september 2002, številka 7, leto XXXVI Časopis poslovnega sistema Premogovnik Velenje ■s ■i. £ i 4 Kako prodati izdelke in storitve? 7 Energetski projekt stoletja 8 HSE je upravičil svojo ustanovitev 9 Novice HSE 1 0 Naš gost: Ladislav Tomšič 12 Izobraževanje - gibalo razvoja 14 IP HTZ na MOS - do zlate plakete in naprej 17 11. srečanje delavcev G IT Slovenije 1 8 Raziskovalni tabor inštituta ERICo 19 Občinski praznik ni le navaden dan VSEBINA Časopis poslovnega sistema Premogovnik Velenje, september 2002, številka 7 20 21 22 24 26 28 30 Dejavnost kateregakoli podjetja ni sama sebi namen. Vsak izdelek, ki ga naredimo, ali stori-tev, ki jo znamo opraviti, postaneta 13. srečanje poslovnih partnerjev meso šele, ko ju prodamo. In ne le .. .............. enkrat. Večkrat. Kako to storiti čim Neopisljivo in zelo koristno bolje, delati najbolje? Uresničene sanje Daniela von Lappa Gasilci dobri na tekmovanjih Prve športne igre Premogovnika Velenje S poti po Andaluziji in Kataloniji Izdajatelj Poslovni sistem Premogovnik Velenje Love Osama bin Laden Uredništvo 34 Zdravje: Kronoterapija Glavna in odgovorna urednica: Diana Janežič “Vsak začetek je težak”, so rekli člani strokovnega sveta športnega društva poslovnega sistema Premogovnik Velenje, da pa je lahko zelo uspešen, so dokazali v nedeljo, 15. septembra, z organizacijo prvih športnih iger Premogovnika Velenje na igriščih TRC Jezero. Z drugačno zasnovo in drzno izvedbo je IP HTZ na letošnjem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju vzbudil zanimanje obiskovalcev, še pomembneje pa je, da je prepričal tudi strokovno komisijo MOS, ki je podjetju podelila zlato plaketo za odličen celovit nastop na sejmu. 8. julija letos je bila na Vrhovem podpisana koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. S podpisom te pogodbe so bila zaključena dolgotrajna pogajanja o tem, za Posavje in Slovenijo pomembnem projektu. Novinarka in lektorica: Dragica Marinšek Oblikovanje: Ivo Hans Avberšek Naslov: Uredništvo Rudarja, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. 03/899 61 00, int. 18-15, fax. 03/5869-131 E-mail: Diana.Janezic@rlv.si, Ivo.Avbersek@rlv.si Uredniški odbor Božena Steiner, predsednica, Tatjana Krenker - gospodarsko področje, Marko Mavec - tehnično področje, Tomo Lipnik - sindikat, Pavel Zupevc - svet delavcev, Janja Juvan - IP HTZ, Mojca Zevart - ERICo, Matjaž Čemovšek -Gost, Tomaž Pungartnik - Habit, Slavica Pogorelčnik - Kamnolom Paka, Milena Krofi - PLP, Miro Sitar - Telkom sistemi Grafična priprava Naš čas, d. o.o. Velenje Tisk SET Vevče Naklada 4000 izvodov Mesečnik Rudar prejemajo zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje brezplačno. Davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Poštnina plačana pri pošti 3320. UVODNIK osrednja knjižnica —JČ£U£--- Trženje izdelkov in storitev poslovnega sistema Premogovnik Velenje Premogovnik Velenje je bil v letu 2001 vključen v holding Slovenske elektrarne, d.o.o. (HSE). HSE bo v smislu zasledovanja osnovnega cilja združitve podjetij stremel k največji racionalizaciji poslovanja. Za Premogovnik Velenje pomeni to intenzivnejše nadaljevanje aktivnosti, ki s projektom prestrukturiranja poslovnega sistema tečejo zadnja leta. Poleg tega bo treba veliko pozornost posvetiti tudi racionalizaciji in poenostavitvi procesa pridobivanja premoga. Takšne osnovne usmeritve nas vodijo k vse večji naravnanosti poslovnega sistema Premogovnik Velenje k prodaji naših storitev in izdelkov na trgu. To velja tako za matično kot tudi za hčerinska podjetja, ki bodo svoj delež poslovanja morala v vse večji meri usmeriti na kupce izven poslovnega sistema. Zastavljene cilje je mogoče dosegati le s sistematičnim pristopom k prepoznavanju trga in potencialnih kupcev, z ustrezno ponudbo izdelkov in storitev ter pravim pristopom k tržnemu komuniciranju. V preteklosti naše podjetje ni bilo tržno naravnano, zato tudi usposobljenih kadrov za področje trženja v podjetju ni bilo veliko. V vodst\>u podjetja smo se trdno odločili, da si ta znanja morajo pridobiti naši kadri, in to na vseh segmentih prodaje storitev in izdelkov. V ta namen smo imeli v podjetju v zadnjih letih vrsto izobraževanj, ki so se jih udeležili številni naši sodelavci. Ciljno izobraževanje za usposabljanje za izboljšanje trženja v poslovnem sistemu pa smo organizirali letos prvič. Organiziral ga je naš oddelek za izobraževanje, izvedlo pa podjetje ITEO iz Ljubljane s svojimi in tujimi predavatelji. V izobraževanje je bilo vključenih 15 naših sodelavcev, ki že intenzivno delajo pri trženju storitev in izdelkov. V matičnem podjetju nastopamo na tržišču intenzivno s programom rudarsko-gradbenih del in storitev tehničnih služb, hčerinska podjetja pa so tako in tako že dolgo vpeta na trg. Prvih pet tednov izobraževanja je bilo posvečenih predavanjem s področja trženja, v naslednjih petih tednih pa so v sedmih sklopih potekale delavnice, kjer so udeleženci obdelovali tematike svojih področij. To pomeni, da so pripravljali trženjske načrte za projekte, ki jih že izvajajo na trgu in se ob tem učili prijemov, ki jih niso poznali ali so jih poznali pomanjkljivo. Izobraževanje je bilo dolgo in naporno, potekalo je izven službenega časa. V vodstvu podjetja smo zadovoljni, saj so udeleženci delali resno in odgovorno. Danes se na trgu soočamo z izjemno močno konkurenco, ki neusmiljeno izloča vse akterje, ki so slabo ali pomanjkljivo pripravljeni. Prepričan sem, da smo s tem izobraževanjem veliko prispevali k dvigu nivoja tiženja in trženjske kulture v podjetju, zato tudi rezultati ne bodo izostali. dr. Evgen Dervarič Kako prodati izdelke in storitve? Dejavnost kateregakoli podjetja ni sama sebi namen. Vsak izdelek, ki ga naredimo, ali storitev, ki jo znamo opraviti, postaneta meso šele, ko ju prodamo. In ne le enkrat. Večkrat. Kako to storiti čim bolje, delati najbolje? Tudi tega se je treba naučiti in poznati zakonitosti te dejavnosti. Zato smo se v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje odločili za organizacijo usposabljanja za izboljšanje trženja. Potekalo je od srede aprila do začetka julija. Organiziral ga je oddelek za izobraževanje, izvedlo pa podjetje ITEO iz Ljubljane s svojimi in tujimi predavatelji. Izobraževanja se je v 10 tednih - 5 tednov so trajala predavanja, 5 tednov pa delavnice - udeležilo 15 naših sodelavcev, ki se pri svojem delu ukvarjajo tudi s trženjem izdelkov in storitev svojega podjetja. To so bili bodisi vodje podjetij ali komercialisti. Udeleženci so bili iz Premogovnika Velenje ter iz vseh njegovih pridruženih družb, razen iz Habita in ERICa. Predavatelji so bili Matej Koren, mag. Rudi Tavčar in Janika Gregorič Zečevič, udeleženci pa so se seznanili s filozofijo trženja, kupci in tržišči, pojmom konkurence, priložnostmi in nevarnostmi na trgu, strategijo izdelkov oziroma storitev, kanali distribucije, cenami, načini komuniciranja s tržiščem, značilnostmi prodajnega osebja in upravljanjem prodajnega procesa. Te vsebine so poslušali vsi na skupnih delavnicah, za tem pa so udeleženci vsake družbe ločeno opredeljevali prednostna področja za izboljšanje izvajanja tržne strategije v svoji družbi. Kako so bili zadovoljni z vsebino izobraževanja in kaj so se naučili, smo povprašali vodje posameznih skupin! Marko Mavec, univ. dipl. inž. rudarstva, vodja Tehničnih služb, Premogovnik