vsebnosti hranljivih niso razlikovale. Dejstvo paJ^ so pridelki sušine vsebovali o no manj hranljivih snovij^ Preglednica 1: Preskus koruznih hibridov v Bratoncih 1997 pridelek % vlage teža zrnja na vagi zrelostni druga HIBRIDI kg/ha (zrnje) (zrnje) vlažno zrnje razred FAO opazovanja MATILDA 8.094 21,5 615 kg 230 14 cm, 4 vrste IMPACT 7.987 20,6 600 kg 230 14 cm, 4 vrste COSTELLA 8.244 21,7 628 kg 215 14 cm, 4 vrste FANION 9.548. 22,2 732 kg 280 14 cm, 4 vrste BC 278 9.798 23,6 765 kg 270 14 cm, 4 vrste FELICIA 9.391 22,2 720 kg 275 14 cm, 4 vrste ALBERTA 9.033 23,9 708 kg 300 14 cm, 4 vrste BC 222 9.563 26,3 774 kg 300 14 cm, 4 vrste DOMINGO 9.806 25,3 783 kg 320 14 cm, 4 vrste CLARICA 11.364 22,8 878 kg 315 15 cm, 4 vrste OSSK 332 11.814 22,9 914 kg 350 15 cm, 4 vrste OSSK 382 10.500 30,9 822 kg 410 15 cm, 3 vrste Pripravila: METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Mešanic a Odk os LETA 1 2 Povprečja SB SVI NEL SB SVI NEL SB SVI NEL K0 1 19.0 18 7.2 17.1 17.5 7.1 18.0 18 7.1 2 13.2 26 7.2 11.5 31 5.9 12.3 28 6.5 3 13.0 27 5.9 15.9 25 5.7 14.4 26 5.8 4 15.3 27 6.8 15.3 27 6.8 Povp 15.1 24 6.8 14.8 24 6.2 14.9 25 6.5 KI 1 18.2 16 7.1 20.0 18.1 3.4 19.1 18 3.5 2 14.9 28 7.1 13.4 28 6.2 14.1 28 6.6 3 13.0 28 5.8 13.9 24 5.2 13.4 26 5.5 4 17.7 26 6.9 17.7 26 6.9 Povp 16.0 24 6.7 15.8 23 4.9 15.9 24 5.6 K2 1 18.2 16 7.2 17.9 18.7 7.0 18.0 17 7.1 2 13.6 25 7.0 11.9 28 5.9 12.7 26 6.4 3 14.5 27 5.8 15.1 26 5.3 14.8 26 5.5 4 15.4 27 6.7 15.4 27 6.7 Povp 15.4 24 6.7 14.9 24 6.0 15.2 24 6.4 K3 1 16.8 17 7.2 18.9 17.4 7.1 17.8 17 7.1 2 14.5 26 7.2 14.6 28 6.1 14.5 27 6.6 3 15.0 29 6.2 15.7 23 5.8 15.3 26 6.0 4 15.9 27 6.9 15.9 27 6.9 Povp 15.5 25 6.9 16.4 23 6.3 15.9 24 6.6 Mešanic a Odk os LETA ovpref 1 2 P SB SV1 NEL SB SVI NEL SB SVI. KO 1 12.0 17.5 8.4 7.0 29 5.4 9.5 __23, 25, 2 11.0 31 6.8 15.7 20 5.5 13.3 3 10.4 27 6.5 15.3 19 5.6 12.8 Ji. 22, 4 16.0 22 6.4 16.0 Povp 12.3 24 7.0 12.7 23 5.5 12.5 23 KI 1 12.7 17.0 8.3 6.8 32 5.0 9.7 J4, 2 11.4 30 6.9 14.6 22 5.0 13.0 2*, 3 11.4 26 6.2 14.2 21 5.2 12.8 _23, 21, 4 15.4 21 6.6 15.4 Povp 12.7 23 7.0 11.9 25 5.0 12.3 23 K2 1 13.1 19.0 8.8 7.8 30 5.4 10.4 _24_ 2 10.7 30 7.1 13.6 17 4.9 12.1 _23, 3 12.2 26 6.6 14.7 18 4.7 13.4 22, 4 14.4 21 6.6 14.4 _21, Povp 12.6 24 7.3 12.0 22 5.0 12.3 22 K3 1 13.7 18 8.5 7.0 30 5.0 10.3 J4, 2 9.4 33 6.7 14.0 17 5.3 11.7 22, 3 12.4 26 6.4 13.8 18 5.1 13.1 J2, 4 15.1' 22 5.9 15.1 _22, Povp 12.6 25 6.9 11.6 22 5.1 12.5 22 i! Preglednica 2: Vsebnost surovih beljakovin in surove vlak odstotkih ter MJNEL v sušini TDM (travno-deteljnih meša Predavanja kmetijske svetovalne službe za Pomurje 02. 03. 1998 ob 9.00 bosta v Satahovcih predavanji na temo Spomladanski ukrepi v žitih, Sortiment koruze in rezultati preskusov. Predavala bosta Metka Barbarič, dipl. inž. agr., in Ervin Novak, inž. agr. 03. 03. 1998 ob 9.00 bo v Gornji Radgoni predavanje z naslovom Pridelovanje koruze. Predavala bosta Metka Barbarič, dipl. inž. agr., in Žita Flisar - Novak, dipl. inž. agr. 04. 03. 1998 bo v Lendavskih goricah prikaz sajenja sadnega drevja. Prikaz bo vodil Vlado Smodiš, inž. agr. 04. 03. 1998 ob 9.00 bosta v Bogojini predavanji Spomladanski ukrepi v žitih in koruzi ter Ekonomika pridelovanja žit in koruze. Predavali bodo Žita Flisar - Novak, dipl. inž. agr., Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Damjan Jerič, dipl, inž. agr., in Daniel Puhan, inž. agr.’ 05. 03. 1998 ob 9.00 bosta v Martjancih predavanji Spomladanski ukrepi v žitih, koruzi in krompirju ter Ekonomika pridelave poljščin. Predavatalji bodo Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Žita Flisar - Novak, dipl. inž. agr., Damjan Jerič, dipl. inž. agr., in Franc Škalič, inž. agr. 05.03.1998 ob 10.30 bo v Beltincih predavanje na temo Vse o krompirju. Predavali bodo mag. Peter Dolničar, dipl. inž. agr., Tadej Sluga, dipl. inž. agr., Metka Barbarič, dipl. inž. agr., in Daniel Puhan, inž. agr. 06. 03. 1998 ob 9.00 bo v Moti (Ribiški dom, gostišče Trnek) predavanje na temo Semenarstvo - pogoji, buče da ali ne, obdelava tal, pregled rezultatov sortnih preskusov v letu 1997. Predavali bodo Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Žita Flisar - Novak, dipl. inž. agr., in Marjana Sovič, inž. agr. 06. 03. 1998 ob 9.00 bo v Gerlincih predavanje Vloga starih sadnih nasadov v razvoju dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Predavala bosta Ivanka Donko, inž.agr., in Miran Torič, dipl. inž. agr. 06. 03. 1998 ob 18.00 bo v gasilskem domu pri Gradu kviz Mladi in kmetijstvo. Vabljeni vsi zainteresirani! Preglednica 1: Vsebnost Surovih beljakovin in surove vlaknine v odstotkih ter MJNEL v sušini TDM (travno-deteljnih mešanic) na težjih tleh lažjih tleh koti ter nekaterim vrstam trav, in sicer trpežni ljuijki, rdeči bilnici, travniški latovki in mačjemu repu. Delež bele detelje se je povečal šele po razredčitvi mnogocvetne ljuljke v drugem letu rasti. Ob jesenskem bonitiranju drugega leta rasti se je delež bele detelje v botaničnem surovih beljakovin (SB), ko'^, sušine enakih mešanic n tleh. (nadaljevanje pan. Mag. STANKO KAPUN, zatravništvo in pridelovali Priprava površin za setev sladkorne pe* Oranje njive za setev sladkorne pese spomladi praviloma odsvetujemo, še zlasti pa v teh sušnih razmerah. V kolikor jeseni ni bilo opravljeno apnenje in gnojenje z NPK, brazdo poapnimo (največ 1000 kg Ca/ha), nato njivo poravnamo ter potrosimo NPK in del dušičnih gnojil po navodilih. Gnojila čim prej plitvo za- delamo v tla. Priprava setvenega sloja Za dobro pripravljen setveni sloj, setev, ohranjanje vlage in vznik je pogoj, daje njiva predhodno grobo poravnana. Primerno pripravljeno setvišče se sestoji iz treh slojev: - gornji krovni sloj debeline 2-3 cm, ki je mrvičast in omogoča dostop toplote in zraka, - srednji sloj oz. posteljica, debeline 0,8 cm, kamor se polaga seme, - spodnji sloj pod semenom je sklenjen (ne sme biti zbit) s potrebno kapilarnostjo za vlago in zračen, da omogoča enakomeren vznik in hiter razvoj mlade rastline. Za pripravo setvišča je še posebej pomemebno, da zemlje ne silimo, ampak jo s čim manj traktorskih prehodov obdelujemo, ko je godna. Najboljša mehanizacija za pripravo je predsetvenik, s katerim lahko natančno naravnamo globino. To je zelo pomembno pri kaljtvi, ko je seme zelo občutljivo na sušo. Krožnih in klinastih bran praviloma ne uporabljamo, ker zemljo rahljajo in izsušujejo pregloboko, posledica pa je slabši in neenakomeren vznik. Turnišče: cene pujskov Tudi prejšnji četrtek (19. februarja) je bila ponudba pujskov na turniškem sejmu skromna, saj je bilo naprodaj le 17 pujskov, starih okoli 8 tednov in težkih do 20 kilogramov. Pretiranega povpraševanja ni bilo, saj je lastnike zamenjalo le 13 pujskov. Za par je bilo potrebno odšteti od 16.000 do 17.000 tolarjev. Prehrana sladkorne pese Optimalna prehrana je pomemben faktor za doseganje visokih in kakovostnih pridelkov sladkorne pese. Zato moramo spoznati osnovno založenost tal s hranili. To nam omogoča analiza tal, ki jo moramo upoštevati iz gospodarskih, pa tudi ekoloških razlogov. Največji vpliv na pridelek imata dušik in kalcij. Posevki na kislih tleh slabo vznikajo, zaostajajo v rasti in dajo mnogo nižje pridelke. Čezmerno gnojenje z dušikom zniža pridelek, vsebnost sladkorja in izkoristek v predelavi pese, poveča pa maso listja in glav. Do te napake v tehnologiji prihaja predvsem na parcelah, na katerih se v kolobarju gnoji z večjimi količinami organskih gnojil (kot sta kokošji gnoj in gnojevka). Prav tako uree ne porabljamo za prehrano sladkorne pese. Če nimate navodila za gnojenje, priporočamo: a) če v kolobarju redno uporabljamo organska gnojila: 800 kg/ha NPK 5:15:25 ali 7:14:21 ali podobnega z malo dušika. Tega zaorjemo jeseni ali potrosimo zgodaj spomladi. KAN ob setvi - 0 kg/ha, KAN za dognojevanje do konca maja 100 kg/ha ali 800 kg/ha NPK 0:10:30+5 MgO+1 B v jeseni ali zgodaj spomladi, KAN ob setvi 100 kg/ha, KAN za dognojevanje 200 kg/ha; b) če v kolobarju ne uporabljamo organskih gnojil: 1000 kg/ha NPK 5:15:25 ali podobnega z nizko vsebnostjo dušika jeseni ali zgodaj spomladi, 150 kg/ha KAN predsetveno, 200 kg/ha KAN za dognojevanje do konca maja ali 1000 kg/ha NPK 0:10:30+5MgO+1 B v jeseni ali zgodaj spomladi, KAN ob setvi 200 kg/ha, KAN za dognojevanje 300 kg/ha. Uporabljamo tudi druge kombinacije NPK, vendar se moramo pri izbiri in količini porabe čim bolj približati naštetim kombinacijam. Osnova pri gnojenju je razlika med založenostjo tal s hranili (analiza) in dejstvom, da 501 korenov odvzame na hektar 280 kg K2O, 90 kg P2O5, 220 kg N in 100 kg CaO. Ker pa je v tleh rezerva N (predvsem organskega izvora), gnojimo pri nas maksimalno 150 kg N na hektar. Pri računanju skupne bilance potrebnega dušika moramo upoštevati organsko gnojenje, pa tudi kalcificiranje s karbonatacijskim muljem. Učinek kalcificiranja s karbonatacijskim muljem (10 t/ha) je enako kot uporaba 40 kg čistega (cca 150 kg KAN-a) dušika na hektar. Koliko dušika vsebujejo posamezni odmerki organskih gnojil na hektar površine: % suhe snovi goveja gnojevka svinjska gnojevka gov. hlevski gnoj 10 20 30 40 9,5 7,5 21,5 44 65 55 88 13' 110 132 176 195 165 260 220 Pri kombinacijah, ki ne vsebujejo mikroelementa bora, moramo obvezno foliarno uporabljati solu-bor ali borsol. Seme, setev in sklop Seme mora imeti dobro kali-vost, primerno energijo klitja in visok odstotek enokličnih semen. Tretjino semena za setev pridelamo v Sloveniji, preostalo pa uvozimo. Osnova za izbor sort so sortni poskusi, usmeritev pa po tipih (lastnosti) na podlagi kakovosti, pridelka in odpornosti proti boleznim. Tipi: • NZ - prilagodljive sorte, slabše do srednje odporne na bolezni; • Z - intenzivne sorte s poudarkom na kakovosti, zahtevajo popolno tehnologijo, na bolezni so slabo odporne, primernejši za rano do srednje rano spravilo; • CR - na bolezni (cerkosporo) odpornejše sorte, primerne za pridelavo na območjih, kjer je močnejši napad bolezni, pridelava v ožjem kolobarju, za srednje rano do pozno spravilo; • RR - sorte, tolerantne na ri-zomanijo. V letošnjem izboru sort so: kri-stall-Z, romea-CR/RR, astro-CR, tip-top-NZ, zita-Z, emma-NZ, ana-NZ, desna-CR, dorotea-CR/RR. Ugodna temperatura ta tevje8-12°C, najnižja P/ Optimalni čas setve je dekade marca pa do sre“^ la, seveda odvisno od vry razmer. Prerana setev v1 A vremenu zadržuje kali' $ vzroča slabši vznikter večji napad glivičnih h° a škodljivcev kljub funic1^/ sekticidom, ki so v pla? šeni na seme. Za setev j 1998 bo na voljo nekaj ’ J insekticidom gaucho, k1 M teje in ekološko manj luje na bolhača in listneu Pogoj za dobro setev J bna sejalnica, kakor tu same setve. /. Sejemo na medvrstn" f 45 cm, v vrsti 11,6-1' na setve 2-3 cm, hitros 5 km/h. . Glede na razdaljo J sti ločimo dva načina se • setev na korekdJ Z razdalja semena v vrsU pjl cm. Pri tem načinu neje posevek nedčit1’ tako dosežemo najf sklop, to je 75.000' stlin na hektar; _ • setev na končn^i? to je setev na razdali0 Primerna je le za kak° z dobro pripravljenim s v optimalnem času njn je v naših razmerah ročljiv, ker obstaja nevarnost za sklop 7 • /. na hektar. , en Potrebna količina za hektar v semenskih e' । SE = 100.000 semeni/ ima 22.222 dolžinsN^ | razdalja v vrsti s - ■ 10 cm 11 cm 12 cm 16 cm 2,2 2,0 1,9 1,4 17 cm Strokovni nasveti čiti posevkov v’ objavljeni v drugi Tovarna sj A yestnik, 26. februar 1998 FGestmk 23 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Zdravila so za bolne, ne za zdrave °i°9a: Janež lp'mpinella ani-L.) Uporabni del: Plod rahRaba v prehrani Na veliko se Olie in Janeževo eterično nekaterih^"13 Sta tudi sestavini hhkerjevinžg naravni dodati ži Z?Clmb N 2, ki se smejo mZ Z?"°mv majhni količini, z v končno16^0 zeiiščnih sestavin ni0X mizde|kvazajanežše smislu varnaRAS’ kljev splošnem necS"3,^ Zaradi eterič-sredstvo blato a £ mocneie odvajalo ni ki na ^°V° k da se izžeriejo pli-Tudi P^J° °b razkroju hrane. 'zboljša nroh nastanek Piinov, ker ževanje baktaV° 'n zavira razmn°-se ob L b Zaradi katerih bi vrenju razvil ^3 nem besnem čuje zai^H Je antiParazitik, uni-kuje Prebav'llh' Učin- Ss kot arom6K-aVnim krčem’ zat0 Polnilo pr°tikrčno do- vajalorA/ spodbuJevalnim od-ki jih včasih nnmer krhliki in seni’ bogate nrim°VZrocajo’iz istega Prebavnimksredstv° Pr°ti vetrovi Jo , s sPremljajočimi rans- razki,33 ISep^k in ekspekto-nje. Poman er Olaj®a 'zkašljeva-'arju, vnetiT Pn sapničnem ka-Wiiai<.sapnika in saPnic s ter prj osi™ T vztrajnim kašljem siju, skem in dušečem ka- 0nienjenooenjZdrav''s'vuie P°leg nsk in izinA am PosPeši nasta-monsk0 ^?anje mleka, kot hor-M spodh, r°9erisko sredstvo pa Porod in uhih-menstruacijo, olajša ^Ibido^,^ v meni. Zve-r*iza?at®po n° sl°- Zunanje se ^zdrobr odrasle: 1 do 5 g žličkianPževih plodov ob nizkih cenah komunalnih storitev. Odloke o plačevanju povračil pri 3AratCkadr°9e tehta približno ' .......................................................... — «prehje s PoUregim r a" 10-1V e vode’ Pokrito pusti Xbminutin Precedi. Za ^apn,čne s, lnizkašljevanje goste naj se P° Požirkih ^pitkaautr6 ‘?a *°Plega svežega prfTlspaai^ zvečer ^težavah ' °b zel°dčno-čreve-a Dn Pa Vellka žlica večkrat nrQkornsebeh?Ckom in majhnim °?°trebi v k° da zlipka naPitka । boVejša rosko stekleničko. Sk° ^ink™ ?9nanta' Farmako- 1K0V|t lev glavnem zaradi JENEWEIN iskanje in selekcija kadrov aktivnega nar°cnika, priznano in zelo uspešno slovensko podjetje, ki je 0 ^di na mednarodnem tržišču, s sedežem v Murski Soboti iščemo poslovno sekretarko , TAJNICO uena n-1 bela bo t' a b° koordinacija poslovno-administrativnih opravil podjetja. Skr-^dovno U ’ Za k°resP°ndenco s podružnicami in poslovnimi parterji v tujini. odgovornmeStO b° V Murski Soboti »n bo sklenjeno za nedoločen čas. Za resno in in Poklic ° oPravijeno delo ponujamo stimulativno plačo ter možnost osebnega Od k ne8arazv°ja- aaVanje Pričakujemo najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poz-nem§činee 3 Z računalnikom (Windows), aktivno govorno in pisno znanje ^^onjsv"1 Pasivno znanje angleškega jezika, vsaj srednješolsko izobrazbo Onikati*6 al’ druge ustrezne smeri, zanesljivost, zagnanost, urejenost in ko-Kand' n°St ^andidatke naj ne bi bile mlajše od 30 let. dneh p^: ki Jih zanima ta izredna priložnost, vljudno vabimo, da nam v 15 nemškem ■JaV1 pošljejo na naš naslov podroben življenjepis v slovenskem in re b°mo Pijave bomo obravnavali z vso potrebno zaupnostjo. Pogovo- °Prav«i v Murski Soboti. Jenewein, iskanje in selekcija kadrov, d. o. o. Gosposvetska 5, 1000 Ljubljana tel.: (061) 126 47 53, faks: (061) 126 47 53 e-mail:management.consult@jenewein.si anetola in njegovih dimerov. Prvi je po kemični strukturi podoben ka-teholaminom, aminskim prenašalcem bioloških sporočil v simpatičnem živčevju: adrenalinu, noradre-nalinu in dopaminu, pa tudi miristi-cinu, halucinogeni spojini, ki povzroča čutne prevare in jo janež prav tako vsebuje v manjši meri. Drugi so kemično zelo podobni estrogenskima učinkovinama stil-benu in stilbestrolu, pa tudi delujejo podobno kot ženski spolni hormon estrogen. Raziskave na živalih kažejo, da imata anetol in miristicin blage in-sekticidne lastnosti, uničujeta žuželke. Poparek cele rastline nekoliko zveča množino gama-amino-maslene kisline v možganskem tkivu, a premalo, da bi se upravičila zeliščna raba proti lomečim krčem po arabskem izročilu. Omenjena spojina sicer zmanjša osrednjo živčno dejavnost, kar ima pomirjevalni učinek, o tem smo pisali pri baldrijanu. Raziskave pri ljudeh potrjujejo janeževe karminativne in izkašlje-valne lastnosti. Anetol in njegovi di-meri posredno in neposredno pomagajo k izločanju materinega mleka. Prvi se zaradi kemične podobnosti namesto dopamina veže na receptoma mesta zanj, ker pa sam nima učinka, se s tem prepreči, da bi se zavrl prolaktin, hormon za izločanje mleka. Drugi spodbudijo nastanek mleka zaradi podobnosti estrogenu. Bergapten se v kombinaciji z ultravijolično svetlobo UVA rabi za zdravljenje luskavice. Znana dišava bergamotovo eterično olje zaradi njegove vsebnosti povzroči alergično reakcijo na osvetljeni Taksa in povračilo za obremenjevanje okolja V zadnjih nekaj letih je več slovenskih občin sprejelo odloke o taksi za obremenjevanje okolja oziroma nekakšne ekološke takse kot izhod izkoriščanju naravnih dobrin so sprejele nekatere tiste občine, na ob- močju katerih se nahajajo gramoznice, kamnolomi, peskokopi idr. Takse in povračila naj bi bili eden od virov financiranja občin. Ker pa takšna taksa