Velenje: “Izobraževanja sva se udeležila Drago Potočnik, vodja Ja-momerstva, in jaz, projektno skupino, ki je izdelala projektno nalogo za izboljšanje trženja v Tehničnih službah, pa so poleg naju sestavljali še Marijan Lenart, Pavle Skornšek in Jože Krk. To je hkrati tudi skupina, ki je pred dvema letoma začela sodelovati pod vodstvom ITEO-ja pri preobrazbi poslovnega sistema Premogovnik Velenje. V Tehničnih službah tržimo izključno storitve. Pri tem ne nastajajo materialni stroški, ampak stroški storitve, ki jih je pred pričetkom izvajanja storitve včasih zelo težko določiti, ker so storitve zelo različne. Tržimo geoteh-nične, geodetske in jamomerske storitve ter projektne storitve, in sicer po Zakonu o rudarstvu in po Zakonu o ureditvi objektov. Pri vseh naštetih storitvah opravljamo tudi različna strokovna merjenja ter kompleksne storitve, torej tiste, ki so skupek večih naštetih storitev. Na zunanjem trgu ustvarimo letno blizu 40 milijonov tolarjev prometa, kar je glede na potrebe na trgu lep znesek. Imamo pa v Tehničnih službah poleg zunanje realizacije tudi precej zahteven notranji trg, torej opravljanje naših storitev za Premogovnik Velenje - to je priprava projektne dokumentacije, opravljanje jamomerskih meritev, hidrogeoloških, geoloških ter geomehanskih del in raziskav, česar ni malo in se z zmanjševanjem proizvodnje v premogovniku sorazmerno ne manjša. Ob tem manjšamo število zaposlenih v Tehničnih službah, vendar lahko vse delo dobro opravimo tako na notranjem kot zunanjem trgu z racionalizacijo dela, usposobljenimi sodelavci in dobrimi orodji za delo.V zadnjih štirih letih smo začeli na zunanjem trgu tudi sami agresivneje tržiti naše storitve, s čimer nam je uspelo realizacijo bistveno povečali. Konkurenca na našem področju je relativno močna, zmanjšujejo pa se potrebe po tovrstnih storitvah, predvsem v okviru avtocestnega programa. Je pa res, da med našo konkurenco ni firme, ki bi imela združene vse tri branže, kot je to pri nas, torej geoteh-nične in geodetske storitve ter projektiranje v rudarstvu skupaj z elektro in strojnim projektiranjem. Vsa podjetja, ki opravljajo te storitve, so kvalitetna, zato je prvo merilo cena. V tem smislu smo konkurenčni, se pa Miran Hun relativno kratek čas pojavljamo na trgu s ponudbo naših storitev in smo zato slabše prepoznavni. Omenjeni seminar nam je koristil. Izdelali smo trženjski program, v katerem smo naredili presek naših storitev ter petletni plan načinov trženja in njihove realizacije. Predavatelji so bili zelo dobri, predvsem so bili zelo naravnani na specifičnosti našega podjetja, saj nas že dobro poznajo. Za nas, tehnične strokovnjake, so ekonomska znanja vedno dobrodošla, vedno pa je tudi dobrodošlo, če ta znanja pridobi čim več sodelavcev. Nenazadnje se bomo morali začeti tržno obnašati tudi do notranjega trga ter še kvalitetneje kontrolirati kakovost storitve, stroške oziroma ceno..." Miran Hudournik, univ. dipl. inž. rudarstva, tehnični vodja zunanjih delovišč, Premogovnik Velenje: “Odkar je začel Premogovnik Velenje pred leti ponujati rudarska gradbena dela tudi za zunanji trg, smo se začeli, seveda, srečevati tudi s pravili trženja. Do danes smo se tega posla že kar precej naučili, prav gotovo pa je izobraževanje s to vsebino dobrodošlo in prispeva k pridobitvi novega znanja. V nalogi, ki smo jo izdelali na osnovi predavanj in delavnic, smo opredelili našo ponudbo storitev, kupce in možnosti prodaje storitev. Naročniki naših storitev so bolj ali manj znani. To so DARS v okviru avtocestnega programa, DRSC za druge ceste, Slovenske železnice ter večja gradbena podjetja, ki sodelujejo pri gradnji avtocest. Novo področje, kjer se želimo uveljaviti, so sanacije plazov. Na tem področju so naši naročniki občine pa tudi DRSC. Konkurenca je znana; predvsem so to velika gradbena podjetja, ki opravljajo tudi rudarska gradbena dela. Precej vsebine, ki smo jo poslušali na predavanjih, smo poznali že iz prakse. Pokazalo pa se je, da nekaj velja v teoriji, v praksi pa je malo drugače. Delavnice v okviru omenjenega izobraževanja so bile morda malo preveč naravnane v trženje izdelkov, manj pa v storitve, ki se tržijo drugače kot izdelki. Pri ponujanju naših storitev mnogokrat pravila trženja ne veljajo povsem, saj gre pri pridobivanju poslov velikokrat za lobiranje, vezane posle, zveze, politiko. Večina teh storitev se namreč financira iz proračuna, torej za poslom ne stoji lastnik s svojimi sredstvi. Z organizacijo in izvedbo izobraževanja sem bil zadovoljen. Bilo pa bi dobro imeti tudi kakšno predavanje o tehnikah lobiranja, pogajanj, kajti to so znanja, ki jih nimamo, so pa, kot že rečeno, pri našem delu sestavni del trženja, pridobivanja posla." Slavko Ževart, univ. dipl. inž. elektrotehnike, direktor Telkom sistemov: “Poleg mene se je omenjenega izobraževanja udeležila sodelavka Jožica Novak. ‘lavko 2 V Telkom sistemih se, seveda, vsakodnevno ukvarjamo s trženjem svojih storitev, vendar zaradi majhnosti podjetja tržne funkcije nimamo posebej organizirane. Dva sodelavca sta se že v preteklosti udeležila izobraževanja s to vsebino pri Obrtni zbornici. Na tokratnem izobraževanju pa smo izvedeli še več novega, seznanili smo se s tehnikami trženja, pristopi in delom s strankami... Izobraževanje je bilo aktivno, saj smo morali intenzivno sodelovati tako med predavanji kot na delavnicah. Izdelali smo program o izboljšanju trženja in si pri posameznih storitvenih programih zastavili naloge. Podrobneje smo obdelali program Hojla, to je naš najnovejši storitveni program internetnega telefoniranja, in ugotovili, daje to perspektiven program, da je atraktivnost tržišča visoka, naša poslovna konkurenčnost pa dobra. Na izobraževanju smo obdelali tudi tržne, marketinške akcije, za katere pa v našem podjetju ugotavljamo, da so za nas predrage. Zato se jih lotevamo po majhnih korakih in veliko delamo na osebnih stikih s potencialnimi kupci." Damijan Kanduti, univ. dipl. inž. strojništva, pomočnik direktorja IP HTZ: “Iz našega podjetja smo se izobraževanja o izboljšanju trženja udeležili Brigita Gril, Janez Arlič in jaz. V IP HTZ smo lani začeli intenzivneje delati na konceptu trženja oziroma marketinga. To funkcijo smo centralizirali kot službo “Proda-ja&marketing”, ki spada pod pomočnika direktorja, vodi pa jo Janez Arlič. V to službo smo vključili štiri sodelavce, ki kot prodajniki pokrivajo potrebe vseh petih profitnih centrov podjetja. Ko smo lani začeli postavljati izhodišča prodaje in marketinga v IP HTZ kot začetke celovite funkcije trženja, smo poskušali določiti osnovne koncepte, v katere spadajo tudi vsi plani. Lani smo prvič planirali marketinške aktivnosti in letos se tega načrta skušamo držati. Omenjeno izobraževanje je bilo zato samo dobrodošlo. Bilo je priložnost, da smo nekatera naša razmišljanja prediskuti-rali, preverili, pridobili smo teoretična znanja in praktično obdelali nekaj primerov trženja. Področje trženja zajema zelo širok spekter: raziskovanje trga, tržno načrtovanje, pripravo trženjskih aktivnosti, izvajanje teh aktivnosti, spremljanje njihove uspešnosti, neposredno prodajanje in kontrolo navedenih aktivnosti. V IP HTZ smo v okviru izobraževanja podrobneje obdelali le tržno načrtovanje in pripravo trženjskih aktivnosti. IP HTZ kot samostojno podjetje obstaja od leta 2000. Skušamo se trženjsko naravnati, saj je naše delovanje do sedaj temeljilo na prodajnem konceptu. V njem smo imeli opredeljene določene izdelke, storitve, prodajo in promocijo in poskušali smo doseči neko prodajo, nek prihodek, tudi dobiček. Z intenzivnim delom na področju trženja pa sedaj prehajamo v trženjski koncept, ki temelji na obdelovanju ciljnih trgov, potreb porabnikov in koordiniranem trženju. Na tej osnovi je treba razvijati izdelke in storitve, ki jih podjetje ponuja. V delavnicah omenjenega izobraževanja smo obdelovali šolske primere trženja. Glede na to, da ima IP HTZ 30 prodajnih programov, ki jih je seveda nemogoče obdelati v takšni delavnici, smo v vsakem profitnem centru izbrali en prodajni program in tistega analizirali, postavili trženjske aktivnosti zanj. Pri tem smo v delo vključili več sodelavcev: poleg vseh v prodaji še vodje profitnih centrov in celoten razšiijeni kolegij direktorja. Z izobraževanjem smo bili zadovoljni, tako s predavatelji in predstavljenimi vsebinami, pa tudi z našim sodelovanjem, saj smo le z aktivnim delom lahko pridobili več znanja. Ugotovili smo, kje smo šibki, kje moramo korenito spremeniti naše delovanje, da nam manjkajo nekateri podatki, ki jih sedaj sistematično še ne zbiramo, pa bi jih potrebovali. Dograditi bomo morali tudi kontro-ling za nadzor - kontrolo trženja. Ta bi moral zajemati kontrolo načrtov, donosnosti in seveda kontrolo učinkovitosti. Vezan bo na prodajne programe in bo zajemal analize prodaje, tržnega deleža, stroškov trženja, zadovoljstva kupcev... Ugotavljati bomo morali začeti donosnost posameznih izdelkov in storitev v okviru posameznih prodajnih programov ter vpeljati kontrolo učinkovitosti, da bi nenehno iskali boljše načine oglaševanja, boljše storitve, ugodnejše trgovske mreže... Veliko smo se naučili in dobili injekcijo, da se temeljito lotimo dela. Tega nas sedaj čaka veliko!" Franc Spegel, lesarski tehnik, vodja komerciale in priprave dela, PLP, Lesna industrija: “Omenjenega izobraževanja sva se udeležila direktor podjetja Bojan Stropnik in jaz, v projektni skupini, ki se v PLP ukvaija z razvijanjem tržne funkcije, pa so poleg naju še Milena Krofi, Boštjan Pušnik in Matija Rovšnik, ki je pripravnik v Premogovniku Velenje. Naj poudarim, da se je pri delu naše skupine pokazalo, da bi bilo dobro, če bi se izobraževanja o izboljšanju trženja udeležil vsaj še en član projektne skupine. Tržno funkcijo moramo v PLP okrepiti. V to nas silijo konkurenca, zmanjšanje prodaje naših izdelkov in storitev v Premogovniku Velenje in uvajanje novih programov. Na zunanja tržišča se lahko PLP odpira na dva načina: da pri žagarskem programu zapolnjuje proste zmogljivosti z dejavnostjo za druge kupce izven poslovnega sistema ali da razvija nove izdelke, programe. Zgolj zapolnjevanje prostih zmogljivosti žagarskega programa ne bi bila zelo zahtevna tržna naloga, za trženje novih programov pa smo pripravili program trženja. Raziskali smo tržišče, konkurenco, dosedanje kupce, možne nove kupce v Sloveniji in tujini ter dobavitelje za štiri proizvodne programe: žagarskega, lepljeni elementi, pohištvo po meri in biomase. Iz ocen tržnih možnosti je razvidno, da so možnosti trženja velike. Pri izdelovanju programa nam je omenjeno izobraževanje zelo pomagalo z napotki, primeri. Imeli smo srečo, da je z nami sodeloval Matej Koren iz ITEO, s katerim smo sodelovali že v preteklosti, ko smo začenjali prestrukturiranje poslovnega sistema. Dobro je spoznal naše podjetje in zelo lepo smo delali skupaj. V delavnicah, ki so bile zelo praktično naravnane, smo se naučili, kako narediti tržni načrt, projekt. Neposredno korist izobraževanja vidim v sistematičnem pristopu k trženju ter v izdelavi baze kupcev in dobaviteljev." Mag. Vladimir Malenkovič, univ. dipl. inž. rudarstva, direktor GOST-a: “Izobraževanja se je iz našega podjetja udeležila štiričlanska projektna skupina. V njej so bili poleg mene še Danilo Trampuž, Dragica Pohar in Sonja Krk. Že v procesu prestrukturiranja Premogovnika Velenje in njegovih družb smo ugotovili, da nam znanja s področja trženja zelo manjkajo. To velja tudi za GOST, kjer ugotavljamo, da te ključne funkcije sploh nimamo vzpostavljene. Normalna odločitev je torej bila, da nekatere poslovne funkcije, med njimi posebej tržno, postavimo na noge ali občutno okrepimo. To je pri zelo širokem storitvenem programu GOST-a še bolj pomembno, saj brez sistematičnega pristopa k trženju pozitivnih rezultatov ne moremo pričakovati. Krepitev tržne funkcije je v GOST-u torej razvojni program in omenjeno izobraževanje nam je prišlo ravno prav in v veliko pomoč. V delavnicah smo dobili temeljna znanja o trženju in ob tem ugotavljali, katere so naše največje slabosti in na kaj moramo biti posebej pozorni. Izobraževanje je bilo uspešno, tudi zato, ker ga je izvajala hiša ITEO, ki spremlja Premogovnik Velenje že dalj časa med njegovim prestrukturiranjem in njeni ljudje poznajo naše posebnosti in zakonitosti. Zato se je kot rdeča nit vlekla tudi metodologija dela, ki smo jo zastavili pri prestrukturiranju poslovnega sistema. V GOST-u smo v projektu med našimi šestimi temeljnimi storitvenimi programi izbrali tri, ki smo jih posebej obdelovali. Ti trije so: organizirana prehrana kot naš nosilni program, tu-ristično-rekreativna dejavnost kot najbolj aktualna in perspektivna dejavnost ter hotelirstvo kot rastoči program. Za uspeh našega izobraževanja štejem, da smo ugotovili iztočnice, na katerih moramo sedaj delati za vzpostavitev tržne funkcije. Zavedamo se, da bo potrebnih v GOST-u precej sprememb na različnih področjih in da se te ne bodo zgodile čez noč. Potrebna bo tudi angažiranost vseh zaposlenih ter seveda ustrezni dogovori z lastnikom." Branko Pohar, univ. dipl. inž. rudarstva, direktor Kamnoloma Paka: “Ta seminarje prišel za naše podjetje resnično v pravem trenutku. Gradbeništvo se nahaja v globoki recesiji, pojavljajo se nove tehnologije gradnje z novimi materiali, tako da nam bo znanje, ki smo ga pridobili, pomagalo vsaj do neke mere ublažiti posledice recesije. Seveda brez odgovora na nove tehnološke izzive z ustrezno tehniko dolgoročno ne bo šlo, da pa se marsikaj spremeniti tudi na drugih področjih. Podjetja danes obvladujejo spremembe in ena od njih je tudi prilagajanje trženja novim zahtevam. Danes podjetja ne morejo voditi igre, kot so je nekdaj, ko so, na primer, kupci v vrstah čakali cele noči, da so kupili potreben material. Danes vodi igro kupec in za podjetje, ki odnosa s kupcem ne zna vzpostaviti, bo recesija večna. V to nas je prepričala metoda CRM - Customer Relationship Management -, ki smo jo spoznali na seminarju in ki v ustreznem modelu, podprtem z računalniško tehnologijo, predstavlja za podjetje konkurenčno prednost pred tistimi, ki prisegajo na tradicionalno strategijo množičnega trženja. Sam sem bil nad seminarjem navdušen, saj so nas ekipa ITEO-ja in naš mentor mag. Plut na nevsiljiv in prijeten način vodila tako skozi tehnike trženja kot druge segmente poslovodenja." Diana Janežič Energetski projekt stoletja 8. julija letos je bila na Vrhovem podpisana koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. 3500 m3/s ter skupno srednjo letno proizvodnjo 721 GWh. Cilji v interesu vseh vpletenih Projekt izgradnje verige elektrarn na spodnji Savi je v interesu koncesionarja in kon-cendenta ter lokalne skupnosti. Vzajemno sodelovanje vseh Podpisniki pogodbe - od leve mag. Drago Fabijan, mag. Janez Kopač, Borut Miklavčič in Ladislav Tomšič Podpisali so jo predstavnik vlade mag. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo, kot koncendent, ter predstavniki koncesionarja: mag. Drago Fabijan, predsednik poslovodstva holdinga Slovenske elektrarne in Ladislav Tomšič, direktor za tehnično področje HSE, ter Borut Miklavčič, zdaj že bivši direktor Savskih elektrarn Ljubljana. S podpisom te pogodbe so bila zaključena dolgotrajna pogajanja o tem, za Posavje in Slovenijo pomembnem projektu. Iz zgodovine Zakonska osnova gradnje verige spodnjesavskih hidroelektrarn je Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save iz leta 2000. S sprejetjem Zakona o spremembah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (ZPKEPS-A) v državnem zboru in z njegovo objavo v Uradnem listu RS (24.5.2002) pa je bil omogočen prenos koncesije za gradnjo petih hidroelektrarn s Savskih elektrarn Ljubljana, d.o.o., na holding Slovenske elektrarne, d.o.o. Sprejeta je bila odločitev o tripartitnem podpisu pogodbe, ki predvideva, da prenosnik koncesije, Savske elektrarne Ljubljana, d.o.o., prenaša koncesijo za nove HE (HE Šoštanj, HE Blanca, HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice) na prevzemnika koncesije, holding Slovenske elektrarne, d.o.o., sam pa ostaja koncesionar za HE Vrhovo. Kaj obsega projekt? Projekt izgradnje elektrarn na spodnji Savi obsega gradnjo petih hidroelektrarn in pripadajoče lokalne vodne in državne infrastrukture: HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice. V principu gre za hidroelektrarne pretočno akumulacijskega tipa z inštaliranima dvema ali trema strojema in pretočno zmogljivostjo 500 m3/s, petimi pretočnimi polji s skupno prelivno zmogljivostjo cca. treh strani bo vodilo k realizaciji postavljenih ciljev. Tako bo po eni strani izgradnja verige elektrarn pripomogla k doseganju enega ključnih ciljev koncesionarja, holdinga Slovenske elektrarne, to je povečevanja lastne proizvodnje ter izkoriščanja obnovljivega in cenenega vodnega vira. Cilje, ki jih želi s podpisom koncesijske pogodbe doseči koncendent, je določila vlada v Zakonu o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save v obliki pogojev, ki jih mora izpolniti koncesionar in ki se nanašajo na naslednja področja: vodni režim in rabo vode, rabo prostora in varstvo dobrin, socialne vplive ter izkoriščanje vodnega in energetskega potenciala. Kdo bo skrbel za projekt? Za potrebe učinkovitega vodenja in izvajanja projekta je holding Slovenske elektrarne ustanovil dve družbi: Z HSE Invest, d.o.o.: družba je v 100-odstotni lasti HSE in ima sedež v Mariboru. Ustanovljena je za potrebe izvajanja investicijske izgradnje energetskih objektov, torej širše in ne samo za potrebe izgradnje spodnjesavskih elektrarn. Direktor družbe je Vili Vindiš. Predvideno je, da se bo družba HSE Invest kadrovsko krepila predvsem iz treh družb skupine HSE in bo imela tri sektorje. V družbi HSE Invest bo do konca leta 2002 zaposlenih 14 delavcev, končno število pa bo med 28 in 32. z HSE IIP, d.o.o.: družba, ki je prav tako v 100-odstotni lasti HSE, ima sedež v Sevnici. Ustanovljena je za vodenje izgradnje infrastrukturnih objektov na območju bodočih hidroelektrarn. Projekt napreduje po načrtih Aktivnosti, povezane z izgradnjo spodnjesavske verige hidroelektrarn, potekajo po načrtu. V začetku septembra so v družbi HSE Invest zaposlili prve delavce, za izvajanje občasnih ali časovno opredeljenih nalog pa bo družba HSE Invest sklepala z družbami skupine HSE posamezne pogodbe o izvajanju posameznih nalog (varstvo pri delu, nadzor idr.). HSE Invest je v septembru objavil postopek javnega zbiranja ponudb za izvajanje del prve faze, tj. za izgradnjo gradbene jame HE Boštanj. Konec tega meseca družba HSE Invest načrtuje ponudbeno konferenco za ponudnike ter ogled gradbišča, trenutno pa poteka tudi revizija investicijskega programa za HE Boštanj, ki naj bi ga nadzorni svet holdinga Slovenske elektrarne potrdil konec septembra. Izgradnja prve v verigi hidroelektrarn, HE Boštanj, se bo torej, kot je bilo načrtovano, začela sredi novembra. mag. Petja Rijavec, HSE Holding Slovenske elektrarne je upravičil svojo ustanovitev 4. septembra sta Premogovnik Velenje obiskala generalni direktor holdinga Slovenske elektrarne mag. Drago Fabijan in direktor za poslovno področje dr. Milan Medved. Njuni gostitelji so bili člani sveta delavcev in izvršilnega odbora sindikata, pridružila pa sta se jim tudi direktor podjetja dr. Franc Žerdin in direktor za kadrovsko splošno področje Janko Lukner. Namen obiska? Predstavitev holdinga Slovenske elektrarne, njegove strategije, ciljev, organiziranosti in rezultatov delovanja po letu dni. Mag. Fabijan je v uvodu priznal, da je ob nastajanju holdinga pred dobrim letom dni Premogovnik Velenje premalo poznal, da pa ga je v letu dni spoznal in je zadovoljen, da je v sestavi holdinga. Flolding danes sestavlja že deset družb. To so poleg začetnih Dravskih, Savskih in Soških hidroelektrarn, TE Šoštanj in Brestanica ter Premogovnika Velenje sedaj še HSE kot uprava, LISE Invest s sedežem v Mariboru, ki skrbi za investicijski inženiring, LISE IIP, to je izgradnja infrastrukture Posavje, ter TDR Metalurgija Ruše. Mag. Fabijan je predstavil vizijo holdinga in dejal, da je ta zagotovitev optimalne izrabe slovenskih virov električne energije in strokovnih kadrov ter vzpostavitev konkurenčne družbe na globalnem energetskem trgu. Holding razvija koncept tržne firme in multiutility koncept, kar pomeni, da želi poleg primarne naloge, to sta proizvodnja in trženje električne energije, razvijati tudi druge produkte, ki so povezani z energijo. To so voda, plin, komunalna energetika, servis, svetovanja in še kaj. Mag. Fabijan je nato predstavil še druge funkcije holdinga, predvsem investicijsko, ki se sedaj seveda najbolj nanaša na izgradnjo verige HE na spodnji Savi, ter pravno in komunikacijsko. Tržno funkcijo holdinga je predstavil dr. Milan Medved in poudaril dve strateški prednosti holdinga. Ena je mešanica različnih virov električne energije, ki jo prodaja holding, druga pa geostra-teški položaj Slo- venije. V tej luči se kot največji kupec električne energije holdinga kaže Italija, ki za svoje velike potrebe proizvede premalo elek- 'mi ,9 _JL- Ni* sr* trične energije in jo je prisiljena uvažati, poleg tega pa je v Italiji prepovedano graditi jedrske centrale in je tako omejena v zagotavljanju lastnih virov energije. HSE se predstavi - od leve dr. Milan Medved, Tomo Lipnik, mag. Drago Fabijan in Pavie Župevc. Dr. Medvedje povedal, da naj bi HSE v letu 2002 prodal okoli 9 tera-vatnih ur električne energije, od tega naj bi v HSE pridobili 6,7 TWh ali 78 odstotkov. 