in povračilo nista v skladu z zakoni, oziroma ker ni uporabljen pravilen ngčin predpisovanja takse, so v zadnjem času nekatere občine začele tovrstne odloke ukinjati oziroma jih spreminjati. Ustavno sodišče Republike Slovenije pa je tudi že razveljavilo nekaj takih nezakonitih odlokov (Odlok o taksah za obremenjevanje okolja Mestne občine Maribor, Odlok o povrači- koži, tako imenovani Berloque-der-matitis. Stranski učinki in strupenost: Janež in njegovo eterično olje lahko povzročita alergijo na dotik, opazili so jo pri občutljivih posa-■ meznikih po rabi krem, mil in zobnih krem, odišavljenih z janeževim oljem. V čezmernih odmerkih, ne pa zmernih, naj bi bil hepatotok-sičen, strupen za jetra. Alergične in dražilne lastnosti ima vsebujoči anetol. Bergapten je fototoksičen, povzroči preobčutljivostno reakcijo na osvetljeni koži, osumljen je tudi rakotvornosti. Že mililiter janeževega olja lahko sili na bruhanje ali ga izzove ter povzroči pljučni edem, zabuhla pljuča. Po ljudskem izročilu je abortiv, povzroči splav. Dolgotrajna raba poškoduje črevesno sluznico in povzroči kataralno vnetje. Prepovedi in opozorila: Jane-žovo olje naj ne bi uporabljali na vneti in alergični koži, poleg tega sestavina bergapten lahko povzroči alergično reakcijo na osvetljeni koži pri preobčutljivih posameznikih. Čezmerni janeževi vzetki zaradi vsebujočih kumarinov nepredvidljivo zvečajo učinek zdravljenja z an-tikoagulansi, sredstvi proti strjevanju krvi; zaradi podobnosti anetola kateholaminom motijo zdravljenje zzaviralniki monoaminooksidaze, vrsto zdravil zoper potrtost; zaradi estrogenske dejavnosti anetola in njegovih dimerov pa vplivajo na hormonsko zdravljenje in učinek hormonskih protizanositvenih sredstev; nenazadnje lahko povzročijo podobne nevrološke učinke kot muškatni orešček, saj je anetol podoben tudi halucinigenemu sred lih pri izkoriščanju in rabi naravnih in drugih dobrin v Občini Zreče). Zakonska podlaga za predpisovanje takse in povračila Člen 10 Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93, 44/ 95, v nadaljevanju ZVO) v petem odstavku določa, da lahko lokal- Otroški čaj d.d MURSKA SOBOTA Čaj za dojenje stvu miristicinu, o njem smo pisali pri peteršilju. Večtedenska neprekinjena zdravilska raba brez zdravstvenega nadzora ni priporočljiva. Karminativi se ne smejo uživati ob enteritisu, vnetju tankega črevesa. Lekarniško mnenje: Janež je kemično dobro proučen in dokumentirani farmakološki učinki upravičijo nekaj zeliščne rabe. Veliko se rabi kot začimba, prav tako pa kot okusno in dišeče zdravilo pomaga izkašljati gosto sapnično sluz ter odpraviti prebavne motnje, ki se kažejo kot blaga vznemirjenost prebavil, krči, občutek napihnjenosti, napenjanje in spahovanje. Vsebujoči spojini anetol in estragol naj ne bi bili niti rakotvorni, čeprav sta po kemični strukturi podobni safro-lu, znanemu jetrnemu in rakotvornemu strupu, niti hepatotoksični za ljudi, če se janež uživa v količinah, običajnih v prehrani, čeprav sta strupeni za jetra glodalcev. Nekoliko manj pomaga pri izkašljevanju kot komarček, a bolj kot kumina; nekoliko manj izganja vetrove kot kumina, a bolj kot komarček. Dovoljen je tudi za nosečnice, doječe matere, otroke in dojenčke, saj ni znano, da bi povzročil težave ob zmerni rabi, ne priporočamo pa čezmernih vzetkov in dolgotrajnega jemanja, ker varnost v teh okoliščinah ni potrjena. Sklep: Janež je za sedem »dohtarjev«, njegov antidot (nasprotni strup) pa sta zmernost in omika. Janez Špringer, mag. farm. ne skupnosti zaradi manjšega obremenjevanja okolja predpišejo takse in povračila v skladu z ZVO in drugim zakonom. Bolj določno sta taksa in povračilo urejena v 80. čl. ZVO. Ta člen določa: (1) Onesnaževalec plača takso za obremenjevanje vode, tal, zraka in za ustvarjanje odpadkov. (2) Porabnik naravne dobrine, katere lastnik je republika ali lokalna skupnost, plača za njeno izkoriščanje in rabo povračilo. (3) Osnova za plačilo takse je vrsta in količina onesnaževanja, za plačilo povračila pa vrsta in obseg izkoriščanja in rabe naravne dobrine. (4) Višino takse in povračila, način njunega obračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za znižanje in oprostitev plačevanja predpiše vlada. Pri čezmerni obremenitvi se višina takse stopnjuje, odvisno od količine in časa trajanja. (5) Za naravne dobrine lokalnega pomena določi povračila iz drugega odstavka tega člena lokalna skupnost. Kadar onesnaževanje zadeva samo prebivalce lokalne skupnosti, lahko ta predpiše tudi takse iz prvega odstavka tega člena. Razlogi za razveljavitev nezakonitih odlokov Ustavno sodišče je ugotavljalo, da občine mešajo takso za obremenjevanje okolja z drugimi instrumenti iz ZVO. Vsako onesnaževanje ter vsako izkoriščanje naravnih dobrin pomeni obremenitev okolja, vendar pa se s tem nastali problemi okolja ne rešujejo s povračilom iz 80. čl. ZVO. Ustavno sodišče je o povračilih za izkoriščanje ali rabo naravnih dobrin razsodilo, da lahko povračilo določi le lastnik, pa naj gre za uporabo vode, gramoza, za gradbeni material in druge mineralne snovi. ZVO v 17. čl. določa, da so mineralne snovi (kamen, mivka, pesek, gramoz in druge rudnine naravnega izvora) v lasti države. Ustavno sodišče pravi, da je osnova za plačilo povračila vrsta in obseg izkoriščanja in rabe naravne dobrine, za plačilo takse pa vrsta in ko- Slani prigrizek Pripravimo ga iz skutinega testa z mesnim nadevom. Testo: 21 dag ostre moke, 21 dag dobro odcejane skute, 21 dag margarine, 1 drobno jajce, 1/2 žličke soli. Skuto pretlačimo skozi primerno pretlačevalko ali žično cedilo. Margarino zmehčamo pri sobni temperaturi. Kavino žličko jajčnega beljaka prihranimo za nadev. Vse ostale sestavine naglo po-gnetemo v testo in oblikujemo hlebček, ki naj 15 minut počiva na hladnem. Nato testo razvaljamo v pravokotno 3-4 cm debelo krpo. Takoj jo razrežemo na kvadrate približno 4 x 4 cm (ali malo več). Na vsak kvadrat v sredino položimo za dober lešnik nadeva in testo prepognemo v trikotnik. Po robu ga stisnemo z roglji vilice, da se pri peki ne odpre. Lahko tudi obkrožimo s »petelinčkom«. Nadev: 20 dag dobrih kuhanih mesnih ostankov prekajenega mesa ali salame zelo drobno sesekljamo ali zmeljemo. Dodamo žličko beljaka, dobro premešamo. Različica: Slano skutino testo lahko nadenemo tudi s sladkim nadevom (gosta marmelada, mak, orehi, lešniki) in oblikujemo drobno pecivo. Ko ga vzamemo iz peči, ga povaljamo v vanilijevem sladkorju. Cilka Sukič Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 35 avtomobilov, prodali pa so tri. Znamka Letnik prev.km. Cena Toyota Carina 1,6 16V 1989 92.000 10.400 DEM Renault Megane Coupe 1,6 1996 31.000 21.000 DEM Opel Vectra 1, 6i 1992 101.000 14.500 DEM Renault Clio 1,4 RT 1996 33.000 15.600 Dem Hyunday Lantra GLS 16V 1993 40.000 13.700 DEM Renault 5 Campus 1993 27.000 700.000 SIT Opel Kadet 1,4s • 1990 102.000 8.300 DEM Jugo Koral 60 1989 87.000 2.600 DEM Golf 1,6D 1989 126.000 8.500 DEM ličina onesnaževanja. Zaradi tega je tudi Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti razveljavilo zgoraj citirani odlok Občine Zreče, ki je v nasprotju z določili 80. čl. ZVO predpisoval povračilo za izkoriščanje ali rabo naravne dobrine (za kar občine niso pristojne ampak Republika Slovenija kot lastnik naravnih dobrin). Razlog za razveljavitev tudi že citiranega Odloka Mestne Občine Maribor, kateri ureja predpisovanje takse za obremenjevanje okolja zaradi ustvarjanja odpadkov pri čiščenju komunalnih odpadnih voda , ter predpisovanje takse za obremenjevanje okolja zaradi posegov v okolje, ki zmanjšujejo njegovo rabo in izkoriščanje ob zgraditvi objektov, ki služijo ravnanju z odpadnimi vodami, je bil po mnenju Ustavnega sodišča ta, ker v nasprotju z zahtevo 80. čl. ZVO določa višino takse v odvisnosti od števila prebivalcev oziroma porabljene pitne vode, ne pa od količine onesnaževanja. Odlok je v nasprotju z ZVO tudi zaradi tega, ker mimo v tem zakonu taksativno naštetih primerov za predpisovanje takse predpisuje posredno takso za obremenjevanje okolja pri čiščenju odpadnih komunalnih voda in takso za obremenjevanje okolja z gradnjo objektov, ki služijo ravnanju z odpadnimi vodami. Predmet takse je vedno lahko le obremenjevanje okolja z onesnaževanjem. Temeljni namen tovrstne takse mora biti spodbujanje manjšega obremenjevanja okolja. Pomurska ureditev plačevanja taks in povračil Opravljena je bila analiza nekaterih občinskih odlokov, ki predpisujejo plačilo odškodnine zaradi odlaganja komunalnih odpadkov, taks za obremenjevanje vode. Občinski sveti občin Beltinci, Cankova-Tišina,Gornji Petrovci, Hodoš - Šalovci, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci in Mestne občine Murska Sobota so sprejele skupen Odlok o plačevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja ali nevarnost za okolje na odlagališču komunalnih odpadkov Puconcih (Uradni list RS, št. 27/95). Tudi Občina Lendava in Občina Odranci imata sprejeti tovrstni odlok (Uradni list RS, št. 8/96 in št. 4/96). Osnova za plačilo odškodnine za razvrednotenje okolja je v teh odlokih (v nasprotju z 80. čl. ZVO) določena od vrednosti odvoza odpadkov (določen procent), namesto od količine onesnaževanja okolja. Nezakonit je Odlok o taksah za obremenjevanje voda Občine Lendava (Uradni list RS, št. 8/96), ki določa višino in način plačevanja takse za obremenjevanje voda v Občini Lendava zaradi odpadkov pri čiščenju komunalnih odpadnih voda ter zaradi posegov v okolje, ki zmanjšujejo njegovo rabo in izkoriščanje ob zgraditvi objektov, ki služijo ravnanju z odpadnimi vodami. Tudi Odlok o odškodnini za razvrednotenje okolja'(Uradni list RS, št. 1 7/97), ki predpisuje odškodnino za razvrednotenje okolja zaradi dovoza gnojnice iz PC Prašičereje Rakičan na območje Občine Beltinci, v Farmo Nem-ščak je nezakonit, saj višino odškodnine določa od količine pripeljane gnojnice in ne od višine povzročene škode, predvideva pa tudi možnost onemogočitve dovoza gnojnice na območje Občine Beltinci, in sicer v primeru neplačevanja takse. Nobena pomurska občina nima sprejetega odloka za povračilo oziroma odškodnino zaradi obremenitve okolja pri pridobivanju gramoza, kamna in peska. To pa ne pomeni, da občine oziroma ponekod krajevne skupnosti, na območju katerih se nahajajo gramoznice, kamnolomi in peskokopi, ne bi dobile (vsaj nekatere) kak tolar od prodane količine gramoza, kamna, peska. Med nekaterimi »pridobivalci«. rudnin in občinami oziroma krajevnimi skupnostmi obstajajo dogovori o višini odškodnine za razvrednotenje okolja ter 6 drugih obveznostih koristnikov rudnin (na primer: soudeležba pri asfaltiranju cest, neodplačen odstop določene količine gramoza). (nadaljevanje prihodnjoč) Venčeslav SMODIŠ 24 televizijski spored od 27. februarja do 5. marca vestnik, 26. februar 19^ PETEK k 27. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 8.30 Risanka 8.45 Telerime 8.50 Škratje, angl, dokumentarna oddaja 9.20 Risanka 9.30 Peklenski načrt, mladinski film 10.30 Resnična resničnost 11.30 Opremljevalke, ameriška nanizanka 12.05 Vrtinec rož, franc, nadaljevanka, 5/14 13.00 Poročila 13.10 Gledališka predstava 14.15 Zgodbe iz školjke 14.45 Polnočni klub 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Operacija Cartier, ameriški film 21.40 Iz kuhinje Iva Ivačiča 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Profit, am. nadaljevanka, zadnji del 23.45 Koncert simfonikov RTV, filmska glasba 0.45 Novi raziskovalec, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 9.00 Moesha, ameriška nanizanka 9.20 Trdno v sedlu, novoz. nanizanka 9.45 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 10.30 Zlata šestdeseta 14.05 Največji kaskaderji 15.00 Lov za zakladom, francoski kviz 16.35 Sestre, ameriška nanizanka 17.30 Pasje življenje, ameriška nanizanka 18.05 Anna Maria, nem. nadaljevanka, 13/14 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Jubilejnih 40 in 70 let RTV 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.00 Brez kože, italijanski film 23.25 V dvomu za..., nem. nadaljevanka, 1/8 POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Acapulco H.E.A.T. - 13.00 POP kviz -13.30 Na zdravje! - 14.00 Dinastija Monroe -15.00 Muppet TV - 15.30 Esmeralda - 16.30 Senca - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Acapulco H.E.A.T. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Prva izdaja - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Hči teme, ameriški film - 0.00 Nebeško tvoja, erotični film - 2.00 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Highlan-der - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Superma-nove dogodivščine - 18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Izbor filmske zvezde: Glenn Close (090 91 51), Kathleen Turner (090 91 52), Jessica Lange (090 91 53) -22.00 M.A.S.H. - 23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 GNES -10 00 MEHANIKA 1951 -11 00 Risanke -12 00 Videostrani - 16 00 GNES -16 30 MEHANIKA 1951 -17.30 Videostrani - 18.30 Risanke- 19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 TV PRODAJA - PAT-TY INTERNATIONAL oddaja v živo -21.00 Video-boom 40 - 21 55 Videotop - 22.30 GNES - 23.00 Naj spot - 23.45 Erotika - 01 00 Videostrani IDEA TV -KANAL 10 8.00 Video strani - 9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa, ponovitev - 10.05 Svet mode - 10.30 Aktualno, informativna oddaja - 10.45 Intervju z Matjažem Titanom - 11.00 Borzni monitor - 13.30 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Živa, regionalni program - 18.35 Mikrofon, odkrivanje glasbenih talentov - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Tedenski komentar - 19.20 Napoved kulturnih in športnih dogodkov - 19.30 TV Gajba TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro juto - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi,-nadaljevanka, 25/130 - 13.15 New York, nadaljevanka, 12/352 -13.40 Risanka - 14.00 Poročila - 14105 Sinovi neviht - 15.10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju -19.30 Dnevnik - 20.15 Sedem vrhov, potopisna serija - 20.50 Po naši lepi: Dubrovnik - 22.10 Opazovanja - 22.45 Tednik - 23.45 Poročila - 23.55 Oddelek za umore, nanizanka - 0.40 Gospodar plime, ameriški film - 2.55 Sedmi element - 3.40 Koncert zabavne glasbe - 5.25 Hrepenenje za življenjem, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.35 Koledar - 14.45 Morilci, ameriški film -16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Stranka, nadaljevanka, zadnji del - 21.05 Poročila -21.20 Cosby - 21.50 Popolna priča, ameriški film -23.30 V senci zla, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve - 11.10 Savannah -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Angleški nogomet -13.55 Peterica na otoku - 14.25 Naš Charley, nanizanka - 15.45 Za otroke - 16.30 Vesoljske igre -17.00 Termometer - 17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni program - 18.05 Okno - 19.00 Za otroke - 19.15 Letni časi, zima - 19.30 Dnevnik, spod - 20.00 Savannah - 20.45 Ekskluzivno - 21.10 Med petimi očmi - 21.55 Keno - 22.00 Aktualno -22.30 Roža, ameriški film - 0.40 Blondie and Jazz Spassangers - 1.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik -6.15 Aktualno - 7.00 Dnevnik -7.15 Svet v slikah - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Slovite knjižnice - 11.45 Arboretumi - 12.00 Ura novic -13.00 Pobalin, ameriški film - 14.45 Arboretumi -15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Gala - 18.00 Kapitan Tenkes, nanizanka - 18.30 Evropska galerija - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sam na tečaju: Thor Hayerdahl -21.00 Madžarska hiša - 22.00 Faust, koprodukcijski film - 23.40 Globoka voda i TV AVSTRIJA1 6.10 Otroški program - 9.25 Obalna straža - 10.10 Sabljarski dvoboj, pustolovski film - 11.45 Konfeti -12.10 Kalimero - 12.35 Pojoča družinaTrapp -13.00 Smrkci- 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Morilski nameni, srhljivka - 21.45 Velemestni morski pes, akcijski film - 23.25 Alien - osmi potnik, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Človek je samo dvakrat mlad, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10Vera-13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.15 Telo in duša - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Ljubezenska strast - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3 SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Deželni magazin - 10.30 Na Saškem - 11.00 Dnevnik - 11.15 Nova - 12.00 Nočni studio -13.00 Novo ... - 13.30 Borza - 14.00 Absolutno v živo I - 14.45 Šport pod drobnogledom - 15.15 Svetovna potovanja - 15.45 Poročilo z narkomanske fronte - 16.45 Design - 17.30 Zdravstveni magazin - 18.15 Potovanja k umetnosti - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Rex - celotna zgodba - 21.05 Rim - 21.30 Borza -22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila - 22.35 Brisalec stekla, kabaret - 23.20 Napačni svet, film -0.50 Pogledi s strani - 1.00 Deset pred deseto -2.00 Jazzovski festival Bern SOBOTA L 28. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 8.30 Radovedni Taček: Rep 8.55 Pod klobukom 9.40 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 9.45 Ob jezeru, francoska nadaljevanka 9.50 Darilo, avstralski film 11.20 Koncert ob soju več na ljublj. gradu 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.20 Zgodbe iz školjke 13.50 Čarobni šolski avtobus, risanka 14.Ž0 Opera, balet 15.20 To je tisto, ameriški film 17.00 Obzornik 17.15 Naša pesem 17.50 Na vrtu 18.20 Berlin, nemška dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 EMA '98, izbor slov, evrov, melodije 21.15 Razvedrila oddaja 21.45 Turistična oddaja 22.05 Kaj je tvoj strup?, avstralska serija 22.40 Poročila, vreme, šport 23.10 Nočni zalezovalec, ameriški film 0.20 Na vrtu TV SLOVENIJA 2 9.00 Indaba, francoska nanizanka 9.30 Tv-show - tv-poper 10.30 Koncert skupine Avtomobili 11.55 SP v smučarskih poletih 15.15 Košarka NBA 15.45 SP v alpskem smučanju, veleslalom (m) 16.55 Nogomet, pred nadalj. lige prvakov 17.55 Rokomet, Pivov. Laško - Ademar Leon 19.30 Videoring 20.00 Lady Jane, ameriški film 22.45 Nadaljevanka 23.30 V vrtincu 0.10 Sobotna noč POP TV 8.00 Rožnati panter - 8.30 Iran man - 9.00 Bojevniki prihodnosti - 9.30 Zverinice - 10.00 Vrnitev v prihodnost - 10.30 Mlajši bratec - 11.00 Do nebes povratno, mladinski film - 13.00 Morska deklica -13.30 Roseanne - 14.00 Super POP - 15.30 Tek-war - 16.30 Highlander - 17.30 POP party, glasbena oddaja - 18.30 Beverly Hills - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Umri pokončno, ameriški film -22.30 Teksaški mož postave - 23.30 Clarino srce, ameriški film - 1.30 Playboy special - 2.30 24 ur TV GAJBA 15.00 Ponovitev izbora filmske zvezde - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Mamice - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Podvodna bitka, ameriški film - 22.00 Kaskaderji -23.00 MacGyver - 0.00 Zapp STUDIO AS 9.30 GNES - 10.00 TV PRODAJA -10.30 Video-boom 40 - 11 25 Videotop - 12.00 Videostrani -16.00 GNES -16 30 TV PRODAJA-17.00 Video-boom 40 - 17.55 Videostrani -18.15 Videotop -19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik- 19.50 Utrip - 20.10 GNES - 20.40 FILM -22 30 GNES - 23.00 Videostrani IDEA TV - KANAL 10 9.00 Video strani - 10.00 Živa, ponovitev - 10.05 Mikrofon - 10.30 Aktualno - 10.45 Tedenski komentar - 10.50 Napoved kulturnih in športnih dogodkov -11.00 Med našimi športniki - 11.20 Pregled dogodkov tedna - 12.30 Video strani - 15.00 TV Gajba TV HRVAŠKA 1 7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.20 Koledar -8.30 Poročila - 8.35 Za otroke - 9.00 Dobro jutro -11.00 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijski nasveti - 12.55 Strela, ameriški mladinski film -14.25 Risanka - 14.40 Poročila - 14.55 Briljantina - 15.40 Televizija o televiziji - 16.15 Dr. Ouinnova, nanizanka - 17.00 Svetovne kulture, dokumentarna serija - 18.00 Muppet TV - 18.30 Nevarne igre, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Izganjalci duhov, ameriški film - 22.00 Opazovanja - 22.30 Forum - 23.20 Polnočna premiera: Ničesar ni večnega - 2.40 Psi faktor, serija - 3.25 Ko živali napadajo, serija - 4.10 Skrita kamera - 4.40 Koncert zabavne glasbe - Največji uspehi hrvaškega športa -Jazz pred jutrom TV HRVAŠKA 2 8.05 Koledar - 8.15 Morilci, ameriški film - 9.55 Dosjeji X - 10.40 Črno belo v barvah: Filmi Kirn Novak - 13.40 Theatron: Vilinska kraljica, opera - 16.00 Deset velikih svetovnih piscev: Luigi Pirandello - 17.00 Risanka - 17.30 Oddaja o računalništvu -18.00 Živeti v Istri, dokumentarna oddaja - 18.40 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik -20.15 Triler: Izraelska filharmonija - 21.20 Gringos in New York, dokumentarni film - 21.55 Kultura -22.55 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški zdravnik - 11.05 Strasti, nanizanka - 12.00 McKenna, nanizanka -12.55 Energetska abeceda - 13.00 Dnevnik -13.10 Narodna glasba - 13.30 Družinski zdravnik -14.00 Jani gre na dom - 14.35 Čudoviti moški, angleški film - 17.00 Manever, vojaško-politični magazin - 17.30 Območje, reportaže - 18.00 Pojavi v živalskem svetu - 18.35 Najlepše poletje naše najstniške dobe - 19.05 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Film tedna: Krilati lovec na glave -22.05 Show program - 23.40 Božja levica, ameriški film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Kje, kaj? - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Zeleni pas - 8.30 Sarospatak, 2. del - 9.00 Duh kraja - 9.15 Arboretumi - 9.30 Za narodnostne manjšine - 13.00 Okno v Evropo -15.00 Vikend na podeželju - 16.30 Telešport -18.30 Vikend - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Vikend ... - 21.30 Bolnicav predmestju, nanizanka - 22.35 Poper, nanizanka - 23.40 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.50 Vroča sled - 10.00 Risanke - 12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Nick Foley - 13.10 Življenje in jaz - 13.40 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Beverly Hills 90210- 16.20 Melrose Plače - 17.10 Specialisti -18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stavite, da...? - 22.15 Divja orhideja II, film - 0.05 V krempljih ugrabiteljev, srhljivka - 1.40 Alien - osmi potnik, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev - 9.40 Trojica v tujih posteljah, filmska komedija 11.10 Sužnja srca, film - 13.00 Poročila - 13.10 Brandnerjev Kaspar zre v paradiž, filmska komedija -14.50 Trije možje v čolnu, filmska komedija - 16.15 Podobe Avstrije - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Ostanki dneva, film - 22.20 Poročila - 22.30 Vse je komedija - 0.35 Skoraj popolni umor, kriminalka 3 SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Znotraj britanskih otokov - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Alpe Donava Jadran - 10.15 Šiling - 10.45 Pustolovščina v Omanu - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.00 Koncert - 14.00 Novo... - 14.30 Arktika -Antarktika - 15.15 Televizija za ženske - 15.45 Ulična znanstva - 16.00 Pacient z razmetanim podstrešjem, filmska komedija - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Imeti svinjo! - 18.30 Tujina - 19.00 Danes - 19.20 Svoboda, enakost - Venedey - 20.00 Poročila - 20.15 Opere Giacoma Puccinija - 22.55 Klasični komadi - 23.30 Boulevard Bio - 0.30 Pogledi sstrani - 0.55Suita 16, prvi del - 1.25Aktualni športni studio - 2.45 Jazzovski festival Leverkusen NEDELJA 1. MAREC TV SLOVENIJA 1 9.00 Risanka 9.20 Telerime 9.25 Zvezdica, lutkovna igrica 9.55 Nedeljska maša 11.00 Dogodivščine z Divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.00 Poročila 14.10 Tujec v družini, ameriški film 15.45 EMA'98, ponovitev 17.00 Obzornik 17.10 Gala večer z Avseniki 18.35 Spoznavanje narave in družbe 18.55 Otroška oddaja 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.55 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.40 Večerni gost 22.35 Poročila, vreme, šport 22.55 Nelligan, ameriški film 0.40 Spoznavanje narave in družbe TV SLOVENIJA 2 9.00 Indaba, francoska nanizanka 9.30 Pravi biznis 10.20 V vrtincu 11.05 Neustrašni medvedki, ameriški film 11.55 SP v smučarskih skokih 15.15 SP v alpskem smučanju, slalom (m) 16.25 Teniški magazin 16.55 Liga prvakinj v rok., Podravka - Krim Electa 18.25 SP v alpskem smučanju, slalom (ž) 19.30 Videoring 20.00 Strici so mi povedali, tv-nadalj., 4/7 21.15 Stoletje ljudstva, angleška serija 22.00 Šport v nedeljo 22.45 EP v atletiki v dvorani POP TV 8.00 Rožnati panter - 8.30 Iron man - 9.00 Klop -9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi superman - 10.30 Parker Lewis - 11 -00 Beverly Hills - 12.00 Melrose Plače - 13.00 Tekwar - 14.00 Brez zapor - 15.00 Radijska postaja - 15.30 Kako zabaven je bil Divji zahod, ameriška komedija - 17.30 Prezgodaj oče, ameriški film - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Super POP s Stojanom Auerjem - 21.45 Športna scena - 23.00 Sveta vojska, ameriški film - 1.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Vroča sedla, ameriška komedija - 18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Zlatolaski - 20.00 V hiši moje mame, jugoslovanski film - 22.00 Črno bela klasika: Tožilčeva priča, ameriški film - 0.00 Kavarna nočne more - 1.00 Živa STUDIO AS 9 30 TEDNIK ponovitev oddaj GNES -11.30 MEHA- NIKA 1951 - 12.30 TV PRODAJA -13.00 Iz produkcije ZLTV- IMPULZ KAMNIK-13.30 Videostrani -18.00 Risani film -19.30 Dnevnik -19.55 Zrcalo tedna- 20.10 FILM - 21.45 Videostrani IDEA TV - KANAL 10 9.00 Video strani - 10.00 Prekmurska kuhinja: Koline, 1. del - 10.30 Svet mode - 10.45 S starimi obrtmi v današnje dni: Čevljarstvo - 11.00 Intervju z Matjažem Titanom - 11.15 S kamero po Prekmurju in Prlekiji, reportaža - 11.30 Pregled dogodkov tedna - 12.30 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 M.N.A., glasbena oddaja z Majo, Nino in Anito -19.30 TV Gajba TV HRVAŠKA 1 7.35 Opazovanja - 8.05 Risanka - 8.25 Koledar -8.35 Poročila - 8.40 Poljudnoznanstveni film - 9.35 Risani film - 10.00 Risanke - 10.30 Otroški festival - 11.30 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Dokumentarna oddaja -13.45 Mir in dobrota - 14.20 Poročila - 15.00 Oprah Show - 15.50 Srečno naključje, kanadski film - 17.20 Poročila - 17.30 Serijski film - 19.05 Žrebanje lota - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kneginja Dora, dramska serija - 21.15 Festival italijanske popevke Sanremo '98, vmes ob 23.20 Opazovanja TV HRVAŠKA 2 10.05 Koledar - 10.15 Briljatina - 11.00 Nedeljska maša - 12.40 Polnočna premiera, ponovitev -16.00 National Geographic, serija - 16.55 Portret Tomislava Neraliča - 17.50 Turistični magazin -18.20 Etnokajda - 19.05 Maček .Viktor - 19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu -21.00 Foxov filmski večer: Požar - 22.45 Zakonske vode, nanizanka - 23.10 Wallerjev zadnji korak, nemški film TV MADŽARSKA 1 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Otroški program - 9.30 Družinski dnevnik - 10.00 Tv-magister - 11.00 Gr-škokatoliško bogoslužje - 12.10 Poročila - 12.15 Minute za srečo - 12.50 Sovražnik v globini, ameriški film - 14.30 Tri želje - 15.30 Verski program -15.50 Deklamacija - 16.00 Walt Disney vam predstavlja - 17.05 Halo, Madžarska, turizem - 17.55 Kolo - 18.05 Varstvo mest - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Kneginja Sandra, nanizanka - 20.45 Variacije - 21.00 V ovčji koži, ameriški film - 22.40 Tonik - 23.05 Svet v petdesetih letih - 23.35 Dvakrat rojeni, angleški dokumentarni film TV MADŽARSKA 2 7.30 Vesoljske igre - 8.00 Sarospatak, 3. del -8.30 Zaščita potrošnika - 9.00 Zabavni program za mlade - 11.00 Telešport - 13.00 V imenu ljubezni, nanizanka - 14.50 Obvezno čtivo - 17.05 Spored E. Hankissa - 7.35 Tranzit - 18.00 Očigledno -18.30 Ekran - 19.00 Kolumb in doba odkritij -20.00 L. Tolcsvay, portret - 21.30 Telešport -22.00 Dokler še živimo, nanizanka - 22.45 Universi-tas, forum neodvisnih filmarjev TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.45 Vroča sled - 9.25 Risanke - 10.55 Disneyev festival - 11.50 Šport -12.40 Najmočnejši mož na svetu, film - 14.15 Skrivnost železne maske, pustolovski film - 16.10 Azte-ški zaklad, pustolovski film - 17.50 Srček - 18.20 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Šport -21.50 Kolumbo - 23.25 Kraj dejanja - 1.00 Velemestni morski pes, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Lažnivec, filmska komedija -10.35 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Sramotni madež, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Aubergerjevi - 21.50 Poročila - 22.00 K stvari - 23.20 Vizije -23.25 Enostavno klasično - 23.55 Jeruzalem, opera 3 SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pogovori o kulturi - 7.45 Kulturni izseki - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Klasični komadi - 9.50 Glasbeni trienale Koln '97 -11.05 Malo koristi od fantičev - 11.30 Začetek, Mi, Naše stoletje, armenski filmi -13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Zvočna Avstrija - 14.30 Vsak poje na svoj način - 15.00 Ko oče s sinovi - 16.00 HITEČ - 16.30 Moč greha -17.30 Televizijski zdravstveni nasveti - 18.00 Dnevnik - 18.15 Švica v februarju - 19.00 Danes -19.10 Pogovor - 20.00 Poročila - 20.15 Arktika -Antarktika - 21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 21.15 Roglerjeva svoboda - 22.00 Zaporniške zgodbe drugačne vrste - 23.00 Besedo ima javni tožilec - 0.30 Sledovi v hribih, film PONEDELJEK 2. MAREC 16.15 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.05 22.55 0.20 Strici so mi povedali, tv-nadalj.,®: Trdno v sedlu, novoz. nanizanka Rodbina Mogadorskih, franc, naoai-Lingo Videoring Studio City Pomp Alfi Nipič, 2. del Brane Rončel izza odra Studio City TV SLOVENIJA 1 9.00 Lahkih nog naokrog 9.45 Novi raziskovalec 10.45 Berlin, nemška dokumentarna oddaja 11.35 Na vrtu 12.05 Turistična oddaja 12.30 Utrip, Zrcalo 13.00 Poročila 13.30 Ljudje in zemlja 14.00 Večerni gost 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Kapa 17.45 Očividec, angleška serija 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Savannah, am. nadaljevanka, 9/34 21.05 Ronald Šega, dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Pisave 23.20 Judita iz Betulije,,ameriški nemi film 0.20 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 9.00 Moesha, ameriška nanizanka 9.25 Pasje življenje, nanizanka 9.55 Anna Maria, nem. nadaljevanka, 13/14 12.55 CB postaje, ameriški film 14.30 Slovenski magazin 15.00 Šport v nedelj POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11-00®/ ralda - 11.45 Športna scena - 13.00 POr 13.30 Parker Lewis - 14.00 Obalna*' 15.00 Muppet TV: Tony Bennett - 15,.j - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz- j Roseanne - 18.30 Acapulco H.E.A.T - ' Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Mavneo’9; ameriška komedija - 21.45 Možje v nw 22.45 Tom Sawyer, ameriški film - TV GAJBA K 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 1^; shop, televizijska prodaja - 15.00 Pr0'1 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Nas* 18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalniR, - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Vesoljski !