3 odstotke energije naj bi kupili na organiziranem trgu, en odstotek pa uvozili. Sedaj 93 odstotkov prihodka holdinga prinaša prodaja električne energije. Po njegovem so prednosti skupnega nastopa skupine HSE na trgu predvsem v zmanjšanju negativnih finančnih učinkov izpada proizvodnje s kombinacijo različnih proizvodnih virov, v optimalni izrabi proizvodnih zmogljivosti glede na tržne razmere, v popolnejši ponudbi vseh produktov električne energije, manjšem tveganju pri sklepanju dolgoročnih pogodb, večjih možnostih nastopa na tujih trgih in z doseganjem tudi do 20 odstotkov večjega prihodka. Po predstavitvi delovanja holdinga je besedo povzel dr. Franc Žerdin in poudaril, da smo se v Premogovniku Velenje že lani zavedali, da druge možnosti, kot delovati v okviru holdinga, nimamo. Zato smo ga tudi pomagali graditi, tako vodstvo, kot tudi svet delavcev in sindikat. Po besedah dr. Medveda želi HSE postati vodilni ponudnik električne energije v Sloveniji s celovito oskrbo odjemalcev, lastno prodajno mrežo in širjenjem storitev na druga področja. V poslovanju s tujino se želi predvsem odpirati na trg držav Alpe Jadran in proti JV Evropi. Dr. Žerdin je poudaril, da je bilo z ustanovitvijo holdinga opravljeno veliko delo in daje holding letos vsem njegovim nasprotnikom in skeptikom dokazal, daje bila ideja dobra, da podjetje dobro posluje. Med poslovanjem Premogovnika Velenje lani in letos sploh ni primerjave, je dejal dr. Žerdin. Bistveno lažji so načrtovanje dela, proizvodnja, poslovodenje, likvidnostna situacija, podjetje tudi posluje z dobičkom. Ob koncu obiska je predsednik sindikata Tomo Lipnik poudaril tudi vlogo sindikata in sveta delavcev v holdingu in povzel napore obeh organizacij za skupno delovanje na nivoju holdinga, pri čemer je svet delavcev veliko dlje kot sindikat. Dogovorili so se še, da to ni zadnji obisk vodstva holdinga v podjetju. Diana Janežič Novice DJORDJE ŽEBELJAN NOV DRŽAVNI SEKRETAR (Ljubljana, 12. 9. 2002) - Vlada Republike Slovenije je razrešila državnega sekretarja za energetiko v Ministrstvu za okolje, prostor in energijo dr. Roberta Goloba na njegovo željo. Na ta položaj je imenovala dosedanjega državnega podsekretarja v ministrstvu mag. Djordja Zebeljana (na fotografiji). Mag Djordje Žebeljan , rojen leta 1965, je magister tehničnih znanosti. Poklicno pot je začel leta 1988 na Inštitutu Jožef Štefan na oddelku za reaktorsko tehniko in jo nadaljeval na Nizozemskem, kjer je bil tri leta zaposlen v kemičnem koncernu DSM kot razvojni inženir. Leta 1993 se je kot asistent zaposlil na Tehnični fakulteti v Mariboru, kjer je sodeloval pri razvojnih projektih elektrogospodarstva. Od leta 1999 je državni podsekretar za energetiko. HSE IMA NOV NADZORNI SVET (Ljubljana, 16. 9. 2002) - Na sedežu holdinga Slovenske elektrarne je bila 16. septembra ustanovna seja novega nadzornega sveta družbe. Predsednik nadzornega sveta je postal mag. Djordje Zebeljan, državni sekretar v Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, namestnik predsednika nadzornega sveta pa ostaja Lucijan Rejec. Nadzorni svet HSE ima devet članov: šest je imenovanih s strani lastnikov, v nadzorni svet pa so bili imenovani tudi trije predstavniki zaposlenih, ki sta jih po dokončanem usklajevanju imenovala Svet delavcev HSE d.o.o. in Skupni svet delavcev, zaposlenih v družbah, ki sestavljajo holding. Ti trije so: Janez Keržan iz vrst zaposlenih v holdingu, Ervin Kos iz Dravskih elektrarn Maribor in Pavle Zupevc (na fotografiji) iz Premogovnika Velenje. (Pavle Župevc je predsednik sveta delavcev v Premogovniku Velenje, op. D.J.). Na svoji prvi seji se je nadzorni svet seznanil z aktualnimi dogajanji v zvezi z Dravskimi elektrarnami Maribor. Nadzorni svet je v celoti podprl aktivnosti poslovodstva holdinga in zahteval, da tudi v tej družbi čimprej vzpostavi vse potrebne upravljalske mehanizme. V nadaljevanju je bil sprejet tudi sklep o dokapitalizaciji HSE s poslovnim deležem družbe TDR Metalurgija Ruše. Tako sedaj skupino HSE sestavlja deset družb. PROIZVODNJA AVGUST 2002 OBRAT PROIZVODNJA + VIŠEK - PRIMANJ. ODSTOTEK DOSEŽEN POVPREČEK osn. nač. mes. nač. doseženo na osn. nač. na mes. nač. na osn. nač. na mes. nač. PRELOGE 146.000 0 0 -146.000 0 - - 0 PESJE - SKALE 217.000 195.600 199.030 -17.970 3.430 91,72 101,75 16.586 PRIPRAVE 9.000 8.400 8.570 -430 170 95,22 102,02 714 PREMOGOVNIK 372.000 204.000 207.600 -164.400 3.600 55,81 101,76 17.300 PROIZVODNJA JANUAR - AVGUST 2002 OBRAT PROIZVODNJA + VIŠEK - PRIMANJ. ODSTOTEK DOSEŽEN POVPREČEK osn. nač. mes. nač. doseženo na osn. nač. na mes. nač. na osn. nač. na mes. nač. PRELOGE 1.155.000 1.076.700 1.081.210 -73.790 4.510 93,61 100,42 7.160 PESJE - ŠKALE 1.401.000 1.502.100 1.503.110 102.110 1.010 107,29 100,07 9.954 PRIPRAVE 101.000 109.800 104.180 3.180 -5.620 103,15 94,88 690 PREMOGOVNIK 2.657.000 2.688.600 2.688.500 31.500 -100 101,19 100,00 17.805 IMAŠ GOST Naši energetski objekti so v odlični kondiciji Ladislav Tomšič je direktor za tehnično področje v holdingu Slovenske elektrarne. Je univerzitetni dipl. inž. elektrotehnike, smer energetika, in je pred odhodom v holding 28 let delal v Dravskih elektrarnah. Nazadnje je bil tehnični direktor DEM, prej pa vodja tehničnega sektorja pa glavni inženir pri obnovi in izgradnji HE. Rudar: “Kakšno je vaše področje delovanja kot direktorja za tehnično področje v HSE, kakšna je vaša strategija?” Tomšič: “Ob ustanavljanju HSE je bila naša ideja predvsem v tem, kako organizirati domači trg z električno energijo in ga pripraviti na odprtje. Dejstvo je, da je obstajalo precej proizvajalcev električne energije, ki bi bili kot posamezna podjetja lahek plen tujcev. Če bi ti pokupili naše vire, bi to za gospodarstvo pomenilo energetsko odvisnost. Tehnično področje je bilo zame zelo zanimivo. Prvič zato, ker sem po duši tehnik in drugič, ker obvladam to področje, saj sem se v DEM ukvarjal s prenosom električne energije, poznam center vodenja, ki je upravljal osem HE v verigi, upravljali smo z vsemi stikališči in jih vodili, dokler nismo ob reorganizaciji tega posla predali ELES-u, postali pa smo rezervni center vodenja. Ker sem zelo dobro poznal okoliščine, v katerih je ta center zrasel, mi je bilo razmeroma enostavno napisati strategijo o potencialih družb, ki bi se naj združile v HSE. Do rešitev, ki sem jih predlagal, pa je bilo, seveda, težje priti, ker je bil HSE bolj namenjen skupnemu organiziranju trga, skupnemu nastopu, vodenju proizvodnje. Skupnega vodenja proizvodnje ni težko sestaviti, saj je treba narediti skupne načrte. Da nam je to uspelo, se je pokazalo že kar na začetku, ker smo začeli zelo dobro voditi sistem obratovanja. Druga naloga je bila organizirati HSE kot koncern. Posamezne dejavnosti je bilo treba povezati. Tako smo takoj organizi- rali skupno trženje, ki se je že pokazalo kot zelo dobro, nato še skupno organizacijo proizvodnje, ki tudi deluje. Malo se je zapletlo okoli skupnih investicij, kar je prav tako smiselno povezati, kjer je to mogoče, zaradi unifikacije opreme, racionalizacije nabave opreme, zmanjšanja zalog rezervnih delov, zmanjšanja stroškov vzdrževanja... Tuje prišlo do vrste zapletov, tudi zato, ker pridruženim družbam v HSE ni mogoče ukazovati, ampak jih lahko le prosiš za sodelovanje, skleneš sporazume, dogovore. Dosegli smo, da delujejo strokovne komisije tehnikov in inženirjev in so postavljene skupne usmeritve. Tako je naprej treba obnoviti in vzpostaviti telekomunikacijski sistem, ki je hrbtenica za delovanje vseh drugih informacijskih sistemov. Trenutno je v izdelavi idejni projekt, potem pa bomo v sodelovanje vključili vse družbe HSE. Osnovne prenosne poti smo z ELES-om že dogovorili in rezervirali optična vlakna. V sistemu vodenja, v centru v DEM, je treba narediti dodatne inštalacije; iščemo idejne projekte in načrtujemo, da bi v treh, štirih letih naredili nov center in potem bi lahko HSE ponujal tudi sistemske storitve. Naslednji večji projekt je sistem odstopanja. Nekaj ekspertiz je že pripravljenih, čakamo pa na pravilnik o odstopanjih, ki bo vseboval podatke za nov sistem odstopanja. Po starem sistemu je zadeva preizkušena, z novim letom pa naj bi začeli po novem. Upamo, da bodo tržniki čimprej Ladislav Tomšič vzpostavili tržne pogoje in sklenili pogodbe. Četrti večji projekt je projekt števčnega sistema, ki je neposredno vezan na procesni sistem. Števčni sistem bo močna podpora tržnikom pri uporabi baze podatkov za izdajanje računov. Projekt je v fazi zbiranja ponudb, z novim letom pa naj bi začel delovati. Še nekaj je skupnih projektov - med drugim možnost napajanja z električno energijo; to je pomembno zlasti za Premogovnik Velenje, ki naj bi bil zaradi varnosti napajan z dveh neodvisnih sistemov. S tem bi izkoristili tudi skupne prednosti HSE, da bi njegove članice dobivale električno energijo nekoliko ceneje." Rudar: “Kakšna je tehnična opremljenost članic HSE in kakšna je zanesljivost obratovanja elektrarn?” Tomšič: “Članice HSE so v odlični kondiciji. V Soških elektrarnah so bili zgrajeni novi objekti in Sočo obvladujejo tako, da jo lahko maksimalno izrabijo. In še so možnosti. Dravske elektrarne so v drugi fazi prenove, ki bo končana do 2005. Pridobili bomo dodatno moč, nove stroje in zanesljivo obratovanje. Savske elektrarne so v nekoliko slabšem stanju. Sestavljata jih dve novejši elektrarni, težave pa so v HE Moste, vezane tako na vzdrževanje kot na ekologijo. HE Medvode je ena starejših s konca 50. let prejšnjega stoletja. Je pred prenovo v enakem obsegu, kot je veljala za Dravske elektrarne. Treba je zamenjati primarno opremo. NAŠ GOST TE Šoštanj je biser naših termoenergetskih objektov. Zelo dobro je začrtala svoje razvojne programe in upoštevala ekološke zahteve pri kurjenju fosilnih goriv. Kot se dogovarjamo, naj bi še letos tudi bloke 1, 2 in 3 priključila na čistilne naprave. Letos je bil opravljen večji remont na bloku 4, ki že dalj časa ni bil re-montiran. Dela so bila opravljena odlično in v zelo kratkem času, v 60 dneh. Kolegi iz TEŠ so opravili čudež in vsem delavcem gre zahvala za vloženo delo in znanje. TE Brestanica ima dva nova, zelo kvalitetna bloka, bloki od 1 do 5 pa so starejši, a jih bo treba usposobiti za potencialno izkoriščanje za sistemske storitve, torej kot sistemsko rezervo. Poudarim naj, da je ta elektrarna pomagala premagati težave v času izpada JE Krško, da smo v določenem obdobju prodali vire te energije in da celotna proizvodnja TEB prodana kot sistemska storitev. Premogovnik Velenje osebno nekoliko manj poznam, zaupam pa ljudem, ki ga vodijo in delajo v njem. Imam pa o njegovem delu in poslovanju dobre informacije, saj sem predsednik nadzornega sveta. Vem, da delate vzorno, pošteno in dobro. Število nesreč je zelo majhno, odkop je najvišji tehnološki ravni, urejeno imate področje ravnanja z okoljem. Ocenjujem, skratka, daje zanesljivost obratovanja vseh članic HSE na visoki ravni. Realizirali smo plan prodaje, če ne iz svoje proizvodnje, pa z nakupom energije." Rudar: “Vsaka od pridruženih družb HSE ima močne tehnične službe. Ali razmišljate o povezovanju strokovnjakov iz teh služb?” Tomšič: “To je precej odvisno tudi od nadaljnjega razvoja HSE. Če ga bomo razvijali kot koncern, potem bomo med drugim skušali organizirati tudi skupni nastop vzdrževanja. Kar ne pomeni združevanja vzdrževalnih služb, ampak gre za usmerjanje količine in kakovosti vzdrževanja ter za takšno organizacijo ljudi in združevanja njihovega znanja, da bi te potenciale čim bolj izrabili. Zal se moramo v HSE sedaj bolj ukvarjati z dnevno politiko in odgovarjati različnim medijem, kot pa se posvečati nalogam, za katere smo se dogovorili. Tako smo, med drugim, vsem direktorjem članic HSE in sindikatom predstavili našo vizijo, po kateri naj bi združevali investicijsko in vzdrževalno funkcijo, tržili notranje potenciale, znanje, svetovanje... Ob izgradnji, na primer, spodnjesavske verige se bo precej strokovnjakov lahko uveljavilo, možnosti pa bodo tudi za ustanovitev družbe za Consulting ali inženiring, ki bo kasneje morala svoje znanje in storitve prodajati naprej. Multiutility koncept HSE predvideva trženje še drugih dejavnosti, ki bodisi delujejo že sedaj v hčerinskih podjetjih družb v HSE ali novih. Ugotoviti je treba, kateri skupni potenciali so na voljo, kakšne so interne cene, poslovodstvo družb pa se mora s splošno politiko usmeriti v najemanje notranjih storitev v HSE in v njem obračati denar. Pri vsem tem pa je treba najprej podreti pregrade, meje, ki so v glavah zaposlenih in vodstev družb v HSE in začeti delati, ne le kontrolirati, nadzirati." Rudar: “Julija je bila podpisana koncesijska pogodba za izgradnjo verige elektrarn na spodnji Savi. V ta namen sta bili ustanovljeni tudi dve podjetji, HSE In-vest in IIP. Kako ta podpis in celoten projekt ocenjujete vi?” Tomšič: “Ta projekt je po mojem osebnem mnenju politično usmerjen. Dejstvo pa je, da bo Slovenija potrebovala električno energijo in ta projekt je na meji svoje donosnosti. HSE je bil dan izziv, da s svojim potencialom ljudi skuša zgraditi sistem HE na spodnji Savi. Neumno bi bilo razmišljati, da bo pri njem delalo 5.000 ljudi; delala bo skupina strokovnjakov, ki bo najemala delavce in storitve. Zato smo ustanovili družbo HSE Invest, ki ni profitonosna družba, ampak družba za servisne dejavnosti. Pogovarjamo se s kolegi v TE Brestanica, ki so lokacijsko najbližji novemu projektu, v Savskih in Dravskih elektrarnah, ki imajo največ izkušenj. Pri energetskem delu projekta ne vidimo nobenih težav, veliko energije pa smo porabili za uskladitev koncesijske pogodbe, ker je bilo tu največ političnih iger. Jasno je, daje uskladiti želje lokalne skupnosti, države in koncesionarja zelo težko. Na koncu smo našli nek skupen jezik, vendar se zdaj znova zapleta, ker nekateri ljudje ne razumejo, da HSE Invest nima denarja, ampak ga dobiva od države, iz proračuna, in od HSE, in to predvsem za izgradnjo energetskih objektov. Za infrastrukturo pa so predvidena proračunska sredstva, predvsem na osnovi Zakona o vodah. Pri projektu je v pripravi razpis za pripravljalna dela za gradbeno jamo, pri infrastrukturnem delu pa se zapleta okoli novelacije idejnega projekta za infrastrukturo. Lokalna skupnost želi imeti prvo besedo in že danes želi zaposliti okoli 25 strokovnjakov. Ne vem, kaj bi lahko, na primer, diplomirani strojni inženir sedaj delal v gradbeni jami? Dejstvo je, da bodo elektrarne objekti brez posadke in predvideno je, da bo v njih delalo okoli 10 ljudi. Ko jih bomo potrebovali, je jasno, da bodo to ljudje iz okolice, a bodo vključeni pred koncem gradbenega dela. Če upoštevamo še čas izobraževanja teh kadrov, naj bi se zaposlovanje začelo leta 2004. Letos so pač volitve in lokalni veljaki nekaj morajo obljubljati ljudem. Jaz nisem politik in HSE, ki je prevzel to investicijo, je gospodarska organizacija, ki želi novembra investicijo začeti." Rudar: “Ali Slovenija potrebuje energijo s spodnje Save in koliko je bo?” Tomšič: “Pet elektrarn bo dajalo okoli 1.000 GWh električne energije in Sloveniji je ta energija potrebna. Tudi če jo le prodamo v tujino, bo preplačana. Energijo seveda lahko prodajamo v tujino le, če je imamo sami dovolj. Domača industrija se bo lahko uspešno razvijala, če bo imela na voljo dovolj domače