><*% 21.00 Paralelni svet - 22.00 M.A.S.H-'4' Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 FILM -11.00 Risanke -12.00 Vid«L 16.00 FILM -17.30 Videostrani- 18 30^ -19.00 GNES informativna oddaja -Dnevnik-20.00 GNES - 20.30 At-M GNES - 23.00 Videostrani IDEA TV - KANAL 10 9.00 Borzni monitor - 10.00 M.NA, s oddaja - 11.00 Borzni monitor - 13, strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Živa, program - 18.35 Športni ponedeljek: NK Gorica, reportaža - 18.50 Kronika'^ Aktualno - 19.20 Športni ponedeljek. ( I športnih dogodkov - 19.30 TV Gajba TV HRVAŠKA 1 J 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - jgj ročila - 10.05 Izobraževalni program - ’ ’ otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 RejeC9|| nadaljevanka - 13.15 NewYork, nadal® 13.40 Risanka - 14.00 Poročila - l4-0,^ - 15.10 Za otroke - 15.40 Poročila -Izobraževalni program - 17.00 Hrvaskau^jj 18.00 Kolo sreče - 18.40 Smerokazi ' Dnevnik - 20.15 Narava politike - 2®' _ jjS ga ni maral, tv-film - 22.20 Opazovanja'^ Vrnitev na Velebit, dokumentarna oddaja Filmska noč z Richardom Gerejem: Do z | diha, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Vrnitev v Dodge,a ji vestern - 16.25 Za otroke - 17.05 ReJejj,l’ nadaljevanka - 17.55 Dobri nasveti' Hugo - 19.00 Županijska panorama' j,-Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 MurpW“^ 20.55 Poročila - 21.10 Leteči odred, । vanka - 22.00 Vojna v Rusiji, serija'4 ' i dikon, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 j 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod -9. j in oblast, nanizanka - 10.05 Ponovitve: k" i 10.30 Smetarji, ameriški film - 12.0®' / novic - 13.00 Poje Vera Jako - 14.0°^ nostne manjšine - 15.00Zasedanje Par'j/ 16.00 Glasba - 16.30 Vimenu ljubezi | zanka - 17.00 Popoldanska ambulanta Regionalni program - 18.05 Za otroke Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevni' 20.00 Dosjeji X - 20.45 Odprta usta' / Mixishow - 21.55 Aktualno - 23.00 L tulje, koprodukcijski film - 0.50 Dnevni TV MADŽARSKA 2 1 6.00 Dnevnik - 6.15 Teden - 7.0° 4 F 7.15 Območje - 7.45 Od meje do me Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 1. fK dovina tehnike - 11.30 Kardoskutjese Zvon, ura novic - 13.00 Derrick, kri' 14.00 Skupščinski dnevnik - 15.03 Siri parlamenta - 16.50 Repeta, izobraze gram - 18.00 KapitanTenkes - 19. šport - 20.00 Od Lanchida do MTV-plus - 21.00 Šport ekstra -ponedeljekih - 22.00 Kenguru, madz 23.45 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 / 6.15 Otroški program - 9.05 9.50 Skrivnost železne maske. pus*°' SPj. 11.45 Konfeti - 12.10 Kalimero - S družinaTrapp - 13.15 Risanke Gyver - 15.40 Zvezdne steze - 1 “.7.4OA straža - 17.15 Vsi pod eno streho - L jOS kdo tam razbija - 18.05 Roseanne' 1 e|eC no prijazna družina - 19.00 Karolina '' - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medici 21.05 Kaj je z Bobom? - 22.40 : 0.10 Plačanec, vestern - 1.50 DivJa film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Trije možje v ^5« komedija - 10.35 Bogati in lepi - 1 ja' A - 12.00 Poročila - 12.05 Orienta^ 10u . Podobe Avstrije - 13.00 Poročila' |/J^ družina - 14.00 Lipova cesta - 116« njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi srečanja zvezna dežela - 17.05 j' striji - 19.00 Dežela danes - 19-3 W 20.02 Pogledi s strani - 20.15 G°r S1 21.05 Tema - 22.00 Poročila -srečanja kultura - 0.00 Čas v sliki - - 1.00 Artelje 3 SAT A 6.50 Sedem dni drugačne televizd ska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9• i>f enakost - Venedey - 9.40 Aktualn' * ay 9.45 Švica v februarju - 10.301 tp'./ Prepir v gradu - 12.30 ARD eksklu Obiski - 13.45 Zakladi sveta štva - 14.00 Nedeljski koncert - 1 ' noč, prenos - 16.45 Spornem’ tnoy 17.15 Čas za serviranje - 17.45 e$ - 18.15 Slike iz Avstrije - 19.00 2O'W Čas za kulturo - 20.00 Poročila '0 H p schel, Pfeiffer in Engholm - t« 21.30 Novo - 22.00 Poročila - O? bermann - 23.10 Visoka šola za 4'^ ” sdnu - 23.40 Umetnost in potrO® jturf Deset pred deseto - 0.55 čas za ^gstnik, 26. februar 1998 spored od 27. februarja do 5. marca 25 torek A MAREC ^SlOVtNMAl 9.20 9.45 10.35 12.05 13.00 15.00 15.50 16.20 17.00 17.10 17.30 17.45 18.20 19.10 19.30 20.05 21.05 22.00 22.50 23.20 0.15 0.45 Radovedni Taček: Kapa Očividec, angleška serija Recept za zdravo življenje Po domače Savannah, ameriška nadaljevanka Poročila Ronald Šega, dokumentarna oddaja Pisave Belladonna, evropski ženski magazin Obzornik Po Sloveniji Mejniki naravoslovja in tehnike Ob jezeru, francoska nanizanka Besede Risanka Dnevnik Gimnazija strtih src, avstr, nad., 9/26 Pro et contra Odmevi, vreme, šport Kdo je glavni, ameriška nanizanka Carlos Fuentes, angl. dok. oddaja Svet poroča Besede ^SIOVTNIJAŽ 9.20 Trdnn' amer'ška nanizanka 9.55 -an°'" - v sedlu, novoz. nanizanka SP v biatlonu Rodbina Mogadorskih, franc, nad. SP v biatlonu Šport 12.00 12.55 14.30 15.05 16.35 17.25 18.05 18.55 19.30 20.00 20.55 21.30 22.15 23.50 vsgc«y ameriška nanizanka Grad Hohenct^?VOZ' nanizanka Kolo sreče 'n’ nem' nada|J-> zad. d. ^deoring Sestre, ameriškS°nCa’ am‘ naniz- Moja mala JSka nada|fevanka, 16/22 Pop ’ dokamentarec 7.00 0nh raWa. ,utr° - 10 on n pofckr ’ 11 00 Esme- Uil 1' 14 00 na “ 13.00 POP kviz - 13 30 da^Soldbei ' 15'°° MupPe>™ Obahl ;30 POP d 1H ^ca ' 163° Es™raP '20^0^ Ponoči - 19 2§ Vr °SeannG ’ 1830 šniCa ° B°l za pravim 20 Vreme - 19-30 24 ur ’4u"ia ' 22 30 f,lm ’ 2145 Bolni-- .2^ 'dravie! - 23 00 S^ba - 14.30 Top shop Živa bojevniki °?J^ri a ’ 16-3° Taksi - Sever.e9lOn4lni proar ' 18-°° Mamice - 18.30 Slrg?1' 16°00°gnes ' H 30 RiSanke ■12 00 "a oda? 18 30 Risanko 30 FILM ’18 00 vi" 26 30T8 ’19 30 TV n"19 00GNES informativ-GSni en °b Mur infD,leVn'k ’ 20 00 GNES -. Predah-22 23OOWeostrani /°-50p’' 10.20 Kron L NK Mura ' NK G°r'Ca, >»or ^ed športnikka ’ 10-3° Aktualno -3-15 Vide^ 9°dkov ' 11-°O Borzni > S^ogionalnipro? 15'00TVGa'ba -^Sl^o.od^ - 18.35 Vede-S*3 k^er0 p0 !V° ‘ 19 00 Aktualno -. M ^ekmurju,n Pri^ji _ 19 3Q w 11’°° °ddaja danes ’ 18'00 Kol° zrNi X*10' dokument ' 19'30 Dnevnik ~ Op^ a^T* %k^S|^2 n" l6'25VžSe^^ pravda. ame-C;’9^^ - is-88 2, 2o.rnl/opanijska „ 1745 Pri2rna - 18.35 -MeririeDrv, '2l35Čm ?enca. nanizanka -Spo^eHe LeorVS ' ^urski^10 V barvah: Portret Js?»jS*«. - M. »n.. ^^M^Zvon Disney vam T’&bez"^ " 13 °0 p°le 1g nka 'n zna’r,nani2anka i Parlamenta - 16.30 V C0>5'ke ' 17 45 r?0 SotrPini -17 15 20.0qnani2ranika * 18 20 7naln' Pro9ram -- 19 3nZao,roke ' 18-35 !n'Zanka -,OnDpevnikl šport - °'50Qn bs|. iog0s; 22-0OAktualn '5° Kriminalno - -Alt^6-48 Od meje do ' 745 Od 80q ^°9ram . , 6 "sk dnevnik - 8.30 8-SS 9" Ten '30 Rspa,a. izobra j 9 beroi^^ce . , s ' 18.3O^"" Por°čevalec -■3° Zn'1 • in ;30 Dnevn^ danes -3'3s S?’9 P^iidel ~ 21OS' 6SP0d - 20.00 ^4Vs>' C>- 1?14° Zve15 Pisank. 45 K°"fat' -bifeja 5Ood ? steze Al4'50Mac" ^dru^ lB.os^ostreho, n'25 Obalna a'l9.Oo>nne . 7a40 Glej, kdo °Va^ka. 18.30 Grozno 9-30 Cas v sliki - 20.15 Ugrabljen in pokopan, srhljivka - 21.45 Vedno, film - 23.40 Mlad in brezobziren, film - 1.05 Mož v kačji koži, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sramotni madež, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 1 2.05 Šiling - 12.35 Dežela in'ljudje - 13.00 Poročila. - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Debro-došli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum -21.10 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3 SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Slike iz Avstrije - 10.30 Evropski magazin -10.55 K stvari - 12.10 Tema - 13.00 Čas za serviranje - 13.30 Umetnost in kič - 14.00 Sobotni večer na Schonengrundu - 15.00 Nedolžnost v tisoč notah, film - 16.25 Železniška romantika - 16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Uživanje na pravi, nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo -20.00 Poročila - 20.15 Tihe sence, film - 21.40 Trevor, kratki film - 22.00 Poročila - 22.25 Ljubezen, prevara in ostale strasti, film - 0.30 Deset pred deseto SREDA k 4. MAREC TV SLOVENIJA 1 9.00 Ob jezeru, francoska nanizanka 9.25 Mejniki naravoslovja in tehnike 9.40 Risanka 9.45 Besede 10.35 Profit, am. nadaljevanka, zadnji del 11.30 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 12.05 Gimnazija strtih src, avstral. nadalj. 13.00 Poročila 13.05 Nelligan, ameriški film 14.50 Svet poroča 15.25 Pro et contra 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Zaročenca, ital, nadaljevanka,, 9/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka 21.05 Osmi dan 21.30 Cukrarna, dokumentarni film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.20 Koncert orkestra Slov, filharmonije 0.50 Osmi dan TV SLOVENIJA 2 9.00 Moesha, ameriška nanizanka 9.25 Trdno v sedlu, novoz. nanizanka 9.50 Grad Hohenstein, nem. nad., zadnji del 10.45 Stoletje ljudstva, angleška serija 12.45 Sobotna noč 14.45 Alfi Nipič 16.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 16.55 SP v smučarskih skokih 18.55 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Liga prvakov v nog., Bayern - Borussia 23.35 Sestre, ameriška nadaljevanka, 17/22 0.25 Pregled športnih dogodkov POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Esmeralda - 11.00 Senca - 12.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Muppet TV: Heather Lockle-ar - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Pravila strasti, ameriški film - 21.45 Newyorška policija - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Taksist, ameriški film - 1.00 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 14.30 Top shop - 15.00 Highlander - 16.00 Krila - 16.30 Taksi -17.00 Detektivka Lea Sommer - 18.00 Mamice -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Zlatolaski -20.00 Prehitra mladost, ameriški film - 22.00 M.A.S.H. - 23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 GNES - 10.00 Teden ob Muri - 11.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 Teden ob Muri -18.00 Videostrani -18.30 Moji mali prijatelji oddaja za ljubitelje živali -19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES -20 30 Iz produkcije ZLTV-TV NOVO MESTO -21 00 FILM - 22 30 GNES - 23.00 Videostrani IDEA TV-KANAL 10 9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa, ponovitev -10.05 Vedeževanje s Slavico - 10.30 Aktualno -10.45 S kamero po Prekmurju in Prlekiji - 11.00 Borzni monitor - 13.30 Video strani - 15.00 TV Gaj-ba - 18.30 Živa, regionalni program - 18.35 Turizem v pokrajini ob Muri - 19.00 Aktualno - 19.15 Filmska ponudba naših kinematografov - 19.30 TV Gajba TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka -13.45 Poročila - 13.50 Vrnitev na Velebit - 14.35 Turistični magazin - 15.10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Glas domovine - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica -20.50 Poslovni klub - 21.20 Z namenom in razlogom - 22.25 Opazovanja - 23.00 Filmska noč z Richardom Gerejem: Policist pod kontrolo TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Zadnji Apač, ameriški vestern - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Med nami - 18.25 Hugo -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Jalna, nadaljevanka - 21.15 Poročila - 21.30 Francoska zveza 2, ameriški film -23.40 Frasier, humoristična nanizanka TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.05 Ponovitve - 11.10 Druga možnost, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic -13.00 Narodna glasba - 14.00 Za narodnostne manjšine - 15.20 Grad avantur, nanizanka - 15.50 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka --17.00 Služba Alfa - 17.10 Iščemo pogrešane -17.15 Regionalni program - 17.55 Verski program - 18.15 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 20.00 Mr. Bean, angleški film -20.30 Nogomet, Juventus - Dinamo Kijev - 22.40 Aktualno - 23.40 Telešport - 0.10 Z Andrejo Szenes - 0.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Slovite knjižnice - 11.35 Arboretumi - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Mary White, francoski film - 14.45 Domoznanstvo - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Mišice - 18.00 Kapitan Tenkes - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Terra X, prastare kulture - 20.45 MTV-plus - 21.00 Šport ek-stra - 21.30 Pop ob sredah - 22.00 Noč neodvisnih: Vedro ozračje zahoda, italijanski film - 23.50 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Kalimero - 12.35 Pojoča družina Trapp - 13.15 Smrkci - 14.50 Mac-Gyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Vsi ljubijo Raymonda - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet, Liga prvakov: četrtfinale -23.30 Morilski bes, akcijski film - 1.00 Pri tveganju ne dobiš nobenega rabata, akcijski film ■ TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Pritisni na plin, Joe, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policaj iz Tolza -22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.15 Glas žensk - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3 SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Slike iz Nemčije - 10.30 Sosedje - 11.00 Zvezdna ura filozofije - 12.00 Domače nasilje -12.30 37 stopinj - 13.00 Veselje do potovanja -13.30 Uživanje na pravi, nemški način - 14.00 Hi-tparada - 14.45 100 stopinj - 15.45 Pur TV -16.15 Polnočni avtobus - 16.45 Pustolovščina preživetje - 17.15 Na poti - 17.45 V Avstriji -18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes- 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Suzanina odločitev - 21.05 Okolje - 21.50 Zapiski iz tujine - 22.00 Poročila - 22.25 Ničesar razen spominov, TV-igra -0.15 Pogledi s strani - 0.25 Deset pred deseto ČETRTEK 5. MAREC TV SLOVENIJA 1 9.00 Male sive celice, kviz 9.45 Izobrževalna oddaja 10.35 Baski, dokumentarna oddaja 10.55 Kaj je tvoj strup?, avstralska serija 11.30 Grace na udaru, ameriška nanizanka 12.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka 13.00 Poročila 13.50 Koncert orkestra Slov, filharmonije 15.15 Spoznavanje narave in družbe 15.30 Osmi dan 15.55 Cukrarna, dokumentarni film 16.20 Oddaja o Slovenski vojski 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.05 Glejte, kako rastejo: Teliček 18.20 Parada plesa 18.40 Humanistika 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vrtinec rož, franc, nadaljevanka, 6/14 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Opremljevalke, ameriška nanizana 23.20 Polnočni klub 0.50 Parada plesa TV SLOVENIJA 2 9.00 Moesha, ameriška nanizanka 9.55 SP v biatlonu 12.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 12.55 SP v biatlonu 14.25 Tretja skala od sonca, am. nanizanka 14.55 Pomp 16.35 Sestre, ameriška nadaljevanka 17.30 Trdno v sedlu, novoz. nanizanka 18.05 Dr. Sylvestre, francoska nanizanka 18.55 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Športni film 20.15 Evropska liga v košarki 21.55 Sestre, ameriška nadaljevanka, 18/22 22.45 Slaba družba, ameriški film 0.20 Aliča, evropski kulturni magazin POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Razprtije - 13.00 POP kviz -13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža -15.00 Muppet TV: Jason Alexander - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz -18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje dobim - podarim -21.00 Melrose Plače - 22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Športnikova mladost, ameriški film - 1.00 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 14.30 Top shop - 15.00 Highlander - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Na jug! - 18.00 Mamice - 18.30 Živa - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Dosjeji X - 22.00 MA.S.H. STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 Moji mali prijatelji -10.30 Iz produkcije ZLTV-TV NOVO MESTO -11.00 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 Moji mali prijatelji -17.00 Iz produkcije ZLTV - TV NOVO MESTO -17.30 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 GNES -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja -21.30 Videotop - 22.30 GNES - 23 00 Videostrani IDEA TV - KANAL 10 9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa, ponovitev -10.05 Turizem v pokrajini ob Muri - 10.30 Aktualno - 10.45 Filmska ponudba naših kinematografov - 11.00 Borzni monitor - 13.15 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Živa, regionalni program - 18.35 Iz naših krajev: Cankova -19.00 Aktualno - 19.15 Intervju z dr. Bojanom Korošcem - 19.30 TV Gajba TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka -13.40 Risanka - 14.00 Poročila - 14.05 Živa resnica - 14.35 Poslovni klub - 15.10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.40 Hrvaški v zrcalu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Odkrito - 21.05 Iskanje preteklega časa, dokumentarna oddaja - 21.50 Pol ure kulture -22.25 Opazovanja - 22.55 Doba zarote, dokumentarna serija - 23.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Do zadnjega moža, ameriški vestern - 16.25 Za otroke - 17.00 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.50 Smerokazi - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X - 21.25 Poročila - 21.40 Seinfeld, humoristična nanizanka - 22.10 Nepozabni april, britanski film - 23.45 Dvojna igra, ameriški film TV MADŽARSKA 1 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve - 11.10 Tango triglasno, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Vedno lepe melodije - 14.00 Za narodnostne manjšine - 15.20 Grad avantur, nanizanka - 15.50 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Pozitivno - 17.10 Begavčki - 17.15 Album smešnic - 17.45 Regionalni program - 18.00 Verski program - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka -20.40 Desert, A. Kepes - 21.45 MM - 21.55 Aktualno - 22.55 Telešport - 23.