energije. Vizija HSE je, da postane glavni prodajalec električne energije na domačem trgu in da doseže velik delež izvoza energije." Rudar: “Od letos ste predsednik nadzornega sveta Premogovnika Velenje. Kako po letu dni delovanja HSE ocenjujete vlogo Premogovnika Velenje v njem?” Tomšič: “Vloga Premogovnika Velenje kot člana HSE je pozitivna. Delo poslovodstva družbe lahko ocenim kot vzorno; pravočasno pripravlja svoja poročila in kot predsednik nadzornega sveta sem zadovoljen s sodelovanjem. Poslovodstvo ima vizijo razvoja, ki pa jo je treba še razširiti z novimi kadri, idejami. Premogovnik Velenje me je presenetil s svojo urejenostjo, čistostjo, dobro organizacijo, nizkim številom nesreč pri delu, zmogljivostjo... Spoznal sem tudi, da omogočate delavcem različne oblike izobraževanja in zaposleni se jih tudi radi udeležujete." Rudar: “V jami ste bili?” Tomšič: “Da. Zame kot tehnika je bila jama zelo zanimiva in pravo nasprotje nekaterih podjetij, ki sem jih obiskal do tedaj. Pri vas je na prvem mestu skrb za varnost in prepričal sem se, da to področje resno obravnavate in uspešno obvladujete. V informacijskem centru sem bil podrobno seznanjen z nadzorom za metan, zračenjem, delovanjem strojev na čelu, skratka, videl sem, da vsak trenutek veste, kaj se v jami dogaja. Ne bi me bilo strah delati v jami!” Rudar: “Vaše naloge v HSE so odgovorne in delo nemalokrat stresno. Kako usklajujete privatno in poklicno življenje in kje črpate energijo zase?” Tomšič: “Imam družino, tri otroke, od katerih je hči že pri kruhu, dva pa se še šolata. V energetiki delam in živim že vse življenje, saj je bil oče zaposlen v HE Fala in to okolje dobro poznam. Na praksah sem bil v tovarni dušika Ruše pa v železarni. Menim, da sem opravljal vsa tista dela, za katera vem, da ti bistrijo um, dajejo smisel študiju in te tudi seznanijo s položajem delavca v proizvodnji. Stresno življenje umirjam s športom; včasih sem igral odbojko in bil kasneje tudi trener, pri čemer sem se naučil delati v skupini, obvladati napetost, umiriti strasti. Sedaj za rekreacijo igram tenis." Diana Janežič Ocenjujem, da je zanesljivost obratovanja vseh članic HSE na visoki ravni. KADROVSKO SPLOSNO PODROČJE Izobraževanje - gibalo razvoja Ker je dogajanje na področju izobraževanja vezano na šolsko in ne na poslovno leto in ker poletni meseci niso najprimernejši čas za pridobivanje novih znanj, se intenzivnost izobraževanja sodelavcev v tem času umiri. Naša pozornost je v teh mesecih usmerjena k štipendistom in pripravnikom, predvsem pa k skrbni in temeljiti analizi izobraževanj iztekajoče se sezone in pripravi izobraževalnih oblik za novo sezono. Na področju okoljskega izobraževanja smo junija nadaljevali z učnimi delavnicami in predavanji v sklopu projekta Vzpostavitev sistema ravnanja z nevarnimi snovmi v Premogovniku Velenje, ki so se jih udeleževali skrbniki za nevarne snovi in skrbniki za okolje Premogovnika Velenje in 1P HTZ ter tehnologi, ki nabavljajo nevarne snovi. Predavanja Predavanje s področja ekologije so skladno z izobraževalnim načrtom okoljskega izobraževanja poslušali tudi vsi dijaki, ki pri nas opravljajo praktični pouk - na fotografiji dijaki 1. letnika poklicne rudarske šole. in delavnice, ki so bile 4., 11. in 18. junija 2002, sta vodila mag. Mojca Bole in Matjaž Vetrih iz ERIC-a, Inštituta za ekološke raziskave Velenje. Udeleženci so ob koncu tega sklopa predavanj opravljali tudi pisni preizkus znanja. V četrtek in petek, 26. in 27. septembra, je za potrebe poslovnega sistema potekala učna delavnica »Notranja presoja sistema kakovosti po standardu ISO 9001:2000«, ki jo je vodil Jernej Potočnik, registrirani presojevalec sistemov vodenja kakovosti in zunanji sodelavec SIQ. Udeleženci delavnice - 8 iz IP HTZ, 2 iz Telkom sistemov, 1 iz Habita ter po štirje iz Premogovnika Velenje in PLP, so si na zanimiv in dinamičen način pridobivali znanje za vodenje notranje presoje in na koncu opravljali tudi izpit. V prvih šestih mesecih letos se je okoljskega izobraževanja udeležilo 596 sodelavcev oz. 22,7 odstotkov vseh zaposlenih, kar je, glede na zastavljen okoljski cilj, da se letno zagotovi izobraževanje s področja ekologije 33 odstotkom vseh zaposlenih, ugodno. V sredo, 26. junija, je bil 8-urni uvajalni seminar za pripravnike poslovnega sistema Premogovnik Velenje, ki se gaje udeležilo 21 pripravnikov. Namen uvajalnega seminarja je seznaniti pripravnike s strateškimi usmeritvami in s pravno organiziranostjo podjetja, s sistemom nagrajevanja in s podjetniško kolektivno pogodbo ter z vlogo Jamske reševalne postaje. Pripravniki so si ogledali sobo dežurnega Premogovnika Velenje in informacijski sistem, kjer so imeli priložnost v živo spremljati dogajanje in tako spoznati vlogo obeh področij. Spoznali so še, kaj so osnove dobrega medsebojnega odnosa na relaciji mentor-pripravnik in inštruktor-pri-pravniU se seznanili z naravnimi potezami Šaleške doline in njenimi spremembami zaradi delovanja človeka in spoznali organiziranost pripravništva v Premogovniku Velenje. Na seminarju so kot predavatelji sodelovali mag. Marjan Kolenc, Anica Zajc, mag. Emil Šterbenk, Milena Ahtik, Bogdan Pešak, Matko Potočnik in Alenka Verbič. Julija smo vso pozornost namenili obravnavi prispelih vlog ter podpisu pogodb z bodočimi štipendisti. Od 60 razpisanih štipendij smo na področju rudarstva, elektrotehnike in strojništva sklenili štipendijske pogodbe z 52 novimi štipendisti in sicer: 27 štipendistov se bo izobraževalo po Stari jašek bo oživel V Šolskem centru Velenje so konec avgusta prejeli soglasje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport o ustanovitvi Medpodjetniškega izobraževalnega centra. To bo prvi tovrstni center v Sloveniji, v velenjskem šolskem centru pa so se za njegovo ustanovitev odločili zaradi potreb po boljšem, učinkovitejšem povezovanju praktičnega izobraževanja dijakov, študentov in vajencev ter zaradi boljše izrabe drage in zahtevne opreme za vzgojno izobraževalno delo. Med temeljnimi nalogami centra so še priprava na mojstrske izpite, delno tudi izpopolnjevanje in prekvalifikacije zaposlenih in brezposelnih oseb ter ugotavljanje spretnosti in znanj v certifikatnem izobraževanju. Po mnenju direktorja Šolskega centra Velenje Ivana Kotnika bo lahko storitve centra s pridom izkoristilo okoli 100 slovenskih podjetij, pričakujejo pa, da se bo vanj najbolj vključevalo lokalno gospodarstvo. V začetni fazi sta ustanovitelja centra Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Premogovnik Velenje, v naslednjih letih pa naj bi se jim pridružila še podjetja iz tako imenovane statistične savinjske regije. Ti so podpisali pristopno izjavo pri pripravi elaborata o upravičenosti ustanovitve pred tremi leti, poleg tega pa še obe območni zbornici regije SA-ŠA: Gospodarska zbornica in Obrtna zbornica. Medpodjet-niški izobraževalni center bo urejen na območju Starega jaška, kjer bodo uredili tudi nadomestne delavnice praktičnega pouka. KADROVSKO SPLOŠNO PODROČJE programih srednjega poklicnega izobraževanja, 22 naših štipendistov bo v programih srednjega tehničnega izobraževanja in 3 na univerzitetnem študiju. V Kamnolomu Paka pa so razpisali in podelili eno štipendijo na visokem strokovnem študiju gradbeništva. Četrtek, 29. avgusta, pa smo namenili pripravniškim izpitom. Opravljalo jih je 17 pripravnikov, med njimi: 