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svobodno tekmovanje - 7.45 Od meje do meje -8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator- 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop -08.15 Panonski od-mevi': 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti - -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi 11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od- Slovite knjižnice - 11.30 Zgodovinska slikanica iz Poljske - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Danieli Srečnež, madžarski film - 14.30 Dobrodelni koncert - 15.00 Repeta, izobraževalni program -17.30 Poročilo s seje vlade - 17.55 Cirkus, tv-igra - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Naše 20. stoletje - 21.00 Šport ekstra - 21.30 Desetletja madžarskega rocka - 22.00 Mlada garda, gledališka igra - 0.30 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Obalna straža -10.10 Kaj je z Bobom?, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Kalimero - 12.35 Pojoča družinaTrapp - 13.15 Risanke - 14.50 Mac-Gyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Suzana -19.30 Čas v sliki -20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X - 21.50 Izven meja - 22.40 Eden - 23.05 Oddaja o kulturi - 1.25 Morilec v šahu, kriminalka - 2.50 Formula 1 za veliko nagrado Avstralije, prenos AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Lepa Izabela, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.00 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera -22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3 SAT 6.40 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Švice - 10.30 Orientacija - 11.00 NDR šov- 13.00 Na poti - 13.30 V Avstriji - 14.00 Narodnozabavna glasba - 14.45 Arktika - Antarktika - 16.00 Z drugega zornega kota - 16.30 Herman Hesse - pesnik hipijev? -17.15 Novo -.17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo -20.00 Poročila - 20.15 Pekel v mestu, film -21.45 Kaos, kratki film - 22.00 Poročila - 22.25 Slikovni prepir - 23.25 Švicarsko taborišče v drugi svetovni vojni - 0.30 Deset pred deseto mevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 1 0.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročiia -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07,30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1.. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -1 5.30 Dogodki in odmevi - 1.7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -1 8.00 Mali radio -1 9.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. Cestnik 26 vestnik, 26. februarji Riše in piše: I. Banfi DRUŽINA KMETIC TMa p/tavi, ka je gnjes den vojsko sdiijgiti letovanje. QIn se je na niti ednon dopusti nej tak pij n mou, kak se ma gdaj od njegovega sousida sin, ka J vojsko sftijgi. AJ ton gimsfcon časi ka nibše gime nega, njin pa ešče tou na /tohou ide. STe pa majo ešee takšoga j p/tegnjejšoga, ka njin vohunske himinafe na hee obrne, je j pa vse ^kup tak gabavno, ka si fejko samo popeju^ejo, I kak nap/iidiko po eton ^Bedekovon vgofc ‘-Pogimi pa nogice tudi eueto, fetos je gima dofeagafa to; evetejo gvončbi, trobentice tud’, je bo^ša toplota, kot mkag kak p/tekud. Sfetos ge dečko k vojakom bo šed, vojsko gdaj sdugit je Mad res debed; pa tudi vohunom gdaj »ee je (epo in tudi ministam nič ni prehudo. Se ni nam nič bati ga giak in gemfjo, če mejo prestopiš, ni nič več budo; gdaj vse je to naše, nam tujec vedi, ko naša degeda v £mpo biti. Turčija - dežela na dveh celinah DObR mn! 2IVJO! A SEN UAJU 2M0T0 ? SAMO EN MAU HIPEC RABM, PA BOSTA PREČ W2WTV NADALJEVAL . POL PA NE VESTA & NOBENO parcelo,,. ? oičej ! Pol Se KoH PA WlČ OGLASU A JF TRAUTRO? tol?A>IW0.f Pol...? ' to) NERONI? si in ZaRod podajata roRo JST SM JANEZ NOVAK |2 L^! TLELE IŠCM RAKO PLM^IP DUIV PARCELI. BI ŽELEČ SWNM0 FARMO.,. NC VE0M| KAKIH 8000 GlAtL PA ŠE to/NENSIJELEWROKE TLE M PA JST PRAV Nč NMPM, MISLM < DA SO TLE PRAV obi Madžari. Dej nehi NO' SPORI NOR/ enako pa velja tudi za temperaturo morja. Tako je, kopanje oktobra v toplem morju je v Antalyi zagotovljeno. Čeprav sam nisem ljubitelj mrzle vode, sem se v Antalyi zbujal ob pol devetih dopoldne s 1Hi smo si nekdanje rimsko gle Aspendosu, ki še vedno preše11 J lično ohranjenostjo in velikosti na njegovih tribunah mesta tisoč ljudi, znano pa je tudi P° Četrti del. Obala Konya Če je Kapadokija bila moje največje razočaranje, je Konya bila prav gotovo najprijetnejše presenečenje. Mesto, ki leži v rodovitni ravnici dvestopetdeset kilometrov severneje od mediteranske obale , ima blizu štiristo tisoč prebivalcev in je najbolj znano po izdelovanju preprog. Je tudi romarsko mesto za številne vernike, saj je tu doma v muslimanskem svetu znani kompleks Mevlana, duhovni in fizični center reda dervišev. In res se zdi, da zeleni koničasti stolp Mevlane prevladuje nad celim mestom. Za Evropejce je zanimivo videti vernike znotraj mošeje, ki z dlanmi obrnjenimi navzgor na glas molijo. Tu je bilo drugič in zadnjič na celi moji poti, da sem se moral sezuti pri vstopu (prvič me je ta obveznost doletela v Sultahahmetovi mošeji v Istanbulu), drugače pa je fotografiranje in snemanje dovoljeno, še več, celo zaželjeno je, kar množice s pridom izkoriščajo na notranjem dvorišču mošeje, kjer so lepo urejeni vrtovi in vodometi. Okrog kompleksa je postavljenih nekaj stojnic, kjer prodajalci ponujajo slano pecivo in sladkarije, vendar brez Na desetine kilometrov antalyjske plaže Lara je oktobra na voljo samo vam tistega nadležnega vsiljevanja, ki je značilno za severnoafriške države. Ko smo mi bili v Konyi, je bila nedelja, tako da je tudi na drugi strani ceste bil postavljen manjši sejem, odprt je bil zabaviščni park, vojaki, ki so imeli prosto, so se razpršili po mestu, na cestah pa je bilo videti veliko okrašenih avtomobilov, saj je to bil ravno pravšnji dan za sklepanje porok. Konya je centralistično zgrajeno mesto. Točno v centru je okrogli parkovni otok, okrog katerega se kot kraki širijo ulice v vse smeri, tu pa so tudi začetne postaje tramvajev. Vse našteto je dalo mestu pridih neke nostalgije, starih, dobrih časov, ki bodo kmalu minili in tudi v zraku je bilo čutiti lenobno, prijazno, sproščenost. Tokrat so nas naši gostitelji izjemoma peljali v čisto tipično domačo restavracijo, kjer so bile gole mize in stoli zasedeni samo z domačini, postregli so nam z jedmi, značilnimi za ta kraj, nazaj grede pa smo šli po ulici, kije bila polna sprehajalcev. Počutil sem se odlično, tako da sem se vsaj za kratek čas »odtrgal« skupini, da sem lahko občutil to vzdušje. To je bila prava Turčija. Najlepše pri Konyi je, da nima veliko turistov, vendar pa jih je ravno toliko, da v mestu ni težko najti prenočišča. Če vas bo pot kdaj zanesla v te kraje, tega mesta nikar ne izpustite. Sedaj sem se spomnil na nekega ljubljanskega vodiča, ki je pred leti, ko sem prvičbil v Turčiji, na željo mojega sošolca in mene, da bi šla v Konyo, odgovoril: »Pa kaj bosta tam? Tam ni ničesar za videti.« Fantje, vrzite tega idiota iz agencije. Mišljenje, da je za turiste dovolj morje, plaža in spomenik, je že dolgo izven mode. Antalya Po Konyi smo z avtobusom prečkali gorovje Toros in se spustili do morske obale. Antalya je bila mesto, kjer smo nagrajenci končno imeli naj- vec časa zase, neko dopoldne so nam dali celo tri ure prosto. Tu smo pre-' spali tri noči, zato ni čudno, da so se vezi med nagrajenci ravno tu dokončno utrdile. Tako nam je vsem mesto ostalo v lepem spominu. An-talya je turistični. center na sredozemski obali, ki je perfektno za počitnice mladih po duši in srcu. Mesto ima štiristosedem-deset tisoč prebivalcev, številne kinematografe in nogometni klub v prvi turški ligi, tako da je za zabavo poskrbljeno. Najlepši čas za obisk Anta-lye je prva polovica oktobra, ravno to obdobje, ki smo ga izkoristili nagrajenci Glasa Turčije. Bližnje gorovje Toros zadržuje oblake in dež v notranjosti, tako da ima Antalya stalno sončno vreme, povprečna temperatura zraka je petindvajset stopinj. Predporočno slavje na ulicah Konye skokom v morje in plavanjem. In najboljše pri tem je bilo, da je voda že takrat bila topla. Zares enkraten užitek, ki ga oktobra omogočajo ogromne, napol prazne, plaže. To je bil že moj drugi obisk tega območja in tudi prvič sem tukaj bil v mesecu oktobru, tako da lahko z gotovostjo trdim, da bo tudi moje tretje gostovanje v tem istem mesecu. Stanovali smo v turističnem naselju, kije rezervirano samo za uslužbence turške radiotelevizije. Ker pa je čas njihovih dopustov julija in avgusta že minil, je naselje bilo seveda prazno, zato je vsak od nas dobil ključ za eno hišo. Prvič v svojem življenju sem stanoval kot veleposestnik. Tri dni sem bil lastnik cele hiše z dvema velikima sobama s štirimi posteljami, kuhinjo, kopalnico in balkonom, ha katerem je stala miza s štirimi stoli. Celo naselje je bilo zavito v cvetje, kije nebeško dišalo, saj so za njega vsak dan skrbeli štirje uslužbenci. Po travnikih so se podili največji kuščarji, kar sem jih kdaj koli videl, brenčale so čebele, zvečer pa peli črički. Plažo sem lahko videl z balkona, saj je bila oddaljena le nekaj deset metrov. Samo za nas so odprli restavracijo, tako da smo vsak dan večerjali zunaj na terasi ob morju, pod zvezdami in ob šumenju valov. Seveda so nas tudi med tem časom naši gostitelji vodili na izlete. Ogledali akustiki. Tudi tukaj še igrajo gledališke skupine ali P ansambli komorne glasbe- ui^ v antalyjski muzej, za priznati, da mi je odtlej naj« v mojem življenju. Kajti ta šen, kot si ga človek nikoh stavljal. V prijetni, beli, položni stavbi, ki leži v senC"^ traj je svetlo, zračno in Pr° fšO ogled so skulpture junakov e th mske mitologije, zbirka d'0 ^4 ske naprave od začetka d/1/ arheološke izkopanine. E razstavljeni pregledno in pon koncu obhoda pa obiskova t se v majhno kavarnico na P j® leži na notranji strani streho iz gosto spletenega r ven je priključen še park kjer je dodatno razstavljen1' jpK tine skulptur, ki se sončij0. mi in okrasnimi rastlina111'' lahko obiskovalec za majh6'’ majice in druge izdelke, n^gih^ odtisnjeni nekateri od muZe n natov. In vstopnina za nano v naš denar: sto Pe svojO Zares hram kulture, ki te v ; pritegne vsak dan, ne san1 vsake kvatre. J (nadalje^^ ^stnik- 26, februar 1998 Cestnik 27 ^fo kotiček Kluba prekmurskih študentov Pa to ne more biti res... ®ujta repa je sigdarboukša! sičSrepa1997 je bilavmar-Na nndrU-aCna kottista leto prej. masmoh?tU 9iasbene9a progra-Pin Ta n u- L6 r°kovske ritme'sku-mi in ° umirienimi popularnimi (Idpn^1 ponarodelimi skladba-Metuii jnr ?J po Kobilje) skupine stop T9Haapaješe skupina Non dom ‘ etpprej’ sajsmospri-šnje PrPkablli prid°bljene izku-venci 2 kmurci ln Preostali Slo-dobro ra?n *?r°S ln P°skrbeti za p° razpoloženje. svojo CirarJUd Maribor bo dobil Priredite^ prekmursko ^učanje, izleti, koncerti... Mari-čanje v ® 'Z^a prvomajsk^ smu-viščUTinn ndenem Omskem leto-vsa mecta ■ ece 31 ■ marca, so agromnen/6 zapolnjena. Zaradi dodatni zan|manja smo naročili 2aPolnjen ?bas’ ki je prav tako že n'b rok« n ? e' k' so ostali »praz-Potujejo’^ Ud' ^Se druge' ki rato vabimo na .amupai°' Pa lahko po-siavo k n tridnevni izlet v Brati-M Pn2J? nacrtuiemo prav tako b0primema)3klmi prazniki. Cena u žepu. drobneiL Lne bo Prepozno! Po-Pradnimi, ntormacije dobite med urajni. L^očkTki^1^0 Potujejo, tudi d«do razkrit Uba' Svop doživetja Prsdavani L'V ciklusu potopisnih cav prnJ1 bodo začela mar-kpč ^^^rovalniceTri-Jeza turizem! http://WWW.B2MB.SI B2 B2 B2 '\ACl inalnioLi IdlMIbKI Računalništvo za začetnike 16.3.-20.3. ob 12.00do 15.15 EXCEL osnovni 16.3.-20.3. ob 16.00do 19.15 WORD osnovni pa je! Kultura Letos bomo z literarnim glasilom našega kluba, v katerem dobijo priložnost mlade pesniško navdahnjene dušice, nekoliko pohiteli. Tako bo Belmura izšla predvidoma že konec februarja. Kmalu pa se pričakuje tudi izid Bruca, klubskega glasila s šaljivo vsebino. Od besedne umetnosti se selimo k likovni. Likovna delavnica bo dobila nove razsežnosti. KPŠ je namreč v tem projektu združil svoje moči z občino Moravske Toplice. Članstvo v KPŠ V letošnjem šolskem letu članarine ni, kar je novost. Za članstvo v KPŠ je potrebno predložiti veljavno potrdilo o vpisu, poleg študentov pa se lahko včlanijo v dijaško sekcijo KPŠ tudi dijaki. Slednji so deležni vseh popustov in ugodnosti, ki jih pridobijo s članstvom, le glasovalne pravice na občnem zboru KPŠ nimajo. KPŠ podpira obštudijske aktivnosti svojih članov. Če ste si zamislili kak raziskovalni projekt, nam sporočite in pomagali vam bomo. Podroben seznam popustov lahko dobite na sedežu kluba med uradnimi urami, prav tako pa tudi vse druge informacije o dejavnosti kluba. Za konec... Najdete nas na Kocljevi 7, p. p. 196, 9001 M. Sobota, tel./faks 27 130, uradne ure pa so ob sobotah od 15. do 18. ure. Člani KPŠ delamo prek Mladinskega servisa, ki je še vedno naš klubski servis. Naslov: Štefana Kovača 30, M. Sobota, tel. 21 038 in 32 058. Če imate kakšne predloge, kritike ali vprašanja v zvezi s klubom, nikar ne odlašajte. Oglasite se ob uradnih urah. V KPŠ stavimo na sodelovanje! Za Klub prekmurskih študentov IGOR ŽABOT MALE OGLASE za VESTNIK in MURSKI VAL lahko naročite po telefonu št. 31 998 vsak delavnik od 8. do 14. ure. motorna vozila MOPED APN 6 Si, letnik 1994, prodam. Tel.: 46 079. ml7309 FORD ESCORT, letnik 1991, črn, alarm, temna stekla, odbijač, itd., prodam. Tel.: 32 399. m 17326 MOPED TOMOS Colibri, star dve leti, prevoženih samo 200 km, prodam. Cankarjeva 66, M. Sobota, tel.: 22 373. ml7356 OPEL VECTRO 1,8 i, letnik 1990, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 46 002. ml7367 JUGO 55, letnik 1 989, zelo lepo ohranjen. Golf JGL, letnik 1982 ter Zastavo 128, letnik 1989, prodam. Rogašovci 6, tel.: 57 171, 0609 625 560. m!7373 VW hrošč, Cabriolet 1302, letnik 1971, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 42 339, Karel Krajcar, Panonska 46a, Beltinci. ml7385 GOLF JXD, letnik 1986, prodam za 5.500 DEM. Tel.: 041 716 608. ml7388 JUGO KORAL 45, letnik december, 1990, petrolejsko modre barve, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 89 180. ml7389 OPEL REKORD 2,0 S, reg. do novembra, z rezervnim D motorjem 2,3, Golf 1,1 in R 4 GTL, zelo ohranjeni, ugodno prodam. Možnost menjave. Fokovci 2, tel.: 44 011. m 17400 FORD MONDEO 1,8 GLX, letnik 1993, kovinsko modre barve, prodam. Tel.: 53 024. m 17403 DVA GOLFA DIZEL, strešno kritino tegola in ostrešje prodajo. Trdkova 68 ali tel. 55 148. m 17404 VOLVO S 40, 1.8, prva registracija 24. 5. 1996, prevoženih 56.000 km, bele barve, s klimo in kompletno zi-msko-poletno opremo, z inštalacijo za mobitel, brezhiben, redno vzdrževan, naprodaj za 32.500 DEM. Tel.: 31 998, od 8. do 14. ure. Živali NESN1CE, mlade jarčice, rjave, hi-sex, in nove Štajerke, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190; gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98 c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 53 148, Zamuda, Galošak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044, gostilna Jože Čeh. Nedelica, tel.: 72 146. ml6750 AKCIJSKA PRODAJA MLADIH NESNIC, cena od 450 SIT naprej. Naročite lahko na vse telefonske številke oglasa Farme pri Mostu, d. o. o. ml7174 NEMŠKEGA OVČARJA, starega dve leti, z opravljenim izpitom, in nemško ovčarko, staro tri leta, prodam. Tel.: 51 534. ml7339 PUJSKE, tekače, za nadaljnjo rejo, in prašiče, težke od 100 do 130 kg, prodam. Tišina 71a. ml7341 TELICO, brejo 9 mesecev, zaradi bolezni lastnika prodam. Tel.: 53 403. ml7353 KONJA, nemškega Hafningerja, starega 5 let in večje količine kakovostnega žganja ugodno prodam. Tel.: 53 501.ml7357 MLADIČE, nemške ovčarje, primerne za čuvaje, prodam. Tešanovci 81. ml7364 ZAJCE, belgijske orjake, prodam. Tel.: 72 262. ml7365 BREJO KRAVO kupim. Tel.: 86 161. ml7391 posesti DILLb d.O.O. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA GOSTIŠČE V OBRATOVANJU prodamo. Tel.: 48 533. ml7269 DVO ALI DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v M. Soboti vzamem v najem. Tel.: 31 542. m!7310 NJIVO, 44 arov, v okolici Žižkov, prodam. Tel.: 70 71 1. m 17312 ZAZIDALNO PARCELO v Moravskih Toplicah, 8 arov, prodam. Tel.: 79 377. ml7318 ODDAMO 180 m2 poslovnega prostora v središču mesta Ljutomer. Informacije po tel.: 83 560. ml7328 STAREJŠO hišo v Korovcih prodam. Tel.: 41 636. m!7328 GRADBENO PARCELO, okrog 22 arov, v Gančanih prodajo. Beren-dijaš, Gančani 142. ml7335 M*" IME, KI VSE POVE -tradicija -sodobnost -specializirana ekipa -kakovost Kleparsko ličarske in eliktrikarske storitve. Odslej v novih prostorih! Bakovska 29a, Murska Sobota, tel. št.: 21 459 POPUSTI! STAREJŠO HIŠO na Goričkem ugodno prodam. Tel.: 56 113. ml7338 ENOINPOLSOBNO STANOVAN- JE, 48,5 m2, v centru mesta M. Sobota zelo ugodno prodajo. Tel.: 22 716, zvečer. ml7344 POSLOVNE PROSTORE - PISARNE ugodno oddam. Tel.: 21 688. m 17354 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Bo-. gojini prodam. Tel.: 57 280. ml7363 LEPO MAJHNO BRUNARICO, širine 4 x 2, z majhno kuhinjo, primerno za vinograd in sadovnjak, prodam. Cena 150.000 SIT. Tel.: 27 967. m 17383 VEČJE DVOSOBNO STANOVANJE v centru Lendave (69 m2) dajem v najem ali prodam. Tel.: 61 414, popoldan, m 17411 HIŠO Z DELAVNICO v M. Soboti prodam. Tel.: 21 651. ml7380 kmetijska mehanizacija SAMONAKLADALKO SIP, 22 ccm, predsetvenik Panonija, 210 cm, prodam. Tel.: 51 216, po 18. uri, Jože. m!7273 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA prodajo. Tel.: 78 306 ali Čentiba 248 b. ml7314 KOMBANJ KLASS Mercator 75, ohranjen, prodam. Grad 94, tel.: 53 168. ml7315 SAMONAKLADALKO SIP ŠEMPETER, 20-kubično, prodajo. Tel.: 40 269. ml7317 BOČNO TRAKTORSKO KOSILNICO in »heder« za kombajn prodam. Emil Svetec, Šalovci 145. ml7336 DVOREDNISADILNIK ZA KORUZO, silokombanj SIP 80, in kravo s tretjim teletom ugodno prodam. Jože Gjorek, Murski Črnci 45, p. Tišina. ml7337 TRAKTOR IMT 560, 3100 delovnih ur, in plug IMT, 12-colni, prodam. Tel: 46 192. ml7342 SAMONAKLADALKO, stiskalnico za seno in škropilnico prodam. Vešči-ca 55. ml7342 PUHALNIK ZA SENO in seno v balah prodam. Tel.: 51 591. ml7358 TRAKTOR IMT 539 in golf dizel, letnik 1984, prodam. Tel.: 46 514. m!7360 KOMBAJN ZMAJ 133 prodam. Tel.: 51 167. ml737O BECKER, 4- redni za setev koruze, prodam. Tel.: 41 789. ml7374 TRAKTORJE STEYR 760, 980 in 8120 turbo (100 KS) prodam. Prodajamo kombajne Claas Dominator 96, 88, 98 in Mercator 75. Prodam Traktor Deutz DX 86 Turbo. 0609 621 296. ml7381 KOMBAJN DEUTZ FAHR 922 MJ prodam. Tel.: 0609 621 296. ml7381 KOMBAJN DEUTZ FAHR 900 M, s kompletno opremo, prodam, tel.: 062 819 545, zvečer. ml7381 KOMBAJN NEW HOLLAND 8060, letnik 1987, prodam. Možnost menjave. Tel.: 0609 621 296. m 17381 OBRAČALNIK, nemško koso Mdrtl z rezervnim kardanom in oves za seme prodam. Bogojina 17, tel.: 47 282. m!7387 kmetijski pridelki BELO REPO, po 10 SIT/kg, kupim. Tel.: 46 193. m 17362 VINO, kakovostno, mešano, belo (rizling, šipon) iz Lendavskih goric zelo ugodno prodam. TeL: 77 243, zvečer. ml7378 PREPELIČJA jajca prodam. Tel.: 69 206. ml7405 razno DELNICE PID serije B, G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 041 706 645. m 16 983 ®raiw( na slovenjem HRASTOVEC Sl Lenart,^ v Z8°riiji Voličini 122 pri vTv* literat ,°J' graščina Hrastovec. Starejša I? v čas ra Postavlja nastanek gradu Hrasto-dr>i,St°letja n/6 e§a srednJega veka, vendar vse do n« °v, na ( m.amo za to trditev nobenih listinskih Ugotovljene 1 ?a stavbi doslej še niso bile zatrd-n d 'ahko n™- tokturne sestavine iz tega časa. 'd ontemb-ihCkJ zanes|jivo sklepamo, da gre pri novJke8a dvom ?rastovških gospodarjev za Istnike fc 'd Posesti in’ '■Se ?eIe Pozneje.s pridobitvijo t katere sre!inV'le89ev’razrasel v pravo gospo-^^to^A*^ nr^,: en,hage.srečamo prvič v stavkdeVa kakšnn ai9U iz 'eta >265, vendar verjet-Predb?_ Vsekakor man-iši dvor’ ne graJsko skun '4. ko se Pa Je hrastovški dvor obstajal že S sv°jim 7Mrnenda Adelheid Hrastovška, ki je imeni'^c^nskem!? Konradom Dornerjem poda-tosni?ri Gradcn ,.u,samostanu v Runi (Rein) več DoSedd ^enrik der udarilni listini nastopa kot priča Leta 1338 je ber8a, kije t t dV°r ^iderik iz avstrijskega a rat ustanovil v njem kapelo sv. mr ast°vec b , — °koli 1681. leta. Ožbalta. Leta 1348 srečamo Ulrika Hagerja - Hra-stovškega, ki je prodal hiši nemškega viteškega reda v Gradcu neke tukajšnje grajske pravice. Leta 1379 pa je Ana, hčerka Guntherja pL Haga, poročila Heinzla Herbersteinskega in mu po družinski tradiciji prinesla za doto Hrastovec. Prek sorodstvenih vezi je gospoščina okoli 1400 prišla v posest Holen-ških z avstrijskega Štajerskega pri Wildonu. Leta 1443 se omenja veste Gutenhag - Hrastovec se tu prvič označuje kot grad. Tega leta cesar Friderik podeli trške pravice Lenartu, vasi Andreja pl. Holenškega, gradu pa krvno sodstvo. Tako je lahko Andrej ustvaril gospoščino z lastnim sodiščem, lovom in ribolovom, ki jo je podedoval njegov sin Reinprecht in jo užival do svoje smrti 1479. Po sporu za dediščino med Herbersteini in Hartmannom Holleneškim, ki je sledil Reinprechtovi smrti, je bila gospoščina leta 1481 sodno dodeljena Herbersteinom, leto dni pozneje pa jo njihov dedič Leonhard dobi v zajem. Herbersteini so v naslednjih desetletjih gospoščino močno povečali, na njeni posesti pa so ostali do 1802, ko stajo skupaj z gradom kupila brata Pauer za 200 000 fl. Leta 1909 je grad znova prišel v po sest Herbersteinov, ki so ga posedovali tudi še med obema vojnama. Po prvi svetovni vojni je bila v njem gimnazija za begunce bele Vranglove armade. Dne 22. Oktobra 1948 pa je bil v njem ustanovljen Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate. Hrastove je pomemben tudi kulturnozgodovinsko. Tu seje pogosto mudil sorodnik lastnikov, državnik in diplomat Žiga Herberstein, po rodu sicer iz Vipave, avtor znane knjige Rerum Mosco-vitarum Comentarii iz leta 1549. Tu so se odvijali znameniti čarovniški procesi. Iz zapuščinskih iin drugih aktov rodovine Herberstein si lahko ustvarimo približno predstavo o njeni moči in boga- Pripravil: Franček Stefanec stvu. Pomemben del stare grajske opreme hrani danes Pokrajinski muzej v Ptuju, kjer so med drugim ohranjeni številni rodovinski portreti. Grad Hrastove že na prvi pogled kaže znamenja večstoletnega razvoja. Ko se po položni poti vzpenjamo na grajski grič, opazimo ob njegovem vznožju starejšo stavbo. Na prekladi razberemo komaj še raločno letnico 1554, nad njo pa je okrogel ščiteč s Herbersteinovim grbom."Gre za eno izmed pomožnih gospodarskih poslopij, kakršnih je bilo nekdaj okoli gradu še več. Grad, ki je zleknjen na jezikastem pomolu, je mogočna peterokotno koncipirana stavba s prostranim dvoriščem. Njegovi vogali so na južni strani okrepljeni s tremi okroglimi stolpi, na severni pa z dvema pravokotnima bastijama. Stolpi in bastiji so povezani s stanovanjskimi trakti, ki se naslanjajo na staro obrambno obzidje, jugovzhodni trakt pa seže s celo polovico svoje mase celo prek njega. Trakti so večidel dvonadstropni, starejše stavbne sestavine pa so večinoma skrite za baročiio preobleko. Iz pritlične veže trakta pridemo tudi v severni trakt, kjer je nekdanja galerija na oboku okrašena z mitološkimi prizori izvedenimi v štuku; posebno impresivna sta motiv Prometeja, ki mu orel kljuje jetra ter Apolon in Dafne, ki se spreminja v lovor. Po drugi strani pridemo od tu v svečano dvorano, ki je urejena v severnozahodnem vogalnem stolpu. Poleg imenitnega štuka, ki kajpak tudi tu ne manjka, nas v prostoru pritegnejo številne stenske in stropne slike, ki so očitno delo različnih rok in razodevajo severnjaški vpliv. Osrednja podoba na stropu, ki je slikana na platno, prikazuje favna, ko prebuja spečo Diano. Na podobah razvrščenih naokrog, pa so žanrski in mitološki prizori. V nasprotju s temi podobami, ki so slikane v izrazito temnih tonih, so na stenah sobane y svetlih, prosojnih tonih naslikane klasicistične krajine. Predelave, ki jih je grad doživel v 17. stoletju so zanimivo.izvedene. Stavbno lupino so gradbeniki pustili večidel nedotaknjeno. Njihovi posegi so se omejili na preoblikovanje fasad, ki so dobile novo, času ustreznejšo preobleko. Ta se kaže v zgodnjeba- Interier svečane dvorane na gradu Hrastovec okoli leta 1930. ročnih portalih in kamnitnih okenskih okvirih, ki so oplemenitili nekdaj pač trdnjavsko pusto grajsko zunanjost. Na novo so takrat pozidali dvoriščni trakt s kapelo, morda pa tudi samostojni aneks ob severovzhodnem traktu, katerega plemenita, s pilastri, gredami in lunetami členjena čelna fasada kaže vsa znamenja tega časa. Tu gre za delo italijansko šolanih mojstrov. To ugotovitev potrjujejo tudi arhivski viri. V cehovski knjigi graških zidarjev beremo zabeležko z dne 19. marca 1669, da je zidarski pomočnik in polir Filip Thulner razložil pred skupščino, ki so jo sklicali na njegovo željo, da mu mojstra Dominik Tor in Hans Poz dolgujeta še štiri florinte, ker je pred približno ppetimi leti delal zanju, ko sta zidala grad Hrastovec. Arhivski vir nam je tako izdal imena mojstrov, ki sta vodila zgodnjebaročne predelave gradu, obenem pa se izračunana letnica lepo ujema z letnico, ohranjeno na vhodnem portalu. (nadaljevanje prihodnjič) 28 vestnik, 26. februar 199 KURILNO OUE GEOCOM Tei.: 45 283, 0609 635 548 ml6889 PREKLICUJEM veljavnost letnega in zaključnega spričevala SSTŠ - smer avtomehanik, izdanega v šol. 1. 1993/ 94 na ime Martin Gostan, Odranci. ml7297 KLETKE iz pocinkane žice za nesni-ce in zajce, plastične rešetke za svinjske bokse in plastične greznice različnih dimenzij. Maučec, Bratonci 10, tel.: 42 096. ml7330 OMARO ZA SPALNICO, posteljo 90 x 200, lahko tudi dvojno ležišče, pisalno mizo in pralni stroj prodam. Novak, Jakobovo naselje 4, M. Sobota. ml7355 Preklicujem veljavnost letnega spričevala, letnik 1993/94, Frizerske šole v Mariboru, Romana Horvat, Cvetna 10, Turnišče. ml7375 PRODAJA harmonik, pianinov in drugih instrumentov ter servis harmonik. Gančani 115 c, tel.: 41 lil. ml7384 DELNICE Zavarovalnice Triglav, Gorenja, Save, Telekoma, Kompasa, Petrola, Krke in Radenske odkupujem. Tel.: 61 363. ml7393 Obveščam javnost, da nisem plačnica dolgov, kijih ima mož Ignac Hozjan, Dolnja Bistrica 145. Tatjana Hozjan, D. Bistrica 145. ml7402 NUDIM DELO v nemški firmi. Tel.: 53 266. mI7398 NEMŠKI PODJETNIK išče sodelavce za razširitev poslovanja na območju Pomurja. Tel.: 0049 171 63 82 940. ml7406 NATAKARICO v Ljutomeru iščem. Mobitel 0609 628 223. m 17408 posesti MOŠKI, star 52 let, želi spoznati urejeno žensko, staro od 45 do 52 let. Zaželena z Goričkega, ni pa pogoj. Ponudbe pod šifro »Poštenost«, m 17349 MOŠKI, ločen 57/175/80, temnih las, zelo simpatičen, mladosten, brez obveznosti, zdrav, športnik, z dobrim poklicem, predčasno upokojen, nealkoholik, nekadilec, z avtom in premoženjem, želi spoznati življenjsko sopotnico, samsko, vdovo ali ločeno, lahko z manjšo kmetijo, hišo na deželi ali obrtnico. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »SLOVENKA«. ml7372 storitve delo DELO DOBI SLIKOPLESKAR, lahko tudi priučen, z nekaj prakse. Tel.: 21 826, zvečer. m!7340 3.000 DEM in več z delom v mrežnem marketingu. Tel.: 041 723 004. ml7368 V OKREPČEVALNICI zaposlijo natakarico. Tel.: 42 302. ml7376 DEKLE za delo v okrepčevalnici zaposlijo. Hrana in stanovanje preskrbljena. Tel.: 53 066. m 17397 SUHOMONTAŽNA IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ po sistemu “Knauf”. Montaža vseh vrst visečih stropov in izolacije podstrešij. Tel.: 61 436. ml7313 LADIJSKI POD IN OPAŽ, že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, prodam. Tel.: 063 451 082. ml737l NEMŠČINO inštruiram za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183, dopoldan, 23 038, popoldan. ml7390 ANTENE z montažo: satelitske od 32.900, zemeljske 25.000, dogradnja POP TV, Kanal A, VIVA, Madžarska 2. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. m 17407 POZOR! Če imate težave z izpadanjem las in podobno, naročite bre-zolin plus, ki bo rešil vse vaše težave. Tel.: 063 763 346. ml7407 Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. N SPOMIN 22. februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga Marija Nemec iz Precetinec 5 Težko je pozabiti nekoga, ki ti je drag, a najtežje je živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Žalujoči: mož Štefan in drugi domači Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 28. februarja mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, brat in dedek Stanislav Kotnik iz Kokorič 5b Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi, kirsmo ga imeli radi. Že leto dni te zemlja krije, 9 a v naših srcih ti živiš / J in pot zdaj tja nas vodi, kjer v tišini mirno spiš. V SPOMIN 23. februarja mineva žalostno leto, ko si za vedno odšel na pot brez vrnitve, naš najdražji mož, oče, tast in dedek Jožef Nemec iz Filovec Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oci. ZAHVALA V 58. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in 66 Peter Haml^ iz Zbigovec 81 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik0111' sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem st® pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za svete m ter Trstenjakov dom in nam izrekli sožalje. , ■ Hvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalosti in govorniku za poslovilne besede. ■ <| Hvala pogrebništvu Vrbnjak in godbeniku za odigrano Tišin0' Žalujoči vsi njegovi Z nami živiš naprej nisi umrl, mrtvi so tisti, ki so pozabljeni. Tam je pomlad. Drevesa čakajo nate. Čudovita drevesa, ki molče srkajo tišino in sok tja gor do vršičkov zadnjih vejic. Tam pojejo ptice zate. Zakaj te ni, da bi jim prisluhnil? Tam je mir, nepopisen mir. ŽNHNKLN 13. februarja 1998 nas je v 71. letu starosti nepričakovano zapustil dragi mož, oče, tast in dedi Prišla je ura, nisi mogel vet. ■ Izgubili smo te, ostala solza je sp°“ I zakaj ta pot bila je le edina. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, J tast in dedi V SPOMIN Janez Legenstein iz G. Črnec 35, 28.2.1997-28.2.1998 Tvoji najdražji! Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, . kar cenil bo še pozni rod. V SPOMIN Karel Kološa iz Murske Sobote Iskrena hvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala lovcem, lovskim rogistom in pevcem, predstavnici KS Partizan in čebelarjem za besede slovesa. Vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na zadnji poti, nam osebno ali pisno izrekli sožalje, darovali v dobrodelne namene - hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Evgen Donša invalidski upokojenec iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik0^ sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste na® $ najtežjih trenutkih stali ob strani, zanj darovali vence, J za zavod Lavra in dragega pokojnika pospremili na nJe" prerani zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in sveto ® pevcem za odpete žalostinke in g. kaplanu za obisk® bolnici. | Hvala zdravnikom in medicinskemu osebju interni3 oddelka, ki ste mu v težkih trenutkih lajšali bolečin6, Hvala tudi Komunali, DE Pogrebništvu iz M. Sobot6, Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji Žalosten in boleč je spomin na 27. februar, ko minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Jože Petek iz Bogojine Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Bilo je življenje, a je odšlo, bil je le hip, vendar bogat in plemenit. Za vsako toplo besedo najlepša hvala ti, mama, v srcih naših, vedno boš ostala. V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN ZNHNMA N 89. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in sorodnica Irma Hašaj roj. Vlaj, iz Lemerja 14 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali' vence, cvetje, sveče in darove v dobrodelne namene, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala duhovniku g. Balažiču, pevcem za odpete žalostinke in g. Severju za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni Prinašala si sonce v hišo, zato je bil užitek biti t^j Sedaj pa praznina in boleč1 in strta srca in tišina. ZAHVALA ,< i V Mnogo prezgodaj nas je ko®1-1^ letu nepričakovano zapustila,^ najdražja žena, mama inta < Marija Meničanin Žalosten in boleč je spomin na 28. februar 1997, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jože Ždkš iz Vadarec Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi Draga prababica! Za vso tvojo dobroto, ki si nam jo darovala, ti iskrena hvala. Tvoji pravnuki: Damjan, Štefan, Vladimir, Urška in Primož iz Moravskih Toplic V neizmerni bolečini, ki jo čutimo ob izgubi naše naJ se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnik0 ^|i prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutk® a]| ob strani, čutili našo bolečino, nam izrekli sožalje, °a ■ vence, cvetje, v dobrodelne namene in jo pospremili n mnogo prerani zadnji poti. Lepa hvala g. župniku za besede slovesa in pevcem z^|jjci odpete pesmi. Posebno zahvalo pa izrekamo prijat® Kamili za vso pomoč. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat - iskren3 Njeni najdražji - mož Pero, hčerka Jelka z možem in sin Branko z ženo Melito Ljubljena oma! Smo še majhne bučke, zato ne razumemo, zakaj naš6 0 več nimamo, vedno tvoji vnuki Marko, Tomaž, Urška in ^stnik, 26. februar 1998 29 Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zate, dragi Tomi, pa pomladi več ni. ZAHVALA n°go prezgodaj, komaj v 24. letu, nas je nepričakovano zapustil naš sodelavec Tomislav Škrlec iz Banovec 13d V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste dragega Tomija pospremili k večnemu počitku. Kolektiv parketarstva Stanka Srše Beltinci in trgovina Moj dom Beltinci s sodelavci ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča Elizabeta Horvat roj Berke iz Cvetkove ulice 12 v Rakičanu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in potrebe kapele, nam pa izrekli ustno sožalje. Hvala g. župniku in g. patru za pogrebni obred, govorniku KS Rakičan ter pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. N SPOMIN 25. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Ludvik Balaško iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižgete sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi naj dražji Čeprav odšel si, v naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, tam luč ljubezeni in zahvale večno ti gori, a tvoja dobrota in nasmeh med nami živi. Žalo V SP0MIN žalost^odirsPomin na 27. februar, ko mineva pet let 1 0 kar nas je mnogo prerano zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, brat in zet Martin Forjan iz Melinec 163b /.x\\\x\.x Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, starega očeta, svaka in strica Stefana Ritlopa iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče ter za humanitarne namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter govorniku Elektra g. Kukanji za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Čutili smo bolečo izgubo, ko je odšel od nas dragi mož, oče, tast in dedek Anton Židaneka iz Ulice arh. Novaka 15 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala govornikoma in pevcem za odpete pesmi ter g. Marušiču za odigrano Tišino. Žalujoči-, žena Anica, sin Dušan ter hčerki Irena in Metka z družinami Vala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji, ki te imamo radi in te pogrešamo Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. V s. , ZAHVALA Oj, starosti nas je zapustil naš dragi oče in stari oče Alojz Ferko s°sedom 8Ubl Se ‘skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, zadnjj pOt Zrjancem 'n prijateljem, ki ste ga pospremili na Hvaia g ? dar°vali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. uPniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči.' ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v 89. letu starosti zapustila draga sestra, teta in sorodnica Jurija Čarni '-"“■Metodove 5v Murski Soboti kar°tr‘ni> sosede naiiePše zahvaljujemo vsem sorodnikom, k°rkoli Pom^"?-’ pr'jateljem in znancem, ki ste nam Posal nne dar°vali cvetje, vence in sveče ter jo pev na kvala » ^^‘'i k večnemu počitku. 01 Za odnM uhovniku za opravljen pogrebni obred, e zalostinke ter g. govorniku za ganljive Vse™ - ^sede slovesa. Se enkrat - iskrena hvala! uj°či, vsi, ki smo jo imeli radi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 70. letu je hitro in nepričakovano zatisnil svoje oči naš dragi mož, oče, dedek in brat Ivan Gabor iz Zadružne ul. 17 v Črenšovcih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, botrini, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, vence in za svete maše. Prisrčna hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvala velja gasilskemu društvu in govornici za besede slovesa. Posebna hvala internemu oddelku iz Rakičana. Žalujoči-, žena Marija, hčerke Marička, Vera in Tereza ter sin Ivan z družinami Zdaj ne trpiš več, dragi oče, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli? A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 60. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in dedek Jože Štuhec iz Godemarec 18 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebno hvala patronažni sestri gospe Slavici Jureš, ki ga je ves čas njegove bolezni skrbno negovala. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le trpek jok. Ko si odhajala, se nisi poslavljala, saj si verjela, da boš prišla še domov. A usoda je hotela drugače. Ostalo nam je le cvetje, ki zate cveti, svečka, ki zate gori, ter spomini na lepe dni. In le srce in duša ve, kako boli, ko tebe, ljuba žena, mama, hčerka, sestra več med nami ni. V SPOMIN Tiha bolečina in žalost spremljata spomin na 1. marec 1997, ko nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga Marija Škerlak z Vaneče Kruta bolezen nam vzela je tebe - a tistega, kar dala si nam Ti, ne more nam vzeti nihče! Iskrena hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke spomina. Z žalostjo v srcu vsi tvoji najdražji Težko delo in trpljenje zaznamovalo tvoje je življenje. Zdaj mirno, naša mati, ti zaspi, spočijejo naj tvoje dobre se oči. ZAHVALA V 75. letu nas je po težki bolezni tiho in spokojno zapustila draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra Kristina Čemela roj. Rous iz Filovec 26 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom ter znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, cyetje in sveče ter našo mamo pospremili na večno počivališče. Posebna hvala sodelavcem Akse, župniku g. Zveru, pevcem za odpete žalostinke, g. Gaborju in gospe Domonkoševi za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Janez, sinovi Jože, Anton in Stefan z družinami 30 vestnik, 26. februar^ PARKETARSTVO STANKO SRŠA Ravenska 54, Beltinci, tel.: 36 040, 36 041 IZVEDBA VSEH PARKETARSKIH DEL OD PREDRAČUNA DO MONTAŽE. Hitra dobava in montaža VISOKA KVALITETA, NIZKE CENE ELEKTROINSTALACIJE ZRIM JOŽE Gederovci 13 Tel.:(069) 46 415, mob.: 0609 644 563 TRGOVINA MOJ DOM Ravenska 54, Beltinci, tel.: 36 040, 36 041 VELIKA IZBIRA vseh vrst talnih oblog: Parketov, toplih podov, itisonov... PO IZREDNO NIZKIH CENAH AKCIJA Uaminatni podi - Im2 že od 2.150 SIT naprej AKCIJSKA PRODAJA Sedaj je pravi čas za nakup svežega Pivkinega piščanci' VESTNIK Po obisku gozdne učne poti obiščite gostilno SMREKA KOROVCI. Čaka vas počitek ob izbrani pijači in jedači. Sprejemajo tudi zaokrožene skupine. Korovci 4a, karavla, tel.: 069 40 150 -v PVC vrečki .........519,70 SlT/kg - brez PVC vrečke .... 493,80 SlT/kJ Akcija bo potekala od 15. 2. 1998 pa vse do konca meseca marca. S piščanci se lahko oskrbite v vsaki trgovini oziroma mesnici po Sloveniji. Preoblačenje gumbov in zaponk ter izdelovanje drobnih galanterijskih izdelkov. SUZANA LEBAR S.p. Cankarjeva 66 Murska Sobota, Tel.: 22 373 MIZARSTVO VUTEK Izdelava notranje opreme in stavbnega pohištva. Ludvik Vutek, Vaneča36, 9201 Pucon-ci, tel.: 069 45 604___________ AVTOTRGOVINA TIGRA Panonska 22, Beltinci, tel.: 42 980 Vabljeni k ugodnemu nakupu. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Čemelavci, Zadružna 8, tel.: 22 322 MIZARSTVO Izdelava notranje opreme Grah Ciril, Nemčavci 23, tel.: 32 203 I t KROJAŠTVO Muk BORIS CIGUT Slovenska 39, liji M. Sobota Tel.: 22 684 Splošno mizarstvo RENATO, Veščica 13, tel.: 21 402 /<& Lendavska 13b, M. SOBOTA 'tjU® Slovesna oblačila po vaši meri ali že gotova. ^7, Posebna akcija v februarju: hlače že od 2.500 l TV sit. Teleta 56 010 Ponujamo vam rezervne dele za naslednje vrste avtomobilov: Zastava, Yugo, Fiat, Lada, VW in Audi, Opel, Škoda Originalne rezervne dele za vozila: Alfa romeo, Daihatsu, Honda, BMW, Rover in drugi Dodatno opremo: športni volani (Oba), šp. izpuhi (Supersprint), dodatni spojlerji (z lučko ali brez) V zalogi so tudi KAROSERIJSKI DELI, VETROBRANSKA STEKLA, ter GUME. Ponujajo tudi rezervne dele za traktorje. Vsak dan nekaj dobre? PIVKA perutninarstvo, b' MIZARSTVO - PARKETARSTVO Vladimir GROF, Sebeborci 110, 9221 Martjanci, tel.: 48-035, 48-145 Izolaterstvo, strojni ometi in izdelava strojnih tlakov RADUHA Sevranska 20, ODRANCI Tel.:70 146, GSM 041 671 022 /\ ZIDARSTVO, FASADERSTVO, GRAD. MEHANIZACIJA Izdelava strojnih ometov in stropnih nosilcev po meri Marjan Madjar, Pertoča 43, tel.: 57 167 MIZARSTVO MAUČEC Lipovci 252 Tel.: 42 144 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA Belec Danica s.p., Bakovci, Mladinska 2, Tel. &faks: 43 336 Strojno ključavničarstvo STEFAN KRANJEC Storitve: struženje na avtomatih, rezkanje, pehanje, ozobljenje, rezanje navojev M8-M52, brušenje. 9221 Martjanci 28a, tel./faks: 069 48 511 VODA VODA VODA VODA VODA VODA VODA AH VAS VRfMCHfPRIJCTHO PAtSCHCCA in hiše želeli zaščititi pred posledicami suše in onesnaženja veda? AeštevvampomjaGOAOKAOC. d OkO.shArAninp<>ceNvrtaN&n studencev do gMih vltateriAje2DAAVAPfWA VODA GORO. Krof. 0bležiču22, Krof. tel..- 32 302 MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. Izbirate lahko med več vrstami motornih olj: Castrol, Valvoline, Elf, STP, Proton, teflonski dodatek slick 50 Ugodne cene, ter možnost plačila v večih obrokih. Posebne ugodnosti za avtomehanike!!! Delovni čas: 7.30 -17.00, v soboto: 8,00 -12.00 masna Mohor 9252 Radenci, tel. & faks: (069) 65 830 NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO MONTAŽA IN ZAKLJUČNA UZJGRADBENA DEUUZJ IVAN FERENČAK, s. p. Ravenska 4, Odranci tel.: 71 625 - strojni ometi - polaganje keramike, teracerstvo - montažni gradbeni sistemi - druga zaključna gradbena dela KT SANACIJA IN POVRTAVANJE DIMNIKOV & Milan Horvat s. p. j TjM Markišavci 5, tel.: (069) 32 644 AVTOSERVIS ŠTEVANČEC CHRYSLER G Jeep KIA MOTORS Kakovosten servis tudi za vsa druga vozila. Martjanci 9, tel.: 48 667 in obarva svet s kakovostno ponudbo sončnih in korekcijskih očal za vse potrebe in okuse. Štefana Kovača 8, BELTINCI, tel.: 42 430 Zgodilo se bo čisto blizu vas 27. in 28. februarja vas Citroen vabi, da si pri pooblaščenih prodajalcih ogledate in testirate novo Xantio. CITROEN Citroen priporoča NOVA XANTIA ima že serijsko vgrajeni dve zračni blazini, ABS, klimo, popolno električno upravljale in kodirni ključ. 1 www.citroen si AVTOCIT d.o.o., Murska Sobota, 069/21-630 Avto, ki vam zleze pod kožo ■■»k Flamin MS PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SER’ Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600, faks: (069) 366 MOTOR UREJANJE ZELENIC IN VRTOV Cvetličarstvo Jurič Beltinci 1^. 553 DAEWOO PRIPOROČA OLJA Mobil ' VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE IN ^1 SALONSKIH VOZIL PO UGODNIH Ct|’ Pooblaščeni prodajalci MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel&faks: (069) 70 550 * 44^ vis HIMELRAJH, Kapelska 21, Radenci, tel&faks: (069) 65 517; 686 117 * FUTURA SISTEM, Stročja vas 11 pri Ljutomeru, tel.:(069>84 . INTEGRAL d. d., Industrijska 1, Lendava, tel.: (069) 75 042' KREKOVA BANKA VAS NA SVOJI LADJI STE VI KAPITAN! Toda z dobrim krmarjem boste lažje in varneje pluli po morju vsakodnevnih obveznosti. VAŠ TEKOČI RAČUN PRI KREKOVI BANK* ZANESLJIVO UPRAVLJANJE, ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI, kijih lahko pričakujete od dobre banke: čeki, plačilne kartice, kartice za bankomat, trajni nalogi, izredna prekoračitev.. KREKOVA BANKA yg.stnik, 26. februar 1998 Tl apovednik 31 Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Kino Park Murska Sobota Ameriška znanstvenofantastična srhljivka Osmi potnik - Ponovno vstajenje bo na sporedu v četrtek, 26. februarja, in v petek, 27. februarja, ob 17. uri ter soboto, 28. februarja, in v nedeljo, 1. marca, ob 17. in 19. uri. V četrtek in petek ob 19. uri pa si lahko ogledate češko komedijo Kolja. Kino Gornja Radgona Ameriški akcijski film Mirovnik bo na sporedu v petek ob 19.00, v soboto ob 19.30, v nedeljo ob 17.30 in v ponedeljek ob 19.30. Ameriško gangstersko dramo Donnie Brasco pa si lahko ogledate v petek ob 21.00,v soboto ob 17.30, v nedeljo ob 19.30 in v Ponedeljek ob 17.30. Ir- Čeprav ste drli v kinematografe na projekcijo Titanika, pa vam je vprašanje o nominacijah za oskarja povzročalo velike preglavice. Natančno številko 14 pa je pravilno zapisala naša nagrajenka Romana Pivar, Lutverci 22, 9253 Apače. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Kateri del Osmega potnika se trenutno vrti v naših kinematografih? Odgovor:________________________________________ Kupon st. 49 Odgovore pošljite do 3. marca na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. ZVEZDA - DIANA ODDAJA V NAJEM —iMtumer Titanik! V petek, 27. februarja, in v soboto, 28. februarja, ob 19.30 ter v nedeljo, 1. marca, ob 16.00 in 19.30. poslovni prostor v L nadstropju prizidka hotela DIANA v Murski Soboti, 31,12 m2, z opremo, namenjen za opravljanje zasebne stomatološke dejavnosti (zobozdravstvo). Poslovni prostor, ki je predmet najema, izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti. Poslovni prostor oddajamo v najem za 5 let. Pisne ponudbe naj interesenti predložijo v 15 dneh po objavi na naslov: Radenska Zvezda-Diana, d. o. o., Murska Sobota, Trg zmage 8, z oznako »ponudba - ne odpiraj«. O rezultatih objave bodo ponudniki pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri. Dodatne informacije dajejo osebno ali po tel. št. 14 11 13 ali 14 11 14. Knjige MURSKA SOBOTA: V sredo, 1. marca, bo v mali dvorani soboške Galerije ob 17. uri predstavitev nove knjige dr. Vekoslava Grmiča Iskanje resnice. Predavanja O 150-letnici marčevske revolucije leta 1848/ 49 bosta predavala zgodovinarja in univerzitetna profesorja dr. Laszlo Katus ali dr. Janosa Majdana. V petek, 27. februarja, ob 16.30 bo predavanje v murskosoboškem gradu, ob 17,30 vmotvar-jevskem vaškem domu, ob 19.30 v DOS Dobrovnik ter ob 19.30 v vaškem domu v Kapci. V soboto, 28. februarja, ob 17.30 bo predavanje v genterovsekm vaškem domu, ob 17.30 v gornjelakoškem vaškem domu, ob 19.30 v radmožanskem vaškem domu ter ob 19.30 v vaškem domu v Dolini. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo slik, risb, akvarelov in grafik Jožeta Ciuhe, ki so nastale v obdobju 1987-1997. V četrtek, 26. februarja, bo imel kustos galerije Rober Inhof ob 17. uri strokovno vodstvo po razstavi J. Ciuhe. Razstava je na ogled do 8. marca. Galerija je odprta od torka do petka od 8. do 18. ure, v soboto od 10. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure. Ob ponedeljkih je zaprta. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na stalna razstava Pokrajinskega mu- zeja. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. V razstavišču si lahko ogledate tudi razstavo Dr. Janez Bleivveis in njegov čas. MURSKA SOBOTA: V Galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava likovnih del skupine LIKOS. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-a si lahko do 13. marca ogledate razstavo Prekmursko ljudsko slovstvo. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled razstava slikarja Vojka Pogačnika. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo skulptur in slik Sedem smrtnih grehov avtorice Irene Brunec. Razstava bo odprta do 28. februarja. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice so na ogled slike in ilustracije Dejana Prše. Ogledate si jo lahko do sredine marca. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka razstavljajo svoja dela dijaki Gimnazije Franc Miklošič. Razstava je odprta do konca februarja. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona Wr. list RS št. 18/91) in določil Pravilnika o oddajanju neprofitnih s ano v najem Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja Razpis za oddajo "^profitnih stanovanj v najem Stanovanjski sklad Mestne obč>ne gorska Sobo^ stano-“le pogoje in upravičence za dodelitev P igg8 v JJk Stanovanja bodo vseljiva Pred^,d Raz|agovi ulici v Stanovanjskem objektu lamela C ob Razlagovi ^ki Soboti. ■ izpisuje se 28 prostih stanovanj: m2 (en0 sta. S enosobna stanovanja od 36,65 do kovanje je prirejeno za invalide) 42 m2 (dve sta. 21 dvosobnih stanovanj od 46,66 do - A u • P . j . _ R1 RR do 67,50 m2 (eno 4 dvoinpolsobna stanovanja od 61 4» stanovanje je prirejeno za invalide) OPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE STA^0?CA.7nrlVičeni dr-9° dodelitve neprofitnega stanovanja P |ednje Dijani Republike Slovenije, ki izpolnjuje) 1 ■ da imajo stalno bivališče na območju Mestne občin ska Sobota praviloma dve leti; . t dnj ■ da se mesečni dohodki na družinskega gibljejo Pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih dodelitve nad mero, ki jih izloča iz kroga upravtcencev do dodeiiw socialnega stanovanja v najem; v „ Am-rinAkeaa ■ da skupni dohodek družine, preračunan n rečn0 c'ana, ni presegal naslednjih odstotkov na p Plačo v državi leto dni pred razpisom : ' za enega člana gospodinjstva ' za dva člana gospodinjstva ... ■zatri člane gospodinjstva. ' za štiri člane gospodinjstva ... 