9 rudarjev, 3 rudarski tehniki, 2 strojna mehanika, 2 elektrotehnika ter elektrikar. Stalni člani izpitnih komisij -Bogdan Makovšek, Tunjo Pavič ter Lojze Kos na rudarskem področju, Anica Zajc na splošnem ter Jože Verdev in Željko Pompe na elektro oz. strojnem področju, so bili s pripravniškimi nalogami in ustnimi zagovori zelo zadovoljni, saj je bila povprečna ocena zagovorov 4,3. Trend visokih ocen na pripravniških izpitih opažamo že nekaj let, menimo pa, da je nastal kot posledica spleta različnih dejavnikov, med katerimi bi izpostavili pojmovanje zaposlitve kot vrednote ter ugodno in spodbudno delovno okolje s prijaznimi sodelavci, mentorji in inštruktorji. Ker je pripravniški izpit uvod v načrtovanju posameznikove poklicne kariere, smo lahko prepričani, da bo za te sodelavce, če bodo nadaljevali s tako ustvarjalnim in skrbnim pristopom, uspešna. V petek, 20. septembra, smo izdali Katalog izobraževalnih programov Poslovnega sistema Premogovnik Velenje za sezono 2002/2003, kjer v strnjeni obliki predstavljamo možnosti dopolnilnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja na področju proizvodnega procesa, komuniciranja, vodenja in osebnega razvoja, trženja, marketinga, poslovnih znanj in tujih jezikov, računalništva ter kakovosti in ravnanja z okoljem. Programsko ponudbo v Katalogu smo oblikovali s pomočjo spremljanja uspešnosti ustaljenih izobraževalnih oblik, kijih za posamezne ciljne skupine sodelavcev nadgrajujemo že nekaj let, hkrati pa smo dodali še niz aktualnih izobraževalnih vsebin ter zgledov iz prakse, s katerimi posegamo na različna področja posameznikovega poklicnega, strokovnega in osebnega razvoja. Programsko najobsežnejše je področje izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe proizvodnega procesa, ki je odraz trenutnih tehnoloških potreb. Alenka Verbič, Majda Lampret Izmenjava izkušenj 30. avgusta so bili na povabilo oddelka za Izobraževanje v Premogovniku Velenje na obisku zaposleni v Izobraževalnem centru Krke iz Novega mesta. Namen obiska je bila izmenjava izkušenj pri načrtovanju, organizaciji in izvedbi različnih oblik in vsebin izobraževanja za zaposlene v obeh podjetjih. Direktor za kadrovsko splošno področje Janko Luknerje gostom predstavil podjetje in poslovni sistem, njegovo strategijo, proizvodnjo in organizacijo, posebej pa je predstavil delo na kadrovsko splošnem in izobraževalnem področju. Alenka Verbič in Majda Lampret, strokovni delavki na področju izobraževanja v Premogovniku Velenje, sta nato konkretno spregovorili o izobraževalnih oblikah za vse zaposlene, štipendijski politiki, organizaciji študija ob delu, pripravništvu, izvajanju obveznih praks za dijake in študente višjih in visokih šol ter izobraževalnih projektih za določene ciljne skupine oziroma za potrebe posameznih projektov, ki se jih lotevamo v poslovnem sistemu. Osem članov delovnega tima Izobraževalnega centra Krka si je ogledalo še Muzej premogovništva Slovenije. Vodja Izobraževalnega centra Krke Alenka Pučko je predstavila njihovo delo na področju izobraževanja, organizacijo, oblike, vsebine in izkušnje. Čeprav se Krka in Premogovnik Velenje zelo razlikujeta v osnovnem proizvodnem procesu, so gostje in gostitelji v razgovoru ugotavljali, da pa se v osnovi njihovo delo na področju izobraževanja ne razlikuje bistveno ter da bodo lahko pri nekaterih oblikah izobraževanja strokovno sodelovali in izmenjavali izkušnje. Osem članov delovnega tima Izobraževalnega centra Krka si je nato ogledalo še Muzej premogovništva Slovenije, kamor so odšli radovedni in polni pričakovanja ter se vrnili zelo zadovoljni, pravzaprav navdušeni, /dj/ IP HTZ na MOS - do zlate plakete in naprej Med 1.700 razstavljale! na letošnjem 35. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju med 11. in 18. septembrom je bilo tudi invalidsko podjetje HTZ. V sklopu poslovnega sistema so na sejmu sodelovali že pred dvema letoma, letos pa so pripravili samostojni nastop. 'i Mcdhgfoom rentni 3S" IntemarlorMi Itade nii' Ceye, $ GO Gost AVTOR: DUŠAN KOVAČIČ UMETNO USNJE F^r ■ r / - KOZJI SAMEC IZBRANA DRUŽBA SHAKESPEA—I ROV JUNAK CVETLICA GO Gost PODELITEV PRVEGA ZAKRA- MENTA PISAVA STARIH RIMLJANOVI JAPONSKA ISKALKA BISEROV PRIMORSKA JED OKLEPNO VOZILO OKOSTJE BICIKLIST ZANIČUIV NAZIV ZA AZIJCA OKRASNA RASTLINA, REPATI ŠČIR NAJVEČJA ČLOVEŠKA ŽLEZA VEČJA GORSKA PTICA MILE AČIMOVIČ SOLMIZA— CIJSKI ZLOG SVEČENIK, VEDEŽ Nagradna križanka GOST, d.o.o. Velenje Napišite gesli iz križanke na dopisnico in jo do 21. oktobra pošljite na naslov: Uredništvo Rudarja, Premogovnik Velenje, Partizanska 78,3320 Velenje. Podjetje GOST, d.o.o. bo tri izžrebane reševalce nagradilo: 1. nagrada nedeljsko kosilo za dve osebi v restavraciji Jezero 2. nagrada 2 pizzi v restavraciji Klub 3. nagrada 2 uri tenisa v TRC Jezero RUTENIJ PESNIK (ANTON: "Balade in romance") HRAST Z ZELO HRAPAVO SKORJO NAŠA PISATELJICA HERGOLD DEJAVNOST, KI SE UKVAR. Z PROIZV. JEKLA PIANIST BERTONCEU DEL TRUPA POTEPUH HRUPNO STANJE ZADNJE OKONČINE PRI ŽABI TRAFIKA ISLAMSKI POSTNI MESEC DRUŽINA ZVERI PTICA S PLOŠČATIM KLJUNOM NATAŠA LAČEN SREČKO KOSOVEL IGRALEC SEVER DOBA, VEK ŠTIRJE TEDNI PRED BOŽIČEM EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA BOLEZENSKO BLEDO ZELENA BARVA RASTLIN TITAN TRGOVEC S CENENIM BLAGOM HAZARDER SRŠENAR AMERIŠKI ANTRO- POLOG (FRANZ) KADMOSOVA HČI V GRŠKI MITOLOGIJI TEKOČINA V ŽILAH LOJZE SPACAL OGRAJEN PROSTOR ZA GOJITEV DIVJADI SANDRA BULLOCK AMERIŠKI REŽISER (JAMES) TISKANJE VRANJI SAMEC ČUTILO ZA VID PESTNER KAZALNI ZAIMEK NAZIV SKLADNI, UBRANI GLASOVI FRANCOSKA IGRA S KARTAMI S TRAVO PORASLO ZEMLJIŠČE TRNICE ZASTRUPITEV S KISLIMI SNOVMI SREDSTVO ZA BARVANJE KATRAN INAČICA, RAZLIČICA DIRKA Z MOTORJI PO NARAV. TERENU JUNIOR VZDEVEK KOŠARKARJA JORDANA VOJKO DULETIČ EKIPNA ŠPORTNA IGRA ŽLAHTNI PLIN BREZ BARVE IN VONJA OSAMLJE- NOST GOJENEC ŠOLE ZA POLICAJE NA ZAČETKU 60. LET POPULAREN PLES NAJVIŠJA GORA TURČIJE ZVEZDA NEMEGA FILMA NELSEN OSEBNI PRAZNIK VZKLIK PRI BIKOBORBI BAJKA, LEGENDA EDVARD RUSJAN LES ZA KURJAVO HIMALAJSKA KOZA ZA POLTON ZVIŠANI "G" NEON DOHODEK, KI GA PRINAŠA KAPITAL hotel Barbare Celje - skladišče D-Per MARTINOVANJE 5000011139,7 m C COBISS o Martinov dvodnevni paket - 8. do 10. novembra 2002 polpenzion/osebo 13.400,00sit -9. do 10. novembra 2002 polpenzion/osebo 7.700,00sit juha, zapečeni skutini štruklji z zelišči, dušeno jagnječe stegno na zeljni odejici, krompirjeva rolada, polnjena Z rdečim zeljem, sadna rolada s smetano Jedilnik: JESENS :j ♦ vikend paket M ' « fe>r‘"*^asr‘ isaoosit * 3-dnevnipaket 20.100SIT ♦ 5-dnevni paket 33.500SIT (polpenzioni, kopanje v hotelskem bazenu, uporaba fitnesa, taksa) F. >B. Y- > SSi/8** BSS x jVriHPj jb» 1 /nočitev z zajtrkom/ 46.200,00sit/ose bo 3-dnemi f>akdffpulpenzim/dm^ 50.700,00sit/osebo finemu 62.000,00sit/osebo n liteae /polpenzion/ 69.500,00sit/osebo Paketi vključujejo: ♦ namestitev v sobah (twc, klima, tel., sat, tv, balkon), nočitev z zajtrkom ali polpenzion (odvisno od izbire paketa), ' silvestrski meni (31.12. 02. ob 20. uri), "TfctiČ.1 novoletni meni (1.1.03 ob 20. uri), brunch (zajtrk & kosilo L 1.03 od 8. ■M] Vabljeni! ih* ____,«•* Gost kopanje v pokritem bazenu z ogreva fitness, glasbo (31.12.02in 1.1.03-trioBant turistično takso, ddv, presenečenje. TURISTIČNA AGENCIJA Cankarjeva ulica (stekleni paviljon) TELEFON: 897 32 80