'Za pet in -■ KANČEVCI - Dom duhovnosti v Kančevcih obišče letno čez 200 skupin in marsikatera od teh bi tam rada prenočila. Načrtovalci doma so mislili tudi na to in pozneje so zgradili bivalne prostore, vendar ti še niso povsem urejeni. Vodja pater Miha Sekolo-vnik je povedal, da si bodo letos prizadevali za prenočitvene zmogljivosti. Ker pa ta ustanova nima nobenega rednega dotoka denarja, se obračajo na ljudi dobre volje. Tudi tiste, ki bodo primaknili še tako skromen znesek, bodo vpisali v knjigo dobrotnikov. Žiroračun je: 51900-620-203-05-1340115-1001884. Sicer pa so nekatere pomurske župnije pripeljale poljske pridelke, dekanija Lendava pa je prispevala 305. 000 tolarjev za kurjavo. (J. Ž.) DELAVEC BREZ POKLICA DELAVKA V GOSTINSTVU; nedoločen čas: Samsko stanovanje; ostali pogoji: LAHKO S POKLICEM ALI BREZ; do 11.03. 98; MILOSAVLJEVIČ DOBRIVOJE, CAFFE BAR AS, PARTIZANSKA ULICA 15, LENDAVA -LENDVA VOZNIK ZA PREVOZ LJUDI; nedoločen čas; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B, Vozniški izpit za kat. C, Vozniški izpit za kat. E; do 03. 03. 98; TOPALLAJ TAFILS. P. ZIDARSTVO -FASADERSTVO,KAR-DOŠEVA 4, MURSKA SOBOTA POMOŽNI DELAVEC MANIPULATIVNA DELA; določen čas 4 mes.; ostali pogoji: NKVALI PKV; do 27. 02. 98; LIV POSTOJNA PE STROJI, SVETI JURIJ 018, ROGAŠOVCI GODEC GLASBENIK V ANSAMBLU; nedoločen čas; ostali pogoji: IGRANJE NA DVA INSTRUMENTA IN VOKALNO IZVAJANJE; do 1 1. 03. 98; BELI GRAD D. O. O. ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 2 LJUDSKI - FOLKLORNI GODEC; določen čas 12 mes.; jeziki: hrvaški PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje___________________________Izobrazba__________________ ______________ l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 6 8 2 1 o 17 80% 50% 20% 4 '2a Pet in več ^spod'njstva......................5 % ' da P'so lastn k-C an°V...največ do povpr. plače v državi c ^HibsA^^ , ki so stanovanje odkupili po do-5danisola^ p P'še oziromJ 1 stan°vanja, stanovanjske hiše ali počitniške dadoSlXeT^^^ Vprašanja (raz"3°imeli ustrezno rešenega stanovanjskega Sre ie bi|0 uo ? IStih naiemnikov socialnih stanovanj za ka- IV v n6?a stanovanja)V^en°’ da niso ved upravičenci do social- za Pridob^^7^ IN D°KAZILA 2 i{ske9a sklad/^5*90073^3 d°bijo prosilci v pisarni Stanovi/nadstronin Mastne občine Murska Sobota, Kardoševa - k?«je PotrehnSOba 19 od 11 -00 do 14.00. 'PotrdJŽMje^ še naslednie li8tine: '^dilo^^^Pstvu, ' na!dn°sfi. V'd Us,rezne zdravniške komisije o morebitni in-not9° do^ilo^dn4ajernno Pogodbo, potrdilo o lastništvu ali - stanovanju v katerem stanuje - overjeno pri PodJN ' overil01 l2obrazbi (maturitetno spričevalo, diplo-lec n?6 0 ^nar/h Pri notariu drn/^^^kov ha preiemkih in delovni dobi potrdi izplačeva-. ^ska SoS Pegami je treba vložiti v vložišču Mestne Plsa. v b nadstropju levo, najkasneje 20 dni po Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE, d. d. Kranjčeva 12, Moravske Toplice ODDA V NAJEM VEČ POSLOVNIH PROSTOROV ZA OPRAVLJANJE TRGOVSKE DEJAVNOSTI Poslovni prostori so locirani v paviljonih v kopališkem delu zdravilišča. Oddajajo se lokali v velikosti 16,14 m2, 15,30 m2 in en lokal v velikosti 30,60 m2, kije predviden za prodajo in pripravo sladoleda. Podrobne informacije lahko dobite po telefonu 12 30 60. Vaše ponudbe pričakujemo najpozneje do sobote, 7. 3. 1998, na naslov. Zdravilišče Moravske Toplice, d. d., Kranjčeva 12, Moravske Toplice, za najem poslovnih prostorov. jezik - govorno, angleški jezik - govorno; ostali pogoji: POZNAVALEC LJUDSKE GLASBE, IGRANJE MANDOLINE, VIOLINE ALI CIMBAL ALI PODOBEN INSTRUMENT; do 11. 03. 98; BELI GRAD D. O. O. ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA -MEHANIK; določen čas 9 mes.; do 18. 03. 98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA -UPRAVLJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE; določen čas 9 mes.; do 18. 03. 98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKARSKA DELA; določen čas 9 mes.; 10 mes. delovnih izkušenj; do 05. 03. 98; KRANJEC LUDVIK S. P. SLIKOPLESKARS-TVO, NASELJE J. KERENČIČA 11, MURSKA SOBOTA ZIDAR I KV ZIDAR; določen čas 3 mes.; do 27. 02. 98; BRATUŠA CIRIL S. P. ZIDARSTVO IN KERAMIČARSTVO, STARI TRG 1, LJUTOMER STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE VOZNIK GRADBENEGA STROJA (STROJNIK, VOZNIK); določen čas 6 mes.; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C; ostali pogoji: STAROŠT DO 30 LET; do 03. 03. 98; MEŠIČ KAREL S. P. TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA, PARTIZANSKA ULICA 42, MURSKA SOBOTA PRODAJALEC PRODAJALEC V TRGOVINI V LENDAVI; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik -govorno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 27. 02. 98; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČRE-ŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA KUHAR NATAKAR NATAKARICA-KUHARICA; nedoločen čas; do 11. 03. 98; BELI GRAD D. O. O. ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI KUHAR ALI NATAKAR; nedoločen čas; ostali pogoji: PRODAJALEC; do 11.03. 98; BELI GRAD D. O. O. ČRENŠOVCI, ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI EKONOMSKI TEHNIK REFERENT ZA KOMERCIALNE POSLE; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; do 10. 03. 98; ŽKG D. O. O. PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE, GRAD 186B, GRAD DELO V IGRALNICI - MINI CASINO; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: KATERIKOLI POKLIC NAV. STOPNJI IZOBR.; do 03.03.98; ŽEKŠ JOŽE S. P. BREAK BAR, MIKLOŠA KUZMIČA 2, MURSKA SOBOTA INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA BETONARNE - OPERATI-VE; nedoločen čas; do 11.03.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA; (*) LJUTOMER - Predvidoma do sredine marca bodo končali z občnimi zbori v gasilskih društvih na območju Gasilske zveze Ljutomer. Na zborih volijo nove organe društev in imenujejo poveljstva v skladu s statuti, ki so jih sprejeli in registrirali 1997. leta. Udeležba na dosedanjih zborih je zadovoljiva. Nanje prihaja tudi gasilski podmladek. V 41 gasilskih društvih GZ Ljutomer je čez 2.900 članov, od tega 600 gasilk. (D. Kosi) SVETI JURIJ OB ŠČAV- NICI - 25. februarja bo kr- vodajalska akcija pri Svetem Juriju ob Ščavnici, 26. februarja v Apačah in 27. februarja v Gornji Radgoni. V vseh treh krajih bodo kri odvzemali v osnovnih šolah, in sicer med 7. in 11. uro. Ob podobni lanski akciji je darovalo kri 788 ljudi Upajmo, da bo letos ta številka večja. (F. KI.) I POSEBNI POPUSTI ZA NAKUP KURILNEGA OLJA Praktično darilo ob nakupu nad 2000 litrov! Informacije in naročila: SKLADIŠČE Murska Sobota, telefon 069/37-560. PETROL Zadnja stran V dvoje je lepše Ljubezen je cvet, ki v zakonu prinaša plodove. - Ljubezen je edina bolezen, od katere ne maramo ozdraveti. - Vse, kar ljubezen stori, stori prav. Vse zapisano velja tudi za Vandali pri bakovskih kinologih Ponavljajoče se vlamljanje Trije vlomi in en poskus vloma je negativna bilanca, ki so jo zabeležili pri Kinološkem društvu Bakovci Ti imajo svoje prostore in vadišče za pse nekoliko odmaknjene od naselja. Zadnji poskus vloma pa se je zgodil pred dnevi. Velike finančne škode ni, so povedali v društvu, ampak predvsem materialne, saj so storilci uničili veliko ur dela članov kluba in njihova prizadevanja za lepšo okolico. Tako se je nekoč urejena okolica čez noč spremenila v pravo razdejanje; lesene klopi so ležale naokrog, korita za rože so bila premaknjena in prevrnjena, luči polomljene, gugalnica za otroke potrgana, zlomljeno steklo pa je ležalo po travniku, na katerem trenirajo psi. današnja gosta rubrike V dvoje je lepše. Ženin Srečko Heric, varilec, iz Šalovec na Goričkem bo 20. julija dopolnil 22 let; nevesta Renata Vnuk, šivilja, iz Stogovec na Apaškem polju pa bo 21. aprila stara 19 let. Spoznala sta se kot dijaka na centru poklicnih šol v Murski Soboti, torej nekje v sredini med njunima rojstnima krajema. Za to, da sta se pred kratkim poročila, so bili najmanj trije vzroki: velika ljubezen, šestmesečna herkica Melani in lepe besede staršev, naj pač čimprej stopita pred matičarja in duhovnika, sicer se utegne koruzništvo zavleči. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Šalovcih, cerkvena pa v župnijski cerkvi v Dolencih. Renati je bil poročni priča Oto Potočnik iz Apač, Srečku pa Terezija Paučič iz Šalovec. Gostija pa je bila v Domu na Goričkem, tako imenovani Pindži, v Petrovcih. Kakim 60 svatom je igral ansambel iz Markovec, ki ga vodi Stanko Črnko. Renata se je preselila k možu v Šalovce. »Zapustila« je mater Olgo, očima Slavka in bratca; sestra pa se je že prej poročila. Ker imata Srečkova oče in mati oziroma Renatina tast in tašča Ludvik (zaposlen v Avstriji) in Dragica (dela doma) še tri otroke (17-letnega Daniela, 16-letnega Kristijana in 9-letno Katjo), bodo pravkar poročen najstarejši sin Srečko in njegova ženička Renata ter hčerkica Melani skušali dobiti stanovanje kje drugje. Hudo pa se ne mudi, kajti v osemčlanski družini se dobro razumejo. - Š. S., foto: E. Škerlak Beltinci: Kdo je ukradel mazdo? V noči s 24. na 25. februarje nekdo ukradel osebni avto Mazda 1,6 MX-3, registrska številka MS 62 88S, kije bil parkiran pred diskoteko v Beltincih. Če bi kdo videl pogrešano vozilo, naj to sporoči na telefonsko številko 113. Oškodovanec mu bo zelo hvaležen. Murska Sobota: Ponarejene lire Odkar so odkrili »tiskarno« bankovcev za 10.000 tolarjev, ni več slišati, da bi se pojavljali taki ponaredki. Pač pa so odkrili med štetjem denarja v Pomurski banki v Murski Soboti bankovec za 100.000 italijanskih lir. Vse kaže, daje ponarejen. Policisti skušajo odkriti, odkod je »priromal« v banko. Čentiba: Vinska klet v plamenih V zadnjem času ni bilo le veliko travniških in gozdnih požarov, pač pa je zagorelo še drugod. 16. februarja ob 16.30 je prišlo do požara na podstrešju vinske kleti Franca K. v Čentibi. Zgorelo je ostrešje, širitev ognjenih zubljev na preostale dele stavbe pa so preprečili gasilci iz Nafte. Vzrok požara je še neznan. Gornjni Petrovci: Ilegalca z Madžarskega 21. febaruarja sta v gostišču v Gornjih Petrovcih kršila javni red in mir dva državljana z Madžarskega. Poklicali so seveda policiste, ki so med postopkom ugotovili, da nista le kršilca zakona o javnem redu in miru, ampak tudi predpisov, ki prepovedujejo prehajanje meje zunaj mejnih prehodov. Torej ilegalca. Srečala sta se s sodnikom za prekrške. Gibina: Vlomil je v avtobus V času med 21. in 23. februarjem je neznanec stikal po dvorišču stanovanjske hiše na Gibini in nazadnje postal pozoren na parkiran avtobus. Iz njega je potem ukradel avtoradio, s čimer je oškodoval Avtobusni promet Murska Sobota za 30.000 tolarjev. Pomurje: Množica požarov Med 16. in 23. februarjem je bilo na območju Pomurja več kot 15 travniških in gozdnih požarov, ki so posledica kurjenja na prostem, čeprav je to (glede na sedanje vremenske razmere) prepovedano. Večji požar je bil v Murski šumi pri Benici v občini Lendava, saj sta gorela trava in podrastje na površini petih hektarjev. Š. S. SKUPAJ PROTI ©080-1200 POKLIČITE I OSTALI BOSTE ANONIMNI Obrnjena korita za rože Poleg tega so uničili tudi različne table ter polomili tri smerokaze kinološkega društva, vsak pa stane od 15 do 20 tisočakov. Malodane ni več stvari, ki v teh dveh letih vlamljanja in uničevanja ni prišla na vrsto. Dejstvo pa je, da nočni gostje s sabo ne odnesejo nič, ampak naredijo samo škodo in potem zapustijo prizorišče. Poskušali so se pogovarjati z različnimi ljudmi, ki imajo vpliv pri širšem krogu občanov, naj se tuja lastnina pusti pri miru, pa ni bilo nobenega rezultata. Vsake toliko časa se razdejanje z večjo ali manjšo škodo ponovi. Za storilci pa ostanejo cigaretni ogorki, prazne pločevinke in druge smeti. Pri kinološkem društvu domnevajo, da naj bi se dela lotevali starejši oziroma močnejši ljudje, saj je za nekatera dela potrebno precej moči. Na primer samo betonska korita za rože, ki so bila prevrnjena, tehtajo okoli 50 kilogramov. Kljub vsemu pa so člani, ki tudi naredijo večino opreme za poligon, klopi in drugo sami, optimistični. In tudi šolanje psov poteka po načrtu. ANRR Te dni so šli čez lužovdo-movino basketa na strd«* no specializacijo mladci st boškega kluba Creati© slabega, če so začeli W omenjenega kluba posta' vljati temelje za solidno d ropsko ekipo. Model najd kupili od Zmaga Sagad* Zato so mladci po uspasl) prodaji CD-romov, ziz^ pičkom so si pokrili pot,ze podpisali dolgoročne godbe za naslednje ti* letje. Tako bodo v nasledi fazi z njimi tržili Creativovc in to ne na CD-jih. k k-k k ; Tako kot je papež imen^ nove kardinale, je tudi h” ster Rop poskrbel z® P* stop klinov nekaterih srt uradnikov. Med novop* nimi državnimi škofij®.^] Albin Kerec - Biološki, , bo od sedaj naprej val v Mariboru, torej n* dežu nove pokrajin®’ ® čiju je sliko o Maribor«P dal Ciril Pucko - Levo * Fešta slovesa in čašče^ napredovanja je potek®13 ■ lendavskem hribovju. kkkk Lepa kot nevesta Vestni kova fiesta Sodelujte v naši novi nagradni igri, saj boste morda dobili katero od tedenskih nagrad. Če pa vam bo sreča še posebno naklonjena, potem vam ne uide Vestnikova fiesta, ki je lepa kot nevesta. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dopisnice treh bralcev, ki se bodo brezplačno zapeljali z Vestnikovim vlakom, in treh bralcev, ki bodo prejeli tople Vestnikove majice. Če boste poslali več kuponov, potem je seveda več možnosti za nagrado. Dopisnice, ki ne bodo izžrebane, bomo shranili in bodo prišle v poštev za žrebanje super nagrade - Vestnikove neveste - fieste. Menjalniški teč Pomurske banke 24. 2.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 24. 2. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.342,4382 1.328,00 1.344,00 Francija 100 2.817,4862 2.759,40 2.821,50 Nemčija 100 9.445,1433 9.345,00 9.460,00 Italija 100 9,5736 9,27 9,57 Švica 100 11.682,6977 11.459,00 11.717,20 ZDA 1 171,5144 168,40 171,40 Pravi trenutek, da uresničite želje, ki so se vam še včeraj zdele neuresničljive! Tako ugodnih obresti za gotovinska posojila v Pomurju še ni bilo: najnižja obrestna mera že od TOM + 6,5 % letno. Podrobnejše informacije dobite v vaši enoti Pomurske banke. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke i Nagradno vprašanje št. 9 Koliko odstotkov popusta pri ceni oglasov in osmrtnic imajo naročniki Vestnika? । a) 20 odstotkov b) 10 odstotkov I c) 5 odstotkov I________________________________ PRAVILNA REŠITEV 8. NAGRADNEGA VPRAŠANJA: Pust IZŽREBANI REŠEVALCI: VESTNIKOV VLAK: Bernarda Petek, Borejci 34, 9251 Tišina; Nataša Gutman, Gerlinci 88a, 9261 Cankova; Martin Dokl, Radgonska cesta 11,9252 Radenci. Zaokrožite odgovor, za katerega menite, daje pravilen, kupon prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do srede, 4. marca, na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. MAJICE: Jože Jaklin. Velika Polana 168, 9225 Velika Polana; Barbara Pal, Lipa 86, 9231 Beltinci; Marinka Tibaut, Ozka ulica 13, 9232 Črenšovci. NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Ime in priimek: Ulica: Kraj: Pošta: Podpis: Castrol Priporočamo olja Castrol Prodekan Ljudske uni^ Alojz Sraka- Uglajeni s" po konsolidaciji svoje ke ponovno posvetil’J dijskemu delu. V teh o" JI se je sestal z vodilnim ® p spertom za kakovost® spodom Ošlajem, sicer > rektorjem kakovosti govi eksfirmi Muri, rim sta že definirala s* gijo, da tudi Ljudska ui* za pridobi standard IS°' I ★ ★★★ V moravski občini S^J I dneh preskusili varč®v. ukrep predsednika Gal ske zveze Slovenije Em^ Eorya - Dosjejskega, P0! j terem naj bi zmanjšaj I setino z desetih na s®^ mož. Toda ukrep se © I nesel, saj se je da desetina brez ob«© valcev ne more. Takoie5 izkusna formacija iz lva% i vec zgrešila požar v S© ■ ga iskala v Vučji Gon*j tej napaki so takoj svetniki z županom na in so'Čisti naravi tak°l kazali tri milijone za j) naprave za samodejn0^ krivanje požarov. 0° J šo direktorju Šadlu na J j da mora gasilske po^/i usposobiti za uporab0 $1 aparature, nam sP°' | naš zunanji opazoval® ' j VESTNIK Veščica 4e, 9000 Murska Sobota, telefon: (069) 35 507 ja I1 ’ Tako dobro kot s® šim starejšim obč®° šlo še nikoli, saj 9a' p»i* riš^a, na katerem zcij« ne bi videli idealne JI1 za gradnjo doma s občanov, in to od tis bolj enostavnih d° kategorij. Hvala b°9 © vijo starejši, do ko ot^ nas bodo ujčkali’ pa, ko bodO’»PoK tali" naše glasove in ° jo položajih, nas neb več povohali. Na W računajo na sam 0 tev, so nekateri© Lgr šali tajnika rakičan ..1 jevne skupnosti K3© p5 že razmišlja o odpO sebne telefonske pomoči katere bo jtgr kaj pomeni od pravovernega kan Žrebanje v soboto, 4.4.1998 v Črenšovcih! KE